Ameriška Domovi ima te19'6n Vlic - ^ , ia 7'8~0 ro°kly 0o kako pritegniti k sodelovanju tudi delavce. V ta namen je kilo ustvarjeno novo gibanje: Koalicija za mirovno akcijo, ki naj bi se posvetila edino le namenu, organizirati deželo za konec vojne v Indokitajski. Zbrani evičarji so seveda porabili pri-lk°, da protestirajo proti priho-u in nastopu podpredsednika gnewa. Namen protestov je bil Pa le deloma dosežen. Vremenski prerok pravi: Solčno in toplo, najvišje okrok Državni tajnik Rogers se sestal s sovjetskim ambasadorjem WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik William Rogers se je sestal s sovjetskim ambasadorjem Antolijem Dobrininom, da ga obvesti o pričakovani vladni objavi o ameriških jetih za Izrael. VATIKAN. — Sv. oče Pavel VI. je prejšnjo nedeljo posvetil svoj opoldanski govor potresu v Peruju. Spomnil se je tisočev brezdomcev in zapuščenih. O-menil je razrušena mesta in neverjetna opustošenja. O tej “nacionalni katastrofi” ne žadostu- k je samo sočustvovanje. Peru ni tako daleč, da bi ne mogli zanj storiti nekaj več, kot samo občudovati pogumno in skoraj tiho potrpežljivost, s katero ljudstvo te dežele prenaša svojo u-sodo. “Danes praktično ni več razdalj,” je dejal sv. oče. “Z vseh strani lahko pride pomoč v to deželo, ki je tako povezana z evropsko zgodovino.” Nato je omenil pomoč, ki sta jo nakazali tej deželi evropska mednarodna katoliška Caritas in ameriška dobrodelna organizacija “Catholic relief services”. “Toda vse to je predsedniku Nixonu pooblastilo, da po svoji uvidevnosti zavaruje življenja ameriških vojakov kjer koli na svetu. Ta deklaracija je bila sprejeta v obliki amendmenta k zakonu, ki po 30. juniju ukinja vsa denarna nakazila za vojaške o-peracije v Kambodži. Amendment je sponzoriral sen. Robert C. Byrd, demokrat iz West Virginije in je bil izglasovan z 79 proti 5 glasovom. Amendment bolj jasno izraža tozadevni zakon o razširjenju vojske v Kambodži, da predsednika ne zadržuje pri izvrševanju “ustavnih oblasti, če predsednik smatra, da je življenje a-merikanskih vojakov v nevarnosti kjer keli na svetu”. Ta zakonski dodatek je senat sprejel nenavadno naglo in je bil postopek gotovo pospešen zaradi kritične vojaške situacije v Kambodži. Značilno je, da je za širša poblastila Nixonu gla- še vedno malo. Kdor more in kolikor more, naj odpre srce in podpre delo gmotne in duhovne pomoči.” Sv. oče je končal svoje besede z “bratskim in tolažilnim” pozdravom Peruancem, ki , ............ so “slavni po svoji kulturi, se' . f. J bolj pa po svoji katoliški f ^ ^ nasP^ ki jim je navdihnila gk/oke in neuničljive verske, kulturne in družbene sile, s katerimi sode- lujejo pri splošni omiki. Peru je bila prva južnoameriška država, ki je dala Cerkvi svetnico (sv. Rozo Limansko). Vsi želimo, da bi se takšna nesreča'nič več ne ponovila in da bi Peru bil deležen srečnejše prihodnosti.” Obveščeni smo, da bo tudi slo-vensik medškofijski sklad “Lačni otrok” pomagal Peruju. Tako bodo vključeni v to pomoč tudi slovenski katoličani, ki zelo radi prispevajo v ta sklad. niki razširjenja vojske v Kambodži. . Senatorja Fulbright in McGovern sta med 5 glasovi, ki so glasovali proti. McGovern je glasovanje označil, da je “kongresna slabost in neodgovornost”. Dodatek zakona pušča Nixonu precej odprta vrata za manevriranje k naglo spreminjajočemu vojaškemu položaju v Kambodži. V taki situaciji bi odpoklic ameriškega vojaštva iz Kambodže gotovo značil umik in ameriški poraz. Bo Nixon dovolj močen, da to prepreči? Začetek poletja - začetek ugibanja in megle CLEVELAND, O. — Redkokdaj se pripeti, da je začetek nove časovne dobe tako lepo naslikan ravno od prirode. 2e prvi poletni dan ni zjutraj napovedoval nič dobrega, med dnevom so pa napovedi postajale zmeraj bolj odurne. Dež, hlad, megla, pokvarjeni izleti in pikniki, dolgočasne prireditve celo na političnem področju, s k a ž e n e športne tekme, dolgočasje, sitno razpoloženje, vse to nam je grenilo čakanje večera od jutra naprej. Pa. še branja ni bilo dosti. Tiskovna proizvodnja je na zagoneten način odpovedala na celi črti, posebno politična. Treba je bilo brati le naslove člankov ali pa iskati take članke, ki si jih pričakoval, pa jih ni bilo, pa si se zavedel zoprnosti prvega poletnega dneva. Morda še najbolj v politiki. Kot da so se vsi znani politični magnatje porazgubili. Ali so zboleli, ali so odšli na počitnice, menjali zaposlitev, kdo ve? Zmanjkalo jih je, to je vse. V Washingtonu pa vedo drugače. Pravijo, da se je časnikarski Washington spremenil v pravo puščavo. Kar koli pogledaš, kjerkoli sprašuješ, nikjer nobene zanesljive važ- ne novice, povsod le ugibanja in čakanja. Pri tem pa še do medsebojnega obtoževanja ne pride. V med glavne studence modrosti spada na primer Pentagon. Pa tam odkrito priznajo, da ne vedo ničesar. Niti tega ne upajo več prerokovati, kaj bo po 1. juliju, ko se bi vojna v Indokitajski morala spremeniti v nekaj novega: izpadla bi iz nje deloma naša dežela, tako je odredil Nixon, zato bi pa tam ostale naše čete le v Vietnamu in Laosu, ne pa v Kambodži, kjer bi pa ostale še nekatere druge čete, ki so prišle od drugod, na primer iz Tajske, Vietnama itd. Naša strategija bi prišla v zelo zamotano stanje. V popolnem obsegu bi se borile le v Vietnamu in Laosu, dočim bi bilo skoraj nemogoče preprečiti, da v Kambodžo ne pride več tudi ameriško orožje, a-meriška hrana, ameriška artilerija, ameriški avijoni itd. Kdo more pričakovati, da ne bo prišlo samo po sebi nevarno konfliktno stanje. * V arabsko-izraelski vojni se tudi kuha nekaj nevarnega. Arabcem je začelo primanjkovati potrpežljivosti. Iščejo vsaj za kulisami krivca za “zavlačevanje vojskovanja”. Sumijo, da so nekatere arabske države site čakanja konca vojne z zmagovitim zaključkom in da so pripravljene govoriti tudi o miru za diplomatsko mizo. Temu se pa od- njem naše javnosti, republikanske in demokratske, vendarle precejšnja razlika. Nixon bo moral sedaj z dejanji dokazati, da ima prav. Dejanj je pa njegov govor ravno naj- ločno upirajo gverilske sku- manj napovedal, na kar so go-pine, posebno pales tinska, spodarski krogi odgovorili na Hotele bi razbiti fronto, ki je za pogajanja o miru, posebno tisto, ki se je vgnezdila med kronane glave, na primer jordansko, in prevzeti oblast. To bi seveda porušilo ravnovesje med arabsko levico in kronano desnico. Nekatere arabske države, na primer Libija, se še niso odločile, zato ravno nanje tako velik pritisk od o-beh strani, leve in desne. Da bo položaj še bolj nevaren: naša strategija je menda opozorila Moskvo, da naj pazi, ker bi Pentagon moral rabiti tudi našo šesto floto, ako bi “egiptovske” atomske rakete ob Nilu mislile na popolno uničenje izraelske obrambe. Na Nixona pa se grmadijo tudi notranje težave, ki o njihovem obsegu še nimamo pravih misli. Zadnji njegov govor o gospodarstvu ga je moral opozoriti, da je med njegovim gledanjem na gospodarsko stanje in gleda- nj egova izvajanja z molkom, ki lahko pomeni kaj dobrega pa tudi kaj slabega. V nič manj zavidnem položaju je Kongres. Izglasovan je sicer proračunski zakon, toda nakazilni zakoni še manjkajo. Senat je zato sklenil, da bo imel nočne seje, kar gotovo ni dokaz, da je dobro gospodaril s svojim delom in časom po 1. januarju. Pa še nočne seje mu ne bodo dosti pomagale, tako sodijo na Kapitelu. Tako dobiva tisk v Washingtonu od vseh strani na vsa vprašanja samo namiga-vanja, kaj vse se lahko zgodi, ne pa, kaj bo. Med tem so se pa volivci že začeli deliti: srečni mislijo na počitnice in dopuste, vsi drugi pa postajajo zajedljivi. Le kdo jih bo tolažil, ko pride jesen, pri čemur se pa glede vojskovanja, brezposelnosti, draginje itd. ne bo ničesar bistvenega spremenilo. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je sprejel nujno svarilo, da bi glavno mesto Kambodže Phnom Penh moglo pasti pred 30. junijem, ko bi a-meriške čete naj zapustile Kambodžo. To svarilo vojaških in obveščevalnih izvedencev v Kambodži je zelo zaskrbelo Belo hišo. Zelo značilna pa je izjava glavnega predsednikovega svetovalca za narodno varnost Henry Kissingerja, da je bil izgon nevtralnega princa Norodom Si-hanuka zelo resen udarec ameriškim interesom. Pred ameriško intervencijo v Kambodži so vodilni ameriški generali predsedniku N i x o n v dopovedovali, da je prevzem o-blasti protikomunističnega predsednika vlade Lon Nola za Ame-rikance “zlata prilika”. Eventualni padec . glavnegc mesta Kambodže bi predsednika Nixona spravil v izredno težek položaj. Gotovo bo sprožil val nove kritike, da nevtralna ali proti komunistična Kambodžr sama ne more vzdržati Ob tak situaciji je naravnost nerazum Ijivo, da je prav v tem kritičnem času Amerika umaknila 80f vojakov iz Kambodže, kjer jih je ostalo še deset tisoč. Po našem mnenju je Nixor sploh napravil napako, ko je postavil termin 30. junij za umaknitev vseh ameriških čet iz Kambodže. Komunisti so se lahko pred tem časom poskrili v džungle in tam nekaj tednov v senci čakali, da bodo Amerikan-ci začeli odhajati. Sedaj pa z večjim vojaškim pritiskom na mesta in celo na glavno mestc spravljajo Nixona v škripce, ka ko naj pred ameriško javnostje opraviči podaljšanje termina di rektne intervencije v Kambodži. Tudi gornja izjava glavnega predsednikovega svetovalca H. Kissingerja podira vse pohvalne izjave predsednika Nixona o vojaških uspehih intervencije v Kambodži. Senator John G. Tower, republikanec iz Texasa, je izjavil, da predsednik ne more nič ukreniti zaradi nasprotovanja kongresa. So torej Amerikanci šli v Kambodžo po novo blamažo? | Iz Clevelanda in okolice I Kljub dežju pristavska otvoritev— Kljub slabemu vremenu je bila v nedeljo otvoritev Slov. pristave. Med obiskovalci je bilo precej mladine. Sestanek v Hofbrau— Danes ob 8. uri zvečer je v Hofbrau House redni mesečni sestanek St. Clair Business Association. Govoril bo Mr. Krumholz od City Planning Commission. Večerja po želji ob 6. uri zvečer. Na obisku— Mr. in Mrs. Frank in Karolina Velikan ter Mr. Martin in Sophie Barbarič iz Indianopolisa, ind. so prišli na obisk v Cleveland k Dan in Mollie Postotnik, 3926 Hecker Ave. ob priliki rojstnega dneva Mrs. Mollie Postotnik. Tukaj ostanejo še ne-xaj dni. Dobrodošli! Mladi recitatorji— Ob zaključku svojega prvega študijskega leta bodo Mladi recitatorji na Slovenski pristavi priredili “Večer umetniške besede” v nedeljo, ob 7. uri zvečer. Vljudno vabljeni! Prošnja k materam— Prihodnjo nedeljo, 28. tm., bo na Sloven, pristavi piknik Sloven. šole od sv. Vida. Odbor staršev zato spet lepo prosi zlasti matere tistih otrok, ki hodijo v Sloven, šolo, za domače pecivo. S tem bodo pridevanja šole zelo podprle. Lepo prosimo In se jim obenem že tudi zahvaljujemo za njihovo pomoč. Bog naj jih blagoslovi! OPOZORILO— Vse organizacije in ustanove, podjetnike, trgovce in obrtnike, kakor tudi posameznike, prosimo, naj nam čimprej sporoče vsa svoja morebitna obvestila, oglase in drugo, slovenski javnosti po našem listu za čas, ko list ne bo izšel, t.j. od 29. junija do 6. julija. Prej ko nam bodo svoje želje sporočili, lažje in bolje jim bomo lahko postregli. Hvala! Federacija bi rada načela varčevati pri poštnih nabiralnikih! WASHINGTON, D.C. — Naša federalna poštna uprava bi se rada modernizirala. Prišla je na idejo, da bi dala prepleskati naših 400,000 poštnih nabiralnkov v treh barvah: rdeči, beli in modri. Sklep je bil narejen 1. 1955, izvršen pa ni bil do danes. Stroški za dodatno pleskanje bi namreč znašali $600,000. Sedaj je pa uprava sklenila, da te modernizacije ne bo izvršila, ker je predraga. Strokovnjaki so pa drugega mnenja. Pravijo namreč, da bi vzdrževanje na novo prepleskanih nabiralnikov zmanjšalo stroške za $1.50 po nabiralniku. Ta problem bo pač ostal tak, kot je in čakal na novo avtonomno poštno upravo. Visoka brezposelnost bo trajala še dolgo časa WASHINGTON, D.C. — Glavni Nixonov gospodarski svetovalec McRacken je ponovno izjavil, da se bo greben brezposelnosti hitro približal povprečju 5% in na tej ravni tudi obvisel morda celo leto 1971. Istega mnenja sta tudi bivši federalni tajnik za delo Schultz in upravni svetnik federalnih bank Brimmer. Vsi trije so tudi istih misli, da bo namreč brezposelnost najhujša socialna bolečina, ki jo bo rodil boj proti inflaciji. Zadn je vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je podpisal zakon za volilno pravico 18 letnim, dasi osebno smatra, da je protiustaven. IZRAEL — Predsednica Izraela Golda Mier je zavrnila egiptovski predlog za začasno premirje. TOKIO — Japonska vlada je kljub protestom objavila, da bo podaljšala varnostni pakt z U.S.A. KAMBODŽA — Dva severno-vietnamska polka sta zavzela položaje okrog važnega mesta Prey Veng, 31 milj od glavnega mesta. Pričakujejo obširno rdečo ofenzivo. /Imeri^ka DomoviN/i ji ▼! i a p j rcn^ 6117 ot CUir Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44101 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July Managing Fditor: Mary Debevec . NAJtOCNlNAi L* Združene države: 1 $16.00 na leto; $8.00 n pol leta; $5.00 za I mezeče ga Kanado in dežele izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: f $10.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 montha Canada and Foreign Countries: k $18.00 per year; $9.00 for 0 months; $5.50 tor 3 months Friday edition $5.00 for one year ” SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 123 Tuesday, June 23, 1970 Italija po pokrajinskih volitvah Italijani so nas zopet opozorili, da moramo njihove pojme meriti z njihovimi merili, ne pa na primer z ameriškimi. Z vso politično vnemo so nas hoteli prepričati, da bodo volitve neke vrste prelomnica, ki naj pokaže, kaj misli Italija o ideji federalizma. Pa bodo volitve tudi pokazale, ali je volivec zadovoljen s poslanci in ministri. Pa iz vsega tega ni bilo nič. Italijanski volivec je šel na pokrajinske volitve z občutkom dolžnosti, drugače ne bi prostovoljna udeležba presegla 90% vseh. volivcev. Hotel je dokazati vsemu svetu, da je sedaj tudi njegova domovina dežela politične svobode, ki v zavesti zrelosti prenese vse politične in socialne viharje in jim ne pripisuje take važnosti kot drugi svet. Kako bi se dalo razlagati drugače dejstvo, da so volitve potekale tako mirno — pa tudi volivna kampanja ni presegala običajnega razburjanja —, čeprav so se prav pred volitvami vršili štrajki kot na tekočem traku in niso oili vsi brez prelivanja krvi. Večina med njimi je pa bila tipično italijanska: trajala je le par dni in imela namen da pokaže nasprotniku, da Italijani znajo tudi štrajkati. Skoda, da se ta navada ni udomačila na primer v Ameriki. Volitve so dalje pokazale, da volivec ni pripisoval volitvam tiste važnosti kot italijanska politika. Prve pokrajinske volitve bi se bile morale vršiti že pred 27 leti. Pa so se jih takrat italijanske stranke zbale, češ, da so pokrajine za Italijo nekaj čisto nenavadnega in da bodo komunisti izrabili priliko, da poskusijo dobiti pri njih absolutno večino. V resnici se je pa volitev zbal italijanski liberalizem, ki je videl v upravnem centralizmu svojo glavno politično moč. Italijani so se v prejšnjem stoletju zagledali ne samo v francoski liberalizem, ampak tudi v francoski centralizem, ki pa ni prinesel tudi njim nobene sreče, kar priča francoska zgodovina zadnjih skoraj 200 let. Idejo federalizma so pa Italijanom vsilili zmagoviti zavezniki po letu 1945. To je pa italijanske nacionaliste tem bolj podžgalo v obrambi političnega centralizma. Zagovorniki federacije so bili dosledno le levičarske struje in stranke. Italijanski volivec je pa smatral pokrajinsko samoupravo kot zanimiv poskus, vreden samostojnih volitev. Sedaj bo pa čakal, kaj ho iz tega. Ne uspehi in neuspehi ga ne bodo vznemirjali. To je važen političen dogodek; spodnesel je centralistom dokazovanje, da Italija načelno ne mara federativne ureditve. Zagovorniki federalnega načela imajo sedaj odprto pot, da dokažejo, ali je to upravno načelo res kaj vredno za italijansko politično življenje. Volitve so pa pokazale še nekaj drugega: italijanski volivec postaja dosleden, ne menja ne stranke ne kandidatov brez potrebe. Tudi takrat, kadar z njimi ni povsem zadovoljen. Seveda ni zadovoljen tudi sedaj, toda ne tako zelo, kot smo mislili odnosno sodili po demonstracijah, izgredih, štrajkih itd. So bile pa obenem tudi dokaz, da je nekaj resnice na tem, da se danes godi italijanskemu de-jovnemu človeku bolje kot npr. pod fašizmom in da si te zasluge ne more lastiti sama zase le ena stranka. Tako se italijansko blagostanje počasi pomika navzgor in se bliža 1'rancoskemu, pri čemer upa, da bo kmalu doseglo angleško raven. Italija ne zori torej za nobeno socialno revolucijo. Če bo tam prišlo do politične revolucije, bo pobuda dana od zgoraj in ne od spodaj. Italijanski volivec je dalje ostal večinoma zvest svojim strankam. Ravno obe glavni stranki, krščansko-demokrat-ska in komunistična, sta stabilizirali stanje med svojimi volivci. Obe skupaj imata nad dve tretjini volivcev, kar je že zavidna raven konsolidacije. Ostala tretjina je pa žal razbita na politične odlomke, ki se borijo za svoj obstanek in tam tudi tiči jedro nestalnosti sedanji italijanski politiki. Ker ni nobenega izgleda, da bi krščanski demokratje mogli pristati na koalicijo s komunisti, in ker tudi ni izgleda, da bi vse druge stranke hotele pod komunističnim vodstvom v vladno koalicijo, je mogoča le ena vladna kombinacija: koalicijska vlada pod vlado krščanskih demokratov. Tega stanja niso prav nič spremenile tudi sedanje volitve. Spravile so pa ravno radi tega sedanji italijanski sistem koalicijskih vlad v stalno krizo, ki tiči v razmerah v vrstah krščanskih demokratov. Razmere v vodstvu te stranke niso ne vzgledne in še manj idealne. Tam si je ustvaril vsak bivši ministrski predsednik svojo strujo in smatra njene glasove kot političen drobiž, da .pribori sebi pot do mesta ministrskega predsednika. Boj za to mesto je praviloma hud in ne zmeraj v italijanskem narodnem interesu. Tako je sedaj usoda italijanske demokracije v precejšnji meri odvisna od razmer v vodstvu krščansko-demokratske stranke. Parlamentarni položaj je tako v mnogočem podoben tistemu po koncu prve svetovne vojne, ko se je Giolitti u- maknil iz politike: zapustil je politično barko, ko se je začela potapljati. Kaj je sledilo, vemo. Po tej poti je Italija prišla v srečen položaj, da ji kandidatov za mesto ministrskega predsednika ne manjka in ne bo manjkalo. Najmanj 7 ali 8 se jih ponuja samo med krščanskimi demokrati To pa ni dobro za blagor Italije. Italija se sicer nahaja v zadovoljivem stanju, toda ne sme obstati na mestu. Mora naprej, drugače bo začela nazadovati. Zastoja ne sme poznati, napredek je pa zmeraj zvezan z žrtami, ki čakajo bogate plasti italijanskega naroda. Teh se pa naravno branijo tudi italijanski bogataši, imajo prijatelje v vseh strankah, ki varujejo njihove interese. Odtod toliko cincanja v italijanski gospodarski, finančni, davčni in socialni politiki. Vsa ta boleča vprašanja se pa ne obravnavajo le s hladnim razumom. So jim primešane politične strasti, ki jih posebno radi napihujejo komunisti. Sreča za Italijo je pa v tem: italijanski delovni človek pozna pravo vrednost tudi tem debatam. Jih opazuje s precejšnjim cinizmom, in jim ne pripisuje toliko važnosti in nevarnosti kot tujina. Na stabilizacijo italijanske politike opozarja tudi dejstvo, da imata obe veliki stranki vsaka svoje politične trdnjave. Komunisti jim imajo v Romagni, Umbriji in Toskani. Krščanski demokratje jih imajo več po številu, toda niso tako močne kot komunistične. V političnih trdnjavah, ki se večkrat krijejo z mejami pokrajin, bodo le včasih lahko vladale same, praviloma bodo rabile podporo malih strank. Mogle bodo torej pokazati, kaj znajo v praksi. Zato je važno, kako bodo sestavljene pokrajinske vlade. Po uspehih njihovega dela v pokrajinah bo močno odvisna njihova politična bodočnost nasploh. Počakati moramo, da vidimo, kdo bo vladal v pokrajinah. Stranke bodo tako dobile novega nadzornika nad seboj, kar za Italijo gotovo ne bo nič slabega. Seveda se pa dobre posledice še ne bodo mogle pokazati v par letih. BESEDA IZ NARODA Pismo Vrhenškega Tineta če pa se seveda, kakor drugod, tako pri nas, razne dobe in časi hitro spreminjajo. Društva KSKJ bodo letos poslala svoje delegate na konvencijo, ki bo v avgustu v Milwaukee, Wis. Konvencija bo, kakor se zdi, zelo zanimiva. Na konvencijo bo prišlo več pionirjev in pionirk iz raznih krajev ZDA, kjer ima KSKJ — zdaj Ameriška Slovenska Katoliška Jedno-krajevna društva. Ker smo Waukegan, 111. — Mesec maj-nik je nam vendar prinesel gor-kejše dneve. Kakor pa se je vre-'ta me obnašalo vse tja do sv. Juri- ^ biizu Milwaukee, bomo lahko ja, smo mislili, da zime ne bo vj. pOS]uga^. opazovat kon-letos konec. Toplejši dnevi, de- n-na zborovanja, kjer se bo-ževni prši, pa pridne roke ne_,m0 lahko srečavali s starimi katerih gospodarjev in lastnikov domov so z obdelovanjem poživeli vrtove okrog domov in zopet smo v lepem cvetju in zelenju. Hvala Bogu! Kakor drugod, tako tudi pri nas ne manjka raznih lokalnih političnih homatij. V bližnjem North Chicagu se še vedno kav-sajo zaradi prostorov golf igrišča. Očitajo drug drugemu ma- volivnega načina. Predlog za spremembo tega načina je predložil senatu zvezni senator Birch Bayh, demokrat iz Indiane. Njegov predlog predvideva direktno volitev predsednika. Večina vseh oddanih glasov po vseh volivcih naj izvoli predsednika. Glasovanje elektorskih zastopnikov po državah in potrditev istih po volitvah naj se odpravi. Tako Bay hov predlog. Na ta način bi bil vsak predsednik izvoljen z večino direktno po volivcih, ne da bi bilo treba kakega glasovanja ali odobritve od kakih elektorjev. Tako predlog za nov način. Ali bo zmagal? To bo povedalo 91. zborovanje senata, ki bo o tem razpravljajo in odločilo. Če bo dobil predlpg v senatu dve-tretjinsko večino glasov, zna priti v veljavo, če ne, pojde po starem, kakor doslej. Bo pa o tem mnogo debat in prerekanj. Kajti mnogim politikarjem stari način bolje služi, kakor bi jim pa novi. Tako tudi drugim raznim zadevam. Zraven bodo tudi odločevale koristi političnih strank, zlasti glavnih dveh, to je demokratske in republikanske. Vsaka se bo borila za ono, kar naj bi njej najbolje služilo. Zato bomo čuli dosti sap in besed o tem. To pa zato, ker politika in politike so za plotovi vsake stranke svoje vrste “rožice”. Čitateljem iskrene pozdrave! Vrhenšk Tine Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osebja ne bo izšla ; Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osob-ja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice. Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 29. junija do 6. julija. pevca. Gotovo mu bo slovo laže, ge — ne sicer tako strašne, kot če mu veliko število romarjev je bila vetrinjska tragedija — dokaže, da njegovo delo ni bilo namreč odhoda deset in deset ti-“mahanje po zraku”, ampak da Sočev Slovencev s svoje rodne je bilo seme vrženo v dobro‘zemlje. V vsej 1500-letni sloven- zemljo. O—k. znanci, ki bodo prišli kot delegati ali pa kot gostje na konvencijo. Bo zanimivo. * DRUGE ZADEVE IN NOVICE. — Kakor je poročal pred kratkim naš WNS, so federalni vladni preiskovalci in nadzorniki odkrili, da so nekatere kon- Prijetno s koristnim CLEVELAND, Ohio. — Vsako praivo romanje je poživljajoče za vsakega udeleženca, ker pri romanju je udeleženo telo in duša. Kdor si lahko privošči kraj in razmere telesnih počitnic, v preračunano v najboljšem razmerju, se mu lahko dogodi, da se bo malo zadovoljen vrnil domov. Iskal je telesnega odpočitka, pa ugotovi, da se je vrnil s počitnic bolj u-trujen, kot je odšel nanje. Pravemu romarju se kaj takega ne more pripetiti, ker tudi če se telesno utrudi, se mu je odpočila in svežega duhovnega zraka naužila duša in kjer je zadovoljstvo v človekovi notranjosti, imajo telesne nadležnosti prav malo opraviti. Poživljajoče naj di mnoge suhe jestvine, kot močnata jedila, jagode itd., ter zervirane jestvine okužene. Tu- bo tudi naše letošnje romanje v Lemont — pravo romanje — družabnost, razgovor, molitev, petje: vsa družba romarjev naj pride pred prestol slovenske Kraljice, se ji pokloni, jo poča lomarnost in to in ono. Tisti, ki §e marsikaj drugega. Take kon-žive v bližini igrišča, gledajo pri j zervirane jestvine, o katerih tem na svoje koristi, zlasti na cjvomij0) ^ so užitne, zdaj vra-1 bližino; drugi, ki niso v bližini, ■ čaj0 Ker je ^ tega prišlo, pre- sti, se zahvali, poprosi. Vse to “V hišo Gospodovo” je odšla n > ■ KANSAS CITY, Kans. — V zgodnji jutranji uri 15. rožnika je prišel Gospod po svojo zvesto nevesto s. M. Gabrijelo Hajdinjak, da jo odvede v svoje svete dvore. Njegov prihod ni nikogar prenesetil, najmanj sestre same, saj se je pripravljala na to srečanje vse življenje. Zavedala se je še posebno v zadnji bolezni, ko je visela tudi ona pribita na križ trpljenja, da dolgo ne more več trajati... In s psalmistom je hrepenela po združenju: “Tebe išče moj pogled, o Tebi govori srce ...” Sestra Gabrijela je bila Prekmurka, rojena 23. sept. 1913 v Črensovcih. Kot otrok je prišla s starši v Ameriko. Družina se je naselila v Chicagu v bližini cerkve sv. Stefana, kjer je pridna deklica hodila tudi v šolo. Že v zgodnji mladosti pa jo je zasnubil Gospod in po končani šoli Mu je sledila v samostan k šolskim sestram v Lemontu. Šele 16-letna je prejela redovno o-bleko 15. avg. 1929 na Gričku Assisi in tam čez štiri leta obljubila Bogu večno zvestobo 16. avg. 1933. Le malo let je smela delovati kot učiteljica. Gospod ji je namenil drugačen poklic: Poklic neprestane žrtve in trpljenja. Z jetiko se je morala skoro neprestano boriti. Kakor hitro je o-krevala in so jo zdravniki pustili v šolo, je kmalu zopet zbolela in morala ali v sanatorij ali pa v samostanski bolniški sobi počivati in nabirati novih moči. Več let, odkar imamo srednjo šolo v Lemontu, je opravljala službo se pa manj zanimajo za to. Tako. iskujej0 zdaj še druge jestvine, je pri vsaki zadevi. j Gdkod to? Nekateri menijo, da Vesela vest za nas Slovence, morda zaradi neizurjenih delav-]mu sinu: “Glej, tega potrebuje-je, da je bil naš znani rojak Av- cev pri čiščenju in potem še prij°> tega nimajo.” V tolažbo pa malo in veliko, bridko in veselo, naj Ona potem predloži svoje- ski zgodovini se ni nikdar zgodilo, da bi tako velike množice zapuščale domači krov, svoja polja in travnike, svoje gozdove. Res je, da so se morali naši predniki pred Turki zatekati v obzidane cerkve in gradove. Toda to so bile le manjše skupine, ki so zapustile domove le za krajšo dobo; ko je sovražnik odšel, so se lahko vrnile na svoje domove, čeprav požgane in izropane. V maju 1945 pa se je zgodilo pravo ljudsko preseljevanje. Saj je tedaj zapustilo Slovenijo okoli 40,000 ljudii, večinoma mladih, ki so danes — razen vrnjenih in pobitih borcev in tudi nekaterih civilistov — raztreseni po vsem svetu. Z odhodom te množice ljudi je slovenski narod doživel veliko tragedijo in veliko nepopravljivo škodo. Našemu narodnemu telesu je tedaj odtekla tako rekoč najboljša kri. Poleg teh velikih skupnih tragedij se spominjamo letos tudi številnih osebnih tragedij, ki so se dogajale na slovenski zemlji. Letos bomo obhajali 25-letni-co nasilne smrti generala Leona Rupnika, ki se je na čelu domobranske vojske spustil v boj z zločinskim komunizmom. Tudi je letos 25-letnica nasilne smrti policijskega ravnatelja dr. Lovra Hacina, odločnega borca zoper rdeče zločince. Tudi je leto:. 25-letnica enega izmed najbol sramotnih dejanj slovenskih komunistov, ko so obesili slabotnega invalida pa duševnega velikana in junaka pisatelja Nar-teja Velikonja. Dalje je letos 25-letnica nasilne ugrabitve in mučeniške smrti odločnih protikomunistov in javnih delavcev: dr. Albina Šmajda, dr. Ivana Martelanca, prof. Mirka Bitenca, Božidarja knjižničarke. Nazadnje tudi te- ^6^0^) urednika Uršiča in šte-ga ni več zmogla in se je le še vilnish drugih protikomunistov, ukvarjala s kakim ročnim de-jki s° bili pobiti po že končani lom. V tem je bila res umetni-.v°jskb ca. Pred nekaj meseci jo je na- Ce bi hoteli in mogli vsem | . 1 J , * . V^C*. JL -lici- '-'A AiW L.V-XX v gust C. Čepon izvoljen na sejijsamem konzerviranju. Sitnosti bomo dobili od Nje opozorilo:. pada bolezen, ki ji je pospešila1 žrtvam postaviti v Sloveniji v aprilu za predsednika odbora našega Lake okraja. pa bo to povzročilo dosti, pa tu-j “Vse, kar vam poreče, storite.” di dvomljivosti med konzumen- Vsi prostori v busu za skupno romanje iz Clevelanda so že po- Avgust Čepon sicer ni novinec ti. kot član okrajnega odbora. V j Nekateri menijo, da so ti po- polnoma zasedeni. Imamo sicer okrajni odbor je bil izvoljen že javi v zvezi s polucijo vode in več prijav preko možnosti, pa ne leta 1931 in je ostal v njem do | zraka. j zadosti še za en avtobus. Naj 1945, zatem zopet leta 1952; od * PO KAKEM NAČINU, po nam lepo oproste prizadeti, ker leta 1955 do 1957» je bil celo od- dosedanjem, ali po kakem no- jim ne moremo ustreči. Pa naj borov predsednik. Zdaj mu zo^vem, bomo volili predsednike (vseeno skušajo poromati, morda pet predseduje. V svoji službi je (ZDA? Zvezni senat bo o tem od- s svojimi vozili ali pri kakem zelo ^sten in točen, kar mu ločil. Za spremembo ali za kak prijatelju, ki je tudi namenjen javnost in vsi, ki ga poznajo, ra- nov način bo treba dve tretjini | se udeležiti vseslovenskega rodi priznavajo. [glasov v senatu. To je najmanj jmanja 4. in 5. julija. Udeleženci Avgust Čepon je sin znane pi-[67 glasov. V zveznem senatu je skupnega romanja iz Clevelan- onirske družine Andreja Čepo- zdaj 1Q0 senatorjev. na. Oče njegov je bil iz Horjula Do sedaj je bil v veljavi način pri Vrhniki, mati, rojena Mikš, tako imenovanega “electoral col-pa od Sv. Pavla na Vrhniki. Oče lege-a”. Volivci po tem načinu je prišel v Ameriko leta 1899. !ne volijo direktno predsednika, V družini je bilo 9 sinov in 4 ampak za imenik izbranih kan-hčere. Ididatov, to je za elektorje. Ti Avgustu Čeponu čestitke in, Pa> če dobe po številu teh ve- mnogo uspeha! V naših domačih slovenskih krogih teče življenje po navadi. čino, potrdijo izvolitev predsed mka. Po tem načinu se je že večkrat zgodilo, da predsedniški Društveno življenje je še kar ži-j kandidat, ki ni dobil večine gla vahno. Starejših, to je tistih, kiisov vseh volivcev v vseh drža-so prišli v to deželo pred več vab, je bil nato po elektorjih hz- desetletji in orali njeno ledino, je Seveda; že malo, vsako leto manj. Odhajajo, čas jih odvaja, saj veste kam. Mladi pa živahno. nadaljujejo/ Posebno na po-, lju raznih športov, ki so mladim voljen. To se je dogodilo celo Nixonp. Proti temu načinu je bilo že dosti ugovarjanja, a doslej .vse skozi 181'let, odkar obstoje določbe za volitve predsednika, ni bilo moči dobiti za- Amerikancem priljubljeni, se kostne, to je dvetretjinske, ve-ka-r krepko udejstvujejo. Druga- ^ne za spremembo sedanjega da bodo zadnja navodila dobili ^ Ameriški Domovini, zato naj jo vsak dan pregledajo, ako pa ima kdo posebno vprašanje glede romanja, naj kliče: John Petrič, tel. 481-3465 ali 481-3762. _ Našega skupnega romanja iz Clevelanda se bo udeležil tudi župnik župnije Marije Vnebo-vzete rev. Viktor Tomc. Pa ne samo iz Clevelanda, tudi od povsod drugod naj bi se temu romanju pridružilo veliko slovenskih ljudi, ki bi mogli te dneve priti v Lemont. Neko poročilo pravi, da se bo tega romanje udeležil, kot zadnjega tu v Ameriki, tudi p. Odilo. Kdo izmed Slovencev v Ameriki ne pozna tega moža, vodnika neštetih romanj, duhovnih vaj, spo- odbod na ženitnino ... Njenim spomenike, bi bila vsa Slovenija staršem in bratu naše sožalje. posejana s temi Spomenki. Ker Sestra Gabrijela je bila pri- P3-1' mi ne rnoremo Postaviti br°-Iju'bljena med sestrami. Lju- nastih in kamnitih spomenikov beznjiv smehljaj je vedno počival na njenem obrazu. Kot Mala Terezika se nam je zdela — vsaj nam, ki smo prihajale v Lemont na duhovne vaje in jo obiskovale. Letos, ko se bomo spet, če bo božja volja, zbrale v “community room”, bomo pogrešale njenega prisrčnega pozdrava in smehljaja. Naj se nam nasmehne iz raja! s. M. Lavoslava doma. jim postavimo spomenik v svojih srcih. Pogosto se jih spominjajmo v molitvah! Darujmo sv. maše zanje! Pišimo o njih! Govorimo — zlasti mladini — o teh junakih! Največja naša poklonitev njihovemu spominu bo, ako bomo v bratski slogi in edinosti skupno storili vse, kar je v naši moči, da rešimo domovino iz krempljev rdečega moloha. Rudolf Smersu Mnogo petindvajselfeinic Meja gozda Naše letošnje spominske pro-, slave so . bile' zlasti namenjene ! , Meja g0zda ^ višina v Sorah: 25-letnici vetrinjske tragedije, jdo koder se ra?te drev-ie-. Nad Je to naša največja bolečina, naša največja narodna nesreča, naj več j a izguba slovenske živ-Ijenske sile, pravi rodomor. V [ zgodovini imamo primere velikih in strašnih pokoljev, ki so jih izvršili posamezni narodi nad drugimi narodi. Tpda malo je bilo v ; zgodovini tako strašnih, krvavih pokoljev, kot so jih njo uspeva le še ruševje in grmičevje, še višje le trava in razne druge zeli, nato pa sledi paS gole skale. Te meje so različne in zavise od podnebnega pasu. Velikost Sonca BERKELEY, Calif. — Naše Sonce ima- 864,100 milj v preme- ru in je povprečno Zemlja od-v vetrinjski tragediji zagrešili,'dalj ena od njega 92.9 milijonov milj. Njegova gostota je pov' bratje nad brati. Hkrati z vetrinjsko tragedijo prečno za polovico večja od ze-vednika in pridigarja, pisca in!Pase letos spominjamo tudi dru-jmeljske v višini vodne gladine. AMERIŠKA DOMOVIim, KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Slovenski dan ob 25-letnici Letos slovenska politična emigracija praznuje 25-letnico svojega rojstva. Prvič v slovenski zgodovini se je zgodilo, da je odšel od doma na tuje del naroda. In to se je zgodilo pred 25 leti, leta 1945, ko so zapadni, demokratski zavezniki izročili usodo Slovencev in drugih narodov na slovanskem jugu v upravo komunistični diktaturi. seg, čeprav s tem ubijajo nerojeno življenje. Po novih etičnih načelih zdravnik tudi ni dolžan vzdrževati pri življenju človekovega telesa, kadar je — kakor oni pravijo — njegov duh že umrl. Tako navajajo primer žene, ki je živela v nezavesti več let. V takem stanju je dobila vnetje pljuč. Zdravnik ji je dal penicilina in je tako v nezavesti prebolela to bolezen in je nezavestna živela še eno leto. Zdravnik Na tuje so Slovenci odhajali je penicilina, ker se je bal, tudi že prej, a šli so “s trebuhom za kruhom”. Njihov cilj je bil; zaslužek, boljši kos kruha, Hekaj prihrankov, da se reši ali podpre domačija. Od doma so predvsem hodili ljudje žuljavih rok in pa nekateri duhovniki, da so jim bili dušni pastirji. Pred 25 leti pa se je odtrgal od doma del naroda: delavci, o-brtniki, izobraženci, kmetje, študentje, duhovniki skupaj s svojim škofom, mladi in stari. Odšli so s posebnim namenom: da ostanejo svobodni; da svetu nekaj povedo, da razkrinkajo laž komunizma in da nadaljujejo borbo proti njemu, čeprav v drugačnih in spremenjenih o-blikah. Leta 1945 je politična e-^igracija začela pisati nov, poseben list slovenske zgodovine. list bo popisan, kadar bo v Sloveniji zopet zavladala svobo- Slovenci v Torontu in okolici se bomo letos spominjali 25-let-hiee zdomstva na XI. SLOVENSKEM DNEVU, ki bo prvo nedeljo v avgustu (2. avg. 1970). Tudi ta Slovenski dan bo lep °dstavek na zgodovinskem listu slovenske emigracije. XI. SLOVENSKI DAN pa bo Praznik vseh Slovencev, ne gle-'le na to, kdaj so prestopili prag domovine in odšli na tuje. Glav-je, da še čutijo slovensko, da Se prisegajo na svobodo, in da Uh še žeja po vsem, kar je resnično slovenskega. Na svidenje t°rej na slovenskem letovišču Prvo nedeljo v avgustu, ko bo-nio praznovali XI. SLOVENSKI T>AN! f ^ Odbor ; Društva Slovencev Baraga da bi ne ravnal etično, če bi dopustil njeno smrt zaradi pljučnice. Tako vzdrževanje telesa pri življenju ni več potrebno, pravijo moderni zdravniki. * Vlada v Ottawi je razburjena, ker je Times magazine nekje izvedel, kaj vsebuje poročilo, ki ga je pripravila LeDain komisija, ki raziskuje nezdravniško u-porabo mamil. Poslanci že nekaj časa pritiskajo na vlado, naj objavi poročilo komisije. Vlada pa se brani, češ, da še sama ni imela časa poročila preštudirati. Sedaj je pa ogenj v strehi, ker je Time magazine prej zvedel za vsebino kot naši poslanci. • Severno od Montreala bodo gradili letališče za jumbo-jet letala. Gospodarstveniki so edini v tem, da bo to letališče sprožilo industrijski procvit, ki bo počasi zajel vso zahodno polovico province Kvebek in vzhodni del Ontarija. * Glede poštne stavke, ki se sprehaja po Kanadi, je nekdo zapisal modro besedo. “Mogoče je res, da imajo poštarji utemeljene zahteve po izboljšanju njihovih delovnih pogojev. Prav In še to so si dovolili, da je bilo med “mladiči”, ki naj bi v bodoče vodili občino, največ preprostih obrtnikov, in celo delavcev. Vse skupaj je bilo na prvi pogled nemogoče, “saj nam bodo še občino zapravili”, so govorili nekateri. Nesreča ali sreča pa je hotela, da je ta dosedanji z vsemi skrbmi preobloženi župan pozabil v pravem času in roku vložiti svojo kandidatno listo v potrditev. Vse prošnje in protesti niso nič pomagali, propadel je že pred volitvami in tako kot novi kandidat nisem imel tekmeca. Nobenih obljub ali “volivnega golaža” ni bilo treba. Po reviziji ugotovljene nerednosti so bile vzrok, da je stari župan bil že prej odstavljen, tako mu ni bilo treba s težkim srcem predajati poslov novemu županu. Nadaljnih težav in poslovanja mojega županovanja ne bom tu opisoval. Na tem mestu sem prebredel vsa strašna leta zadnje vojne. Brez dvoma bi še danes sedel na tem položaju, če bi hotel sam in pa občani. Toda komunistična revolucija je marsikaj odpihnila, tako tudi svobodo volitev. Po devetletnem poslovanju sem se poslovil od županovanja. Rdeča diktatura pa mi je v zahvalo in priznanje zaplenila vse imetje. Po nerazumljivih načrtih božje previdnosti in dobrote še nosim celo glavo in se danes v tujem svetu rad spominjam, da je kljub velikim težavam, končno le sladko delati in se nesebično žrtvovati v korist ljudem, če te v odgovorno službo izvolijo svobodni ljudje. Prav ta služba je bila tudi “posrednik”, da moje kosti ne trohnijo že 25 let v neznanem grobu, kjer počiva veliko število mojih nekdanjih občanov. Za konec bi lahko še povedal, Nevedne izobražuje in lačne nasičuje Vse razlage, spisi in predavanja ljudem v misijonskem zaledju le malo povedo in jih za pomoč misijonarjem težko pridobijo. Najbolj prepričevalna o-blika, ki odkriva duhovno in telesno bedo ljudi, katerim strežejo misijonarji, so njihova pisma. To so živa pričevanja misijonske stvarnosti. Kogar ta ne ganejo, njemu ni pomoči. Berimo, kaj piše slovenska misijonska sestra iz Indije. Samo izvleček iz njenega dolgega pisma pove dovolj. Pismo je bilo poslano g. J. Kvasu, ki se v imenu misijonskega krožka v Torontu dopisuje s slovenskimi misijonarji in misijonarkami. “Vaše pismo z dragoceno prilogo sem srečno prejela. Naj se otrok v njenem naročju tako hlastno stegnil roko po krožniku, da ga je zbil sestri iz rok in se je vse polilo po tleh. Sestra ni rekla ničesar; odšla je, da bi [prinesla drugo hrano in metlo. |A kaj je videla, ko se je vrnila? Dete je lizalo krožnik, vsi drugi pa so plezali po tleh in lizali, dasiravno so bili že vse polizali. Treba je videti, da je mogoče razumeti, kaj je revščina . ..” Tako piše sestra M. Miriam Zalaznik, misijonarka v Kan-purju, India. Baragov misijonski krožek ji je takoj poslal zopet $50 za njeno plemenito delo pri reševanju duhovne in telesne revščine. Mogoče bi bil kdo od bralcev pripravljen kaj prispevati za naše misijonske delavce v daljnih deželah. Naslov našega blagajnika je: Mr. Ja- vam in vsem dobrotnikom prav^kob Kvas, 43 Pendrith Street, iz srca zahvalim za vašo rado- Toronto 4, Ont. darnost. Res sem bila globoko ganjena, da sem kot neznanka Misijonski poročevalec bi bilo, da vlada to vpošteva in izboljša. Kar se pa tiče poviša-1kako sem se znova moral zad°-nja plač poštarjem, tega pa kanadska javnost ne odobrava. Ta Od morja do morja po širni Kanadi V Kanadi imamo komisijo za Cetie in dohodke (Prices and In-Comes Commission). Vodi jo dr. T°ung. Njena naloga je, poma-8ah pobijati inflacijo. Komisija daje samo navodila in poziva Javnost, naj prostovoljno sprej- zahteva vsaj v sedanjem času ni na pravem. Ce hočejo poštarji imeti večje prejemke, morajo najprej povečati svojo produktivnost. Pa so nam vzeli dostavo pošte v sobotah, povečali poštne tarife, ki so na pakete prevelike, in dostava pošte se je zelo poslabšala. Verjetno bi kanadska javnost prej zahtevala da se plače poštarjem znižajo, ne pa zvišajo.” volj iti samo s “častjo” “mežnar-ja”. Ker pa so razmere nanesle tako da je bil to samo še kratek poskus, koliko je še sil v telesu, ki ima blizu sedem križev, zato bom poglavje “od župana do mežnarja” opustil. Mogoče mi bo kdaj pozneje dano dokončati spomine tudi na to dobo. ' , JAK. deležna tolike dobrote. Naj vam vsem Bog -povrne po svoje. Večkrat se vas v molitvi spominjam in molim zlasti za slovenske o-troke, da bi lepo in krščansko vzraščali in dosegli poklicne u-spehe v tujini. Upam, da boste zadovoljni, če vam povem, da vaš denar, prislužen z žulji slovenskih rok, rabim za vzgojo dveh deklet, ki sta lani maturirali in sem jih v januarju mogla poslati na naše učiteljišče. Vaš denar mi je to omogočil, za en semester sta preskrbljeni. Mene je vse skozi moje misijonsko življenje vodil princip, da je naj-večjega pomena, da se otrok izuri za kak poklic. Seveda pa je tudi res, da je treba reveže hraniti. Revež v indijskem smislu ne pozna doma in ni menda imel nikdar strehe nad glavo; edina lastnina je razcapana obleka in pa morda pleh-nata posoda ali škatlja, v kateri nabere hrano, če jo dobi. Včasih se človek ne more ubraniti solzam. Nedavno je prišla k nam žena s petimi otroki prosit hrane. Najstarejši je imel 11 let, najmlajši pa eno leto in pol. Mož je družino zapustil. Sestra je prišla s tremi aluminijastimi krožniki in dala enega najstarejšemu, drugega naslednjemu in tako naprej. Drugim je rekla, da bo tudi njim prinesla. Tretjega je hotela dati ženi, a je L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG Ne le za Washington In tako bi bilo tudi pri tem do-’i6 in kot tak dobro znana odpisovanju. Le začeti je treba, nost med našimi organiziranimi Ce bi se to vpeljalo na veliko, crnck kolika vrednost bi bila to za narod. Mogoče bi v to poseglo aka- WASHINGTON, D.C. — V demsko društvo SAVA..Poznam^Washingtonu je bil ustreljen tam nekaj zelo zavednih agil^j-ieki policaj, ki se je približal nih moči, ki bi morda z veseljem dvema sumljivima osebama. O-prevzeli organizacijo takega do-gajski senator William Saxbe je pisovanja. Pri nas v Torontu ^ takoj naslednji dan v senatu bi prosil zato v prvo g. Petra'predlagal, da se sodnikom do-Čekuto, ki, če sem prav informi- voli sumljive kriminalce do obran, je predsednik te organizaci- ravnave pridržati v zaporu, je. Da imenujem samo enega J Saxbe je v senatu izjavil: Ce pa so še drugi, ki bi morda po- resno mislimo preganjati zločin-prijeli v tem. Pa so mi znani V|Ce — včasih dvomim, da tako Clevelandu, Chicagu, New Yor-^ ravnamo — potem je pridržanje ku in še kje. Ce bi se vsi taki.v zaporu najbolj praktičen pri-resno zavzeli za tako dopisova- pomoček in to moramo storiti, nje, bi bilo res lepo. Posegle naj Nevarne kriminalce moramo bi v to tudi slovenske šole po- spraviti s ceste. vsod, kjer koli v zamejstvu se nahajajo. Naj bi učiteljstvo pri-dobavilo nekaj imen od doma — saj ima gotovo vsak kake poznane tam — in bi navdušilo nekaj, že iz višjih razredov za dopisovanje, ki bi k ohranitvi narodne zavesti in pridobitvi te med za- Ta senatorjev predlog bi dal sodnikom v Washingtonu pravico pridržati obtožene kriminalce do 60 dni pred obravnavo v zaporu. Predlog senatorja Saxbe-ja vsi državljani podpiramo, prav pa ni, da je omejen samo na Wa- Od “mežnarja” do župana Povedal sem, kako sem se “dokopal” do službe “mežnarja”. Toda človek večkrat ni zadovo-1116 njena navodila glede dviga-,Ijen le z malimi častmi in z de-T)a cen in dviganja plač. Nihče’lom, ki malo ali nič ne donaša. Ta se rad ne odzove takim na- Vedno gleda, ali vsaj zelo rad se Vodilom, ki seveda nimajo ob- ozira navzgor, proti višji zeleni Vezne moči. Najbolj se protivi veji. Včasih mu proti vrhu po-d°lavstvo, združeno v Kanadski magajo še drugi vplivi in okol-dGlavski zvezi (Canadian Labor nosti. V primeru našega “mež-^°ngress). Ta je odločno zavr-jnarja” je šlo za mesto župana, predlog, naj bi povišanje | do katerega pa ni vedno lahka Wač ne preseglo 6(7. Delavstvo pot, navadno je težka in napor-^Pravičeno zahteva, naj se tega na. Da nekdo postane župan, morata biti vsaj dve strani za to: kandidat in občani-volivci. V mojem primeru ni bilo veliko upanja na zmago. Nasprotni kandidat je bil bogat, silno u-gleden mož, z dolgoletno in bogato izkušnjo. Na njegovo veliko parno žago je mogel slednji kmet zapeljati naprodaj svoj les; na tej žagi je delalo veliko število ubogljivih delavcev; šte- Pavodila držijo tudi profesional- ^ Ifl delničarji velikih družb. * ^ tem mesecu je v Winnipegu Porovala kanadska zdravniška z °rnica (Canadian Medical ssociation). Konvencija je u-Zakonila nov etični kodeks in z hm nadomestila starega, ki je j napisan in sprejet pred 40 eb- Etični kodeks je zbirka kj.držijo v svojem po-cu. V novem kodeksu ni več govora Vi avn°stnih načel, ki naj se jih vilni vozniki so vozili les na po-- Ovniki držiio v svoiem no- stajo. Prenekateri volivec je vedel, da ni dobro zameriti se županu, ki obdan od poslušnih sve- o sterilizaciji in o spla- Glede splava pravijo zdrav- tovalcev že leta in leta sedi na 1 20. stoletja, da ne živimo v tako odgovornem mestu. ^s^ih časih, ko je znani Hipo- Sedaj pa se naenkrat pojavijo spf*68 Pos^avd zahtevo protijneki “mladiči” — zeljnate glave t. avu. To je bilo pred 2,300 le- 50 jim rekli nekateri — in hoče-^našnji zdravniki pa imajo j° skrb za javni blagor iztrgati av za navaden kirurški po- iz r°k preizkušenemu županu. SAMA V MIRU — Labodji par uživa mir in samoto v ježevcu pred Lincolnovim spomenikom v Washingtonu. D.C., kjer se sicer tako radi zbirajo demonstrantje in nemirneži vseh vrst. Povejmo mladim tudi to, da je Slovenija edina republika v Jugoslaviji, ki ni osvobojena. Vsi drugi narodi — razen morda nekaj Makedoncev — so vsi strjeni v notranjosti jugoslovanske meje. Pa kljub temu Belgrad močno izrablja Slovenijo v interesu drugih republik. V tem ni prizadeta le tista mala struja komunistov in onih na vladi v Ljubljani — pač pa ves slovenski narod — vsi Slovenci, kjerkoli se nahajamo. Zato bi bilo prav, da bi se vsi, vsak po svoji moči, borili proti temu. Naj navedem odlomek iz pisma, ki sem ga prejel iz domovine. Takole piše: “S samim robantenjem proti komunizmu ne boste daleč prišli. Ljudje smo se tukaj nekako privadili na sistem, kakršen je. (To pa ne pomeni, da smo komunisti.) Komunizem kot tak ni več tisto strašilo, kot je bil svoje dni. (To sicer ne pomeni, da bi komunisti ne pobijali več spet, če bi jim šlo za nohte.) Boli jih iz rahljanje Slovenije — boli in sram jih je sedaj pomora domobrancev in podobnih svinjarij. Tiste seveda, ki to vedo. Mnogo mladih pa tega niti ne ve. Naj omenim dve knjigi, ki sta tu jako dobro odjeknili! Mauserjeva “Ljudje pod bičem” in Žebotova “Slovenija včeraj, danes in jutri”. Obe sta zadeli resnične rane sedanje slovenske situacije. Zlasti Mauserjeva “Ljudje pod bičem” je bilo za mlade tukaj pravo odkritje. Prepoved teh knjig je tukajšnjo javnost opozorila nanje in so bile zelo iskane, pa po raznih potih dobavljene. Mnogi so jih brali, drugi pa vsaj slišali o njih vsebini, ki drugače nikoli ne bi.” Itd. To iz pisma sem zapisal zato, da se ve za načine, ki so koristni v — dialogu — med nami in domovino. Malo pobrskajmo po pameti in poskušajmo poiskati še drugih. Prihaja mi na misel primer, ki bi morda bil zelo koristen in uspešen. Organizirajmo dopisovanje z mladimi med emigracijo in domovino. In morda tudi med našo tukaj in kjerkoli po svetu, ter koroško in primorsko mladino. Potrudimo se in žtrvujmo nekaj časa v to. Vsi, ki ste dobre volje in kolikor toliko zmožni, se potrudite, pomagajte, organizirajte in svetujte. Starši že sami nekaj lahko napravite — pripomorete k temu. Sprva malo pripomočka, pozneje bo steklo gladko samo. Le poglejmo v sobotni Ameriški Domovini Kotičkovega strica in tudi po drugih časopisih. GotoVo je bilo treba vsakemu malemu v prvo nekoliko pomagati, a čim mejsko mladino prinašalo lepe shington. Senatorji in kongres niki so nam dajali lekcije o enakopravnem sožitju, sedaj pa senatorji zaščitijo samo svojo varnost, navadni ljudje pa naj zvečer doma ostanejo, saj ponoči nimajo na cesti kaj iskati. Kar velja za Washington, naj enako velja za vsa mesta v A- ________________ util sadove. Ce bi bil kdo v zadregi za naslove doma, naj piše meni in jih bom v kratkem poslal: (L. A., 67 Malamute Cr., Agin-court 755, Ont.). V prvo naj bi vsak pojasnil le namen, zakaj pošilja pismo. Torej v svrho dopisovanja, mu v cratkih stavkih povedal svoj položaj — šolo, kraj, o starših, bratih in sestrah in morda še, od kje so starši doma, nato pa prosil za odgovor in morda zastavil kako vprašanje, ki bi ga zanimalo. V prvih dopisih tudi ne Di bilo tako nujno, da je pravilna slovenščina. Naj se oprosti in obljubi, da se bo že počasi v to privadil, ko si bosta izmenjala več pisem ter gre v glavnem za to pri dopisovanju, da se privadi slovenski pisavi ter da bolje spozna lepoto slovenskega jezika. Pridobili bi tako tudi več razgleda v domovino svojih staršev. (Dalje sledi) Slovenski starejši moški dobi stanovanje z starejšim moškim da si delita stanovanje, privatna soba z air conditioner. Kličite 281-5435. (124) Senat sklenil, da bo priden, toda pod pritiskom WASHINGTON, D.C. — Senat se je močno zapletel s svojo debato o vojskovanju v Indoki-tajski. Zastalo mu je delo na vseh drugih področjih. To je pa šlo v račun nekaterim republikanskim senatorjem, ki niso ravno navdušeni nad demokratsko zakonodajno politiko. Voditelj demokratske senatne večine je zato sklenil — po sporazumu z obema strankama —, da bo ta teden vpeljal nočne senatne seje. Verjetno jih bo moral tudi še prihodnji teden. Vse to pa iz pridnosti. Bliža se namreč konec meseca in do takrat bi morali biti izglasovani vsi nakazilni zakoni, teh pa je nekaj v zaostanku. Ker noče nihče biti odgovoren za zamude v zakonodajnem postopku, so zagrabili za idejo nočnih sej. Tam bo seveda delo potekalo hitro. Kdo bo pa podnevi in ponoči tratil svoje govorniške sile pred prazno dvorano? Farmer se boji “vročega poletja” med črnimi farmarji WASHINGTON, D.C. — Farmer je pomožni federalni tajnik v HEW federalnem tajništvu. Je med redkimi črnimi, ki zavzema visoko mesto v federalni upravi. Kot tak mnogo potuje po deželi in ima z njo dobre o-sebne zveze. Glede reda, miru in zakonitosti v letošnjem poletju med črnimi farmarji je pa pesimist. Črni farmarji so obupani mladi črnci so pa brez dela. Črni in beli se pa na deželi oborožu-jejo. Črnci so prej verjeli pred sedniku, danes je pe zaupanje vanj izginilo. Vse to bo pospešilo izbruh sovražnosti v letošnjem poletju. Farmarjeva izjava je tem bolj značilna, ker je bi Farmer preje glavni ravnatelj V najem 4-sobno stanovanje blizu cerkve sv. Vida. dalje bolj postajajo samostojni. lznane CORE črnske organizaci- 881-3519. CLEVELANDTO. mali oglasi V najem Oddamo 5 sob zgoraj, plinski furnez, garaža, na E. 74 St. Kličite 944-7175. (125) Soba ali stanovanje Zenska srednje starosti, ki dela pri Goodwill Industries na E. 70 St., bi radi dobila sobo ali Efficiency apartment” v tej bližini. Kličite Mrs. Klein od 8. do 5. ure 431-8300. (126) V najem hiša za eno družino, dve spalnici, na E. 146 in Lake Shore Blvd. Nobene živali. $95.00 na mesec. Kličite 729-1155. (x) Spalna soba Opremljena soba za mlajšega moškega se odda na 6916 Hecker Ave. UT 1-3955. (124) Išče sobo Miren moški, srednjih let, išče opremljeno sobo pri vdovi. Pišite na naslov: V.M.J. 6428 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103. —(126) Naprodaj hiša za dve družini, 4-4, prijazno. Polna klet, na 1057 E. 72 St. Kličite 391-8912 po 5. uri zv. (132) Hiša naprodaj E. 67 okolica, enodružinska hiša. 3 spalnice, aluminijasta obloga, polna klet, plinski furnez, garaža za 2 kare. $10,500. Vprašajte za Jack Lorenz. MAINLINE REALTY 431-8182 221-9381 (18,19,23,25 jun) V najem Oddamo 4 neopremljene sobe zgoraj starejši ženski ali dvojici, v St. Clairski okolici. Kličite 431-6631. (16,23 jun. 7 jul) Hiša Naprodaj ena družinska, šest sob, z pohištvom ali brez. Lep vrt. Na 6614 Schaefer Ave. 881-9823. 23,26 jun) zgoraj, Kličite AMERIŠKA DOMOVINA, S 1 L UI S GOLOMA: \ '%. i MALENKOSTI > 5 Zagnala je zoprn, prisiljen krohot. Donela je iz njega vsa grenka jeza in vsa nevoščljivost, ki se ji je že dolgo zbirala v duši. Currito pa je najbolj razdražilo, da je raztrgala ime Villa-melon in naglašala posamezne zloge. Vnela se je med obema vzor-ženama jezična bitka, vredna, da bi jo popisal Pedro Lopez, kronist madridskih salonov. Obdelavah sta se z jeziki kakor dve sosedi iz predmestja, metali sta si druga drugi v obraz resnico in laž, kepe blata, pomešane z dišečim eau de Cologne, pripravljeni, da si skočita v lase in se povaljata po mehkih preprogah ... Mazacan je stala razkoračena sredi sobe, pesti je imela stisnjene in rokavice so ji bile počile. Njena nasprotnica pa je sedela v naslonjaču, z dvignjeno glavo, kakor gad, ki hoče pičiti, sipala je strupena zbadanja in očitanja, ni krenila z glavo, ni pogledala v stran — prava podoba okamenelega srda. Ko je Mazacan očitala Curriti pisma topničarskega častnika, takrat se je Currita naenkrat nečesa spomnila. Zatvornice njene umazane zgovornosti so se zaprle, pustila je nasprotnico samo in je odhitela iskat Kate, svojo hišno. Pisala je bila namreč svojčas Velardu več pisem. Teh se je morala polastiti, še preden bi prišla v roke nepoklicanim ljudem, sicer bi jo uteg- CHICAGO, ILL. FEMALE HELP IMMEDIATE OPENINGS! REGISTERED NURSES NEEDED Full time and part time. Top salary paid in this area. Fringe benefits include: Hospitalization — 2 weeks vacation — sick leave and holidays. Write or call WEAKLEY COUNTY HOSPITAL Martin, Tennessee 38221 Ph. (901) 587-3177 (123) ENAMELER — HARD FIRED EXP. H. C. SCHMIDT CO. 429 West Superior SU 7-6088 (124) BUSINESS OPPORTUNITY BARBER STYLING SHOP Under $2,000. Color TV — phonograph in shop. Air cond. 1206 W. THORNDALE. Call Owner 784-4249 (123) BARBER SHOP FOR SALE Two chair. Good business. Oak Park Vicinity. Make Offer. Phone 447-3046 r (123) GROCERIES — MEATS — BY OWNER Chain - O - Lakes region. Open 7 days a week. Gross over $5,000 week. Illness forces sale. JU 7-5018 fpm (123) MILK ROUTE — Nr. N. & NW. 5,000 points. ’67 Ford refrig, truck. Part wholesale, part retail. Call Owner 549-1629 (124) RESTAURANT — FOR SALE BY OWNER Seats 32, Good location- Vic. Montrose and Kedzie. Call 463-9353 i*.*, 1 (124) nila osramotiti in ji mnogo škodovati. Kate se je naglo odpeljala in je čez eno uro pisma izročila svoji gospodinji. Pomotoma je med pismi prinesla tudi srečko, ki jo je bil kupil Velarde preteklo noč. Čuden slučaj — srečka je zadela 15.000 durov. Koj je napravila Currita svoje načrte in si je na tihem dala izplačati denar. In zopet se je ves Madrid zbiral krog Currite in ji je izražal svoje sožalje radi usodne izgube — s tistim cinizmom, ki je lasten velikomestnim krogom. Currita je bila seve vsa potrta od žalosti. V srce da jo je zadela smrt tega ubožca — tako je tožila in tarnala — tega ubožca, tako prikupljivega, tako ljubega, ki se je držal Villamelona in nje kakor psiček. Udarec je bil prehud. Ona da ni vedela ničesar — prav ničesar. Kako tudi? Siromak besedice ni zinil Fer-nanditu ali pa njej o svoji nameri ... Je pač slutil, da bi ga bila onadva na vsak način odvrnila od tistega koraka... Že radi svojega dobrega imena. CHICAGO, ILL. Help Wanted Male & Female YOlIMfi KEN MD WOKEN Fine sharp young men and women, 18-25, needed immediately to staff Aurora Office of leading international educational publishing corporation. Must have at least high school diploma and be motivated by money and excitement. $130 weekly. Call Mr. Nestor 892-6961 (125) HELP WANTED COLLEGE STUDENTS SUMMER EMPLOYMENT Interesting positions now available with leader in international educational publishing field. Compete with other students for 38 — $500 scholarship and vacation trip to Hawaii. — $130 weekly. Call Mr. Nestor 892-6861 (125) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Live in. 2 children. $50 week. 342-3642 Mrs. Rokosz 024) REAL ESTATE FOR SALE ’63 Norwood — 10 x 50, compl., furn. & skirted. 2 bdrms., A-l cond. Ideal starter — retirement home. $3,500. Must be moved. Owner call aft. 5 — PR 6-3952. (124) BY1 OWNER — 13 yr. cust. bit. 2 bdrm. brk. Vic. 61st & St. Louis. Full bsmt. Extras. By appt. wkdays aft. 6 — Sat. & Sun. 1-5. Low 20’s. 737-6631 (124) 7 rms., 1% car gar., alum, sided Cape Cod. Lot 80 x 185. Low taxes. Owner $22,000. Call 766-5844. DES PLAINES 3 bdrm. face brk. ranch. Tile roof, 1% baths, fin. bsmt, fam. rm., 2 car att. gar. Price reduced $3,000. By Owner 827-6826 W \ (123) Kajti njegovo dejanje je pravzaprav velika predrznost, seve storjena iz najboljšega namena, dokaz njegovega junaškega požrtvovalnega prijateljstva, ki pa skoro žali čut spodobnosti... In povrh dejanje, ki bo imelo težke, težke posledice ... Currita je znižala glas in tiho nadaljevala in pripovedovala tem hinavcem in hinavkam iz poklica: “Mislite si: ti ljudje nimajo denarja; mati živi v uboštvu; saj je ne poznam, ampak jasno je, kajne, in rahločutnost to terja . .. Zato sva se Fernandito in jaz odločila za majhno žrtev in naloženih je pri banki de Espana 15.000 durov ... Da bo ubožica imela vsaj majhno podporo .. In res je Currita naložila pri banki tistih 15.000 durov, ki jih je dobila iz Velardove srečke, in koj je napisala pismo njegovi materi. Izjavila ji je svoje globoko sožalje nad junaško smrtjo njenega sina in je obžalovala dvoboj, h kateremu ga je zapeljalo njegovo preveliko junaštvo. Nato je dostavila po ovinkih, da so njenemu soprogu in njej znane njene razmere, in ker hočeta dokazati, kako zelo ljub prijatelj jima je bil ubogi Juanito, ji dajeta na razpolago glavnico, naloženo v banki de Espana, in ona ji pošilja v prilogi pobotnico ... In ko je pismo dokončala in odposlala, je Currita skomignila z rameni in je postala hladna, tako zelo hladna .. . Nikogar pa ni bilo, ki bi bil pripravil ubogo mater na strašni, grozeči udarec ... Vsa srečna je bila, da ji je Juanito zopet enkrat pisal, in začela je pripravljati stanovanje za svojega ljubega sina, polna ljubezni, ki išče delo in si napravlja skrbi tudi tam, kjer jih ni treba. Kljub vsej nehvaležnosti in vsem slabostim se ji je zdel naenkrat vzor vseh sinov. Nobeno srce pač ne odpusti tako rado kakor materino, in nič prej ne izbriše iz spomina slabosti ljubljenih oseb, kakor odsotnost, — mesto napak postavi same vrline in pa spomine na veselje, ki ga je dobri otrok delal materinemu srcu. Odprla je njegovo stanovanje, zaprto cela tri leta, svetišče njene materine ljubezni, v katero je smela le ona sama, in začela je pospravljati, brisati prah in pripravljati. Tu je bilo treba eno reč popraviti, tam drugo prenarediti, več novih stvari je bilo treba omisliti, da bo razvajeni gost našel urejeno vse po svojih novih željah, ki se jim je bil privadil v lepi prestolnici. Pri tem delu je bila, ko so ji javili obisk gospoda župnika ... Dobra mati se je nekoliko zavzela. Sedaj vendar ni bila ura sploh za noben obisk .. . Blagi gospod je bil bral v časopisih strašno novico in je kar brez sape hitel k nesrečni materi, da jo polagoma pripravi ha silni udarec, preden bi *jo kdo drug prišel obveščat brez posebne rahločutnosti. V velikih zadregah je začel svojo nalogo in še sam ni vedel, kaj naj reče. Po dolgih ovinkih ji je končno povedal, da je njen sin bolan v Madridu, in sicer hudo bolan.. . Uboga žena je planila s stola, bleda kakor zid, preplašena, skoro nevoljna. Ali se hočejo neusmiljeno šaliti z njo? “Ni mogoče,” je zavpila, “ko mi je pa včeraj pisal... ko pa imam tukajle njegovo lastnoročno pismo .. .!” In kakor brez uma je hitela po sobi in iskala pismo. Odprla ga je in ga je položila pred oči svojemu dušnemu pastirju. Vsa se je tresla, mraz jo je sorele-taval in široko je odprla oči. “Vidite, vidite,” je klicala, .JIBEI^I “in avgusta pride na obisk ... in tretjega gre k spovedi in k sv. obhajilu ... Ne, ne, ni mogoče, da bi umrl ... on, moj ljubljeni sin ...” Prihiteli so njeni trije otroci in služabnice; slutili so, da se je zgodilo nekaj hudega. Župnik je vzel pismo in je iz njega razvidel, da ga je ubogi Juanito pisal par ur pred smrtjo. “Zal,” je rekel, “moje vesti so novejše. Ko je to-le napisal, ga je zadela kap, in njegovo stanje je nevarno, zelo nevarno ...” “Jezus, dobri Bog — Mati Marija!” je vzkliknila nesrečna žena in krčevito prijela župnika za roko. Z očmi mu je visela na obrazu in z bledimi ustnicami ga je izpraševala: “In — se je spovedal? Ali veste, če se je spovedal?” Župnik ni odgovoril in mati je ponavljala svoje silno vprašanje in tresla gospoda za roko. “Njegova duša — kako je z njegovo dušo —?!” je klicala z glasom, ki bi bil omehčal kame-nito srce. Župnik jo je tolažil in je pravil, da tega nihče ne ve, da o tem ni dobil poročila, da to ni tako natančno znano i. dr. Naenkrat mati neha tožiti in začne naročati vse potrebno, da bi še tisti dan, nemudoma, odpotovala v Madrid. Suha in določna so bila njena naročila, kratek, hladen, rezek je bil njen glas, jek neizmerne boli, ki jo je potlačila z vso silo krepke duše. Vlak je odhajal ob štirih, voz pa je potreboval do kolodvora dve uri. Enrique naj bi šel z njo, Pedro je na materin migljaj stekel naročat voz, služabnice so hitele pripravljat kovčege, Luisito, malček, je zajokal. Mati ga je poljubila v lice. “Nee jokaj!” Tudi sama' ni več jokala. Župnik jo je zadrževal. “In če ne dobite vlaka?” “Pa naročim poseben vlak!” “To stane mnogo denarja!” “Desettisoč realov imam pri hiši, in ako je premalo, pa pre- povedoval, mu je povedal Martin Romero, dobri sosed, novico, da je Juanitu že bolje, da je že čisto dober ... “Glejte! Ali slišite!” je zakli- cala mati radostna. In v blaznem veselju se je zasmejala in zajokala obenem... (Dalje prihodnjič) GRUMOVA POGREBNA ZAVODA 1053 Kast 02 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 H!!t§ dam vse, vzela bom na posodo.” “Ampak — senora, počakajte • še...” “In njegova duša, gospod žup- dl * nik, njegova duša ...?” mu je klicala s plašnimi očmi. “More- biti mu je smrt blizu ... in sam REVNO DEKLETCE — Žalosten pogled izdaja žalosten položaj mlade Kolum-bijčanke. Dekletce ima šest bratcev, družina pa zasluži cel mesec le $15. Vse tare revščina in pomanjkanje, dekletce je nekaj na boljšem, ker dobiva podporo od “Save the Children Foundation”. je .. . sam, moj ljubljeni sin . brez svoje matere, ki bi ga pripravila za spoved, ki bi mu pomagala, da lepo umre, ki bi mu zatisnila oči in ga položila v zemljo .. .” Pedro se je vrnil. Ves je bil izpremenjen. Smehljati se mu je hotelo, pa se ni mogel. Glasu mu je zmanjkovalo. Ni naročil voza. Čemu hiteti za nesrečo, ako prihaja nasproti sreča?! Med potom, tako je pri- HUDO GA ZANIMA — Dečko se je močno zagledal v filmskega snemalca Douglasa Slo-comba, ki snema film na Costa Brava na Španskem. Sledi snemanju s tako pozornostjo, kot bi skoro hotel sam prevzeti to delo. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 (K.S.K.J.) Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ... NASLOV MESTO DRŽAVA CODE >••••••••••••••••• •••••• IZ STARIH ČASOV — Slika kaže cerkvico v vasici blizu Laerdala na Norveškem, zgrajeno leta 1138. Je ena redkih, ki so se ohranile iz tistih starih časov, ko so se predniki sedanjih Norvežanov komaj pokristjanili.