11
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
ALI NAM GROZI DEFLACIJA?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Skupno domače trošenje se je januarja sicer zmanjšalo, vendar le sezonsko; vse komponente 
domačega trošenja so bile manjše kot decembra, a trendno sta naraščala tako trošenje 
prebivalstva kot investicije, le zelo variabilno trošenje države se je precej zmanjšalo. 
Dinamika pri vseh vrstah investicij je nestabilna, podobna je tudi njihova dinamika v evro 
območju. Tuje povpraševanje ostaja krepko, še zlasti v območje izven EU. Pričakovano 
končno trošenje se še naprej izboljšuje, najbolj pri gradbeništvu in trgovini. Pričakovanja 
v predelovalni dejavnosti so ugodnejša kot v evro območju; malenkost zaostajajo za 
dolgoletnim povprečjem, zaostajanje pričakovanj je še zlasti majhno pri izvoznem 
povpraševanju. Daleč najbolj šibko ostaja pričakovano trošenje storitev. 
Ob solidni rasti v začetku leta so se neravnotežja v blagovni menjavi Slovenije zmanjševala: 
primanjkljaji v okviru EU so bili manjši, manjši pa so bili tudi presežki z ostalim svetom. 
Slovenija se je uvrščala med uspešnejše članice EU28.
Gospodarska klima se je v marcu otoplila. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih se je 
okrepilo, klima v storitvenih dejavnostih se je izboljšala, tudi zaupanje v gradbeništvu 
se je popravilo in doseglo najvišjo raven po oktobru 2008. Na to sta vplivala predvsem 
večje pričakovano zaposlovanje in večja skupna naročila. Zaupanje se je, a bolj malo, 
okrepilo tudi v trgovini, ki pa jo še naprej tare premajhna prodaja. Gospodarska klima in 
optimizem sta se marca v primerjavi z enakim obdobjem lani večinoma izboljšala tudi v 
EU28; naročila v gradbeništvu so zrasla, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih so se 
izboljšala, v trgovini pa oslabela. 
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi februarja rahlo povečala, trendno 
pa precej okrepila. Pri tem se je dejavnost rudarstva skrčila, a ohranila pozitivno smer, 
produkcija v predelovalnih dejavnostih pa se je skromno povečala in rastla. Industrijska 
produkcija je medletno zrasla tudi v EU28 in evro območju; nihanja med članicami pa so 
se nadaljevala. 
Vrednost gradbenih del v februarja je bila manjša kot v januarju, kar pa je sezonska 
značilnost, saj je bila istočasno kar za tretjino višja kot pred letom. Del porasta gre najbrž 
pripisati odpravljanju škode po žledu. Število turističnih prenočitev se je v primerjavi z lani 
nekoliko zmanjšalo; še naprej je bil relativno velik porast tujega turističnega povpraševanja 
in zmanjševanje domačega. Trendno pa se je tako tuje kot domače povpraševanje obrnilo 
navzdol. Gibanja v prometnih panogah so precej boljša kot pred letom, kar še posebej velja 
za zračni in letališki promet ter za pretovor v koprskem pristanišču. 
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
12
Stanje na trgu dela se popravlja, čeprav medletne številke o aktivnih, delovno aktivnih in 
zaposlenih ostajajo manjše od lanskoletnih. Število registriranih iskalcev dela se ja marca 
precej zmanjšalo, a je še naprej večje kot pred letom; na zavode za zaposlovanje se je 
prijavilo manj iskalcev kot v februarju ali lani; največ jih prihaja zaradi izteka zaposlitev 
za določen čas. Odliv z evidenc zavodov je bil večji, največ jih je dobilo novo zaposlitev 
ali samozaposlitev. Stopnja brezposelnosti v evro območju ostaja nespremenjena, v celotni 
EU28 pa se je zmanjšala; skrajnosti so še naprej Avstrija in Nemčija na eni ter Španija in 
Grčija na drugi strani.
Življenjski stroški so marca porasli, bolj dolgoročna dinamika cen je ostala praktično 
nespremenjena, cene še naprej trendno padajo. Blago se je podražilo malone enako 
kot storitve, vendar dolgoročna dinamika cen storitev ostaja višja, pri blagu pa se cene 
medletno že tretji mesec zmanjšujejo. Harmoniziran indeks cen kaže, da evro območju 
vse bolj grozi deflacija, marca so se cene krčile v kar osmih državah. ECB pri relativno 
najslabših dosežkih realnega sektorja že nekaj časa tolerira padanje kreditov in apreciacijo 
tečaja, zdaj pa še padanje cen. Proizvajalčeve cene industrijskih produktov so se marca 
povečale, a bolj dolgoročno še naprej padajo; med trgi ni večjih razlik. Tudi pričakovane 
cene ne kažejo, da bi se cenovna dinamika okrepila. Svetovne cene surovin so sredi aprila 
porasle, najbolj cene kovin in surove nafte, a ostajajo nižje kot lani.
Povprečne plače so februarja sicer padle, a je bil padec manjši od sezonskega, bolj 
dolgoročna rast se je okrepila in ostaja pozitivna v več kot polovici dejavnosti. Najbolj 
so zrasle plače v rudarstvu in v oskrbi z električno energijo, manj v drugih poslovnih 
dejavnostih, predelovalni dejavnosti in kmetijstvu. V vseh ostalih dejavnostih so plače 
februarja medletno stagnirale ali padale; najbolj so se zmanjšale v zdravstvu in šolstvu. 
Pospeševanje rasti enotnih stroškov dela se je konec leta 2013 zaustavilo. Urni stroški dela 
so v Sloveniji približno na povprečju evro območja; za celotno gospodarstvo so povprečni 
urni stroški v Sloveniji 14.6 evra, v evro območju 28.4 evra. Razlike med državami EU in 
evro območja v povprečnih plačah na uro so sicer zelo velike. 
Javnofinančni prihodki so marca padli, indikatorja bolj dolgoročne dinamike kažeta 
zelo različno dogajanje; medletna stopnja se je povečala, impulzni trend je padel. Rast 
impulznega trenda se je zmanjšala tako pri neposrednih davkih in ostali prihodkih kot 
pri domačih davkih na blago in storitve. Tudi neposredni davki in ostali prihodki so se 
marca precej zmanjšali in bili manjši kot lani. K bolj dolgoročnemu zmanjševanju davčne 
izdatnosti je glavnino prispeval padec prispevkov. Domači davki na blago in storitve so 
se marca povečali, medletna stopnja rasti je močno porasla, vendar je bolj dolgoročna 
dinamika ostala negativna. Veliko medletno povečanje domačih davkov na blago in storitve 
sta ustvarila davek na dodano vrednost od obračuna in trošarine. 
Skupni krediti (podjetjem in prebivalstvu) še naprej hitro padajo, čeprav se je tekoča stopnja 
padanja po prenosu terjatev na DUTB začela zmanjševati, medletna stopnja rasti kreditov 
13
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
podjetjem se zaradi še naprej giblje na novi za približno 12 točk nižji ravni. Nič ne kaže na 
pospeševanje kreditov; padanje kreditov v evro območju pa se je pričelo zmanjševati. Tudi 
krediti prebivalstvu se še naprej počasi zmanjšujejo. Tekoča dinamika skupnih depozitov se 
giblje okoli ničle; rast depozitov podjetij se je začela umirjati, pri depozitih prebivalstva je 
obratno, zaradi negativne medletne stopnje pa se za enkrat popravljanje dinamike ne opazi.
Obrestne mere ECB se v zadnjem mesecu niso spremenile, obrestne mere na medbančnem 
trgu so se zadnje tri mesece malo povečale, depozitne in posojilne obrestne mere podjetjem 
so se zmanjšale, pri prebivalstvu pa stagnirale. Evro se proti dolarju se še naprej počasi 
krepi. 
 
Presežek v tekoči bilanci je bil letos skromnejši od lanskega. K presežku je največ prispeval 
blagovni presežek, storitveni presežek je bil skromnejši kot lani, primanjkljaj na računu 
dohodkov in neto odliv tekočih transferov precej večja kot pred letom. Številke na računih 
finančne bilance odražajo letošnje državno najemanje posojil za odplačilo zapadlih dolgov. 
Neto zunanji dolg se je nekoliko povečal, a je za malone dve milijardi manjši od največjega 
konec 2012. V februarju se je povečal tudi bruto dolg, več kot polovica je državnega oziroma 
s strani države garantiranega dolga. 
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
14
ARE WE THREATENED BY DEFLATION?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Total domestic demand decreased in January, but only seasonally; all components were 
lower than in December. However, in the longer run household spending and investment 
grew, only a very variable government spending was significantly reduced. Dynamics in all 
types of investments is instable, similar to their dynamics in the euro area. Foreign demand 
remained strong, especially in the area outside of the EU. Expected final demand continues 
to improve, the most in construction and retail trade. Expectations in the manufacturing 
sector are better than the corresponding expectations in the euro area; the lagging behind 
the long-term average is particularly small in export demand. Services have by far the 
worst anticipated spending.
 
With solid growth in the beginning of 2014, the imbalances in Slovenian foreign trade 
declined; deficits in the EU and surpluses with the rest of the world were smaller; regarding 
foreign trade, Slovenia ranks among the more successful EU28 states.
 
Business climate warmed in March. The confidence in manufacturing grew, it improved in 
the service sector, while confidence in the construction sector reached its highest level since 
October 2008. It was mostly driven by higher expected employment and higher number of 
orders. Confidence strengthened a little bit also in the retail trade but remained affected 
by weak demand. Economic optimism in EU28 in March largely improved compared to the 
same period last year; with orders in the construction industry up, improved expectations 
in the manufacturing sector, and weakened expectations in the retail trade.
Industrial production compared to February increased slightly, the trend is much stronger. 
Mining activity shrank but maintained positive direction, production in manufacturing 
increased modestly and was growing. Industrial production on the year to year comparison 
grew in the EU28 and the euro area; large fluctuations among countries continued.
 
The value of construction works was in February lower than in January due to seasonal 
characteristics of the activity as it was at the same time by one-third higher than a year 
ago. Part of the increase is probably due to the elimination of damage by ice. In tourism, 
a number of overnight stays decreased slightly compared to last year; a relatively large 
increase in foreign tourists stays is accompanied by less domestic tourists. The trend in 
both, foreign and domestic demand turned down. Developments in the transport branches 
are much better than before, which is especially true for air and airport traffic and transport 
in the Port of Koper.
 
15
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
Labor market situation improved, although the numbers of active, employed persons, 
and employees are lower than last year. The number of registered job-seekers in March 
decreased significantly, but remained higher than before; employment offices reported 
fewer job seekers than in February last year; most of them were due to the expiry of fixed-
term employment. Outflow from the records of the employment offices increased, most of 
them got a new job or self-employment. The unemployment rate in the euro area remained 
unaltered and decreased in the EU28; extremes continue to be Austria and Germany on the 
low side, and Spain and Greece on the high side.
The cost of living rose in March. Longer term dynamics of prices remained virtually 
unchanged, prices continued to follow a downward trend. Prices of goods went up almost 
as much as prices of services, while longer term dynamics of prices for services continued 
to be higher. Commodity prices on year to year decreased for the third month in row. 
Harmonized index of consumer prices indicates that deflation is increasingly threatening 
the euro area. In March, prices shrank in eight countries. Poorer performance of the euro 
area in the real sector, until now accompanied by declining credits and appreciation of the 
exchange rate, is now supplemented by falling prices.
 
Producer prices of industrial products rose in March, but continued to fall in the longer 
run; there are no significant differences among markets. Expected prices do not indicate 
that the price dynamics would strengthen. World prices of raw materials increased in mid-
April, the most prices of metals and crude oil, but remain lower than last year.
Average wages fell in February, the decline was however smaller than seasonal and longer 
term growth strengthened. Wage growth remains positive in more than half of the activities. 
Wages in mining and electricity production increased most, lower were the increases 
in manufacturing and agriculture. In all other sectors, wages stagnated or declined; 
particularly in health services and education. Increased growth of uniform labor costs 
stopped at the end of 2013. Hourly labor costs in Slovenia are close to euro area average; 
for the whole economy, average hourly cost in Slovenia amounts to 14.6 euro, while it is 
28.4 in the euro area. 
General government revenues fell in March, indicators of longer term dynamics differ; 
annual rate increased, impulse trend went down. Impulse trend growth declined both in 
direct taxes and other revenues and domestic taxes on goods and services. Direct taxes 
and other revenues in March were considerably lower than last year. The more long-term 
reduction of tax revenues was caused by the decline of social contributions. Domestic taxes 
on goods and services in March increased in March, annual growth strengthened, but 
longer term dynamics remained negative. 
The loans (to corporations and households) continued to decline, although the current rate 
of decline (after the transfer of receivables to DUTB) began to weaken; the annual growth 
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
16
rate of loans to enterprises moved to new by about 12 points lower levels. There are no signs 
of improved credit activity, loans fall in the euro area as well with the reduction decreasing. 
Loans to households continued to slowly decrease. The current rate growth of deposits is 
around zero; growth of deposits by companies began slowing down, the deposits of the 
households accelerating which is, due to negative annual rates, not noticed. ECB interest 
rates in the last month have not changed, the interest rates on the interbank market rose 
slightly, active and passive interest rates for companies decreased, those for households 
largely stagnated. Euro rose against the dollar.
  
The surplus in the current balance was lower than last year. It was mainly due to a surplus 
of goods, while surplus in services was smaller, and the deficit on the income account and 
net outflow of current transfers was much higher than before. The numbers on the accounts 
in the financial balance reflects this year’s state borrowing to repay maturing debt. Net 
foreign debt rose slightly, but at the level almost two billions less than the maximum at end 
of 2012. In February, gross debt increased, more than half of gross debt is government debt 
or by the state-guaranteed debt.
17
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Še rahla krepitev pričakovanega trošenja
Skupno domače trošenje se je januarja sicer zmanjšalo, vendar le sezonsko, saj sta se oba 
indikatorja bolj dolgoročne rasti povečala, tako medletna stopnja in še zlasti rast impulznega 
trenda. 
Vse komponente domačega trošenja so bile manjše kot decembra, vendar sta trendno 
naraščala tako trošenje prebivalstva kot investicije. Le zelo variabilno trošenje države se je 
precej zmanjšalo, tudi glede na oba indikatorja bolj dolgoročne rasti.
Tuje povpraševanje je še naprej krepko, saj izvoz trendno opazno hitro narašča. Izvoz iz 
Slovenije hitro narašča še zlasti v območje izven držav EU; Slovenija je prehitela tudi izvoz 
celotne skupnosti. 
Medletna rast investicij je konec 2013, po dolgem času postala pozitivna. Investicije 
naraščajo tudi na začetku letošnjega leta. Vprašanje je kakšna je struktura naraščanja?
Investicije v naprave in opremo
-.15
-.10
-.05
.00
.05
.10
.15
.20
11:4 12:1 12:2 12:3 12:4 13:1 13:2 13:3 13:4
-.2
-.1
.0
.1
.2
.3
11:4 12:1 12:2 12:3 12:4 13:1 13:2 13:3 13:4
STROJITRANSPORTNE NAPRAVE
Slovenija
Slovenija
evro
evro
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  desezonirane vrednost i ;  tekoče četr t letne stopnje rast i
Slike kažejo, da je dinamika pri vseh vrstah realnih (tangible) investicij precej nestabilna, 
kako tudi, da so nihanja investicij v opremo in transportne naprave obratna od nihanj 
gradbenih naprav. Konec leta 2013 so imele investicije v transportna sredstva in v ostale 
gradbene objekte pozitivno tekočo dinamiko, medtem ko so investicije v stroje in opremo 
padali, v stanovanja pa stagnirali. Dinamika investicij v evro območju je bila podobna.  
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
18
Investicije v gradbene objekte in stanovanja
-.100
-.075
-.050
-.025
.000
.025
.050
.075
.100
11:4 12:1 12:2 12:3 12:4 13:1 13:2 13:3 13:4
-.10
-.08
-.06
-.04
-.02
.00
.02
.04
11:4 12:1 12:2 12:3 12:4 13:1 13:2 13:3 13:4
OSTALI GRADBENI OBJEKTI STANOVANJA
Slovenija
Slovenijaevro
evro
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  desezonirane vrednost i ;  tekoče četr t letne stopnje rast i
Pričakovano končno trošenje se še naprej počasi izboljšuje. Najbolj so se pričakovanja 
izboljšala (glede na predhodni mesec) pri gradbeništvu in trgovini, pri obeh so porasla in se 
stabilizirala malo nad dolgoročnim povprečjem.
V Sloveniji so v predelovalni dejavnosti pričakovanja malo bolj ugodna kot v evro 
območju; malenkost zaostajajo za dolgoletnim povprečjem, zaostajanje je še zlasti majhno 
pri izvoznem povpraševanju.
Pričakovano trošenje storitev je še naprej daleč najbolj šibko, vendar se je počasi vendarle 
začelo izboljševati. Aprila je del proizvodnih enot, ki pričakujejo zmanjšanje trošenja, za 
storitve presegel del enot, ki pričakujejo povečanje, za skoraj četrtino vseh anketiranih. 
2. Manjši primanjkljaji v menjavi z EU, manjši presežki v menjavi z ostalimi državami
Neravnotežja v blagovni menjavi Slovenije po regijah (trade patterns) se zmanjšujejo: v 
okviru EU dosega Slovenija letos manjše primanjkljaje, z ostalimi državami pa manjše 
presežke. Pri tem je kljub januarski umiritvi rast skupnega izvoza v dveh mesecih zelo 
solidnih 6.1%. 
Februarja je znašal skupni izvoz 1781 milijonov € (4.7% več kot februarja 2013), skupni 
uvoz 1791 milijonov € (1.1% več kot v enakem obdobju lani), kar da primanjkljaj 10 
milijonov € oziroma 99.5% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v EU 
1348 milijonov € (6.1% več kot pred letom), prejem blaga iz EU 1418 milijonov € (padec 
0.8% glede na lanski februar), kar pomeni primanjkljaj 70 milijonov € oziroma 95.1% 
19
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami je bil februarski izvoz 434 milijonov € 
(0.6% več kot pred letom), uvoz 373 milijonov € (9.2% več), kar da presežek 61 milijonov € 
in 1.16% pokritje uvoza z izvozom.
Trgovinska menjava
1,200
1,300
1,400
1,500
1,600
1,700
1,800
1,900
2,000
2008 2009 2010 2011 2012 2013
-1548
-1140
-765
-2924 -1096 -576
uvoz
izvoz
mil. €
V prvih dveh mesecih skupaj je bil skupni izvoz 3597 milijonov € (6.7% več kot pred 
letom), skupni uvoz 3589 milijonov € (1.3% manj kot v enakem obdobju 2013), kar pomeni 
presežek 8 milijonov € in 100.2% pokritje uvoza iz izvozom. Odprema blaga v EU je 
znašala v prvih dveh mesecih letos 2772 milijonov € (9.2% rast glede na enako obdobje 
lani), prejem blaga iz EU 2810 milijonov € (1.9% padec glede na lanski rezultat), kar da 
primanjkljaj 38 milijonov € oziroma 98.6% pokritje uvoza z izvozom. Blagovni izvoz v 
nečlanice EU je znašal v prvih dveh mesecih letos 825 milijonov € (1.0% manj kot pred 
letom), uvoz 779 milijonov € (1.2% več), tako da je bil presežek 46 milijonov € (105.9% 
pokritje uvoza z izvozom). 
Po podatkih EUROSTAT-a je bila Slovenija v januarju 2014 med desetimi od osemindvajsetih 
članic EU28 s pozitivno skupno blagovno bilanco, bilanco z nečlanicami pa je imela 
izravnano, kar je manj pozitivno od 12 držav in enako trem drugim članicam EU28. Celotna 
EU28 je dosegla z nečlanicami v februarju presežek 13.6 milijard €, kar je bolje od 9.8 
milijard € presežka februarja 2013. Izvoz EU28 je v februarju glede na januar porasel za 
1.2% (bistveno manj kot Sloveniji), uvoz za 0.6%. 
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
20
3. Marčna otoplitev gospodarske klime, še posebej v gradbeništvu
 
Gospodarska klima se je v marcu otoplila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije 
(SURS) o gospodarski klimi je bil njen kazalnik v marcu za 3 odstotne točke višji kot mesec 
prej, od marca 2013 je višji za 7 odstotnih točk, hkrati pa njegova vrednost ostaja za 3 
odstotne točke nižja od dolgoletnega povprečja. 
Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila v marcu za odstotno točko 
višja kot predhodni mesec, glede na marec 2013 je bila njegova vrednost prav tako višja in 
sicer za 8, glede na dolgoletno povprečje pa za 4 odstotne točke. V primerjavi s februarjem 
so se v marcu vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj za naslednje tri mesece večinoma 
zvišale, znižala pa se je vrednost kazalnika pričakovan izvoz. 
Klima v storitvenih dejavnostih se je popravila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v 
teh sektorjih v marcu glede na predhodni mesec višja za 3 odstotne točke in hkrati za 15 
odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z marcem lani je bila njegova 
vrednost višja za 8 odstotnih točk. 
Zaupanje v gradbeništvu se je precej popravilo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja 
v tem sektorju v marcu v primerjavi s predhodnim mesecem višja za 8 odstotnih točk, v 
primerjavi z marcem 2013 je bila višja za 22 odstotnih točk, hkrati pa je bila za 9 odstotnih 
točk višja od dolgoletnega povprečja. Tako je ta kazalnik v mesecu marcu dosegel najvišjo 
vrednost po oktobru 2008. Na povišanje zaupanja v gradbeništvu sta vplivali predvsem 
zvišani vrednosti kazalnikov pričakovano zaposlovanje in skupna naročila. 
21
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
Naročila
-80
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
-100
-80
-60
-40
-20
0
20
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
GRADBENIŠTVO
INDUSTRIJA
Slovenija
Slovenija
EU28
EU28
normalna raven naročil
normalna raven naročil
Vir :  SURS,  EUROSTAT
Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v marcu se je glede na predhodni mesec 
zvišala za odstotno točko, glede na marec 2013 pa je bil kazalnik za 5 odstotnih točk 
višji. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje 3 mesece so se marca v primerjavi 
s februarjem v glavnem zvišale, znižala se je le vrednost kazalnika pričakovana prodaja.
Gospodarska klima se je marca v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2013 v celotni EU28 
večinoma izboljšala. V gradbeništvu so se po podatkih Eurostata v marcu 2014 naročila 
glede na mesec poprej zvišala za 0,2 odstotne točke, glede na marec lani pa so višja za 1,7 
odstotne točke. Glede na februar so se v marcu za 0,9 odstotnih točk znižala pričakovanja 
v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju 
izboljšala za slabo odstotno točko. Splošni poslovni optimizem se je v marcu 2014 v celotni 
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
22
evropski osemindvajseterici nekoliko zvišal in sicer za 0,2 odstotne točke, v primerjavi z 
marcem lani pa je višji za 7,5 odstotne točke.
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija v februarju nekoliko višja
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi nekoliko povečala. Po originalnih 
(nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v februarju za 0,3 
odstotka višja kot v enakem mesecu leta 2013. Impulzni trend kaže, da se je v februarju 
industrijska produkcija zviševala po stopnji 0,7%. Zaloge industrijskih produktov pri 
proizvajalcih so bile v februarju 2014 za dobrega pol odstotka nižje kot v mesecu prej, v 
primerjavi s februarjem lani pa za 4 odstotke nižje.
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem 
februarju v primerjavi s februarjem 2013 zmanjšala za slab odstotek. Impulzni trend 
vendarle kaže, da se je v februarju dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 2,39%.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a 
v letošnjem februarju v primerjavi s februarjem 2013 povečala za 0,2%, po impulznem 
trendu pa se je v februarju dejavnost predelovalne industrije zviševala po stopnji 0,88%.
V februarju 2014 je glede na januar industrijska produkcija v EU28 zrasla za 0,4%, na 
območju evra (EA18) pa za 0,2%. Glede na februar lani pa je v letošnjem februarju 
industrijska produkcija v EU28 porasla za 2,1%, na območju evra pa za 1,7%. Med državami 
članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v februarju letos glede 
na mesec poprej najbolj upadla na Hrvaškem (-2,8%) in v Estoniji (-2,2%), največjo rast 
industrijske produkcije pa so v omenjenem obdobju zabeležili na Malti (5,4%).
 
5. Medletna porast gradbeništva in ponovni upad domačega turističnega povpraševanja 
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del februarja letos za pet odstotkov nižja od 
vrednosti gradbenih del, opravljenih v januarju. Upad vrednosti opravljenih gradbenih del v 
februarju v primerjavi z januarjem je bil značilen tudi za prejšnja leta. Vrednost opravljenih 
gradbenih del se je v februarju v primerjavi z februarjem 2013 povečala za tretjino, kar gre 
delno pripisati tudi sanaciji škode, ki je nastala zaradi žleda v začetku februarja.
Število turističnih prenočitev se je v splošnem nekoliko zmanjšalo. Januarja 2014 jih je bilo 
za 0,4% manj kot v enakem mesecu leta 2013, hkrati pa se je skupno število prenočitev v 
prvem mesecu letos krčilo po mesečni stopnji -2,8%. Pri tem je prišlo do porasta tujega 
23
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
turističnega povpraševanja, saj je v januarju število prenočitev tujih gostov naraslo za 4,3%. 
Vendar impulzni trend prenočitev tujih gostov v letošnjem januarju kaže krčenje po stopnji 
3,35%. V januarju se je število prenočitev domačih gostov precej zmanjšalo in sicer za 
slabih 7 odstotkov glede na enak mesec v letu 2013, pa tudi impulzni trend prenočitev 
domačih gostov v januarju kaže krčenje po stopnji 1,74%.
Podatki SURS-a o transportu za februar 2014 kažejo, da je bilo v zračnem potniškem prevozu 
v februarju 2014 prepeljanih nekaj več kot 58.400 potnikov ali za 10% več kot v februarju 
2013 in opravljenih za 8% več potniških kilometrov kot prejšnje leto v istem mesecu. V 
februarju 2014 je preko brniškega letališča potovalo nekaj več kot 75.000 potnikov ali za 
14% več kot v februarju lani. V koprskem pristanišču je bilo februar ja pretovorjenih nekaj 
več kot 1,5 milijona ton blaga ali za 7% več kot v februarju 2013.
6. Število brezposelnih v marcu nižje predvsem na račun povečanega zaposlovanja
Na trgu dela se je stanje nekoliko popravilo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih 
SURS-a v mesecu februarju povečalo na 913040 oziroma za 1636 oseb glede na mesec 
prej, glede na februar 2013 pa za 111 oseb. V februarju je bilo v Sloveniji 783276 delovno 
aktivnih prebivalcev. Glede na januar se je število delovno aktivnih povečalo za 1715 
oseb oziroma 0,2%, glede na februar lani pa se je to število zmanjšalo za dobrih pet tisoč 
oseb oziroma 0,7%. Med zaposlenimi osebami jih je bilo februarja še vedno dobrih 93% 
zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od februarja lani zmanjšalo za 0,2 
odstotka. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na februar 2013 zmanjšalo 
za 3,7%. Med samozaposlenimi pa je bilo 63% samostojnih podjetnikov posameznikov, 
katerih število se je v samem februarju povečalo za 0,3%, od februarja 2013 pa se je to 
število povečalo za oziroma 5,6%. 
Iskalci dela
50,000
60,000
70,000
80,000
90,000
100,000
110,000
120,000
130,000
140,000
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
število iskalcev dela
Vir :  ZRSZ
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
24
Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec marca 2014 registriranih 126730 brezposelnih 
oseb, kar je za 3034 oseb oziroma 2,3% manj kot ob koncu februarja, v primerjavi z marcem 
2013 pa je bilo brezposelnih oseb za 4100 oziroma 3,3% več. V letošnjem marcu se je na 
Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 7372 brezposelnih oseb, kar je 7,5% manj kot v 
februarju in za 4,3% manj kot marca 2013. Med novo-prijavljenimi je bilo 1153 iskalcev 
prve zaposlitve, 1536 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3549 brezposelnih zaradi 
izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je februarja letos znašal 10406 
brezposelnih oseb; med njimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 8500, kar je dobrih 
42 odstotkov več kot februarja, v primerjavi z marcem 2013 pa je bilo zaposlitev več za 
slabih 38 odstotkov. 
Po podatkih Eurostata je bila februarja 2014 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA18) 
11,9%, kar je enako kot mesec prej ter 0,1 odstotno točko manj kot isti mesec lani. V celotni 
evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v februarju 10,6% in se 
je glede na enak mesec v 2013 zmanjšala za 0,3 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je 
bilo v februarju v EU28 25,9 milijona brezposelnih oseb, od teh 19,0 milijona na območju 
evra. Med posameznimi članicami EU so v februarju letos najnižjo stopnjo brezposelnosti 
imeli v Avstriji (4,8%) in Nemčiji (5,1%), najvišjo pa v Španiji (25.6%) in v Grčiji, za 
katero decembrski podatek znaša 27,5%.
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Deflacija vse bliže!
Življenjski stroški so marca porasli za 0.8%. Bolj dolgoročna dinamika cen je ostala praktično 
nespremenjena, cene še naprej trendno padajo po približno 1.8%. Nekaj višja medletna 
stopnja je posledica lanskoletne marčevske umiritve, torej je posledica osnove primerjave. 
Blago se je podražilo praktično enako kot storitve, vendar je bolj dolgoročna dinamika 
cen storitev še naprej precej višja. Pri blagu se cene medletno že tretji mesec zmanjšujejo, 
medtem ko cene storitev še naraščajo, vendar počasneje kot kaže medletna stopnja, saj je 
do njenega povečanja prišlo zaradi lanskoletnega padca cen v marcu, torej višje osnove 
primerjave.
Tekoča rast cen se je povečala predvsem zaradi sezonskega povečanja cen obutve in obleke 
(za 11.9%, saj so bila druga povečanja majhna, še največ cen prevoza za 0.8%.) Produkti 
obleke in obutve so k pozitivni rasti skupnih cen prispevali 0.8 točke.
Cene življenjskih stroškov so najbolj stiskale cene hrane in brezalkoholnih pijač, zmanjšale 
so se za 0.7 odstotne točke, ne glede na to pa so skupni indeks porasta cen življenjskih 
stroškov zmanjšale le za 0.1 točke. 
25
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
Inflacija v Sloveniji in evro območju
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
3.5
4.0
2010 2011 2012 2013 2014
-1
0
1
2
3
4
5
2010 2011 2012 2013 2014
-0.5
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
2010 2011 2012 2013 2014
-4
0
4
8
12
16
20
2010 2011 2012 2013 2014
%
% %
%
ŽIVLJENSKI STROŠKI BLAGO
OSNOVNA INFLACIJA ENERGIJA
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Slovenija
evro
evro
evro
Vir :  EUROSTAT
Harmoniziran indeks cen kaže rast cen, ki je primerljiva med državami EU. Tudi ta indeks 
se je v mesecu dni v Sloveniji povečal za 0.6%. V evro območju je rast cen še bolj piškava. 
Marca je bila 0.5%, kar 8 držav pa je že imelo negativno rast cen. Deflacija torej vse bolj 
grozi evro območju. ECB potemtakem »uspešno« niza negativne rezultate enega za drugim. 
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
26
Inflacija v EU
-2
.5
-2
.0
-1
.5
-1
.0
-0
.5
0.
0
0.
5
1.
0
1.
5
2.
0 %
Velika Britanija
Avstrija
M
alta
Finska
Rom
unija
Nem
čija
Belgija
Luksem
burg
Francija
Estonija
Slovenija
Poljska
Litva
Latvija
Italija
Irska
Češka
M
adžarska
Danska
Nizozem
ska
Hrvaška
Slovaška
Španija
Švedska
Portugalska
Ciper
Grčija
Bolgarija
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  medletna rast  cen (harmoniz i ran indeks cen)  v  marcu 2014
Pri relativno najslabših dosežkih realnega sektorja glede na razvite dele sveta, ECB že 
nekaj časa (v najboljšem primeru!) tolerira padanje kreditov in apreciacijo tečaja, sedaj pa 
še padanje cen! 
Proizvajalčeve cene industrijskih produktov so se marca povečale za 0.2%, vendar 
so bolj dolgoročno še vedno padale, bile so za 0.9 nižje kot pred letom dni. Dinamika 
proizvajalčevih cen se vse manj razlikuje po namenu porabe proizvodov. Tokrat so najbolj 
porasle cene proizvodov za investicije in najbolj padle cene trajnih proizvodov (padle so za 
0.2 odstotne točke).
Tudi med trgi ni večjih razlik po rasti proizvajalčevih cen. Tako so cene industrijskih 
proizvodov za domači trg marca stagnirale, tiste od blaga za izvoz v evro območje so rasle 
po 0.5%, medtem ko se je blago namenjeno izven evrskega območja prodajalo dražje za 0.5 
kot pred mesecem.
Pričakovane cene ne kažejo, da bi se cenovna dinamika kaj okrepila. Pričakovane cene 
blaga stagnirajo, tako proizvajalčeve kot v trgovini na drobno. Pri industrijskih proizvodih 
praktično dosegajo dolgoročno raven cen proizvajalcev, medtem ko cene blaga v trgovini 
še naprej opazno presegajo dolgoročno ravnotežno raven.
 
 Svetovne cene surovin so sredi aprila opazno porasle, v mesecu dni za 2% (v evrih). Najbolj 
so se povečale cene kovin in surove nafte (za preko 5%). Ne glede na povečanje pa so bolj 
27
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
dolgoročno (glede na iste mesece lani) cene surovin še vedno za 5.4% nižje kot lani. Najbolj 
zaostajajo neprehrambeni kmetijski izdelki, medtem ko v medletnem povečanju še naprej 
štrli nafta, njena cena je za 22 (v evrih) večja kot lani aprila.
8. Plače še naprej trendno počasi navzgor
Povprečne plače so februarja sicer padle (za 0.9%), vendar je bil padec manjši od sezonskega, 
saj se je bolj dolgoročno (medletno) rast precej povečala (z januarskih 0.7 na 1.6%).
Rast po dejavnostih kaže ponovno odstopanja v istih dejavnostih. Plače so namreč porasle 
samo v dveh dejavnostih, najbolj v rudarstvu (za preko 157%) in oskrbi z električno energijo 
in paro; istočasno so plače v predelovalni dejavnosti stagnirale, medtem ko so v ostalih 
padale. Tudi v vseh dejavnostih države. 
Bolj dolgoročno je rast plač ostaja pozitivna v nekaj več kot polovici dejavnosti. Tudi tam 
najbolj štrlita ista sektorja kot pri tekoči dinamiki, namreč, rudarstvo in oskrba z električno 
energijo. V obeh so povprečne plače v letu dni porasle za preko 10%! Nekaj več (med 2% in 
3%) so plače v letu dni porasle še v drugih poslovnih dejavnostih, v predelovalni dejavnosti 
in kmetijstvu. V vseh ostalih dejavnostih so plače februarja medletno praktično stagnirale 
ali padale. Tako je bilo tudi v državi. Najbolj so se zmanjšale v zdravstvu in šolstvu za okoli 
1.5%! 
Eurostat je objavil podatke o stroških dela na uro v celem letu 2013. Urni stroški dela so 
v Sloveniji približno na povprečju evro območja. Od novih članic EU imajo le na Cipru 
višje povprečne plače. Za celotno gospodarstvo (brez kmetijstva in države) so povprečni 
urni stroški v Sloveniji 14.6 evra in v evro območju 28.4 evra. Po dejavnostih so manjše 
razlike, razen redkih izjem. Relativno izstopa predvsem gradbeništvo, kjer so povprečne 
plače v Sloveniji 11.4 evrov, torej precej manjše kot v evro območju (24.5 evrov). Razlike 
med državami EU in evro območja v povprečnih plačah na uro so sicer zelo velike, tako je 
interkvartilni razmik skoraj 23 evrov, saj ima Avstrija kot sedma najvišja povprečno plačo 
31.4 evrov, Hrvaška kot sedma najnižja pa skoraj štirikrat manj, namreč 8.8 evrov! 
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
28
Enotni stroški dela
-5
-4
-3
-2
-1
0
1
2
2012q3 2012q4 2013q1 2013q2 2013q3 2013q4
%
Slovenija
evro
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  desezonirane vrednost i ;  tekoča četr t letna rast
Tekoče pospeševanje rasti enotnih stroškov dela se je konec leta 2013 zaustavilo. Medtem ko 
so tekom 2012 naraščali počasneje kot v evro območju, vendar z vse manjšim zaostankom, 
so se v drugi polovici 2013 že povečevali hitreje kot v okolici. Konec leta se je pospeševanje 
rasti zaustavilo, v zadnjem četrtletju so enotni stroški dela v Sloveniji trendno naraščali po 
0.8% na četrtletje, medtem ko je bila v evro območju ustrezna rast 0.4% na četrtletje.
FINANČNA GIBANJA
9. Zastoj v povečevanju davčnega donosa 
Javnofinančni prihodki so marca padli za 2.3%. Indikatorja bolj dolgoročne dinamike kažeta 
zelo različno dogajanje. Medletna stopnja se je precej povečala (na 6.4%), medtem ko je 
impulzni trend opazno padel. Verjetno je bolj točna-ustrezna stopnja impulznega trenda, 
saj je velika medletna rast verjetno posledica močnega padca domačih davkov za blago in 
storitve v lanskem marcu. 
Rast impulznega trenda se je zmanjšala tako pri neposrednih davkih in ostali prihodkih 
kot pri domačih davkih na blago in storitve. Tako je precej verjetno, da se je davčni donos 
marca zmanjšal. 
29
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
Neposredni davki in ostali prihodki so marca precej zmanjšali, za skoraj 7%, in so bili 
manjši kot lani. Neposredni davki se tekoče znižujejo že 4 mesece. Vendar so v celotnem 
prvem četrtletju bili za 1.7% višji kot lani. K bolj dolgoročnemu zmanjševanju davčne 
izdatnosti je glavnino prispeval padec prispevkov, predvsem prispevkov za zdravstveno 
zavarovanje in prispevkov upravnih organov.
Domači davki na blago in storitve so se marca opazno povečali, tudi medletna stopnja rasti 
je močno porasla, vendar je bolj dolgoročna dinamika ostala negativna. Od bolj pomembnih 
davčnih oblik se je v primerjavi z marcem leta 2013 zmanjšal le davek na dodano vrednost 
iz uvoza. Vse ostale postavke so bile večje. Veliko medletno povečanje domačih davkov 
na blago in storitve sta povzročila davek na dodano vrednost od obračuna in trošarine. 
Trošarine so bile za 20 milijonov, davek na dodano vrednost pa kar za približno 50 milijonov 
večji kot lani. Do tako velike razlike pri davku na dodano vrednost je prišlo ne glede na 
dejstvo, da je tudi davek na dodano vrednost od uvoza v letošnjem letu prenizek. Verjetno je 
tako v letošnjem letu in še zlasti lani prišlo do premika v timingu vplačil, saj bi morala biti 
vrednost v letošnjem letu za vsaj 25 milijonov višja. Tako bo potrebno počakati še kakšen 
mesec za oceno dokončne vrednosti marčevskega donosa davka na dodano vrednost pa tudi 
donosa celotnih domačih davkov na blago in storitve.
10. Depoziti se obračajo navzgor, krediti pa nič!
Skupni krediti (podjetjem in prebivalstvu) še naprej opazno hitro padajo, čeprav se je 
tekoča stopnja padanja (mesec na predhodni mesec) začela zmanjševati. Najvišjo absolutno 
vrednost je imela decembra ob prenosu terjatev na DUFTBS (-11.8), februarja so krediti 
tekoče padali približno tako hitro kot na začetku leta 2013 (okoli 0.6% mesečno). 
Krediti v Sloveniji in evro območju
-.3
-.2
-.1
.0
.1
.2
2009 2010 2011 2012 2013 2014
%
Slovenija
evro območje
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Mesečne stopnje rast i
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
30
Medletna stopnja rasti kreditov podjetij se zaradi prenosa na »slabo banko« še naprej 
giblje na novi za približno 12 točk nižji ravni. Empirična evidenca ne kaže nobenih znakov 
za pospeševanje kreditov. Istočasno pa se je padanje kreditov v evro območju pričelo 
zmanjševati.
Tudi krediti prebivalstvu se še naprej počasi zmanjšujejo. Padanje medletne rasti se je sicer 
ustavilo, ne pa tudi izboljšalo, saj medletno krediti prebivalstvu še naprej padajo po -3.5%.
Tekoča dinamika skupnih depozitov se giblje okoli ničelne rasti, medtem ko se zadnja dva 
meseca medletna stopnja rasti počasi izboljšuje. Depoziti podjetij so začeli umirjati rast 
- zmanjševati, vendar je zaradi hitre rasti v predhodnih mesecih medletno naraščanje še 
naprej hitro (februarja so medletno še povečali za preko 10% ). Obratno pa se dogaja pri 
depozitih prebivalstva, saj se tekoče v letošnjih dveh mesecih povečujejo, zaradi negativne 
medletne stopnje pa se za enkrat popravljanje dinamike prebivalstva praktično skoraj ne 
opazi.
Obrestne mere ECB se v zadnjem mesecu niso spremenile, istočasno pa so se obrestne mere 
na medbančnem trgu zadnje tri mesece malo povečale. Trimesečni euribor je, na primer, z 
okoli 0.22 v novembru porasel na 0.31 marca. Detajlistične obrestne mere so se januarja 
spremenile (zmanjšale) malo več kot običajno, tako depozitne kot posojilne podjetjem. Res 
opazno se je zmanjšala le posojilna obrestna mera za kredite podjetjem nad 1 milijon. Pri 
prebivalstvu so obrestne mere v glavnem stagnirale, malenkost je porasla le obrestna mera 
za potrošniške kredite. 
Tečaj evra proti dolarju se še naprej počasi krepi, od septembra 2013 je porasel z 1.33 na 
sedanjih 1.38
 
11. Zmanjšanje presežka tekoče bilance v februarju 
Pri nekaj odstotkih skupne vrednosti tokov tekoče bilance kot v enakem obdobju lani je 
njen presežek v prvih dveh mesecih letos za 30 milijonov € ali 21% manjši kot je bil lani.
 
Po podatkih Banke Slovenije je Slovenija v februarju dosegla pozitiven saldo tekoče plačilne 
bilance v višini 21.7 milijonov € (v februarju 2013 je znašal 80.1 milijonov €). Ugoden 
saldo je rezultat pozitivnega blagovnega salda 47.9 milijonov € (lani 57.7 milijonov €) pri 
sicer 5% povečanju vrednosti menjave, storitvenega presežka 110.9 milijonov € (lani 121.7 
milijonov €) pri stagnaciji njenega skupne vrednosti, negativnega salda -57.8 milijonov € 
faktorskih dohodkov (lani -23.6 milijonov €) pri 9.2% povečanju tokov, ter neto odliva 
tekočih transferov -79.2 milijonov € (lani -75.7 milijonov €) pri 6.5% padcu njihovih tokov.
V prvih dveh mesecih skupaj znaša pozitivni saldo tekoče plačilne bilance 113.9 milijonov €, 
kar je petino manj, kot je znašal v enakem obdobju 2013. Pri tem je bil blagovni presežek 
31
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
kar 120.1 milijonov € (v prvih dveh mesecih lani le 7.7 milijonov €), storitveni presežek 
227.8 milijonov € (lani 291.6 milijonov €, posebej letos izstopa negativni saldo ostalih 
osebnih storitev, medtem ko je saldo turizma ugodnejši za 12 milijonov €). Neto negativen 
saldo faktorskih dohodkov je bil -104.3 milijone € (lani le -49.0 milijonov €; neto prejemki 
od dela so se primerjalno zmanjšali, neto izdatki za kapital povečali), neto odliva tekočih 
transferov pa je bilo -129.6 milijonov € (lani -106.0 milijonov €). 
Plačilna bilanca
milijoni €
 
  januar-februar februar
  2013 2014 2013 2014
I.  Tekoči račun 144,3 113,9 80,1 21,7
1. Blago 7,7 120,1 57,7 47,9
1.1.  Izvoz blaga 3.455,60 3.670,90 1.737,50 1.819,30
1.2.  Uvoz blaga -3.447,90 -3.550,90 -1.679,80 -1.771,40
2.  Storitve 291,6 227,8 121,7 110,9
2.1.  Izvoz storitev 745 730,8 354 348,1
  Transport 208,2 217,2 106,9 107,1
  Potovanja 245,2 253,4 109,1 112
2.2.  Uvoz storitev -453,5 -503 -232,2 -237,2
  Transport -111 -114,1 -60,5 -55,2
  Potovanja -62,3 -58,8 -31,8 -30
3. Dohodki -49 -104,3 -23,6 -57,8
 - od dela 75,4 68,3 37,6 34,1
  - od kapitala -124,4 -172,6 -61,3 -91,9
4. Tekoči transferi -106 -129,6 -75,7 -79,2
  -država -67,2 -95,1 -45,6 -56,3
      
II.  Kapitalski in finančni račun -486,2 -24 -88,8 55,4
A.  Kapitalski račun -5,4 1,6 -4,8 0,3
B.  Finančni račun -480,8 -25,6 -84 55,1
1.  Neposredne naložbe 76,2 83,2 24,7 72,4
2.  Naložbe v vrednostne papirje -138,9 3.150,60 16,7 2.740,30
3.  Finančni derivativi 31,1 -62,8 64,8 -72,1
4.  Ostale naložbe -482,7 -3.018,60 -201,4 -2.569,50
4.1.  Terjatve -710,2 -1.630,50 -373,6 -1.144,80
4.2.  Obveznosti 227,5 -1.388,20 172,2 -1.424,60
5.  Mednarodne denarne rezerve 33,5 -178 11,2 -116
III.  Neto napake in izpustitve 341,9 -89,9 8,7 -77,1
A L I  N A M  G R O Z I  D E F L A C I JA ?
32
Na kapitalskem in finančnem računu znaša saldo za prva dva meseca -24.0 milijonov €, 
kar pomeni neto povečanje terjatev; v prvih dveh mesecih lani je bil -486.2 milijona €. 
Pri tem kaže finančni račun saldo -25.6 milijonov € (lani -480.8 milijonov €). Neto tujih 
neposrednih naložb je bilo za 83.2 milijonov € (lani 76.2 milijona €), neto tujih naložb v 
naše vrednostne papirje pa 3150.6 milijonov €, lani celo -138.9 milijonov €. Gre za letošnje 
državno najemanje kreditov v tujini. Pri finančnih derivativih so se povečale terjatve 
(postavka -62.8 milijonov €; lani 31.1 milijonov €), pri ostalih naložbah pa neto povečanje 
terjatev (-3018 milijonov €: več bruto terjatev in manj bruto obveznosti), medtem ko je lani 
znašalo le -482.7 milijonov €. Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so se v januarju 
in februarju 2014 zmanjšale za 178 milijonov € (v enakem obdobju lani povečale za 33.5 
milijonov €). Neto napake in izpustitve znašajo v dveh mesecih 2014 -89.9 milijonov €, v 
enakem obdobju lani pa so bile 341.9 milijonov €. 
Po podatkih iz Biltena Banke Slovenije za marec 2014 je bil konec januarja 2014 neto 
zunanji dolg 12539 milijonov €, kar je 91 milijonov € več kot mesec prej, vendar, na primer, 
znatno manj kot konec 2012, ko je dosegel vrh 14317 milijonov €. Pri tem je bil bruto 
zunanji dolg 40.049 milijonov € (483 milijonov € več kot mesec prej), terjatve pa 27.510 
milijonov € (392 milijonov € več kot mesec prej). V bruto dolgu je delež države porasel na 
53%. V februarju so mednarodne rezerve pri Banki Slovenije narasle za 115.7 milijonov € 
na 862.1 milijon €. Porast je glede na mesec prej znašal pri zlatu 3.6 milijonov €, imetjih 
SDR 37.5 milijonov €), in pri deviznih rezervah 74.4 milijonov €, medtem ko se je rezervna 
pozicija Slovenije pri MDS zmanjšala za 2.6 milijona €. 
V zadnjem četrtletju 2013 je po podatkih EROSTAT-a EU28 imela presežek tekoče bilance 
v višini 39.4 milijarde € (1.2% BDP), kar je bilo relativno bolje kot v tretjem četrtletju 2013 
(1.1% BDP) in bolje kot v zadnjem četrtletju 2012 (0.7% BDP). Presežki Slovenije so bili 
relativno večji. Slovenija je imela zadnjih pet četrtletij (od četrtega v 2012) vedno pozitivno 
neto tekočo bilanco, kar je uspelo le še sedmim od 28 članic EU. Po relativni velikosti 
presežka glede na BDP pa je bila Slovenija s 6.5% tretja med EU28.