% StOT. V Kranju, dne 13. januvarja 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list Stan« M Kranj t 4o«teH.i«n|«» na don 4 K, po poiti m oab Isto 4 K, a pd Ml S I, a Nemčijo 4 marke, a Amerik« 2 doUrja. Posamezne številke po 10 na. .— Ha naročbe brat naročnine a m ostra. — Uredništvo in upravntitvo je v hiši &<*v. 17. — tatajatelj: Tiskovno druStvo v Kranju. Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj m ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inaerati se računajo a celo stran 60 K, a pol strani SO K, ca četrt strani SO K. InseraU se plačujejo'naprej. Za manjta oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, a večkrat znaten popust — UpravniStvi naj m blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne aadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi m ne vračajo. Gospodarstvo v kranjski deželi. Ni zlepa kak govor poslu Mavcem ugajal tako, kakor je oni, katerega je imel na sbodu zaupnikov v Ljubljani deželni odbornik g. dr. E. Lampe. Njegovo temeljito in logično razpravljanje, združeno s finim sarkazmom, napravlja prijateljem dobre stvari izreden užitek, obenem pa tudi pojasnjuje, zakaj imajo liberalci dr. Lampeta kaj malo radi. Govornik je pojasnil, da plačuje dežela za nastanjenje orožnifttva na leto 58.500 K. Iz tega bremena je izvajal za deželo pravico, da morajo biti orožniki pri delu za javno varnost in red županu na razpolago, da bo treba pa črtati ta izdatek, ako bi se orožniki županu upirali. Podpore gasilnim dr uit vom bo razdelila dežela za L 1912. čelik 40.000 K, ko bode dobila od teh društev iz kazi ia o njihovem delovanju in denarnem stanju. Za zdravstvo izdaja dežela na leto 1 milijon kron in za šolstvo 2 milijona. Gledalo se bo v prihodnje na to, da se bo mladina bolj poučevala v predmetih, ki so koristni kmečkemu stanu in posebne nagrade se bodo dajale tistim učiteljem, ki bodo otroke uspešno učili sadjerejstva in umnega kmetijstva Te doklade bodo znašale do 25%. župani bodo pa poročali, kateri učitelji so nagrade vredni. Ker so se gospodinjski tečaji po deželi dobro obnesli, se bode ž njimi nadaljevalo. Za povzdigo kmetijstva je določenih v proračunu pol milijona kron. S tem denarjem se bodo prirejali v prvi vrsti kmetijski tečaji, oziroma tudi kak živinozdravniški tečaj. Varovati bo treba naie zadružništvo. Dva milijona kron je določenih v garancijo za vse-učiliški zaklad, katerega se je dalo kot brezobrestno posojilo Zadružni svezi. S tem se je dala zadružništvu trdna podlaga za slučaj, da nastane vojska. Živinoreja se bo povzdignila s tem, da se bo plemenska živina doma vzgajala. Isto velja tudi glede prašičev In drobnice. Od vlade se bo zahtevalo, da naj v kratkem času kaj več stori za izboljšanje pašnikov in planin. Veliko se je storilo v zadnjih letih za vodovode po Gorenjskem in Notranjskem in se bode delalo v tej smeri tudi nadalje. C. kr. kmetijska družba dela v sporazumu z deželnim odborom in dolžnost vsakega kmeta je, da podpira to edino kmečko stanovsko korpbracijo, ki šteje že nad 15.000 članov. Za razvoj trgovine je S. L. S. ustanovila v Ljubljani slovensko trgovsko šolo, ki utegne postati prav koristna za vse Jugoslovane. Za podporo obrtništva se je ustanovil obrtno-pospeševalni zavod in v deželnem proračunu je nakazanih 81000 kron, s katerimi se bodo podpirale obrtne zadruge po deželi. Naša stranka mora delati na to, da dobi večino v trgovsko -obrtni zbornici in da bo mogla še bolj uspešno delovati za povzdigo kranjske trgovine in obrti, katerima bo v korist tudi novi cestni zakon. Občine bodo v prihodnje imele pravico, v cestne zastope imenovati svoje zastopnike. Cestni okraji bodo piva tri leta plačevali za ceste dve petini stroškov, dežela pa tri petine. Čez tri leta pa dežela dve petini, okraji pa tri petine. Za naprave novih cest pa prevzame dežela 50*/« Kje so torej .zapravljeni miljohi"? Deset milijonov smo dobili posojila, toda za liberalce so ti milijoni že zapravljeni, kakor sami trdijo, zato ne morejo ničesar več dobiti. Hodijo pa kljub temu vedno prosit podpore v deželni dvorec. Velika industrija se zelo trudi, da bi dobila v roke vodne moči. Te vodne moči mora pa dobiti dežela, dokler je še čas. Mi ne smemo biti hlapci miljonarjem, ki so večinoma tujci, in ki izrabljajo vodne moči, zlasti po Gorenjskem. Edino Kranjska bo ona dežela, ki bo imela vse vodne sik v svojih rokah. Deželni primanjkljaj znaša 1,400.000K. Lani smo imeli tudi primanjkljaj v proračunu, a prihranili smo en milijon kron. Kranjska ima samo 40 % doklad, druge dežele jih imajo po več. Tudi naši liberalci zahtevajo, da jih moramo zvišati na 80 %, mi pa tega ne storimo, ker zahtevamo pomoči od države. Velik del u radništva je zaupanja vreden, nekaj jih pa živi samo od modrosti liberalnih časnikarjev in trepetajo strahu pred napadi liberalnih cunj. Zagrizenim liberalnim uradnikom veljaj naš neizprosen boj. Mi smo pod dobro komando dr. ŠusteršiČa, pod dobro komando se pa lahko zmaguje I (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Trgovina z lesom na Gorenjskem. Poslanec Demšar se je že večkrat na našiti shodih pečal z mislijo ustanovitve zadruge za nakup in prodajo lesa na Gorenjskem. To misel moramo imenovati srečno, priznati pa si moramo tudi takoj, da je do nje izpeljave pot precej težka. Zakaj ? Dva vzroka se nam zdita posebno tehtna. 1.) Pomanjkanje veščih moči za tehnično in trgovsko vodstvo; 2.) pomanjkanje zadružnega duha med tistimi, ki so pri tem najbolj udeleženi. Predno pa se o tem nadrobno razgovarjamo, si oglejmo natančneje pomen zadruge same. Pri nas na Gorenjskem imajo lesno trgovino v rokah tujci. Med domačimi, ki izvažujejo les, prideta v poštev samo dva: Hainrihar in Dolenc tam pri Loki. Vsi drugi večji domači trgovci so samo prekupci. Od Vižmarjev pa do Jesenic imamo na vseh postajah velika lesna skladišča, ki so last tujcev. V Kokri n pr. pokupijo največ: Lorenzi, ki ima skladišče v Kranju, Hainrihar pa ima v najemu večje žage. Domačini v Kokri žagajo sami, prodajajo pa ponajveč Lorenziju. Poglejmo, kakšno pot napravi les, preden pride na določeno mu mesto. Lastniki žag morajo PODLISTEK. Fr. Ka. StesSaj: MoJ Koprtvnlk In drugo. Gorske slike. IV. Jakovo maščevanje. Dalje. V Srednjem stanu sta ostala oba Jaka sama. Martinčev je potegnil iz žepa svojo cedro. No, ker ravno govorim o cedri, naj omenjam še druge vrste pip, ki so jih izdelovali in jih še sedaj izdelujejo na GorjuŠah. Najbolj priprosta, majhna, nagubana, brez posebnih okraskov, škornjični šte-bali podobna in sedaj najbolj udomačena, se imenuje .štebalca", — Podolgovata, na koncu s bisernico okrašena, bolj umetno izdelana, tepki podobna, je .fajfar". Najlepše pa so cedre, ki so vivčku zelo podobne, izdelane so zelo lepo in skrbno ter z bisernimi orli okrašene, imenovane „fajte s turnčkom". Jaka je imel priprost .fajfur" brez okraska. Pogledal je Srednjega in čakal, mu bo li ta ponudil svoj mehur. Imel je docela nov, lepo vezen mehur s svilenimi cof ki, ta koi m eno vani .pirhnjek" ali pa »potičnjek" Prvega je dobil fant za veliko noč, dražega pa za božič od zaročnice. Srednji Jaka je nekaj časa premišljal, bi mu li dal ali ne. No, naposled mu ga je pa le ponudil : .Si pa mojega nabaši, kakor zadnjič širše." .Širše, tiffe! — Kamor pridem, povsod samo širše. A nimate kaj druzega govoriti, kakor o tem?" ,No, nol Saj ni tako hudo. Kar nabaši si ga. Saj take smole ne boš imel s cedro, kot jaz z zajcem." .Kok' pa je bvo?" .Kaj vprašuješ ? Zajec leti mimo mene komaj na pet korakov. Pritiskam, pritiskam — nič! Ko sem puško pozneje pogledal in jo, je bil zajec že zdavna odpihal, sem videl, da imam prazno puško." .Je b va pa že smova," je pristavil Martinčev počasi in parkrat potegnil iz pipe. Okoli ust pa mu je zaigral lahen nasmeh. Spomnil se je, kako bi jo Srednjemu vrnil zaradi sirišča. Prav lepo sivo kožo domačega zajca je imel doma nabasano s senom. Še celo noge so bile zraven. To bo porabil v svoje maščevanje. Jutri pojde domov ponjo, zvečer se lahko izvrši. In Jaka je začel napeljevati vodo na avoj mlin. .Ti, Jaka, a veš, čje b' se zajec prov vohka dobiv?" .Kje?" .Pod mojim hlevom. Vsak večer pride, sem ga vidou, pride na razstreseno seno." .Ali res?" .No, če ti pa ja praum. Prou skoz vrata b' ga vohka strelou. Jutri večer bo luna, se bo prou dobro vidou, kar pridi!" ,No, bom pa!f Kmalu je Martinčev odšel domov z vidno zadovoljnostjo, da se mu je posrečilo Srednjega Jako pripraviti, da pride drugi dan nad zajca. Navsezgodaj jo je Martinčev mahnil domov, pobasal kožo in nekaj .kešta" ter se vrnil. Cel dan je bil zaprt v stanu in sam skrivnostno pripravljal zajčjo kožo, da je bila naposled precej podobna živemu zajcu. Za vrat mu je privezal drobno nitko in težko čakal večera. Potem pa je skrbno postavil nagačenega zajca na noge pred hlevom in napeljal nitko skozi okno. — Prepočasi, se mu je zdelo, da prihaja večer in ž njim bleda luna. Okoli osme ure je prišel Srednji Jaka s svojim pihavnikom prav previdno in počasi. Dihal je pa prav hitro. Lotila se ga je lovska mrzlica. .Ali je že prišel?" .Do zda' ga še ni bvo! Čaj, bom pa pogledov." Jaka je stopil k oknu in počasi prijel za nitko. .Je že to," je zašepetal. Mej tem je bil Srednji že pri vratih in jih previdno odprl ter pomeril. Navidezni zajec se je premaknil, seveda ker je Martinčev potegnil za nit — Bumf! Votlo je odmevalo po Gorel jeku. Zajec se je prekucnil. .Ga že imam! Moj je 1 — Zlodja, kaj pa je to? O, ti lump, ti!" .Jaka, sirišče in maščevanje za njega," se je krohotal Martinčev, pa naglo zalupnil vrata in zaklenil. _r D«i)e arih. skrbeti, da imajo Žage delo. Sami navadno nimajo veliko stoječega lesa. Skrbeti morajo najprej, da rastoči les nakupijo. Prva kupčija. Rastoči les morajo posekati in voziti na žago. Druga kupčija. Sežagani les prodajo potem ali prekupcu, ali pa večjemu trgovcu. Tretja kupčija. Ako je razžagani les kupil prekupec, skrbi, da ga proda večjemu trgovcu. Će pa ga je kupil od lastnika žage takoj večji trgovec, ga spravi naravnost v Italijo. Četrta kupčija. Kakšno pot napravi les potem Se v Italiji, to nas za sedaj ne briga. Nam zadostuje že, da vidimo, da gre les, postavljen pri nas doma na kolodvor, navadno skozi tri ali štiri roke. v katerih mora povsod nekaj ostati Koliko ljudi ima pri tem dobiček? 1.) Prodajalec stoječega lesa. 2.) Drvarji in vozniki na žago. 3.) Lastniki žag 4 ) Prekupci ali večji trgovci. 5.) Vozniki, ki vozijo les na kolodvor ali skladišča. Komu ostane največ? Brezdvomno prekupcu ali večjemu trgovcu, ki proda les naprej «ja, kjer se rabi. Za nas nastane sedaj vprašanje, na katero teh mest naj bi stopila zadruga. Mesto prekupcev ali lesnih trgovcev naj bi nastopila zadruga. Kako, to hočemo razložiti v naslednjem z nekaterimi vzgledi. Vzemimo večjega posestnika, ki ima večjo množino rastočega lesa naprodaj. Žage nima sam. Komu naj les ponudi ? Gotovo najprvo Žagarju, ki se peča s prodajanjem žaganega lesa. Ta les kupi, ga pusti posekati, zvoziti na žago in ga proda zopet prekupcu ali pa lesnemu trgovcu, ki spravi les potem naprej. Ako bi pa imeli zadrugo, bi se prodajalec stoječega lesa obrnil lahko naravnost do zadruge; če bi ga pa prodal Žagarju, bi Žagarju potem nič ne bilo treba iskati prekupca, temveč bi ponudil sežagani les lahko takoj zadrugi v prodajo. Pri tem moramo vpo-Stevati tudi to, da imamo pri nas na Gorenjskem povečini male Žagarje, ki delajo le s samicami in iščejo pri tem samo ta dobiček, da se jim žaga znaša, kakor pravimo, in da morda zaslužijo po zimi voznino, ako imajo sami živino. Konkurenca med njimi samimi jim izpodbija zaslužek. Zadruga bi v tem oziru lahko mnogo storila, ker bi uravnala cene Žagarjem, vplivala s tem na cene žagarskih delavcev in uravnala tudi cene za voznino lesa iz gozda in sežaganega lesa na kolodvore. S tem bi se brezdvomno povzdignila pri nas tako zanemarjena žagarska obrt, ker bi morala zadruga skrbeti, da imajo žage celo leto dovolj dela. Ali bi bili Žagarji pri tem kaj oškodovani? Brezdvomno ne. Četudi bi bil zaslužek pri prodaji sežaganega lesa morda — morda pravimo — nekoliko manjši, bi imeli pa Žagarji od zadruge to korist, da bi bila konkurenca med njimi oslabšana, celo leto bi imeli enakomerno dela, in kot člani zadruge bi bili udeleženi pri čistem dobičku zadruge. Premoženje zadruge bi bilo njihovo premoženje. Šla bi stvar tudi lahko na ta način, da bi lastniki žag sami še vedno lahko nakupovali stoječi les in ga Žagali; samo sežagani les bi morali potem prodajati zadrugi. Dalje priti. Kdo je kriv, da se krčijo narodne meje ? V Šoštanju je vladala napredna stranka in tako vzorno gospodarila, da so v malo letih Slovenci v vseh treh razredih propadli. Šent 11 j v Slovenskih Goricah pa naskakuje .Sudmarka" že leta in leta, pa ga še ni dobila. In to po zaslugi .klerikalcev", o katerih pravijo liberalci, da uničujejo narodu energijo. Na Goriškem se nadejajo Slovenci, da bodo zmagali pri vohtvi v trgovsko in obrtno zbornico in tako dobili večino v deželnem zboru. Pročodrimci so imeli na Dunaju shod, katerega so se udeležili tudi katoličani pod vodstvom jezuitskega patra dr. Monsa. Ko je začela govoriti neka zakona željna babnica Poklitar, je nastal velik „špektakeij", da je morala posredovati policija in shod razpustiti. V Libercu na Češkem je števiio Čehov v zadnjih desetih letih poskočilo od 1567 na 2317. Nemci pravijo, da je to žalostna prikazen. Madjari se vesele, ker je propadlo Hrvaško parobrodno društvo in bo znabiti nehalo ploviti. Sarajevo. V deželnem zboru so napravili zvezo Hrvati in Turki proti Srbom in imajo večino. V nemškem državnem zboru je bilo doslej razmerje strank tako: Katoliški centrum je imel 103, konservativci 53, socijalni demokratje 53, nacijonalni liberalci 51, napredna ljudska stranka 49, državna stranka 25, Poljaki 20, gospodarska zveza 18, divjaki 17 in nemška ref. stranka 3 poslance. Pariz. Francoski zunanji minister de Sel ves je odstopil, ker se je zaradi nemško francoske maroške pogodbe spri z ministrskim predsednikom. Naslednik mu je Delcasse, sovražnik Nemcev. Portugalsko. Papež je zagrozil portugalski vladi, da odpokliče iz Lizbone svojega zastopnika, ako se ne prekliče dekret, s katerim je vlada izgnala iz Portugalske več škofov Angleži so zasedli s sredozemskim bro-dovjem polotok Sinaj, ki je bil doslej turška last. Kitajsko. Za začasnega predsednika kitajske republike izvoljeni dr. Sunjatsen je izdal prog as na ljudstvo, s katerim se objavlja, da je Mandžu dinastija neizmerno škodovala ljudstvu in da se tedaj mora njen vpliv popolnoma odstraniti. Nova republikanska vlada obeta, da bode čuvala pravice tujcev in versko strpnost. Novičar. Dr. Šusteršič — kranjski deželni glavar. Na mesto odstopivšega glavarja p! Šukljeja je cesar imenoval za deželnega glavarja poslanca dr. Ivana šusteršič a. Imenovanje se je naglo izvršilo, tako da bo lahko prihodnji teden deželni zbor že imel sejo. Dr. šusteršič bo izjemoma še obdržal državnozborski mandat in ostane voditelj parlamentarne delegacije. Ta sklep izvrše valnega odbora S. L. S. pa liberalcem še najmanj ugaja. Dr Lampe namestnik deželnega glavarja v Ljubljani in dr. Šusteršič v stari in Še večji veljavi na Dunaju — o j, to dela liberalcem in socijalnim demokratom kisle obraze! Kaj bo, kaj bo! Vse hujskanje na desno in levo nič ni po magalo, ker so vsi prepričani, da liberalci najbolj nazaj tišče tistega, ki je najbolj sposoben. Upamo, da bo novi deželni glavar pogumno v blagor dežele lahko vodil upravo, ker ima za podlago zaupanje velike večine ljudstva. „Straža" piše o imenovanju dr. Šusteršiča, da je bil pač imenovan za deželnega glavarja najodličnejši in najsposobnejši mož, a nadeja se, da bo to imenovanje samo mimoidoče, ker celega dr. Šusteršiča potrebuje naša delegacija v držav nem zboru, ko se bližajo časi, odločivni za usodo Jugoslovanov. Dr. Tavčar — ljubljanski mestni župan. Casar jc potrJil dr. Ivana Tavčarja za župana v Ljubljani. Že pred poldrugim letom bi se bila ljubljanskim liberalcem lahko ta želja izpolnila, ako bi se ne bih vlekli za Iv. Hribarja. Dr. Tavčar je konficiral svojo sliko, katero so prijatelji izpostavili v Nar. knjigarni v Ljubljani. Mož je že 60 let star in se mu je Xo izpostavljanje zdelo preotročje. Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Te dni se bodo razpošiljale legitimacije in glasovnice za volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Liberalci imajo izdana tale navodila za agitatorje: .Vsak volivec mora glasovnico podpisati na mestu, ki je označen s podpisom volivca Ženske ne podpisujejo glasovnice, marveč jo mora podpisati moški, ki ji trgovino ali obrt vodi, ah pa pomaga pri kupčiji, in je imenu pristaviti beseda: upravitelj. Če kak volivec ne zna pisati, naj ga podpiše kdo drugi, on sam naj se podkriža, zraven pa naj se podpišeta dve prič'. Izkušajte dobiti vse glasovnice! Imen kandidatov/ vam ni ireba pisati na glasovnico, to vse preskrbimo v Ljubljani. Kakor hitro imate večje Šlevilo glasovnic in legitimacij nabranih, jih takoj pošljite reko-mandirano v Ljubljano. Vsekako pa glejte, da dobimo najkasneje dan pred volitvijo vse glasovnice in legitimacije.■ — Opozorjamo naše somišljenike, naj nemudoma vse store, da se liberalcem lov na glasovnice prepreči iu da zmagajo kandidati katere smo objavili v zadnji številki .Gorenjca". Adijo, naprednosti Liberalni učitelji v svojem glasilu .Učit. Tovariš' neusmiljeno bijejo po naprednjakih, češ, da v nj*h nimajo učiieiji nobene zasloni De, da naprednjaki nič ne store za šole, da jim je celo všeč, če se ljudstvo proti učiteljem hujska in da bodo naprednjaki pav na tihem zlezli v klerikalni tabor. Sodni dan se pričenja ! Imenitno smotreno delo narodno napredne stranke. Liberalci pravijo, da je to vesel pojav, ker k predavanjem, katera imajo za naprednjake v Lljubljeni prof. Reisner, Ribnikar. znani Lotnč in še nekaj doktorjev povrhu, prihaja na vsak večer povprečno po 23 (1) slušateljev. Kaj bo tedaj z.napredkom, ko pravi .Dan", da je brez izobrazbene poglobitve stalen napredek nemogoč. Šestnajst kranjskih župnikov in kapelanov je zopet napadel zadnji .Slov. Dom" Ta list izdajajo m plačujejo ljubljanski škrici samo zato, da duhovne maže. Za kmete Uit koristnega ne prinaša čisto nič, ker za to ni v njem prostora. Naslov .kmetsko glasilo" je le sleparska larfa, katero si natakne, ko gre lovit .naodvisne* kmete. Kranj ne napreduje I Dr. Rostahar zadnje dni v nekem članku trdi, da imajo Slovenci več porodov, kakor Nemci ali Italijani. V Kranju je pa drugače. Kranj in okolica sta čisto slovenska, a prebivalstvo zadnja leta nazaduje. V kranjski župniji je bilo minulo leto okoli 30 poroddv Fantovsko dekle. Spisal L M. Dotle. I. To je bilo že pred več leti... Skomoljeva Uršika je bila mlado In Živo dekle. Mati ji je preveč gledala skozi prste, očeta pa že davno ni imela. Fantje so se radi shajali pri Skomoljevih, izbijali šale, igrali domino in se smolili okrog Uršike. Poredne ustnice, zapeljive oči, kodrasti lasje in priliznjen glas je marsikomu zapredel srce in zmedel glavo. Tisti Podrešetnikov Jaka pa je imel navado, da je precej na glas mislil. Ko so drugi fantje le od daleč metali svoje dvojezične pušice na Uršikino srce, se je Jaka kar naravnost odrezal: .Kaj bi, Uršika, kaj bi tisto medeno besedičenje, ki nič ni. Kar reciva: Ti si moja, jaz sem pa tvoj 1" In Uršika je prikimala ter dala Jaki svoje srce. Presedala ji je že pogreta pesem o rdečih rožicah in drobnih srčkih in zaželela je, enkrat vendarle dobiti kaj gotovega. In je dobila. Pokošena je bila trava pod njenim oknom in zunanje okno njene izbice se je odpiralo od zunaj. Izginili so beli klinčki, ki so tako lepo zaljiali malo okence; otresel se je zeleni rosetelj svojih drobnih, lepo rmenih zrnc, in mak pod oknom je že davno odvrgel svoje rdeče liste, le ogoljena glaviri s svojim semenom mu je molel« kvišku; Sladke koreninice so se izpremenile v grenki pelin. Neko nedeljo je peljal Jaka Uršiko v krčmo. Že so ljudje odhajali od krščanskega nauka, ko se Skomoljeva Uršika priplazi tam izza vogla krčme, da se pomeša med druge ljudi. Sladko se je nasmejala iz cerkve gredočim fantom in lica so ji gorela. .Vroče je, fantje, vroče," jih nagovori. .Tebi že, Uršika, nas pa zebe," odgovori eden izmed njih. In Uršika hiti dalje. Pa doide možake. .Ta-le je pa gotovo nauk zapila, ker se ji tako mudi," reče eden možakov, .Fantovska je," pris'avi drugi. A Uršika, osramočena, hiti dalje, da dojde dekleta. Pa gre mimo gruče žen.i. In te so v našem kotu silno prebrisane. Takoj denejo Uršiko na rešeto ter jo temeljito prerešetajo. In ko se približajo Skomoljevi hiši, koder se je Uršika poslavljala od tovaršic, kliče objestno mati iz ženske gruče: .Uršika, zibko si kupi, zibko!" II. V naši dolini je že tako. Kadar kako dekle ne sme več venčka dejati ni glavo, pa postane branjevka. In tako je tudi Uršika Skomoljeva kupila jerbas in začela jajca skupavati po hribih. Seveda je Podrešetnlkovega Jako priganjala, da bi jo vzel. Pa kaj? Pod rešetnik niti slišati ni hotel, da je njegov Jaka norel za bajtarsko hčerjo. Jaka pa za srce tako ni nikoli dosti maral. In ko je čez nekaj let pripeljal stanu primerno nevesto na svoj dom, je rade volje odplačal Uršiki tristo srebrnih goldinarjem za potlačeno travo pod Uršikinira oknom in bele klinčke na oknu. Uršika je bila močna ženska in zgovornih ust. Z lahkoto je nosila težki jerbas po hribovskih stezah in z namazanim jezikom je ceno kupovala pri kmečkih gospodinjah jajca, maslo, kuretino, semena in druge take ženske pridelke in priredke. Vselej je vedela povedati kako novico radovednim ženicam in gospodinje so ji naročale najrazno-vrstnejših reči, ki jih je prinašala iz mesta. Ti je prinesla sladkorja in kave ter cikorije, oni pisanih trakov in sukanca. Ta ji je naročila za šiVanke, oni je prinesla novo ruto. Tej je zmanjkalo mila, oni zopet drožij. In tako Uršika že ni mogla več sama zmagovati. Pa si je najela pomagavko. Novci pa so ji rasli, hranilnična knjižici se je debelila in pri gospodinjah je imela Urša rnzrsikak krajcar na posojilih. Kajpada je Skomoljeva Urša odzvala hud upor pri drugih branjevkah Opravljale so jo, zavidale druga drugi, škodoželjnost je rasla — a Urša se ni dala ugnati v kozji rog. Znala je tako dobro robo pripraviti in nastaviti cene tako nizke, da ji tekmovavke kar niso bile kos. Kruljevi Jernejec je branjevke vozil po sem« njeh. In ta je imel precejšnjo oblast nad njimi, I prttoia „6or«nkqw ifc*. 1 iz 1.1912 man), kakor draga leta, v zadnjih drek meseca (od 8. novembra 1911 do 12. januvarja 1912) pa v celi kranjski župniji ni bil rojen noben deček in le 8 deklic. Umrlo je pa v tem času 29 oseb. Iz Poljanske doline. V Javorjah se je občinski odbor res posvetoval o liberalnih časopisih in sklenil, da bo deloval na to, da se ti časopisi posebno zaradi tega odpravijo iz občine, ker .Slovenski Dom" napada domačega župnika. Eden izmed odbornikov, ki je naročen na .Slovenski Dom", pri posvetovanju ni bil navzoč. Vsi drugi občinski odborniki, ki so naročeni na katoliške liste, so zgoraj omenjeni sklep z županom vred potrdili, da naj se liberalni Časopisi iz občine odpravijo. .Slovenski Dom" to taji, že ve, zakaj. Lažnrka ni nič sram. Ć. g. Franc Ks. Meško nam piše: .Liberalnim ustom ne bora odgovarjal, dasi mi je iz Ljubljane bil doposlan tudi .Narod* št. 4 s člankom: .Gospodine sa suncebranom*. A Vi blagovolite konstatirati, da g. Berceta ne poznam m da nisem nikoli dopisoval ž njim. Dotični članek ni bil pisan za .Dan" in ga je .Dan" ponatisnil brez moje vednosti—saj za .Dan" še vedel nisem, da izhaja — in brez mojega dovoljenja iz .Slov. Branika*. Sicer pa članek omenja le nekaj napak slovenskih časnikarjev, ne dotika pa se nobenih načel, najmanj seve načel S. L. S., kateri vendar sam pripadam. Omenil pa sem izrecno, da žaliti nikogar ne nameravam.* — Objavljamo to pojasnilo s pripomnijo, da ni pod onim člankom .Dan' nič omenil, da je ponatis iz .Branika", ker je imel urednik svoj namen. Sicer se bo pa v prihodnje g. Metko gotovo premislil, pisati v .Branik", ker ima tam glavno besedo tisti g Berce, ki se je v listih .Glas Svobode" in .Dan" dovolj razkrinkal. Socijalni demokratje vedno zatrjujejo, da se za vero posameznih delavcev ne brigajo. In vendar njihovo glasilo .Zarja" v vsaki številki vrže kako psovko na vero, ali pa na Rim. Sedaj .Zarja" prinaša v podlistku roman, ki ga je spisal eden najgrših francoskih brezvercev, Zola po imenu. V tem zasmehuje ta svobodo mislec Rim, središče krščanstva, ter sveto cerkev in namestnika Kristusovega na zemlji. S takimi romani rešuje socijalna demokracija delavsko vprašanje in odpravlja draginjo. V petkovi .Zarji" se jezi člankar na Vatikan, češ, da drli ta s kapitalisti in mogotci. Svetujemo Kristanu, naj vpraša dunajske rdeče voditelje, s kom so držali pri zadnjih volitvah, in odgovorili mu bodo, da z vsemi judovskimi kapitalisti, ki so jim dobro plačali. Toda, kaj bi hodili tako daleč! Saj so na Jesenicah, v Tržiču in na Javorniku socijalni demokratje tudi vsi »držali* s kapitalisti in volili njihove kandidate. O), ta grda uinavsčioa! Tudi pri volitvah na Nemškem je socijalna demokracija napravila kompromis s kapitalisti in svobodo-raiselci, da so včeraj skupno napadli katoliški centrom. Balaam iz »Zarje*4 z dne 10. jan. 1912. .Ko je prišlo meščanstvo, velika liberalna stranka, do moči, se je menilo, da osreči ves svet Ali izkušnja stoletja kaže, da ni podarila svoboda razdedovanim nič več sreče. Na političnem polju se širi razočaranje. Gotovo je bilo kiščanstvo Izmed najmogočnejših činiteljev, ki so razdejali suženjstvo. Zakaj ne bi krščanstvo poizkusilo s tem, da delavec dobi delež od dobička? S tem je dokazana upravičenost katoliškega sodjaJisaa. Ce ae prepirajo socijalistične sekte na vseh straneh s svojim reševanjem za srečo ljudstva, mora cerkev nastopiti s svojim načinom. Dognano je, da nima katoliška cerkev načeloma nič zoper demokracijo. Njeno bistvo je demokratično. Katoliški socializem stopa enako ognjevito kakor revolucijonarni na dan in hoče zmagati.* — Zdi se nam, kakor bi bil sovražnik krščanstva E. Zola gledal v duhu novi Rim pod Leonom in Pijem, ko je pisal te besede, ki danes socijem niso všeč, V »Mestnem Domu" v Ljubljani so imeli socijalni demokrati na sv. Treh kraljev dan shod. Kuhali so .izborno" argentinsko meso in teptali dr. Ravnibarja, ki je glasoval zoper to meso, ko je sedel v klubu najkoruptnejše češke stranke v državnem zboru, izdaja! interese ljudstva In škilil po hofratstvu.' Šel je dr. Ravnihar po mnenju g. Etb. Kristana .med zastopnike izkoriščevalcev in tistih, ki imajo narod sicer na jeziku, nimajo pa zanj srca in zanj ničesar ne štore.* Ko je govornik izrekel besede: .Ali ni vseeno, te gre nt Dunaj liberalec ali klerikalec?* ae je slišalo živahno odobravanje in na zadnje viharno ploskanje. Kadar pridejo volitve, bodo pa rdečkarji zopet volili dr. Ravniharja. Pritožba oskrbnika dr. Cente proti ljubljanskemu g. knezoškofu je bila najvišjem prt sodišču zavrnjena Sestanek katoliških čeških Časnikarjev je bil dne 26. decembra 1911. v Pragi. Menili so se o tem da se napravi društvena organizacija časnikarjev. Tudi na Slovenskem bi bila taka organizacija nujno po rebna. Nagrade učiteljev. Kranjski deželni odbor je dovolil učiteljem 4500 kron nagrade za kmetijski pouk. G. Ciril Pire se še vedno ni umiril zaradi zadnjih občinskih volitev v Kranju Potegnil se je za svojega zvestega voli ve* gospoda Stenceljna in je tiral pred sodntjo g. Fr. Kuralta. S pomočjo dr. Kokalja je dokazal, da je bil Štencelj res razžaljen. Svakova godba bo dobila za .barabo* 50 K. G. notar Šlamberger bo pa za .farja* prostovoljno dodal toliko, da bo StenctiJ pri godbi preskrbljen in mu ne bo treba odrivati od hite do hiše. Sestanek dramatičnih društev je sklical v Ljubljano dne 6. t. m. ravnatelj deželnega gledališča g. Fran Govekar. Skfenilo se je, ustanoviti .Zvezo dramatičnih društev*, ki naj obsega za vsako slovensko deželo po eno dramatično društvo, katero naj ima svoje podružnice po mestih, kjer so odri Ljubljansko dež. gledališče naj bi izposojevalo garderobo proti nizki odškodnini. Zadnji čas je, da deželni odbor to sadevo uredi. Poskrbeti bo treba tudi za ljudske odre, ki več store za izobrazbo ljudstva, kakor Govekarjeva družba. „ Zarja" je prinesla članek, v katerem se norčuje iz patriotičnega čustva Slovencev, ki molijo za obstanek Avstrije. List pravi sicer, da naj Avstrija še živi, toda katoliška ne sme biti, ampak svobodomiselna naj bo. Rdečkarji navadno trdijo, da niso proti veri, a takrat govore hinavsko. č. g. Franc Šmit ni tel v Ameriko, ampak je še kapelan v Smledniku in se dobro počuti. Sv. Križ nad Jeseničanih Tu je žena gozdnega čuvaja Janeza Derniča povita tri čvrste punčke. Kadar so se mu le preveč sprle na vozu, takrat je on posegel vmes. Ustavil je konja in čakal toliko časa sredi ceste, da so se branjevke pomirile. Ako je bil pa že blizu Špančkove gostilne, je pa zadrevil konja, da sta se prej ustavila pred krčmo. Špančkovemu hlapcu je zaukazal, naj potegne iznad police svoje harmonike, in ženske so se hitro pomirile. Vesele so bile, da so smele malo poskočiti, saj si doma kot take niso mogle in smele privoščiti nobene zabave. Tudi Jernejec je potrksl ob tla s kruljevo nogo in Urša ga je znala lahko prijeti pod pazduho in držati takt s kruljevo nogo. .Take ni v treh farah za ples, kakor si ti," je pravil razgreti Jernejec na vozu Urši, ki je navadno sedela poleg njega v prvi vrsti. In Urša si je zaslužila to častno mesto. Saj je Jernejcu vselej odštela osem grošev, Če se je peljala vso pot ali ne, in ako je katerikrat kaj čakal, ni zamudila dati za polič vina. Kajpada so ji druge ta častno mesto zavidale in Običajev« Mica, ki je bila pobožna in najbolj molčeča, je Urio večkrat pokarala: .Tebe te ni pamet srečala, da se tako rada smoliš okrog dedcev!' Urta je ns Micina svarila odgovarjala: »Veš, Mica, to je vse v rodni* Pi Mica ni bila zadovoljna s takim odgovorom. Tudi župnik je vzel Uršo posebno m muho o velikonočnem izpraševanju. m. Urta je bila stara dobrih trideset let Znala si je pridobiti denar, znala je varčevati, s umazanih rok ni bila. Za cerkveno darovanje je kupila dvafuntno svečo in ob vsaki ugodni kupčiji je vrgla kaj v cerkveno putico. Tudi molila je rada in na glas je molila po večernicah v cerkvi iz knjige na čast sv.Rešnjerau Telesu. Svojo hčerko Urtico je tako lepo vzgajala, da je bila ta za vzgled drugim deklicam. Uršica je že prenehala s ponavljavno šolo in razvila se je v čvrsto deklico. Dasi je bila že šestnajst let izpolnila o sv. Uršuli, vendar nI potegnila za materjo. Bila je modra deklica. Celo posvarila je časih svojo mater, kadar je izvedela o nji kaj nečastnega. Nekega dne gre Urta po svoji navadi zjutraj zgodaj t jer basom v hribe. Naložila je v mestu najrazličnejše predmete, da jih razdeli hribovskim gospodinjam. S trdimi koraki stopa po stezi navzgor in računi, kam in koliko ima oddati. Kar zavrti nekaj tam za staro bukvo. Urta se ustavi, se ozira, pa ničesar ne vidi. Srčno nadaljuje svojo pot. Ko pa se na ovftgtu Obrne na drugo stezo, zagleda pred sabo orožnika. Prijazno se mu aasmejs in ga pozdravi: .Dobro jutro, gospod Hase! Pa ste pridni, pridni! Tako zgodaj ste že vstali!' AH orožnik se drži mrko in rast: .Urša, postavite jerbas na tla, da ga pregledom t" .0, kaj ste tako nezaupni? Ulj mislite, ds nosim tobak v jerbas? in d* sem titotapka?* V Tržliki Župul cerkvi je tat odnesel nabiralnik in v njem nekoliko novcev izpred jaslic Skrinjico so našli, nekega sumljivega človeka ps zaprli. Osebna vest Davčni praktikant J. Madro-nič je prestavljen z Brda v Kranj. Poročil se je zadnjo nedeljo v Kranju g. Anton Puntar z gdč Ano Pravst. ki sta prevzela potem trgovino ns Koroški Beli. Na Laborah pri Kranju je potrkal sv. Štefana večer okrog 9 ure nekdo na vezna vrata. Ko pride gospodinja vprašat, kdo da trka. pade mesto odgovora več strelov. Nekaj krogci j je skozi okno pritrčalo v hišo; tudi debelo kamenje je začelo butati ob vezna vrata. Prebivavd v hiti so bili v velikem strahu, ker stoji hiša na samem in je bilo zadnji čas slišati toliko o tatvinah, vlomih in grozilnih pismih. Da bi napadalce prepodil, vstreli gospodar z lovsko puško skozi okno, za odgovor dobi te hujše streljanje in butanje ob vezna vrata. Stvar je bila resna. Zato gospodar vstreli drugič v temo, sedaj ne brezvpetno. na- Eadald so se hitro umaknili. Zjutraj pa so pričali rvavi sledovi po cesti, da je drugi strel padel v živo. Orožniki so zasledili napadalce — dva mlada fanta. Eden je bil zaznamovan, ker mu je zrno iz puške prevrtalo nosnico. V Stražlšču se je sv. Treh Kraljev večer obstrelil z revolverjem neki 18 letni fant Dobil je težko rano v roko. tako da je moral v bolnico. Revolverji so prišli sadnji Čas v modo; kdor količkaj more, si kupi to nevarno igračo. Zato je včasih streljanje, kakor ob vojski. Čudimo se, da ga orožniki ne sliiijo. Ali pa imajo morda vsi ti lastniki revolverjev orožne liste. MUa zima na Gorenjskem. Sredi meteca decembra je dobil posestnik Aleš Vidmar v št. Jurju ns svojem vrtu štiri jabolčne cvetove ns drevesu. Res nenavadno za ta čas. — V Kokri si žele posestniki snega, ker ne morejo lesa spravljati. Poleti smo prosili za dež, pozimi pa ca sneg. Ns Dunaju je sedaj hud mraz. Zimski sport na Gorenjskem. Ravna teljstvo državne Železnice v Trstu je isdalo posebne odredbe glede zimsko-Športnih voznih listkov. Kakor prejšnja leta, tako bode tudi v letošnji zimski sezoni Oddajala deželna zvezo za tujski promet ns Kranjskem v Ljubljani (Tourist-Office) znižane športne vozne listke na športna, turistična in planinska društva. Vsak Član teh društev se pa bode moral legitimirati s posebno izkaznico, katero mora imeti tudi sliko Člana in podpis društva, h kateremu pripada član. Tudi te izkaznice bode oddajala deželna zveza. Za mesto Kranj bode preskrbela podružnica .Slovenskega planinskega društva* v Kranju vozne listke od deželne zveze v Ljubljeni Znižani zimsko-športni listki imajo petdnevno veljavnost in se mora nastopiti vožnja le ob nedeljah in praznikih, odnosno 1 dan pred nedeljo, oziroma praznikom. Vozne cene so znatno znižane in stane vožnja: Iz Ljubljane na Bled tja in nazaj II. razred K 6*20, M. K 3 93; na Bohinjsko Bistrico tja in nazaj H. rszr. K 770, III. razred K 4-90. Iz Ljubljane v Kranjsko Goro II. razred 690, m. razred K 440. — Iz Kranja na Bohinjsko Bistrico II. razred K 5 40, III. razred K 340. — Postajenačelništvi na Bohinjski Bistrici in Bledu bodeta telegrsfično nsananjevsti vsak četrtek In vsako soboto zjutraj vremensko poročilo. Deželno zveza zs tajski promet bode skr- •V Imena postave, Urša!" In Urta postavi jerbas na tla ter ga odgrne. .Hlebki nesem klobuk sladkorja, ki ga je naročila. Litčevks mi je naročila dva funta kave in pet cikorij.. .* začne se Urta hitro opravičevati in razkladati svojo prtljago. .Tega vendar ne smete, soj nimate patenta za to.* .Soj ne prodajam, gospod Hase! Le kar mi gospodinje naroče, to jim prinesem.* Ali nič niso veljali Uriini izgovori. .Obrnite se, Urta. in nesiie jerbas z manol" In Urta je ubogala. Ko pa sta napravila nekaj pota, postavi Urša Jerbas na tla, poklekne pred orožnika in se oklene njegovih nog. .Za božjo voljo Vas prosim, gospod Hase i Prizanesite mil Samo danes šel Se jutri se zgiastm pri glavarstvu in poprosim za patent.' .Vstanite, Urša!' reče orožnik. In Uršs vstane. Zapeljive oči ga pogledajo tako milo, ustnid ji tre pečeta kakor rozevela popka, beli zobje se pokažejo ... Orožniku je kri kipelo v glavo, znojne kapljice so mu stresale obrvi, nosnice so se nstegsle, ustnid sts zevsli... In srce je koprnelo, je udarjalo, je raslo ... In Urši je izpubtel globok vzdih is trepetajočega srce ... To samota to zgodnje jutro, ta ženski obraz.. • Orožnik je pozabil na svojo dolžnost. Urta je tis z jerbasom nazaj v hribe, orožnik p« je iimiiljioo tri w njo,,, bela, da te objavijo vremenska poročila v časopisih. Na postajah Južne in državne Železnice bodo ta vrementka poročila tudi razobcšena pri blagajnah. Dijaški kuhinji v Kranju namesto venca na kr>to pokojne Marjane Rozman, udov. Zupan, darujeta gospodični Fani in Katinka Jugovic" 10 K. • • • Velikanski vihar je bil dne 7. januvarja na Dunaju Pometal je s streh mnogo dimnikov, ter raz prodajslnic več napisov in napravil veliko škode. Po Gorenjskem je bil vihar nastopno noč in je podrl več kozolcev in pobrisal precej opeke s streh. — Na pokopališču v Kranju je vihar podrl Roossov visoki spomenik in na nekem vrtu je prekucnil zid. Pravili so, da se ie nad Kranjem na Policah stsri Ančnik v gozdu obesil. Ruske znamke. V spomin tristoletnice vladanja hiše Romanove izidejo nove znamke s podobami carjev namesto orla. Kopejske znamke bodo imele podobo Petra Velikega. Iskopine. Na F ancoskem pri Garonnu so izkopali staro galsko mesto Sas, kstero omenja že Cezar v svojih galskih vojskah. Poizkusi v c in kr garnizijski bolnici v Gradcu so podali: Tudi proti zaprtju bolnikov, ki so navezani na posteljo, »o se z naravno Franc Jožef-ovo grenčjco dosegli odlični uspehi. UCh-nek se pojavi brez vsakih neprijetnih bolečin, ali poznejših vplivov, vsled česar se .Frauc Jožef-ova* voda od vseh bolnikov rada zavživa. Na Ogrskem sta neka graščakinja iu njena hči rU dah Kako so delavci posekavali neko drevo v parku. Drevo je bilo z vrvjo privezano. Pa vrv se ie utrgala in drevo je padlo na dami. Hčeri se ni nič zgodilo, materi pa je bila desna roka na dveh kraiih zlomljeni. 3200 kron zgorelo v peči. V vasi Maiein na Solnograškem je neki kmet skril svoj denar (v bankovcih) v peč, ki se dotlej ni kurila. Prišel je neki gost, katerega so nastanili v tisti sobi, in so peč zakurili. Bankovci so vsi zgoreli. Kmeta pi tačas nI bilo doma Osemkratni umor. Blizu Rima v t asi Monie Santo Angelico, so umorili razbojniki neko kme-tiško družino: očeta, mater, 4 otroke in 2 nečakinji. Aretirali so potem dva sumljiva človeka. V južni Italiji se večkrat dogajajo taki zločini, roparje imenujejo brigante. V severni Italiji, zlasti v Lombardiji in v Veneciji, ni slišati o takih zlo-črnih; bili sts te dve provinciji nekdaj pod avstrijsko vlsdo. Roparski napad na varšavski železnici 18 ruskih banditov je napadlo osebni vlak hlizu obmejne ruske postaje Skiermevvizce. Ople-nih so denarne Skrinjice, last železnice, ter odnesli U,Q.000 kron. Nekateri banditi so se peljali z vlakom ter so na dogovorjenem mestu potegnili na zasilni vrvici, ns to so drugi banditi skočili na vlak ter so z nvolverji potnike, osobje vlaka in policiste ustrahovali, drugi so pa oropali 20 denarmh skrinjic. O roparjih ni sledu. Na Dunaju je bil dne II. t. m. jako velik požar v palači nadvojvode Friderika. Na Velehradu, kjer je pokopan sv. Metod, so izkopali ostanke stare cerkve iz prvih časov krščanstva. V Castlgianu na Laškem sta skupaj trčila dva vlaka. Deset oseb je bilo mrtvih in 17 težko ranjenih. DRUŠTVH. Društvo * Kranj-. Jutri ob */• 8. uri bo predaval g. prof. dr. Karol Capuder v dvorani »Ljudskega Doma" v Kranju o predmetu: Preganjanje kristijanov v rimskih časih. Kazale se bodo slike z novim skioptikonom in z električno lučjo Gosp. Bajde iz Ljubljane bo igral na hovoizumljenem inštrumentu klavijolini. Pridite v obilnem številu! Bo nekaj krasnega! — Jutri dopoldne ob 11. uri bo v .Domu" občni zbor društva .Kranj". „Domen" v ..Ljudskem Domu" v Kranju se je splošno igral dobro. Dobili smo pa od blagohotne strsni te-le opazke: Jurec, sicer pravi kmečki očanec, je rabil preveč nepotrebnih tujk. Anka, sicer izvrstna igralka, je v joku in pri kolovratu bila manj spretna. Anže. gotovo začetnik, naj bi bil govoril glasneje. Jerica bo dobra moč, ima umerjen nastop. Meta, v gotovih vlogah non plus ultra, pri tej igri v resnih prizorih ni zadovoljila. Domen je bil premalo živahen, ker se ni dovolj zamislil v svojo važno vlogo. .Moč uniforme" je igral prav dobro. Sova je znal svojo vlogo, pogrešali smo pa graščakove odločnosti. Urh nas je, kakor vselej, spravil v' dobro voljo. Krševan se je kot učitelj malo' odveč zaletaval. Jožek je ugajal, a rabil mnogo krpalnic in kak prenizek izraz. Zupan bi bil lahko nastopil še odločneje. Če so bili igtalci v manjših vlogah »erotertja v zadregi in so govorili pretiho, jim kot začetnikom ni zameriti. Z dobro voljo se bo vse ugladilo, da bode oder v .Ljudskem Domu" hihko ponos Gorenjske. Šenčur pri Kranju. Katol. slov. izobraževalno oruštvo je priredilo na praznik sv. Štefana, novega leta dan in v praznik sv. Treh kraljev poljudna piedavanja, ki so jih pojasnjevale ski-optične slike. Pri prvih dveh predavanjih je govoril veleč. g. Sitar iz Kranja ,o Jezusovem rojstvu in njegovem mladostnem življe ju", pri zadnjem pa g. prof. dr. Capuder iz Kranja. Zadnji gospod je razložil roman .Ben Hur" s prelepimi slikami. Ljudstvo je bilo s predavanji jako zadovoljno, izreka najiskrenejšo zahvalo gospodom predavateljem ter jih želi še večkrat slišati. V nedeljo, dne 14. januvarja bo pa v društvenem domu zopet predavanje. Govoril bo g. prof Fr. Koraatar iz Kranja o .Napoleonu". Po-Kazal bo lepe barvaste slike iz življenja tega slavnega moža. Dalje pride iz Ljubljane g. Lud Bijde, izumitelj novega inštrumenta klavijoline. Šenčur-jani še niso slišali klavijoline, na katero se igra s tipkami. Zato pridite v nedeljo 14. t. m. vsi prijatelji poštene zabave in prave izobrazbe v društveni dom. Pričetek bo ob '/a 3. uri K naj obilnejši udeležbi uljudno vabi odbor. Občni zbor prost, gasilnega in reševalnega društva v Kranju se vrši v nedeljo, dne 14. januvarja t. I. ob polenaj^tih dopoldne v mestni dvorani s sledečim dnevnim redom: I.) Pozdrav načelnika, 2) Poročilo tajnika, 3) Po ročilo blagajnika, 4.) Sluč?jnosti (samostalni predlogi). Brezje. V nedeljo, dne 7. januvarja se je vršil tukajšnjega izobraževalnega društva ter njegovega telovadnega odseka .Orla" občni zbor. Za predsednika obojega je bil izvoljen g. Mi osla v Finžgu. s Tržič. Jutri popoldne ob 5. se ponavlja v društvu sv. Jožefa božična Igra .Pastirci in kralji", ker je pri zadnji predstavi moralo oditi mnogo oseb, ki niso dobile več prostora. Igra ie zelo primerna in je vredno si jo pogledati. — V to ek zvečer ob 8 bo zopet redno predavanje v društvu sv. Jožefa.__ ~~ novejše oestl. Deželni predsednik baron Schwarz je imenovan za tajnega Svetnika in je s tem postal ekscelenca. Bivši deželni glavar pL Šnklje je pred lagan za člana gosposke zbornice in menda tudi g. Plot Grof Attems je imenovan za cesarskega namestnika v Dalmaciji Novica za rekrute. Vojaški nabor bo letos pozneje, po etu enkrat. V vojake bo več vzetih, kakor druga leta, ker se bo uvedla dveletna vojaška služba. V celi državi bo pol rje nih 156 000 mož. med njimi 20 700 brambovcev. Deželnih zborov se je polastil velik nemir. Vse vre. V Gradcu obstruirajo Slovenci s pomočjo nemških katoličanov. V goriškem deželnem zboru so slovenski liberalci in laški katoličani odložili mandate. V Lincu obstruirajo naprednjaki, v Lvovu Rusini, v Zadru pa grozi z obstruketjo stranka prava V Ćikagu je v palači, kjer je borza, izbruhnil požar. Na Francoskem je odstopilo ministrstvo; kriza ie jako resna. Monakovo. Vlak je tu zavozil v gručo delavcev, 9 jih je nevarno ranil in enemu odtrgal glavo črnogorski prestolonaslednik je v Monte Carlu priigral 700.000 frankov in jih je poslal svojemu očetu. Rusija ima v Perziji 11.000 vojakov in zahteva 200 milijonov rubljev odškodnine. V Mongoliji ustanovi Rusija še 6 konzulatov, da jih bo imela 12. Pariz. Delcasse je postal ministrski predsednik. Pogaja se z Briandom in drugimi za vstop v ministrstvo. V Tripolitaniji je vojska zaspala, samo pri Homsu so Turki Lahe nazaj nažgali. Državnozborske volitve na Nemškem so se včeraj vršile. Pozvanih je bilo na voiiše 13 milijonov volivcev, ki so volili 397 poslancev. Med volivci je polovica delavcev, ki se nagibljejo k socijalni demokraciji. Njim so se ponudili za lakaje liberalci, ki niso nikjer več samostojni, in so šli v boj proti združenim katoličanom (Centrum) in konservativcem. Boj je bil vroč. Poklicano vojaštvo je delalo red. Italijansko-turška vojska. V Gargarešu so Turki napadli hiše Arabcev, ki so držali z Lahi, in vse poklali: može, žene in otroke. Lahi so prišli Gargarešane reševat, ko so bili že mrtvi. Turki so mnogo Lahov potolkli Italijani so poizkusili napasti neko mesto v Rdečem morju. V Tripolis hočejo poslati še 30.000 mož. Epileptični bolniki pomoč in zdravljenje po novi zdravstveni metodi. Ponloči potrebnim podeljuje pojasnila zdravniški or-dinacijskl zavod Budimpešta, V , Velika Kronska ulica 18. IX atf&f ima/^ofruij^ 4 L ^6uWiiaiHl/ 4sj Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti našega ljubega in nepozabnega soproga, oz. očeta, gospoda Janeza Rozmana kakor tudi za Številno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem najiskrenejo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo veleč, gospodu Val. Sitarju za njegovo ljubeznjlvo tolažbo pokojniku o njegovih težkih dnevih. Alfonz Breznik v LJubljani Kongresni trg štev. 13, nasproti dsžslnsoa d varen e. kr. lapriaefcenl izvedenec in učitelj „Giaab ne Matice'*, Prva, najstarejia, največja in edina domača tvrdka vseh glasbenih inštrumentov, strun (tudi opecialitet) in miuikahj. Najrazn-»vr»tn«jša i*hira in najcenejša izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in li a r m o-nijev. — Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zimena. — 10 letno jamstvo. — Popravila m u g I a £ e v a n j a vseh glasbil sprema najceneje. --Vsak instrument moje zaloge je n<4Jskr>»nejše preizkusen. 27 38 Ustanovljena leta 1800. Največja svečarska tvrdka ^upevc LJubljana, Prešernova nI. 7. Odlikovano na maogih ravstavah, kakor tudi v Rimu 1911 z veliko zlato kolajno in z grand - priksozn 76 3—i priporoča velečastiti duhovščini kakor tudi si. občinstvu zajamčeno pristne čebeino - voščene svede ::: za cerkev, pogrebe in procesije ::: voščen? zavitke, izborni med pitanec ki se dobiva v steklenicah, škatljah :: in škafih poljubne velikosti Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno In pošteno postrežbo. SHN6*K0 J£E Izvrsten in cen v uporabi t zavojih po 500, 250 in 1''5 gramov. \Za. Krajne Kako al Ja Špancev Janez Izbral nevesto. (Poučna zgodba za mlade ljudi.) V gorah nekod ao bivali Spančevi, premožni, ugledni, dobri gospodarji; sinovi so imeli posebno srečo pri izbiranju nevest: vse so bile prav pridne, varčne, prijazne, nič opravljive, nič klepetave — vse prav dobre gospodinje. Priiel je na vrsto najstarejši sin Janez, da se oženi in prevzame posestvo. Vsi naokoli so bili radovedni, kakSno nevesto bo Janez pripeljal na dom; posebno radovedna so bila nekatera dekleta ki bi bila kaj rada postala Špančeve gospodinje. Kaj stori Janez? Nekoč gre v mesto, tu se preobleče za krošnjarja; gladko se obrije in lase si pobarva. Eno oko si zaveže s črno ruto. Za* dene bisago, v katero nakupi razno drobnarijo, kakor: šivanke,* cvirn. Škarje, nože, ogledala, mošnjičke, trakove, rute itd. V roko vzame debelo palico in v taki uniformi šepa. seveda nalašč, od hiše do hiše navidezno svoje blago ponujat — a v resnici: iskat nevesto. Prav nihče ga ne spozna. Pride h Končinovtm. Tam se ravno kregajo. Hči Lojza zmerja svojo kater .sta staro sitnico* — očeta pa še grše obdeluje in mu nazaj odgovarja, češ, da ji ne dado nobenega denarja, da bi mogla iti v mesto, si toinono kupit. .Vse druge so lepše oblečene kot jazj —- ta je imela za praznik novo ruto, zidano .. ,\ jaz pa nič..." (V resnici je pa imela Lojza polno omaro oblek.) ... O si misli Janez — ta bb z mojo materjo na starost ravnotako ravnala, s to že ni nič. — Ponudi sicer svojo robo, ne speča pa nič, zato pa: .z Bogom!" in gre naprej. Blizu tam so prebivali Megitčevi. Tudi tu se Janez oglasi Pride v hišo. Tu sta mati in hči Pepa .kupčevali" z nejkim tujcem. Tujcu sta obljubili žita masla, jajce, krompirja----zato ste pa dobili: rute, brose, prstane, ogledalo ... Oče stopijo v hišo, a onedve mu vse utajita, čel, da blago le ogledujeta, druga pomaga drugi. — .Taka žena mora zapraviti vse,* — si misli Janez — .in naj je mož še tako priden/ — .Pa srečno I" reče Janez in odide, ker vidi. da ne bo tu zanj nič kupčije. Počasi jo maha Janez naprej po pralni cesti. Pri Pintarjevih šele sjopi v hišo — na ogled. .Ali bo tukaj kaj?" si misli. Iz veže zasliši hrupen smeh. Hlapci in dekle so južinsli. Eden je povedal pravkar grdo ostudno šalo, nespodoben dovtrp — in vsi so se.smejali, tudi domača hči Ančka. Oče so bili zraven pa niso nič rekli; miti so slišali ves pogovor,, a molčijo . . , .Sram vas bodi t" reče Janez samprisebi, in najraje bi se praga ne bil prestopil. — .Prt Špančevih se ne bo kvantalo nikoli l* — in gre kar naprej. Hlapci so se pa le norčevali iz lepavega krošnjarja, kar je tudi Ančki ugajalo. „0, Ančka, ti le ne bol nikoli gospodinja prt Španlevth, četudi bi kaj rada postala t' Janez je bil moder* previden fant. Da bi ne bila njegova pot preveč očividns, jato se ustavi tudi v takih hišah, kjer ni bilo nobene hčere, godne za možitev. Tudi pri kaki osebenki ali stari mamici se Janez ustavi, povsod, da bi kaj spečal. Le šivanke niso imele pri teh ženicah nikdar dosti debelih ušes. To so jih udevalef Janez pomaga, a nič kaj dobro mu ni šlo, ker je le z enim očesom gledal. Noč se je delala. Janez zavije h Cesarju, da bi tu prenočil. Cesarjeva Franca bi bila dobra Špančeva gospodin|ak pa je imela že druzega Ženina. — Tu tedaj Janez prenoči, tudi večerjo so mu dali. Naslednje jutro lepa v drugo vas. Komu ni znana tu Jernejčeva hila in pa hči Katrica? Saj je županova! Ura je bila osem, ko pride Janez na županovo dvorišče. Katrica je šele vstala in se pri vodnjaku umivala. .Dobro jutro!* pozdravi Janez, „ali boste kaj kupili? Lepe red in po* cenil" — .0, pri nas ne kupujemo od takih beračev," osorno odgovori Katrica, .mi kupujemo le v mestu, koder nas vsi dobro poznajo." ,Pa tudi dobro, no, pa z Bogom," mirno odgovori Janez — .Tako trda in sirova do revežev, popotnikov in zraven Se ta ošabnost, prevzetnost ... o taka že ni zame!" Pri Šinkovcu so imeli gostilno. Gostom je stregla domača hči |tyana Dopoldan je bilo; gostov ni bilo rrič Mana sedi za mizo in bere neki časnik, ko vstopi Janez. Ta stopi bližje, da zve naslov časnika. A kaj vidi ? .Slovenski Dom.- — Kar izpreletelo gs je; takih časopisov pri Špančevih nihče niti v roko ne vzame I Zato pa vpraša Mano, če nimajo še kakih dragih časnikov: .Domoljuba* ali novega .Gorenjca*. — Tedaj pa začne Mana kar naravnost zabavljati čez duhovnike, čez vero itd., kakor je brala v listu. — Janez izprevidi takoj, kam je zašla Mana, nekdaj pridno dekle, po branju slabili časnikov. Žalosten je odšel. Nikar pa ne misli, prijazni čitatelj, da je Janez le pojbogatih hčerah gledal. O ne t Prepričan je bil, da so pridne roke in pošteno srce najboljša dota. Zato jo zavije v Štor ovo hišo, kjer so bili bolj revni. , S torovi Neža bi bila nemara zame —'grem pogledat" — V veži ni bilo nič kaj snažno; lonci so bili Še vsi zamazani; skoraj vsaka skleda je imela ob robu po več škrbin. Gre v hišo. Postelje Še nič postlane, obleka leži vsa križem; na mizi se je Še poznalo, kaj so prejšnji dan jedli. Tla gotovo niio bila Že par tednov pometena. V kotu je potegnil pajk okoli križa velikansko mrežo. — Vzduh v hiši je bil neznosen, okna zaprta, nič se ni Še danes zračilo. Janeza je kar dušilo in otožne misli ga navdajo, ko se spomni, da je po mnogih kmečkih hišah tako. Vzrok vsega tega je pa le lenoba in zanikernost gospodinje in hčera. .Kaj bo, kaj bo t * —* toži Janez samprisebi. .Nisem mislil, da bo tako težavno delo, izbrat si nevesto Toliko jih fe, a prave dosedaj še nisem narajmat'* Proti poldnevu je sope! Janez po precej strmem hribu kvišku. Na vrtu grička stoji košato drevo. V senco drevesa se vsede, da se malo odpočije. Sam je bil, zato sv odveze ruto — in gleda z obema očesoma v božje stvarstvo. Okrepča se s preprosto malico, ki jo je imel pri sebi, nato pa rs dremlje in sladko zasanja. Kaj se mu je sanjalo, tega pa ne vem, ga nisem vprašal. Nato nadaljuje svojo pot. Pot ga pripelje v Mirni dol. En sam gospodar je tu bival, nI bil ravno bogat, a nekaj zemlje je te imel. Imeti so eno samo hčer, Mirijo. Bila je jasnega, veselega obraza, ki ji je bil odsev njenega srca. Preprosta, snažna je bila njena obleka, nič gizdava; lase je imela lepo počesane In ne čopa na vrhu čela. Prav spoštljivo je bilo njeno obnašanje do staršev. Prijszno je tudi sprejela đošlega tujca, našega krošnjarja. Janez prosi tu sa prenočišče, ker se je zunaj uspravljalo k dežju, dežnik je pa pozabi doma. Radi ga sprejmo pod streho. Janez gre v hišo, odloži bisago ter sede na klop. Četudi le z enim očesom, vendar pazno vse ogleduje. Kako snažno je vse! Miza, stoli, lepo beli; okna, čisto umita, zastavljena s cvetočimi rožami. Na tablah ni videl nič prahu. Kar dobro je vse to Janezu dčlo. Zunaj pri ognjišču je Marija pripravljala večerjo in pela lepo Marijino pesem. Skupaj z družino je Janez večerjal; skupno so molili rožni venec in Šli nato k počitku. Janez pa ta večer ni mogel .dolgo zaspati... Mirni dol, dobri ljudje in Marija — vse to mu ni šlo is glave ... Drugi dan se Jsnez lepo zahvali za postrežbo in gre naprej, a ne več po hišah krošnjarit, ampak po ovinku gre proti domu, zakaj Janez je našel pripravno nevesto. Čez nekaj dni pridejo Špancev oče v Mirni dol kupovat živino... in miti so šli tudi ž njimi, dasi preje navadno nikoli niso spremljali moža na takih kupčijah ... Par nedelj pozneje se ustavi v Mirnem dolu lep koleselj. Iz vozs stopits Špsnčev oče in Janež, gresta v hišo — snubit Marijo ... Oče, so rekli; ,Ja* — mati so pa kar veselje jokali, in -~ Marija Je postala nova špančeva gospodinja... \/ar,