ozdarsk~ .,_., .. n~k · STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1990 • LETNIK XLVIII • ŠTEVILKA 7-8 Ljubljana, september, oktober 1990 VSEBINA INHAL T - CONTENTS 337 Milan Juvančič Oblikovanje sistema gozdarskih kart glede na merilo in format lista karte Formation of a System of Forestry Maps with Regard to the Scale and to the Sheet Size 355 Iztok Winkler Strokovni kadri v spremenjenih pogojih gospodarjenja z gozdovi Proffesionals in the Changed Conditions of Forest Managing 363 Zdravko Turk Kako pričeti s pripravo in uporabo standardov - kakovostnih meril lesnih sortimentov- na sproščenem tržišču An Approach towards the Preparation and Use of Standards- Quality Measures of Wood Assortments in a Free Market 373 Samo Grošelj Slovensko gozdarstvo 1991-1995- razvojne možno- sti in perspektive Slovene Forestry from 1991 to 1 995- Developmental Possibilities and Prospects 383 Marjan Zupančič Genetski vidik propadanja gozdov Genetic Aspect of the Dying of Forest 387 Strokovna srečanja 389 Književnost 391 Iz tujega tiska Naslovna stran: Miha Zabret: Jesen Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. ·oušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Battč, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 o issues per year Letna individualna naročnina 105,00 din za dijake in študente 35,00 din Polletna naročnina za delovne organizacije 210,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 25,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23·90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana GDK: 58 Oblikovanje sistema gozdarskih kart glede na merilo in format lista karte Milan JUVANČIČ* Izvleček Juvančič, M.: Oblikovanje sistema gozdarskih kart glede na merilo in format lista karte, Gozdar- ski vestnik št. 7-8/1990. V slovenščini s povzet· kom v angleščini, cit. lit. 17. Razprava obravnava pomen merila in formata karte pri njeni uporabi v procesu gozdnogospo- darskega načrtovanja. Temelji na pojmu polifunk- cionalnosti pri urejanju gozdov in na fizioloških in psiholoških vidikih percepcije vsebine karte. Prou- čevanja so odkrila, da sta merilo in format karte odvisna predvsem od nivoja gozdnogospodar- skega načrtovanja in vidika uporabe karte. 1. UVOD Analiza stanja obstoječih gozdarskih kart v Sloveniji dokazuje, da so gozdarske karte med seboj kvalitetno različne in težko pri- merljive. Različni so merila, vsebina, forma- ti, kartografski prikazi, tehnologija izdelave in reprodukcija. Vzrok za takšno stanje so pomanjkljiva gozdarska zakonodaja, slabo medsebojno informiranje, zelo različno kar- tografsko znanje gozdarjev in geometrov, vpliv okolja, v katerem gozdar dela in razpo- ložljiva finančna sredstva. Vse to vpliva na uporabno vrednost kart (7). Že nekaj let je v ospredju vprašanje, katera merila in formati kart so pri njihovi uporabi v procesu gozdnogospodarskega načrtovanja najprimernejši. Za določitev merila in formata karte je treba poznati in razumeti sistem gozdnogo- spodarskega načrtovanja, njegovo struk- . turo in razvojne procese, okolje, v katerem sistem dela, pa tudi specifične lastnosti karte. Revolucionarni razvoj znanosti in tehno- * Prof. dr. M. J., dipl. inž. geodezija, Biotehni- ška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljub- ljana, Večna pot 83, YU. Synopsis Juvančič, M.: Formation of a System of Forestry Maps with Regard to the Scale and to the Sheet Size. Gozdarski vestnik, No. 7-8/i 990. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 17. The study deals with the significance of the scale and sheet size of forestry map with regard to its use in the process of forest management planning. It is based on the idea of multiple-use forestry and on physiological and psychological aspects of perception of the map content. It has been found that the map scale and size depend primarily on the level of forest management plan- ning and on the aspect of map application. Jogije v 19. in 20. stoletju je povzročil spremembe v fizičnem, družbenem, eko- nomskem in zaznavnem prostoru. V zadnjih desetletjih je ta razvoj vedno hitrejši, zato prihaja marsikje, tudi v gozdarstvu, do veli- kih težav. še pred nedavnim smo bili prepričani, da je mogoče vse vnaprej predvideti, danes pa vemo, da so naravni in družbeni tokovi nepredvidljivi in jih ni mogoče determinirati. Spoznali smo, da je razvoj mogoče usmer- jati le z dinamičnimi načrtovalnimi sistemi, ki so grajeni na zakonih neravnotežne ter- modinamike. Ne zanimajo nas več relativno stabilni in zaprti, temveč odprti večciljni in adaptivni načrtovalni sistemi. Za prehod na novi način usmerjanja raz- voja pa nam primanjkuje kakovostnih infor- macij in znanja. Podatki so velikokrat ne- usklajeni med seboj, informacije premalo kakovostne in nepovezane, informacijski podsistemi pa med seboj neprilagojeni. Se- danjega, še posebej pa prihodnjega znanja nimamo ravno v izobilju, prav tako se težko privajamo na novi, ))entropijski<< način raz- mišljanja. Geodeti in kartografi se že od zgodnjih dni Babilona, skozi antične in rimske čase, G. V. 7·8/90 337 čase velikih potovanj in geografskih odkritij pa do današnjih dni ukvarjajo z zajema- njem, obdelavo, prikazovanjem in izdaja- rijem prostorskih podatkov in informacij. Vendar jih je v zadnjih stoletjih zanimala predvsem tehnika izmere in izdelave kart. Šele v zadnjih desetletjih se tudi geodetska in kartografska dejavnost usmerjata k infor- macijskim znanostim. Tako postajajo teoretske osnove karto- grafskega prikaza poleg matematike tudi in predvsem teorija informacij, teorija komuni- kacij, semiotika, spoznavna teorija, psiholo- gija, teorija modelov, tudi likovna umetnost in industrijsko oblikovanje. Po teoriji infor- macij je treba prostorske informacije in njihovo spreminjanje iz ene oblike v drugo obravnavati v kartografskih komunikacijskih sistemih, ki zagotavljajo integracijo proce- sov priprave podatkov, kartografskega mo- deliranja in percepcijske vsebine karte. Tak preobrat pa poraja številne probleme tako pri zajemanju prostorskih podatkov, njihovi klasifikaciji, načinu obdelave, prika- zovanju in arhiviranju kot pri ugotavljanju uporabnikovih potreb in nenazadnje proble- me, ki nastopajo pri percepciji vsebine kar- te. Karte so imele v preteklih časih včasih poudarjeno uprabno, drugič znanstveno pa spet umetniško vrednost, odvisno od druž- benih potreb posameznega obdobja. Da- nes štejemo karto za eno najboljših vizual- nih komunikacijskih sredstev. Na splošno pravimo, da karta v vseh obdobjih izraža stopnjo civilizacije in kulture vsakega na- roda pa tudi raven njegovega tehničnega razvoja. 2. SISTEM GOZDNOGOSPODAR- SKEGA NAČRTOVANJA Danes gledamo na gozdnogospodarsko načrtovanje precej drugače kakor pred dvajsetimi ali štiridesetimi leti. Takrat je bila naloga gozdnogospodarskega načrtovanja predvsem ureditev gozdnega prostora in inventarizacija stanja gozda s predpisanim etatom, danes pa je osnovna naloga ,,orga- nizirati gospodarjenje z gozdovi z gozdno- gospodarskimi ukrepi v gozdu v skladu z večstranskimi družbenimi potrebami<~ {4). Bistvo tega načela je v vzdrževanju dina- mičnega ravnovesja med naravo in družbo, 338 G. V. 7-B/90 med ekonomsko in ekološko rabo gozda. Tak pogled na gozdnogospodarsko načrto­ vanje pa v bistvu pomeni integracijo pro- storskega, socialnega, ekonomskega in za- znavnega načrtovanja v celoto. Pri takem načrtovanju v procesu izdelave gozdnogo- spodarskega načrta sodelujejo različni stro- kovnjaki. To pa zopet zahteva medsebojno obveščenost in zlasti stalno odprte kanale komunikacije, kar vse je značilno za dina- mične in kontinuirane procese. Neodvisnega, monofunkcionalnega raz- voja go_zda danes ni več. Probleme gozda je mogoče reševati le v kontekstu polifunk- cionalnosti (večnamenskosti). Polifunkcio- nalnost, ki upošteva silnice fizičnega, so- cialnega, ekonomskega in zaznavnega raz- voja, pa je vezana na šir~"a gozdnogosp'o- darska območja. Samo območni (širši) po- gled na gozd in gozdni prostor omogoča pravilno oceno stanja in uspešno usmerja- nje razvoja. Gozdnogospodarsko načrtova­ nje pa ne vsebuje samo usmeritvenega (načrtovalskega), temveč tudi izvajalski in kontrolni vidik, to pa zahteva izgradnjo celotnega sistema gozdnogospodarskega načrtovanja na načelih dinamičnega usmer- janja procesov. Načrtovanje postaja s tem permanentni proces. V sistemu gozdnogospodarskega načrto­ vanja ne nastopajo samo bolj ali manj nedeterminirane informacije o gozdu kot sistemu in njegovem družbenem okolju, temveč tudi ljudje. Ti v bistvu odločajo o prihodnjem razvoju gozda in od njihove sposobnosti predvidevanja, znanja in na- čina razmišljanja je odvisen uspeh gospo- darjenja z gozdom. Po Gašperšiču (2) so konkretne naloge gozdnogospodarskega načrtovanja nasled- nje: - periodično ugotavljanje stanja gozdov ter drugih gozdogospodarskih in splošno družbenih dejavnikov, ki vplivajo na gospo- darjenje z gozdovi; - spremljanje gospodarjenja z gozdovi (evidenca); - kritično analiziranje in kontrola učinkov preteklega gospodarjenja z gozdovi (per- manentna kontrola razvoja gozdov in go- spodarjenja); - adaptivno usmerjanje (načrtovanje) prihodnjega razvoja gozdov in gospodarje- nja. Tako zasnovan koncept gospodarskega načrtovanja mora biti povezan z vertikalno in horizontalno komunikacijsko linijo (mre- žo) ter imeti ustrezno organizacijsko obliko. Vertikalna komunikacijska linija naj bi zajemala informacijske potrebe celotnega sistema gozdnogospodarskega načrtova­ nja od detajlnega načrtovanja (operativni nivo) preko načrtovanja na ravni gozdnogo- spodarske enote (taktični nivo) do načrtova­ nja na ravni gozdnogospodarskega ob- močja in republike (strateški nivo), horizon- talne komunikacijska linija pa podatke in informacije za povezavo z bližnjim in širšim (družbenim) okoljem. Medsebojna povezanost različnih nivojev gozdnogospodarskega načrtovanja omo- goča dinamično interakcijo med njimi. Us- klajevanje interesov med panogami (go- zdarstvo, kmetijstvo, predelava lesa, vodno gospodarstvo, lovstvo, varstvo okolja, turi- zem in rekreacija) pa zagotavlja dotok ne- gativne entropije v sistem, torej njegov obstoj. Informacije, ki se pretekajo po horizon- talni komunikacijski liniji, so v bistvu gibalo razvoja adaptivega sistema gozdnogospo- darskega načrtovanja. O = matična enota = baza podatkov NIVOJI DEJA V- GOZDAR-NAČRTO- r- VANJA NOSTI STVO 1 ~ OPERATIVNI rl\ '-1/ 1 f-;; TAKTIČNI LI\ \....1/ 1 4 STRATEŠKI rl\ 'l... V Na sliki 1 je v obliki matrike prikazan koncept gozdnogospodarskega načrtova­ nja, ki je povezan z vertikalno in horizon- talno komunikacijsko linijo. S tem smo dokazali, da· nov koncept gozdnogospodarskega načrtovanja potre- buje učinkovit informacijski sistem, spo- sobne kadre, nov entropijski način razmi- šljanja pa tudi novo obliko organiziranosti te tako pomembne gozdarske dejavnosti. Posebnost modela sistema gozdnogo- spodarskega načrtovanja je v tem, da je »zgrajen na informacijski podlagi o gozdo- vih in gospodarjenju (evidenca o gospodar- jenju z gozdovi), kot je predvidena v stro- kovnih podlagah za obnovo načrtov gospo- darskih enotcc (3). Tak model načrtovanja pa se v svojih informacijskih potrebah bistveno razlikuje od klasičnih, hierarhičnih modelov načrto­ vanja. Tipična grafična ponazoritev hierar- hičnega sistema načrtovanja je piramida s tremi nivoji, od operativnega, taktičnega do strateškega nivoja. Osnovnica piramide predstavlja operativni nivo, ki mu ustreza množica podatkov. Piramida se oži proti vrhu odločanja, za katerega pa ni več značilna množica podatkov, temveč pred- vsem njihova kakovost. Pri sodobnem kon- ceptu gozdnogospodarskega načrtovanja, Slika 1 : Matrični sistem komuniciranja VODNO VARSTVO TURIZEM 1- IT GOSPODAR· IN REKRE· STVO OKOWA ACIJA rl\ (1\ {_i\ ..... '-V '-V '-V (1\ rb rl\ ...... \..1/ \..V 'V .... rt\ rl\ rl'\ ..... \....1/ '1...1/ '-V .... G. V. 7·8/90 339 D ŠTEVILO PODATKOV ki temelji na informacijskih potrebah goz- dnogospodarske enote, pa klasična pona- zoritev informacijskih potreb z enojno pira- mido ne velja več, enojna piramida se spremeni v dvojno. Osnovnica dvojne pira- mide predstavlja tu taktični (gospodarska enota) nivo, ki mu pripada množica podat- kov. Piramida se oži proti operativnemu (podrobno načrtovanje) in strateškemu (ob- močje, republika) nivoju. Kvaliteta podatkov in informacij se od osnovnice dvojne pira- mide povečuje v smeri podrobnega načrto­ vanja zaradi podrobnejših podatkov, v smeri območnega načrtovanja pa zaradi sinteze podatkov (slika 2). že iz samega grafičnega prikaza oblik načrtovanja je razvidno, da je klasično, hierarhično načrtovanje statično (enojna pi- ramida) in sodobno zasnovano gozdnogo- KVALITETA INFORMACIJ spodarsko načrtovanje dinamično (dvojna ~------------------------------·· • ŠTEVILO PO~ATKO~lit--------1 piramida) . Do podobnega zaključka pridemo, če pogledamo oba sistema skozi pojem entro- pije.1 Pri hierarhičnem linijskem načrtovanju pretok informacij poteka preko različnih ni- vojev, s tem se hitrost prenosa informacij upočasni, posledica je izguba informacij. Pri dinamičnem načrtovanju je pot informa- cij krajša (glej sliko 1, 2), hitrost prenosa informacij večja in s tem izguba informacij manjša. Prehod od monofunkcionalnega na polifunkcionalni sistem gozdnogospo- darskega načrtovanja je prehod od linij- skega na mrežni model načrtovanja. če bo gozdarstvu uspelo spojiti posege v gozd (tehnika izvedbe), ki se izvajajo na 1) Beseda entropija izhaja iz grške besede ))entrope>in- formacijska teorija, njena načela, njeni pojmi in temeljni sklepi o količini informacij, njeno kodiranje in hitrost prenosa, sposob- nost komuniciranja ... « je dal Sališčev (15), ki je kartografijo definiral kot znanost »O prikazu in raziskovanju razporeditve, po- sebnih lastnosti, povezanosti in časovnih sprememb pojavov v naravi in družbi s kartografskim prikazom kot posebnim zna- kovnim modelom« (14). Tako je karta definirana kot vizualno komunikacijsko sredstvo, kot znakovni mo- del stvarnosti, s katerim prenašamo infor- macije o predmetih, pojavih in stanjih v naravi in družbi. Karta kot nosilka informacij omogoča raziskovanje preteklosti, sedanjo- sti in prihodnosti. Ta ugotovitev izhaja iz značilne lastnosti karte, ki shranjuje znanje o lokaciji, stanju, medsebojnih relacijah in dinamiki spreminjanja naravnih in družbe- nih stanj s kartografskim prikazom. Po Meinenu (1 O) ima karta lahko različne funkcije, >>je sredstvo za orientacijo, nosilec podatkov in informacij, znanstveno sred- stvo izražanja, analitični instrument kvanti- tativnega raziskovanja in osnova za prikaz novih in tudi bodočih objektov«. Iz teh funkcij izhajajo trije glavni vidiki uporabe karte: »komunikacijski, spoznavni in opera- tivni« (13). Za vsak vidik uporabe karte so značilne določene funkcije. Komunikacijski vidik uporabe karte vključuje predvsem funkcije shranjevanja, prenosa in razširjanja pro- storskih informacij. Za spoznavni vidik upo- rabe karte so značilne prostorske in pro- storsko-časovne raziskave naravnih in družbenih pojavov in stanj in pridobivanje znanja o teh pojavih. Za operativni vidik uporabe karte so značilne praktične funkci- je, kot je orientacija na terenu in v pisarni, meritve na karti namesto na terenu, prenos podatkov s karte na teren ipd. Z vidika uporabe karte je treba opredeliti predvsem prenos podatkov s kartograf- skega modela do njegovega uporabnika. »Uporaba karte poteka kot vizualna percep- cija oziroma kot sinteza zaznavnih, spomin- skih in miselnih procesov« (11). ,,Percep- cija obsega psihofizične in spoznavna pro- cese oziroma je produkt obeh vrst proce- sov« (12). Pri oblikovanju sistema gozdarskih kart se morajo pri izbiri merila in formata za posamezno karto upoštevati vidiki uporabe karte in osnove vizualne percepcije. Merilo in format karte morata olajšati njeno vnaprej določeno uporabo. Podatke in informacije je mogoče prido- biti s karte direktno in indirektno, zato je obseg pridobljenega znanja v veliki meri odvisen od znanja in sposobnosti uporabni- ka. Natančnost podatkov, ki se pridobijo z merjenjem, je odvisna od metode dela, projekcije in merila karte, natančnosti čital­ nih naprav pa tudi od usposobljenosti upo- rabnika. Natančnost podatkov bo tem več­ ja, čim večje je merilo karte. V sistemu gozdnogospodarskega načrto­ vanja je treba nekatere gozdnogospodar- ske teritorialne enote kartografsko prikazati na enem listu papirja. Opazovanje karte kot celote je večstransko pomembno s psiholo- škega vidika. Karto vizualno opazujemo kot celoto s pomočjo premikanja oči in glave. S premi- kanjem oči posamezne dele karte parcialno fiksiramo, s tem dobijo možgani zaporedne parcialne informacije, ki jih združijo v celoto. Združitev v kompleksno sliko omogoča do- tok simultanih informacij, ki jih je mogoče dobiti za celotno gozdnogospodarsko terito- rialno enoto samo, če je enota kartografsko prikazana na eni karti. G. V. 7·8/90 341 Fiksiranju karte kot celote sledi proces identifikacije, ki je odvisen, poleg drugega, tudi od velikosti karte. Če je prevelika, se v odvisnosti od informacijske vsebine karte (preveliko število parcialno fiksiranih slik} proces identifikacije upočasni ali prekine. "Ker neposredni spomin zelo hitro razpa- de, se mora informacija kar najhitreje pre- nesti v obstoječi pomnilnik, v kratkotrajni spomin. če transformacija ni dovolj hitra, se posamezne komponente slike nepo- vratno izgubijo. Za sestavo celotne slike so zato potrebna ponovna fiksiranja, dokler ni slika kompletna. Kratkotrajen ~pomin omo- goča simultano shranitev sekvenčne pri- spelih informacij« (12}. Transformacija parcialno fiksiranih delov karte iz neposrednega spomina v pomnilnik kratkotrajnega spomina, kjer se parcialne slike združijo v celoto in kjer se opravi identifikacija, je mogoča samo, če poteka sestava celotne slike dovolj hitro, kar je odvisno tudi od velikosti karte. Če je karta prevelika, pozornost kot osnovni moto spo- znavnih procesov popusti in proces identi- fikacije se upočasni, s tem pa tudi selekcija kompleksnih senzoričnih informacij. S fiziološkega in psihološkega vidika je pomembno, da je posamezna gozdnogo- spodarska teritorialna enota (enota, območ­ je} kartografsko prikazana na eni karti, ki naj bo po dimenziji lista čim bližja ideal- nemu formatu. Lovric (9} je z vidika uporabnosti karte razdelil na: a} zidne karte, b} priročne karte in c} karte v knjigah. Idealno velikost kart je določil za nasled- nje pogoje: - da je najprimernejša razdalja za opa- zovanje zid nih kart dzk = 2,0 m, pri ročnih kart dpk = 0,6 m in kart v knjigah dkk = 0,3 m; - da se karto opazuje samo s premika- njem oči, in ne s premikanjem glave ali telesa (fiziološki pogoj gledanja}; - da obstajajo, gledano s psihološkega vidika, ))najlepši pravokotniki«, v katerih so razmerja stranic: a1 : b1 = 21 : 34 (zlati rez- pokončen}, a2 : b2 = 1 : 1,25 (slikarski pravokotnik- pokončen}, Slika 3: Idealne velikosti stenskih in namiznih kart ter kart v knjigah (9) a1 x b1 za sredina za najbližja a1: b1 položne in velikost 21 :34 pokončne papirja po 1 : 1,25 pravokotnike JU S-u 1,33: 1 (vem} (vem} 34:21 106 x 172 117 x 166 2AO = 118,9 x 168,2 zidne karte 128 x 160 dzk= 2,0m 162 x 122 167 x 118 2CO = 129,7 x 183,4 172 x 114 32 x 52 35 x50 83 = 35,3 x 50,0 priročne karte 38 X48 dpk = 0,6m 49 X37 50,5 x 35,5 A2 = 42,0 x 59,4 52 x 34 16 x 26 17,5 x 25 85 x 17,6 x 25,0 karte v knjigah 19 x 24 dkk = 0,3m 24 x 18 25 x 17,5 A4= 21,0 x 29,7 26 x 17 342 G. V. 7-8/90 a3 : b3 = 1,33 : 1 (slikarski pravokotnik - podolžen), a4 : b4 = 34 : 21 (zlati rez- podolžen). Rezultati raziskave so podani na sliki 3. 4. FUNKCIJSKI MODEL POVEZAVE SISTEMOV S funkcijskim modelom kot abstraktnim modelom želimo prikazati logično zgradbo in načela delovanja sistema gozdnogospo- darskega načrtovanja in sistema gozdar~ skih kart ter njuno medsebojno povezavo in soodvisnost. V funkcijskem modelu gozdnogospodar- skega načrtovanja ločimo kot funkcijske enote nivoje načrtovanja,({./ sistemu gozdar~ skih kart pa vidike uporabe kart. Rezultati raziskav (7) kažejo, da med vidiki uporabe kart in nivoja načrtovanja obstaja tesna medsebojna soodvisnost. Tako se na operativnem nivoju gozdnogo- spodarskega načrtovanja karta uporablja predvsem z operativnega vidika, na taktič­ nem nivoju predvsem s spoznavnega vidika in na strateškem nivoju predvsem s komu- nikacijskega vidika. Na sliki 4 so razvidne medsebojne funk- cijske povezave obeh sistemov. V dinamič­ nih sistemih se posamezni vidiki uporabe kart med seboj povezujejo in dopolnjujejo, strogih mej med njimi ni. Lahko bi tudi rekli, da se trdi sistemi umikajo mehkim. Po Sališčevu (13) pa uspešna komunika- cijska uporaba karte ne zahteva samo ob- vladovanja grafičnega jezika karte, temveč tudi poznavanje pravil matematične forma- Slika 4: Funkcijski model sistema načrtovanja in sistema kart VIDIKI UPO RABE NIVOJI KARTE NAORTO· VANJA OPERATIVNI NIVO TAKTICNI NIVO STRATEŠKI NIVO OPERATIVNI VIDIK @· pooudarjena funkleja karte SPOZNAVNI VIDIK KOMUNIKACIJ· SKI VIDIK 0 krazHo poudorjeM funkcijo''"' G. V. 7·8/90 343 cije karte. Torej vidiku uporabe karte ni treba prilagoditi samo kartografskih izraznih sredstev in metod kartografskega prikaza, temveč tudi kartografsko projekcijo, merilo in format karte. Analogno je treba nivojem načrtovanja prilagoditi matematične ele~ mente karte. Za ustvaritev sistema gozdarskih kart so zanimiva predvsem razmerja med vidiki uporabe karte ter njenim merilom in forma- tom. Iz funkcij karte, ki so značilne za posamezne vidike njene uporabe, se vidi, da zahteva operativni vidik uporabe karte njeno metričnost. Merilo karte mora biti večje od 1 : 7.500, kar je po lmhofu (6) prag metričnosti. Spoznavni vidik uporabe kart, ki temelji na spoznavni teoriji in psiho- logiji, zahteva, da so posamezne terito- rialne enote prikazane na enem listu papir- ja. Komunikacijski vidik uporabe karte, ki vključuje predvsem shranjevanje in razširja~ nje prostorskih informacij, pa zahteva, da je velikost karte primerna za komuniciranje preko različnih medijev (ureditveni načrt, publikacija, televizija ipd.) Merilo karte je drugotnega pomena, bistveno je, da format karte ustreza sredstvu komunikacije. Analogno je mogoče opredeliti razmerja med nivoji gozdnogospodarskega načrto­ vanja ter merilom in formatom karte. Razu~ mevanje sistema načrtovanja kaže, da po~ drobno načrtovanje zahteva predvsem karte v velikih merilih, načrtovanje na nivoju gospodarske enote kot izvajalski del si- stema predvsem karte v srednjih merilih in načrtovanje na nivoju območja predvsem karte v majhnih merilih. Merilo karte je v veliki meri odvisno od velikosti teritorialne enote, saj je format lista karte za posamezni vidik njene uporabe bolj ali manj določen. Iz slike 5 je razvidno, da si na preseku operativnega nivoja načrtovanja in komuni- kacijskega vidika uporabe karte ter na pre~ seku strateškega nivoja načrtovanja in ope- rativnega vidika uporabe karte zahteve po merilu in formatu karte diametralno naspro~ tujejo. Ker takega kartografskega modela ne znamo ustvariti, je uporaba karte na teh dveh presekih nesmiselna. Kartografska informacija bi imela toliko entropijskih te- ženj, da bi bila neuporabna. Druga značil­ nost modela ]e, da se na presekih OO, TS in SK zahteve po merilu in formatu karte 344 G. V. 7-8/90 popolnoma ujemajo. Uporaba karte bo na teh presekih imela največjo informacijsko vrednost, entropijske težnje kartografskih informacij bodo najmanjše. Na ostalih pre- sekih OS, TO, TK in SS pa je s smiselno izbiro merila in formata karte mogoče od- praviti manjša nesoglasja med neidentič­ nimi zahtevami. Ker so tu prisotne entropij- ske težnje, je treba pri izbiri matematičnih elementov karte to upoštevati. Iz entropij- skega gledanja so matematični elementi karte zelo pomembni pri izdelavi kartograf- skega modela, saj pripomorejo k uspešni uporabi karte. Kljub temu, da se ne spuščamo v raz- pravo o vsebinski kategoriji obvestil, je treba reči, da se lahko eno in isto obvestilo (informacija) posreduje v nazorni (slika, fotogram), znakovni (karta, diagram) ali pomenski obliki (tekst). Vsaka oblika infor- macije vsebuje entropijske težnje, sporoči­ lo, ki se prenese skozi poljuben komunika- cijski kanal se zaradi >>šuma<< do neke mere popači, postane bolj ali manj nedolo- čeno. Vprašanje je, katere informacije iz množice podatkov in informacij o gozdu in gozdnem prostoru naj se v procesu goz- dnogospodarskega načrtovanja prenašajo v nazorni, katere v znakovni oziroma po- menski obliki. Teoretičen odgovor je pre- prost: najprimernejša je takšna vsebinska oblika obvestila, ki ima za določeno infor- macijo najmanjšo entropijo (izgubo informa- cije). Za prostorske informacije je to obi- čajno kartografska oblika prenosa informa- cij. 5. SISTEM GOZDARSKIH KART V skladu s splošno teorijo sistemov lahko sistem kart opredelimo kot množico kart, ki so med seboj povezane z določenimi raz- merji in tvorijo celoto. Sistem kart lahko razporedimo v skupine z različnih vidikov, med katerimi so pomem- bnejši: - oblika karte (analogna, digitalna), - namen karte (dejavnosti, nivo, faze), - uporaba ali funkcija karte (komunika- cijska, spoznavna, operativna), - merilo karte (veliko, srednje, majhno), - vsebina karte (geografska, katastrska, tematska), - teritorialni obseg (republika, gozdno- gospodarsko območje, gospodarska enota, oddelek), - format karte (karta v nizu, karta za določeno območje), - kartogr?,~ski prikaz (izvirne, izvedene, signaturne diagramske)} · - oddaljenost čitalca od karte (stenske, na!)lizne, publikacijske) lpd. Stevilni avtorji (Barčic, Freitag, lmhof, Lovric, Meynen, Witt in drugi) so raziskovali in predlagali različne delitve kart in njim ustrezno terminologijo. Zanimivi sta Freita- gova (1) in Lovriceva (8) delitev kart. Slika 5: Funkcijski model obeh sistemov s prikazom meril in formatov kart ~ ~ ~ VIDIK UPORA- BE KARTE OPERATIVNI SPOZNAVNI KOMUNIKACIJ~ ... VIDIK VIDIK SKI VIDIK -NIVO UPORABE UPORABE UPORABE NAČRTOVANJA ,. ®- OPERATIVNI v AO s A2 M A4 NIVO ... NAČRTOVANJA v AO v AO v AO ... 0- TAKTIČNI v AO s A2 M A4 NIVO .... NAČRTOVANJA s A2 s A2 s A2 - ®- STRATEŠKI v AO s A2 M A4 NIVO ... NAČRTOVANJA M A4 M A4 M A4 ,. ,, , LEGENDA: V = veliko merilo *..,..___: t ~ VPLIV VIDIKA UPORABE KARTE S = srednje merilo VPLIV NIVOJA NAČRTOVANJA M = majhno merilo FORMAT KARTE A =format lista po JUS-u MERILO KARTE G. V. 7·8/90 345 1 Freitag (1) deli karte po vlogi na: 1 . splošne ali generalne karte: 1 .1. topometrične, 1.2. topografske, 1 .3. horografske; 2. posebne ali specialne karte: 2.1. informacijske (po strokah), 2.2. orientacijske (prometne, turistične), 2.3. planerske. Po merilu deli karte na: - topometrične karte - 1 : 1 0.000 in večje, - topografske detajl ne karte - 1 : 25.000 do 1 : 50.000, - topografske pregledne karte 1 : 50.000 do 1 : 200.000, 1 : 200.000 in 1 : 300.000. Lovri6 (8) karte razvršča v skupine po tematskih področjih, kakor prikazuje slika 6. Freitagova (1) delitev kart po vlogi je pomembna predvsem zato, ker jo je mo- goče povezati z izborom podatkov glede na namen karte. Lovriceva (8) delitev kart na karte iz naravnega okolja in tiste s področja človekove dejavnosti pa nakazuje pove- zavo med naravo in družbo pa tudi pove- zavo med znanostmi, ki dajejo podatke o predmetu kartografskega prikazovanja, in kartografijo. Juvančič (7) deli gozdarske karte po vsebini v dve osnovni skupini: 1. splošne gozdarske karte, - topografsko-horografske pregledne · 2. posebne gozdarske karte {tematske gozdarske karte). karte - 1 : 200.000 do 1 : 1.000.000, - horografske detajlne karte 1 : 1.000.000 do 1 : 20.000.000, - horografske pregledne karte - manjše od 1 : 20.000.000. Izrazi topometričen, topografski in horo· grafski se neposredno navezujejo na m~rilo karte. Karta je metrična do merila 1 : 7.500, to je do merila, v katerem je še mogoče prikazovati pomembnejše manjše objekte in njihove dele (6). Najmanjše me- rilo, pri katerem so površine objektov (zgradb) še v merilu, ki omogoča prikazati naselje točno v merilu, je 1 : 20.000 (5). mejno merilo med topografskimi in horo- grafskimi kartami pa naj bi bilo med merilom Splošne gozdarske karte so osnovno kartografsko gradivo za izdelavo posebnih gozdarskih kart, ki jih glede na vlogo, ki jo imajo v procesu gospodarjenja z gozdovi, lahko razdelimo na: 1 . temeljne gozdarske karte, 2. pregledne gozdarske karte, 3. publikacijske gozdarske karte. Temeljna gozdarska karta (TGK) je iz- virna karta v velikem merilu, na kateri sta s kartografskimi izraznimi sredstvi prikazani topografska in gozdarska vsebina, za go- zdove v zasebni lasti pa tudi katastrska. Pregledna gozdarska karta (PGK) je iz- vedena karta v srednjem merilu, na kateri Slika 6: Razvrstitev kart po tematskih področjih (8) z naravnega področja - geofizikalne (zemeljski magnetizem, sila, teža, temperatura, potresi) geološke (stratigrafske, tektonske, geotehniške idr.) - pedološke (vrsta, tip, boniteta tal) - geomorfološke - meteorološke (sinoptične idr.) - klimatološke - hidrološke (hidrografske, limnološke, oceanografske idr.) - botanične (flora, vegetacija) - zoološke 346 G. V. 7-8/90 Karte s področja človekove dejavnosti - prebivalstva (gostota, razvoj, rasa, vera, jezik, narod in narodnosti) - naselij (genetske oblike, funkcionalni tipi, arheološke idr.) - politične in upravne - zgodovinske - medicinske (razširjenost bolezni idr.) - gospodarske (poljedelstva, industrije, rudarstva, prometa) - planerske in vojaške sta s kartografskimi izraznimi sredstvi prika- zani topografska in gozdarska vsebina. Publikacijska gozdarska karta (PuGK) je izvedena karta, izdelana v formatu standar- dnih listov po JUS A4 oziroma A3,· na kateri sta s kartografskimi izraznimi sredstvi prika- zani topografska in gozdarska vsebina. Posebne gozdarske karte so izvedene karte, izdelane na osnovi splošnih gozdar- skih kart; na njih so s kartografskimi izraz~ nimi sredstvi in izbrano metodo prikazane posebne gozdarske tematike. Vsebina po- sebne gozdarske tematike je osnova za določitev imena posamezne posebne go- zdarske karte. Osnove za razvrstitev gozdarskih kart po tematskih področjih so lahko zelo različne. če vzamemo kot osnovo za delitev kart naravne lastnosti gozda in gozdnega pro- stora ter vplive človekove dejavnosti na gozd (posegi v gozd), lahko posebne go- zdarske karte razdelimo na: 1. karte naravnih lastnosti gozda in goz- dnega prostora, 2. karte dejavnosti v gozdu (karte pose- gov v gozd in gozdni prostor). če vzamemo za osnovo pri delitvi go':' zdarskih kart proces gozdnogospodar- skega načrtovanja in planiranja, lahko go- zdarske karte razvrsti mo na: l. inventurne gozdarske k~rte (stanje), 2. analizne gozdarske karte (valorizaci- ja), 3. planske ali sintezne gozdarske karte, 4. karte evidenc in kontrole gospodarje- nja z gozdovi. lnventurne gozdarske karte so karte v različnih merilih, na katerih je s kartograf- skimi izraznimi sredstvi in izbrano metodo kartografskega prikazovanja prikazano sta- nje gozda in gozdnega prostora. Analizne gozdarske karte so karte v raz- ličnih merilih, na katerih so s kartografskimi izraznimi sredstvi in metodo kartografskega prikazovanja prikazani rezultati analiz, ki nastanejo v procesu gospodarjenja z go- zdovi. Planske ali sintezne gozdarske karte so karte v različnih merilih, na katerih so s kartografskimi izraznimi sredstvi in izbrano metodo kartografskega prikazovanja. prika- zane planske odločitve, dobljene na osnovi inventurnih in analiznih gozdarskih kart. Karte evidenc in kontrole gospodarjenja z gozdovi so karte v različnih merilih, na katerih je s kartografskimi izraznimi sredstvi in izbrano metodo kartografskega prikazo- vanja prikazana dejanska realizacija na- črtovanih odločitev. Zaradi nerazumevanja mesta in vloge karte v sistemu gozdnogospodarskega na- črtovanja se pojavljajo stalne dileme o me- rilu in formatu gozdarskih kart. Zato smo raziskali številne dejavnike, ki vplivajo na merilo in format karte, in pri tem ugotovili, da so najpomembnejši med njimi: 1. nivo gozdnogospodarskega načrtova­ nja, ki je neposredno povezan z velikostjo .gozdarske teritorialne enote, 2. vidik uporabe karte, ki je povezan z merilom in formatom karte, 3. vpliv okolja, 4. ekonomski vidik. Rezultati analize, izpeljani iz funkcijskega modela sistema načrtovanja in sistema go- zdarskih kart, so pokazali: a) Da je na nivoju podrobnega gozdnogo- spodarskega načrtovanja izrazito poudar- jen operativni vidik uporabe karte, ki za- hteva njeno metričnost. Merilo karte mora biti enako ali večje od 1 : 7.500. Na tem nivoju načrtovanja pa je poudarjen tudi spoznavni vidik uporabe karte, ki zahteva, da je oddelek kartografsko prikazan na formatu lista A2 (42 x 59,4 cm) ali B3 (35,3 x 50,0 cm). Ker se velikost oddelka praviloma giblje med 1 O - 40 ha, je mogoče kartografsko prikazati na formatu lista A2 skoraj vse oddelke že v merilu 1 : 2.500. Primerjava tako določenega merila in for- mata TGK s sistemom kart v SR Sloveniji kaže, da je temeljni topografski načrt (TTN) v merilu 1 : 5.000 ( za 71 % površine Slovenije) oziroma v merilu 1 : 10.000 (za 28% površine Slovenije) in v formatu lista 45 x 60 cm idealni osnovni kartografski ma- terial za izdelavo TGK. Iz podrobnejše štu- dije o merilu TGK (7) je razvidno, da na izbor merila vplivajo predvsem naslednji dejavniki: delež zasebnih gozdov, pav~ prečna nadmorska višina, delež gozdov, vpliv okolja, stanje izdelanih TGK, stanje izdelanih TTN, vse na nivoju gospodarske enote, in kot dodatni kriterij stroški izdelave karte. Na osnovi različnih vrednotenj dejav- nikov so bili izdelani trije stvarni alternativni G. V. 7-8/90 34 7 modeli pokritja območja Slovenije s TGK. Glavne značilnosti teh modelov so pred- stavljene v obliki tabele (slika 7). b) Da je pri načrtovanju na nivoju goz- dnogospodarske enote izrazito poudarjen spoznavni vidik uporabe karte, ki zahteva, da je gospodarska enota kartografsko pri- kazana na formatu lista A2 ali 83. Ker se velikost gospodarske enote praviloma giblje od 1 000 do 5000 ha, dejansko pa od 57 4 ha (G. E. Golobičevec - GG Postojna) do 34.960 ha (G. E. Istra - G\30 Kras), je povprečno veliko gospodarsko enoto mo- goče prikazati na formatu lista A2 v merilu 1 : 28.000, najmanjšo v merilu 1 : 10.000 in največjo v merilu 1 : 53.000. Slika 8. Z manjšim odstopanjem od idealnega formata lista A2 ali 83 in iz čisto praktičnih razlogov {čim manjše število meril) bi bilo najracionalnejše izdelati pregledno gozdar- sko karto (PGK) v merilu 1 : 25.000 oziroma 1 : 50.000, odvisno od velikosti gospodar- ske enote. Iz stvarno izdelanega modela za vse gozdnogospodarske enote v Slove- niji sledi, da je mogoče kartografsko prika- zati v merilu 1 : 25.000 na standardnem formatu lista A2 120 gospodarskih enot in v merilu 1 : 50.000 ostale gospodarske enote. Izjema so samo štiri gospodarske enote, ki bi jih bilo potrebno kartografsko prikazati na nekoliko večjem formatu lista (slika 9). Primerjava tako določenega me- rila in formata PGK s sistemom kart v Sloveniji kaže, da sta primerni kartografski gradivi za izdelavo PGK topografska karta v merilu 1 : 25.000 (TK - 25/G, format 40 x 55 cm), ki jo je Slovenija privzela od Vojaško geografskega inštituta, in topograf- ska karta 1 : 50.000 (TK-50, format 78 x 50 cm). Iz čisto strokovnega vidika je najprimernejša topografska karta v merilu 1 : 50.000, ki jo je mogoče povečati v merilu 1 : 25.000. Povečana topografska karta je preglednejša, njena grafična obremenitev je manjša, hkrati pa je zelo primerno karto- grafsko gradivo za izdelavo posebnih go- zdarskih kart. Za gozdarstvo je TK-25/G manj uporabna zaradi naslednjega: ker ni namenjena za osnovo za izdelavo posebnih gozdarskih kart, je grafično preobremenje- Slika 7: Značilnosti alternativnih modelov TGK v Sloveniji (7) Alternativni TGK-1 : 5.000v% TGK-1: iO.OOOv% modeli gozdovi v ha skup. gozdovi v ha skup. TGK družb. zaseb. s k. pav. družb. zaseb. s k. pav. 1.modeiTGK 40,7 90,6 72,4 78,0 59,3 9,4 27,6 21,0 2. modeiTGK 37,3 77,7 63,0 71,5 62.7 22,3 37,0 27,5 3.modeiTGK 26,5 53,1 49,8 59,3 73,5 36,9 50,2 39,7 Slika 8: Merilo pregledne gozdarske karte v odvisnosti od velikosti gozdnogospodarske enote (7} Gospodarska Velikost v Format Modul enota naravi v km lista merila f:..y t:..x k y - x Golobičevec A2 9047 4,0 3,8 GGO Postojna 83 10765 Istra A2 53030 31,5 21,0 GGOKras 83 63000 Povprečna A2 28333 16,8 11,9 velikost GE 83 33711 348 G. V. 7-8/SO ,._. !"> ::::. ";'1 ~ o (.o.) ~ co GGO FORMATA4 FOAMATA3 Šilra ime š~e~. 25000 50000 75000 100000 Nad 25000 50000 75000 100000 01 TOLMIN 20 - 4 10 6 - 13 7 02 BLED 10 - 3 5 1 1 - 8 1 03 KRANJ 16 1 10 5 - - 1 15 04 LJUBWANA 36 4 18 14 2 - 10 25 3 os POSTOJNA 39 11 27 1 25 14 - 06 KOČEVJE 21 1 12 6 2 - 3 16 2 07 NOVO MESTO 19 - 7 9 3 - 4 12 3 08 BREŽICE 13 - 2 9 2 - - 10 3 09 CELJE 17 - 6 11 - - - 16 1 10 NAZARJE 7 - 3 4 - 7 - 11 SLOVENJ GR. 10 1 - 9 - 1 8 1 12 MARIBOR 25 1 10 10 4 3 16 6 13 MURSKA SOB. 9 - - 4 4 1 - 3 6 14 KRAS 9 - - 3 4 2 - 3 5 SKUPAJ 253 19 102 100 28 4 47 166 36 Slika 9: Izračun modulov meril glede na standardne formate listov za gozdnogospodarske enote. Slika 12: Rezultati analize - primerna merila in formati listov za pregledne in publikacijske gozdarske karte GGO (7). Vrstil no Ločilno Pokritje razmerje, Ime Merilo raz- GGO karte karte merje formati v% listov } 81-BO 71 pregledna 1 :50.000 gozdarska karta 1 :2 B2-A1 100 pregledna 1 :100.000 } gozdarska karta 1:2,5 publikacijska 1 :250.000 A4-A3 100 gozdarska karta FORMATA2 100000 10000 25000 37500 50000 75000 - - 4 10 6 - 1 - 3 5 1 1 - 1 10 5 - - - 3 20 13 2 o 4 34 1 - - 13 6 2 - - 7 9 3 - - 1 8 4 - - - 6 11 - - - - 3 4 - - - 1 9 - - 1 9 12 3 - - - 4 4 1 1 - 3 4 2 2 9 111 100 29 4 modul mP.rila(y v 000 350 GGO: Ljubljana velikost obmo~ja v km: y 87 km, x = 57 km, K = 87 km, format polo~ni l 1 1 GGO: Nazarje. 300 1 1 1 l t f 1 velikost območja v km: y = 48 km, x = 24 km, K = 48 km, format = položni 250 200 150 100 l PK-25d ----.,.-- 1 1 1 1 1 1 1 t. ,\ 1' 1 \ 1 \ 1 1 \ : \ 1 1 .\ 1 l 1 1 \ 1 1 \~ 1 .'t 1 ,, 1 1\ 1 1 ·,, 1 1 '· 1 1 '· 50 TK-50 1 '·, -----r----~----------~z------------- -· -·-- 1 1 - • .._ 1 1 l r 1 1 1 1 o ----'------'. , ---r-r-r-------,.--,------,---r· J co K p 1 1 1 1 " 1 format lista 2AO (x) 1 s Slika 10: Grafični prikaz modulov meril glede na standardne formate listov za GGO Nazarje in GGO Ljubljana na, ni mogoče dobiti vseh založniških origi- nalov, obremenjena je z uradno uporabo. Na taktičnem nivoju načrtovanja pa sta poudarjena tudi operativni in komunikacijski vidik uporabe karte. Iz operativnega vidika se uporablja tudi na tem nivoju TGK v merilu 1 : 5.000 ali 1 : 10.000, komunikacij- ski vidik pa zahteva, da je karta izdelana v velikosti gozdnogospodarskega načrta kot elaborata. 350 G. V. 7-B/90 c) Da je pri načrtovanju na nivoju goz- dnogospodarskega območja izrazito pou- darjen komunikacijski vidik uporabe karte, ki zahteva, da je karta izdelana v formatu lista A4 (21 x 29,7 cm) oziroma A3 (29.7 x 42 cm), merilo karte je tu drugot- nega pomena. Na tem nivoju načrtovanja pa je poudarjen tudi spoznavni vidik upo~ rabe karte, ki zahteva, da je območje prika- zano na formatu A2 ali 83. Ker se velikost Gozdno Velikost Formati listov po JUS Idealne velikosti listov gospodarsko v naravi Razmerje območje v km 6.Y1 : 6.x1 A4 A3 A2 A1 AO S=2AO K P=B3 fl.yl x 6.x1 01 Tolmin 59 x 78 260952 198653 140476 99327 70155 49622 337143 167139 p 02 Bled 45 x 34 1 161905 114478 80952 57239 40428 28595 194286 96316 PO 03 45 x 45 214286 151515 107143 75758 53508 37847 257143 127479 PO 04 87 x 57 292929 207143 146465 103448 73171 51724 348000 174000 PO 05 42x49 200000 141414 100000 70707 49941 35324 240000 118980 p 06 47X 49 223810 158249 111905 79125 55889 39529 268571 133144 p 07 Novo mesto 51 x 62 242857 171717 121429 85859 60642 42893 291429 144476 p 08 Brežice 62 x 38 208754 147619 104377 73722 52145 36861 248000 124000 PO 09 70 x 50 238095 168350 119048 84175 59453 42052 285714 141643 PO 10 48X 24 161616 114286 80808 57075 40370 28537 192000 96000 PO 11 Gradec 50 x 31 168350 119048 84175 59453 42052 29727 200000 100000 PO 12 Maribor 81 x 51 272727 192857 136364 96314 68124 48157 324000 162000 PO 13 Murska Sobota 64X45 215488 152381 107744 76100 53827 38050 256000 128000 PO 14 Kras 65 x 53 252381 178451 126190 89226 63020 44575 302857 150142 PO Krat lce pomenijo: S stenska karta, K karta v publikaciji, P priročna (namizna) karta, p P = pokončni format lista, PP = položni format lista :< Slika 11: Izračun modulov meril kart glede na standardne formate listov za GGO (7) -..J &:. ~ o cu <.n ..... SISTEM GOZDARSKIH KART - KARTOGRAFSKA OSNOVA VIDIK NIVOJI HACRTOVANJA - GOSPOOAAJENJA - OBVEZNA IZHOOISCA UPORABE KARTE ODDELEK GOSPOOA.RSKA ENOTA OBMOCJE IME FOAW.T MERILO ....,. IME FORMAT MERIL-O IME FORMAT MERIL-O IME FORMAT MERIL-O KA.FITE VCI.I VCM VCM VCM 1 :5000 OPERATIVNI ~ TTN 1 :2500 TTN 1 :5000 / / / TTN ~s x so TGK 45><1!.0 1 :5000 TGK ~5><50 1:10000 1:10000 1:10000 40x 55 ?8x50 TK ~0><55 1 :25000 ~ SPOZHAVNI f-' TGK TTH 1 :5000 PGK A2 1 :25000 PGK B3-A1 1 :50000 ?8><50 1 :50000 , :10000 78><50 , :50000 n1anem , : 100000 na on. l. listu 112><80 1 :250000 ~ / / / PUGK .... POWUBNO PUGK A4 1 :250000 PK 70><50 1 :400000 .u A:J POWUBNO KOMU NI· ~ KACIJSKI 1 :750000 1 :750000 PK 1 : 1000000 ~ ---? PRIKAZ CELOTNE SLOVENUE PUGK M 1 :1000000 1 :2000000 LEGENDA: rrN - tamt1nt ~ralikl nlln TK-tapograralc:akln• PK- ~egiKn.1 karla TGK - lema;n.1 go.tdltih k.lr11 POK- pUGK- puQ!Ikacl]sk.l vozd&r•'-' kano A, 9 - lorn1a~ n111ri ~JUS-Il A3 1 :2000000 Slika 13: Sistem gozdarskih kart po merilu in formatu območja v Sloveniji giblje od 69.000 ha (GGO Nazarje) do 251.000 ha (GGO Ljub- ljana), je izdelan grafični prikaz ločilnega razmerja, ki omogoča vizualno primerjavo možnih vrednosti modulov meril glede na standarde formata papirja. Diagram na sliki 1 O je dopolnjen z ideal- r1imi dimenzijami listov papirja po Lovricu (9) in s podatkom o obstoječem merilu topografske karte 1 : 50.000 (TK-50) in pregledne karte Slovenije v merilu 1 : 250.000 (PK-250). Izračun modulov meril kart glede na standardne formate listov za gozdQogospodarska območja je privzet po Juvančiču (7) (slika 11 ). Analiza grafičnih prikazov ločilnih razme- rij za posamezno gozdnogospodarsko ob- močje (GGO) je ugotovila (7): - vsa GGO je mogoče kartografsko pri- kazati v merilu 1 : 250.000 na standardnih formatih listov A4 (10-GGO) in A3 (4-GGO); - vsa GGO je mogoče kartografsko pri- kazati v merilu 1 : 1 00.000 na standardnih formatih listov A2 do A 1 ; - deset (1 O) GGO je mogoče prikazati v merilu 1 :50.000 na enem listu standardnih formatov od 81 do BO, štiri (4) GGO pa na dveh listih; - na formatu lista 83 (idealne dimenzije namiznih kart) je mogoče prikazati vsa GGO v merilu od 1 : 100.000 do 1 : 175.000 na formatu lista A2 pa od merila 1 : 80.000 do merila 1 : 150.000; na formatih listov 2AO oziroma 2CO 352 G. V. 7·8/90 (idealna dimenzija lista za stenske karte) je mogoče prikazati vsa GGO v merilih od 1 : 30.000 do 1 : 50.000. Iz dosedanjega znanja o kartografski ko- munikaciji lahko izdelamo konkretni sistem gozdarskih kart po merilu in formatu, ki bo z vidika uporabe karte za posamezni nivo gozdnogospodarskega načrtovanja najpri- mernejši, v katerem bodo entropijske težnje čim manjše in ki bo v dinamičnem ravno- težju. Zaradi velikih razlik med najmanjšo in največjo površino gospodarskih enot 1 : 61 in najmanjšo in največjo površino gozdno- gospodarskih območij 1 : 3,6 se je zelo težko opredeliti do enotnih meril. Za medse- bojno primerjavo med gospodarskimi eno- tami bi bilo idealno, da bi bile pregledne gozdarske karte izdelane v istem merilu za vse gospodarske enote, ki jih je v Sloveniji 263 (7). S fiziopsihološkega vidika pa bi bilo najprimernejše, da bi bila pregledna gozdarska karta za posamezno gospodar- sko enoto izdelana na idealnem formatu priročne karte (A2, 83). Iz praktičnih razlo- gov se je treba omejiti na čim manjše število meril in pri tem upoštevati potrebo po različnih merilih. Na sliki 13 je prikazan sistem gozdarskih kart po merilu in formatu, ki optimalno upošteva nivoje gozdnogospodarskega načrtovanja, vidike uporabe karte in je ho- rizontalno povezan s sistemom kart Slove- nije. Iz čisto praktičnih razlogov bi bilo po- trebno pregledno gozdarsko karto v merilu 1 : 25.000 izdelovati v dveh formatih, enkrat v standardnem formatu topografske karte TK 25/G (7' 3011 x 7'30"), drugič pa z zdru· žitvijo standardnih formatov na en list, odvi- sno od velikO$ti gozdnogospodarske enote. S tem bi bila omogočena hitra komunikacija v vertikalni in horizontalni smeri. Oblikovani sistem gozdarskih kart velja .le pod pogojem, da so gozdarske terito- rialne enote (E) oblikovane kot funkcijski model geografskega (g), ekonomskega (e), socialnega (s) in zaznavnega (z) prostora: E f (g, e, s, z). Samo tedaj je smiselno večnamensko in večnivojsko gozdnogo- spodarsko načrtovanje. 6. UGOTOVITVE Iz razprave je mogoče ugotoviti nasled- nje: - Prehod od monofunkcionalnega na po- lifunkcionalen sistem gozdnogospodar· skega načrtovanja je v bistvu prehod od linijskega na mreži model načrtovanja. Tak sistem načrtovanja pa potrebuje učinkovit informacijski sistem, zasnovan na mrežni obliki komunikacije, sposobne kadre, nov entropijski način razmišljanja pa tudi novo organiziranost te tako pomembne gozdar- ske dejavnosti. - Karto štejemo za eno najboljših sred- stev vizualne komunikacije, s katerim je mogoče najbolj verna in racionalno prena- šati prostorske informacije. Karto kot zna- kovni model stvarnosti je mogoče uporab- ljati s komunikacijskega, spoznavnega in operativnega vidika. Za vsak vidik uporabe karte so značilne določene funkcije, ki vpli- vajo na merilo in format karte. - Osnovna ugotovitev je, da sta merilo in format karte odvisna od nivoja gozdnogo- spodarskega načrtovanja in vidika uporabe karte. Vzporedno z razvojem gozdnogospo- darskega načrtovanja je treba razvijati tudi sistem gozdarskih kart. - Na operativnem nivoju načrtovanja se karta uporablja predvsem z operativnega vidika. Operativni vidik uporabe karte pa zahteva, da je karta metrična - v velikem merilu. Format karte tu ni pomemben, odvi- sen je le od standardov formatov listov po JUS-u. - Na taktičnem mvOJU načrtovanja se karta uporablja predvsem s spoznavnega vidika, to pa zahteva, da je posamezna gozdnogospodarska enota prikazana na eni karti, ki naj bo po dimenziji lista čim bližja idealnemu formatu. Po Lovri6u (9) so najprikladnejše velikosti listov 2CO za zidne karte, A2 za priročne karte in A4 za karte v knjigah. - Na strateškem nivoju načrtovanja se karta uporablja predvsem s komunikacij- skega vidika, ki zahteva, da je karta izde- lana v velikosti ureditvenega elaborata. Me- rilo karte je tu drugotnega pomena. - Pri prehodu z abstraktnega funkcij- skega modela obeh sistemov na stvarni model so bili nivoji načrtovanja smiselno nadomeščeni z velikostjo gozdarskih terito- rialnih enot, vidiki uporabe karte pa z meri- lom oziroma formatom lista karte po JU S-u. Rezultat je sistem gozdarski}.). kart Sloveni- je, ki za posamezni nivo načrtovanja določa optimalna merila ln formate listov karte. POVZETEK Danes gledamo na gozdnogospodarsko načrto­ vanje precej drugače kakor pred dvajsetimi ali štiridesetimi leU. Takrat je gozdnogospodarsko načrtovanje slovelo na načelu monofunkcionalno- sti, danes pa na načelu polifunkcionalnosti. Poli- funkcionalnost, ki upošteva silnice fizičnega, eko- nomskega, socialnega (družbenega) in zaznav- nega razvoja, pa je vezana na širša gozdnogo- spodarska območja. Samo širši pogled na gozd in gozdni prostor omogoča pravilno oceno stanja in uspešno usmerjanje njunega razvoja. Tak si- stem načrtovanja pa potrebuje učinkovit informa- cijski sistem, zasnovan na mrežni obliki komuni· kacije, sposobne kadre, nov entropijski način razmišljanja pa tudi novo organiziranost te tako pomembne gozdarske dejavnosti. V zadnjih desetletjih se je bistveno spremenil tudi pogled na karto, ki jo štejemo za eno najbolj· ših sredstev vizualne komunikacije, za model stvarnosti, ki ga je mogoče uporabljati s komu ni· kacijskega, spoznavnega in operativnega vidika. Za vsak vidik uporabe karte so značilne določene funkcije, ki vplivajo na merilo in format karte. Iz funkcijske povezave sistema gozdnogospo- darskega načrtovanja in sistema gozdarskih kart izhaja osnovna ugotovitev, da sta merilo in format karte odvisna od nivoja načrtovanja in vidika uporabe karte. Vsak nivo načrtovanja oziroma vidik uporabe karte zahteva določeno matema· tično konstrukcijo karte, pri kateri je percepcija vsebine karte najboljša - pri kateri je izguba informacij najmanjša. Na ugotovitvi, da sta merilo in format karte odvisna od nivoja načrtovanja in vidika uporabe G. V. 7-8/90 353 karte, je izdelan stvarni model sistema gozdarskih kart. Pri tem so nivoji načrtovanja nadomeščeni z velikostjo gozdarskih teritorialnih enot, vidiki uporabe karte pa z merilom oziroma formatom lista karte po JU S-u. Rezultat je sistem gozdarskih kart Slovenije, ki določa za posamzni nivo načrto­ vanja in vidik uporabe kart optimalna merila in formate listov karte. THE FORMATION OF FORESTRY MAP SYSTEMS AS TO THE SCALE AND MAP SHEET SIZE Summary Forest managing planning has been looked upon quite differently nowadays than it used to be twenty or fourty years ago, At that time, forest managing planning was based on monofunctiona- lity and nowadays its basis is represented by polifunctionality. Polifunctionality which ta kes into consideration the factors of physical, economic, social and perceivable development referrs to wider forest enterprise areas. Only broader con- sideration of forest and forest environment ena- bles right evaluation of the situation and success- ful directing of its development. Such planning system demands efficient information system conceived on net form of communication, well qualified experts, the new entropic way of thinking and also a new way of organization of the forestry activity of such importance. ln the last decades, the attitude towards the map, which is considered as one of the best means of visual communication, a model of rea- lity, which can be used from the communication, cognition and operation aspect has also greatly changed. There are definite functions which are characteristic of each application aspect which exert influence of the scale and size of a map. A functional connection of the system of forest managing planning and the system of forestry maps leads to the conclusion that the scale and size of a map depend on the level of planning and the aspect of map use. Each level of planning or map application aspect demands a specific mathematical map construction at which the per- ception of the map contents is the best - at which the less of information is the least. Based on a statement that the scale and size of a map depend on the level of planning and the aspect of map application, an objective model of forestry map system has been worked out The levels of planning have been substituted for by the size of forestry territory units and the map application aspects by the scale or the map sheet size according to JUS standards. The result is the system of forestry maps of Slovenia which prescribes the optima! scales and map sheet sizes for an individual planning level. 354 G. V. 7-8/90 LITERATURA 1. Freitag, U.: Semiotik und Kartographie, Kar- tographische Nachrichten, 21 (1971 ), 5. 2. Gašperšič, F.: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, Strokovne podlage za izdelavo gozdnogospodar~ skih načrtov - interno gradivo, Ljubljana, Bioteh- niška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljub- ljani, VTOZD za gozdarstvo, 1988. 3. Gašperšič, F.: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, Strokovne podlage za obnovo območnih gozdno- gospodarskih načrtov, Ljubljana, Biotehniška fa- kulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, VTOZD za gozdarstvo, 1989. 4. Gašperšič, F.: Temeljni principi polifunkcio- nalnega gozdnogospodarskega načrtovanja, Go- zdarski vestnik, Ljubljana, 45, 1987, 6. 5. lmhof, E.: Gel ande und Karte, Zurich, 1950. 6. lmhof, E.: Kartographische Gelandedarstel- lung, Berlin, 1965. 7. Juvančič, M.: Funkcije gozdarskih kart pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji, doktorska disertacija, Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 1988. 8. Lovrič, P.: Opča kartografija, Zagreb, Geo- detski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1988. 9. Lovrič, P.: Temeljne karte za izradu prostor- nih i urbanističnih planova, Savetovanje: Karto- grafija u prostornom planiranju, Ljubljana, SGIGJ, 1973. 1 O. Meine, K.-H.: Cartographic Communica- tion Links and a Cartographic Alphabet, Carto- graphica (The Nature of Cartographic Communi- cation), Toronto, B. V. Gutsell, 19, 1979. 11. Ogrissek, R.: Zur Bedeutung psychologi- scher Komponenten in der Kartennutzung, Ver- messungstechnik, Berlin, 32, 1984, 7. 12. Rojc, B.: Prispevek k raziskovanju percep- cije vsebine karte, doktorska disertacija, Ljublja- na, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakul- teta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 1986. 13. Salichtchev, K. A: CartographicCommuni- cation: A Theoretical Survey, Graphic Communi- cation and Design in Contemporary Cartography, New York, John Wiley and Sons, 1981. 14. Sališčev, K. A.: ldei i teoretičeskije pro- blemi v kartografiji BO-h godov, ltogi nauki i tehniki, Kartografija, tom 1 O, Moskva, Akademija nauk SSSR, 1982. 15. Salichtchev, K. A, Berliant, A. M.: Metho- des d'utilisation des cartes dans les recherches scientifiques, International Yearbook of Carto- graphy, 13, 1973. 16. Strategija razvijanja informacijskih siste- mov, XXIII. posvetovanje o ekonomiki in organiza- ciji združenega dela, Portorož (Zbornik referatov), Društvo ekonomistov Ljubljana, 1989. 17. Trstenjak 1 A.: An antropological approach to the forest, 18 h IUFRO World Congress, Yugo- slavia, Congress Report, 1986. GDK: 68 Strokovni kadri v spremenjenih pogojih gospodarjenja z gozdovi Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, l.: Strokovni kadri v spremenjenih pogojih gospodarjenja z gozdovi. Gozdarski ves~ tnik, št. 7-8/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 13. Spremenjeni pogoji gospodarjenja z gozdovi znova postavljajo v ospredje znanje in usposob- ljene strokovne kadre. Zaradi nove organiziranosti gospodarjenja z gozdovi bo prišlo do presežka delavcev zlasti med administrativno~finančnimi delavci na sedanjih temeljnih organizacijah za kooperacija in v skupnih službah gozdarskih po- djetij, pa tudi v neposredni proizvodnji v zaseb- nem sektorju. Hkrati pa se bo povečala potreba po kadrih v novih dejavnostih gozdarstev. Višja izobrazbena raven pa bo potrebna tako med delavci v neposredni proizvodnji kot tudi za oprav- ljanje najodgovornejših strokovnih del. 1. UVOD Spremenjeni pogoji gospodarjenja z go- zdovi postavljajo gozdarstvo v bistveno dru- gačen položaj. Novi poudarki pri opravljanju dosedanjih nalog pa tudi povsem nove naloge bodo zahtevali spremenjeno organi- zacijo gozdarstva in zlasti visoko strokovno delo. Ne gre samo za spremembe, ki se tičejo gozdarstva, ampak za celotni dru- žbeni proces izobrazbe. V prizadevanjih, da bi se otresli podedo- vane nerazvitosti, imajo prav kadri in nji- hovo izobraževanje nedvomno posebno mesto. Dinamika, obsežnost in globina preobratov v celotni družbi, v proizvodnji, v tehničnih novostih in znanstvenih odkritjih kažejo, da se tudi pri nas začenjajo procesi, ki v temeljih spreminjajo strukturo proizva- * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. Synopsis Winkler, l.; Proffesionals in the Changed Con- ditions of Forest Managing. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. The changed conditions of forest managing again put in the forefront the know-how and well qualified professionals. Due to a new forest managing organization there is going to be a surplus of workers especially of those in mana- ging-financial services in the present basic orga- nizations of cooperation and in joint services of forest enterprises as well as in the production within the private sector. At the same time there will be a greater demand for workers in new activities which will have to be started in forestry. A higher educational level will be necessary for workers in the production as well as for the performing of most responsible professional acti· viti es. jalnih sil in osnovo človekovega življenja. Cim bolj se razvija znanstveno-tehnološka revolucija, tem bolj ustvarjalne in razvite duhovne zmožnosti bodo potrebne, da bomo lahko obvladovali nove razsežnosti in oblike človekove dejavnosti in načinov življenja. V naše razvojne strategije morajo zato biti vključeni znanje, znanost in kadri. Bližnjica za dohitevanje razvitejšega sveta pelje predvsem po polju znanja in uveljav- ljanja inovacijskih procesov na vseh pod- ročjih družbenega življenja. Stabilen poli- tični in gospodarski napredek je bistveno odvisen od pritegnitve vseh ustvarjalnih sil za razvoj proizvajalnih sil, za dvig produktiv- nosti in gospodarnosti, ter od pospešene uveljavitve tržnega gospodarstva. Zlasti strokovni in vodilni delavci lahko v procesu družbene reprodukcije bistveno prispevajo k širjenju prostora za ustvarjalno in umsko fizično delo tako, da bo ustvarjalno delo postalo lastnost vse družbe in vsakega posam~znika G. V. 7-8/90 355 Samo deklaracije o znanju, ki nikogar ne obvezujejo, pa seveda same po sebi ne dajejo rezultatov, če jih ne prevedemo tudi v ustrezen sestav pričakovanj in dejavnosti v celotni družbi. Ni dovolj samo ugotavljati stanja, tudi ne samo predvidevati prihodnosti, sposobni moramo biti uravnavati prihodnost. Zlasti v gozdarstvu potrebujemo strokovne kadre, ki bodo videli daleč naprej in imeli razvojno pobudo pri prednostnih smereh gospodar- jenja z gozdovi. Le tako bo znanje tudi v gozdarstvu postalo dejansko eno izmed gibal napredka. Slovensko gozdarstvo je tem vprašanjem pravzaprav že doslej posvečalo razmeroma veliko pozornosti. Zlasti v zadnjih dvajsetih letih smo nekajkrat podrobno obravnavali in se opredeljevali do aktualnih in razvojnih vidikov kadrov in njihovega izobraževanja, tako na gozdarskih študijskih dnevih l. 1971 v Ljubljani in l. 1975 na Bledu ter na posvetovanju Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije l. i 977 na Otočcu. Posebno pozornost smo posvetili tudi pošolskemu izpopolnjevanju {posveto- vanje Zveze inženirjev in tehnikove gozdar- stva in lesarstva Slovenije l. 1988 v Ljublja- ni) ter podiplomskemu študiju {Gozdarski študijski dnevi l. i 988 v Martuljku). Ni mo- goče reči, da se po takih posvetovanjih ni v praksi nič spremenilo, vendar pa so dejanski premiki gotovo prepočasni. Zato ne kaže vedno znova modrovati, kaj je treba storiti, poglejmo raje že sprejete us- meritve in dogovore - kako jih uresničuje­ mo, kaj zavira njihovo uresničevanje in v čem jih je treba dograditi, ker novi čas pač zahteva tudi spremembe. V zadnjih letih smo tudi povsem zanema- rili načrtno spremljanje kadrovskih razmer v gozdarstvu, ki je potekalo vse do l. 1982 in je nujna podlaga za kadrovske razvojne odločitve. 2. NEKATERI VIDIKI ŠTEVILA IN IZOBRAZBENE STRUKTURE STROKOVNIH KADROV V SLOVENSKEM GOZDARSTVU Slovensko gozdarstvo je po podatkih Za- voda SRS za statistiko imelo l. 1988 6.963 356 G. V. 7·8190 zaposlenih. število zaposlenih se zmanjšu- je, in sicer predvsem število delavcev v neposredni proizvodnji. Preglednic~ 1 število zaposlenih v slovenskem gozdarstvu v obdobju 1970-1988 Leto 1970 1980 1985 1986 1988 zaposlenih 8.534 7.664 7.548 7.332 6.963 Indeks 100 90 88 86 82 Dejansko število zaposlenih po l. 1980 je nekoliko večje, kot kažejo statistični podat- ki, ker so nekateri tozdi stranskih dejavno- stih v gozdnogospodarskih organizacijah registrirani kot negozdarske dejavnosti. Izobrazbene struktura zaposlenih kaže v primerjavi s povprečjem v gospodarstvu in v časovni dinamiki naslednjo podobo: Preglednica 2 Zaposleni s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo v slovenskem gozdarstvu v l. 1981 in 1986 Gospodarstvo 1981 1986 Gozdarstvo · 1981 1986 V"/o Delež zaposlenih z višjo/visoko srednjo strokovno izobrazbo 5,2 6,9 6,4 8,5 13,7 16,1 17,4 20,5 Boljša izobrazbena struktura v gozdar- stvu se kaže zlasti v večjem deležu zapo- slenih z višjo in visoko strokovno izobrazbo in kot celota tudi v t. i. izobrazbenem količ­ niku {število pogojno nekvalificiranih delav- cev glede na vse zaposlene): Preglednica 3 lzobrazbeni količnik zaposlenih delavcev v slovenskem gozdarstvu in gospodarstvu v obdobju 1978-1986 Gospodarstvo Gozdarstvo 1978 1,24 1,26 1981 1,25 1,28 1986 1,28 1,30 Slika pa je ugodna samo deloma. Go- zdarstvo še vedno sodi med dejavnosti z največjim deležem zaposlenih zgolj s kon- čano oz. nedokončano osnovno šolo. Tako skrajno diferencirana struktura za- poslenih v gozdarstvu ne zagotavlja zado- voljivih sinergetskih učinkov delavcev raz- ličnih profilov in nesmotrna zaposluje višje izobrazbene skupine. Očitno je torej, da nas doslej gospodar- ska nuja še ni prisilila k temu, da bi se v resnici oprli predvsem na lastne sile in v največji meri črpali svojo razvojno moč prav iz znanja. V pogojih tržnega gospodarstva se preprosto ne bo dalo več mimo tega in brez ustvarjalnega dela ustvariti tudi boljše pogoje za obstoj in razvoj. Kako kratko- vidno bi bilo drugačno razmišljanje, nam potrjujejo tudi naši proizvajalci, ki so se že srečali z neusmiljeno konkurenco na tujih trgih, pa tudi tisti, ki so zanemarili lastno strokovno bazo in so tudi zaradi tega danes v hudih gospodarskih težavah. Za razvojno analizo pa je pomembno tudi, kaj delajo zaposleni. Žal o tem nimamo najnovejših podatkov. Za raziskovalno na~ logo o organiziranosti gozdarstva smo l. 1983 (KAVČIČ 1985) zbrali naslednje po- datke, ki pa jih je treba upoštevati le kot okvir: 3. PREVEČ All PREMALO STROKOVNIH KADROV? V sedanjem času v gozdnogospodarskih organizacijah pogosto sprašujejo, koliko ka- Preglednica 4 drov bo odveč. Tak pristop je defenziven. Ne smemo sicer zanikati potrebe po smotr- nejši razporeditvi strokovnih kadrov in od- stranjevanju morebitnih, vendar pa bi mo- rala biti v ospredju razmišljanja o tem, kaj bomo delali, da bodo naši delavci socialno varni. Pogovarjaj mo se torej o novih progra- mih, dejavnostih in se nanje strokovno pripravljajmo. V takih razmerah se mora pokazati prava vrednost vodstvenih ljudi, njihova sposobnost za prilagajanje, inicia- tive in inovativnosti. V utečenih razmerah pač ni težko biti vodilni delavec. V novih pogojih gospodarjenja z gozdovi bodo gozdarska podjetja, če bo uveljavljena predlagana zasnova, morala intenzivirati svojo dejavnost in okrepiti lastno pobudo zlasti: - v dejavnostih posebnega družbenega pomena v vseh gozdovih ne glede na lastništvo, - v podjetništvu z novimi proizvodnimi programi, razvojem marketinga itd., v gospodarjenju in prodaji splošnoko- ristnih vlog gozdov, - v drugačnem odnosu do zasebnih go- zdov. O tem smo podrobneje govorili že na lanskem posvetovanju v Topolšici (WIN- KLER 1989). Vsi ti novi poudarki in nove Delež zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo v slovenskem gozdarstvu v l. 1981 in 1986 Skupaj Brez osnovne šole ali 1-3 razredi Gospodarstvo 1981 45,3 2,5 1986 42,6 1,6 Gozdarstvo 1981 57,2 3,8 1986 53,3 4,2 Preglednica 5 Zaposleni v slovenskem gozdarstvu po delovnih mestih Neposredna Delo· Ad ministr. Skupaj lin. in pom. proizvodnja vodje delavci Skupaj 8.109 5.088 607 1.133 % 100 62,7 7,5 14,0 TOZD gozdarstva 4.256 3.358 294 196 TOK gozdarstva 1.383 603 210 143 TOZD stranskih dejavnosti 1.540 1.127 "103 153 DSSS 930 641 4-7razr. osn.šole 21,3 19,5 34,5 30,5 Revirni gozd. 678 8,4 285 325 68 Končana osn.šola 21,5 21,5 18,9 18,6 Strok./ vodstveni delavci 603 7,4 123 102 89 289 v% G. V. 7-8/90 357 smeri ter načini delovanja pa bodo zahtevali izjemno veliko znanja. Menimo, da se bo v prihodnje povečal obseg gojenja in varstva gozdov. Potrebnih bo več kvalificiranih delavcev. Tudi pri izko- riščanju propadajočih gozdov bomo zaradi težjih proizvodnih razmer vsaj začasno po- trebovali več delavcev. Tudi v obdobju sanacije gozdov bo gozdarstvo potrebovalo več usposobljenih delavcev v neposredni proizvodnji. Del teh potreb bomo lahko zadovoljili z vključevanjem kmečkih gozd- nih posestnikov pa tudi zasebnih podjetni- kov v delo v družbenih in zasebnih gozdo- vih. Ne bi pa smeli iti v skrajnost in izgubiti lastno stalno jedro delavcev v neposredni proizvodnji. Izobrazbeno raven delavcev, ki sedaj nimajo niti končane osnovne šole, pa bo treba bistveno dvigniti, sicer ne bo mogoče uspešno opraviti vse zahtevnejših nalog v gozdni proizvodnji. Gozdarska pod- jetja morajo ohraniti tudi svoje zanimanje za delo v zasebnih gozdovih. Zato se tudi ne morejo odreči soodgovornosti za go- zdarsko izobraževanje gozdnih posestni- kov. Temeljna ozemeljska delovna enota bodo najbrž tudi v novi organizaciji gospo- darjenja z gozdovi ostali gozdni revirji. Po- stavlja pa se vprašanje, kakšnega strokov- njaka potrebujemo v revirju? Povečana zahtevnost nalog bo nedvomno zahtevala, da ima revirni gozdar vsaj višješolsko, v zahtevnejših revirjih tudi visokošolsko go- zdarsko izobrazbo. Ob povprečni velikosti gozdnega revirja o k. 1500 ha potrebujemo okoli 700 revirnih gozdarjev. Samo za odka- zevanje gozdnega drevja za posek potrebu- jemo 230 strokovnih delavcev in enako število pomožnih delavcev. Vsebinsko pa bi bilo primernejše, če bi bili revirji nekoliko večji in bi revirni gozdar imel tudi pomočnika - gozdarskega tehnika. Namesto sedanjih temeljnih organizacij združenega dela in kooperantov bodo nujne nove ozemeljske enote (npr. gozdni obrati) oziroma se bomo bržčas bolj ali manj vrnili na ozemeljsko organiziranost pred uveljavitvijo ustavnih dopolnil. To pa pomeni okoli 90 gozdnih obratov s pov- prečno velikostjo okoli 11.000 ha. Predvi- deti bi morali dva diplomirana gozdarska inženirja na en gozdni obrat. 358 G. V. 7-8/90 Gozdarska podjetja so izrazito deficitarna zlasti v razvojnih službah, ki bi morale povezovati službo za napredek gozdne proizvodnje, gojenje gozdov, razvojni del kadrovske funkcije, izobraževanje in razi- skovalno jedro. Okrepiti bo treba tudi službe za gozdno- gospodarsko načrtovanje. Zanje potrebu- jemo okoli 70 diplomiranih gozdarskih inže- nirjev in 70 gozdarskih tehnikov ter ustre- zno število administrativnih in pomožnih delavcev. Večjo pozornost bo treba posve- titi kakovosti delavcev v gozdnogospodar- skem načrtovanju. Prenehati bomo morali s prakso, da pri gozdnogospodarskem nač­ rtovanju delajo predvsem diplomirani inže- nirji- začetniki, temveč za ta dela zagotoviti najboljše strokovnjake s široko gozdarsko razgledanostjo in tudi s posebnimi znanji iz gozdnogospodarskega načrtovanja. Nekaj strokovnih kadrov (inženirjev in finančnih delavcev) bo treba tudi za kakovostno de- lovanje območnih in republiškega sklada za ohranitev in razvoj gozdov. Podiplomsko izobražene gozdarske stro- kovnjake (magistre in specialiste) bomo potrebovali zlasti pri razvojnem delu in pri kompleksnem vodenju zahtevnejših gozd- nih proizvodenj skupaj z vodenjem zahtev- nejših ozemeljskih enot, specialiste pa zla- sti za vodenje posameznih sektorjev in služb v gozdarskih podjetjih. Sproščanje znanja in ambicij gozdarskih kadrov pa zahteva tudi primerno moralno in materialno motiviranje. Razmisleka vredna je tudi pobuda, da bi oblikovali enoten sistem napredovanja strokovnih de~ !avcev z ustreznimi strokovnimi nazivi. Gozdarstvo je bilo doslej preveč zaprto za strokovnjake drugih področij. Pa vendar na nekaterih področjih naše dejavnosti, zla- sti pa v nastajajočih novih dejavnostih go- zdarji nimamo vedno ustreznega znanja, zato bo treba vključevati tudi druge poklice (npr. na centralnih skladiščih, v marketingu, v računalniških središčih itd.). Pri tem imam v mislih tako občasno sodelovanje kot tudi trajnejše nastavitve. Strokovnjake drugih strok je treba obravnavati kot sodelavce in specialiste v štabni (specialistično svetoval- ni) funkciji, praviloma pa ne morejo biti nosilci celotne dejavnosti, zlastni ne tistih, ki zahtevajo široko gozdarsko znanje in sposobnost usklajevanja različnih gozdar- skih dejavnosti. Glede na zamišljeno novo organiziranost gozdarstva v Sloveniji je treba ob splošnih racionalizacijskih razmišljanjih na vseh rav- neh videti morebitne presežke delavcev zlasti med: administrativno-finančnimi delavci v sedanjih temeljnih organizacijah kooperan- tov, - delavci v neposredni proizvodnji v te- meljnih organizacijah kooperantov, - delavci v stranskih dejavnostih, - delavci v skupnih službah gozdnogo- spodarskih organizacij, zlasti v računovod­ stvih. Presežki delavcev bodo manjši, če bodo gozdarska podjetja dovolj intenzivno vklju- čena tudi v izkoriščanju zasebnih gozdov, pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov in pri iskanju novih pro- izvodnih možnosti (dejavnosti). Poseben problem bo organizacija stranskih dejavno- sti, kjer pa se odpirajo možnosti organizira- nja posebnih podjetij (tudi z mešano lastni- no) kot npr. organiziranje sedanjih mehani- ziranih skladišč kot podjetij za odkup, dode- lava in prodajo gozdnih lesnih sortimentov. 4. POVRATNI VPLIVI SPREMENJENIH POGOJEV GOSPODARJENJA NA IZOBRAŽEVANJE Ena izmed pomembnih predpostavk za hitrejše uveljavljanje ustvarjalnega dela je tudi ustrezen poudarek vzgojnoizobraže- valnim prizadevanjem za razvoj ustvarjalne misli. Že med mladino moramo širiti smisel za opazovanje, načrtno obravnavo, sklepa- nje, posredovanje spoznanega in končno za raziskovanje kot načrtno, metodično opazovanje danosti. Taka prizadevanja mo- rajo biti sestavni del prizadevanj za pre- obrazbo vzgoje in izobraževanja. S tega vidika je treba gledati tudi študij- ske programe na gozdarskem visokošol- skem študiju in jih stalno dograjevati, vna- šati nove sodobnejše vsebine, po potrebi pa tudi nove predmete in odpravljati nepo- trebne. Žal se v praksi to pogosto omeji na prestižno razpravo o tem, koliko ur je po- trebnih za posamezni predmet. To pa malo prispeva h kakovosti študija. Bolj pomemb- no se mi zdi v sedanjem času predvsem: - zmanjšati število ur predavanj in uvesti več seminarskega in praktičnega dela, - skrčiti obseg izobraževalnega dela ter tako pridobiti čas za vključevanje študentov v raziskovalno delo itd., - spremeniti izpitni režim. Zahteva, da je revirni gozdar mzenir, spreminja naravo in vsebino sedanjega višješolskega študija. Gotovo je, da višje- šolcu ni mogoče dati ustreznega znanja v dvoletnem študiju brez predhodne gozdar- ske izobrazbe. Zato bi se morali vrniti k našim razmišljanjem ob začetku uvajanja višješolskega študija, da lahko ta študij vpišejo samo gozdarski tehniki. Pretežni del godzarskih tehnikov bi torej neposredno po srednji šoli ali kasneje nadaljeval z višješolskim študijem, ostali pa bi delali v gozdarskih podjetjih pri drugih delih, npr. kot vodje delovnih skupin, pri manj zahtev- nih delih v revirju, pri gozdnogospodarskem načrtovanju, gospodarjenju s splošnokorist- nimi vlogami gozdov itd. Vse to pa zahteva temeljito preveritev učnega programa go- zdarske srednje šole in preoblikovanje pro- grama višješolskega študija, ki ne bo mogel biti več miniaturka štiriletnega študija, am- pak bo usmerjen v uporabna gozdarska znanja. Več znanja za že zaposlene strokovnjake pa zagotavlja le razvit sistem pošolskega izobraževanja, zlasti podiplomski študij. To poteka na štirih ravneh: - podiplomski študij - magistrski in spe- cialistični, ki usposabljata za zahtevnejše strokovno delo) - podiplomski seminarji, na katerih obravnavamo trenutno problematiko posa~ meznih dejavnosti; ti omogočajo hitro pre- našanje znanstvenih dosežkov v prakso, gozdarski študijski dnevi, ki so name- njeni vsem gozdarskim strokovnjakom in jih obveščajo o dogajanjih v stroki, sezna- njajo udeležence z zanimivimi dejavnostmi v operativi in dosežki v svetovnem gozdar- stvu, - individualno izpopolnjevanje; njegova poglavitna oblika je spremljanje in študij literature. Čeprav imamo torej razmeroma razvejan sistem pošolskega izobraževanja, je še G. V. 7-8/90 359 vedno premalo načrten ter ne vključuje vseh storokovnjakov iz prakse. Nekateri gozdarski inženirji iz prakse tudi po nekaj let niso bili na nobenem seminarju. Zato bi morali del podiplomskih seminarjev organi- zirati tudi v gozdnogospodarskih organiza- cijah, sami ali v sodelovanju s fakulteto. Za podiplomski študij pa velja, da je bil doslej premalo učinkovit. Na gozdarskih študijskih dnevih l. 1988 smo o tem sprejeli nekaj konkretnih dogovorov, ki se že uresničujejo in dajejo prve rezultate (WINKLER, ROBIČ 1989). V gozdnogospodarskih organizaci- jah organizirajo tudi dopolnilno izobraževa- nje za svoje delavce in gozdne posestnike, najbolj zapostavljena skupina pri dopolnil- nem izobraževanju so pravzaprav gozdar- ski tehniki. Vse to kaže, da povsod še niso izpolnjeni vsi temeljni pogoji za uspešno pošolsko izobraževanje, tako pri samih kandidatih v gozdarskih podjetjih in tudi na obeh izobra- ževalnih organizacijah. Motiv in spodbuda za pošolsko izobraževanje sta vendarle še preveč subjektivna in individualna, torej bolj posledica osebnega zanimanja in po- trebe gozdarskih podjetij. Dopolnilno izobraževanje v vseh oblikah, od formalnih do neformalnih bi morali po- staviti kot obvezo in uresničevanje te ob- veze spremljati (izobraževalna izkaznica) in spodbujati. Prav tako bi morali uveljaviti prakso, da vsak strokovnjak ob vsaki spre- . membi delovnega mesta pride po ustrezen dopolnitveni paket znanj na ustrezno šolo. Med taka specialna znanja, ki bi jih moralo takoj pridobiti nekaj gozdarskih strokovnja- kov, sodijo npr.: - znanje o vrednotenju gozdne škode in določanju odškodnin, - znanje o marketingu, - znanje o gospodarjenju in prodaji splo- šnokoristnih vlog gozdov, - znanje o komuniciranju z gozdnimi posestniki itd. 5. OBVEZNI POGOJI ZA OPRAVLJANJE NEKATERIH DEL V GOZDARSTVU? Gozdarstvo je ena izmed dejavnosti, v kateri so dosežki dobrega dela pogosto opazni šele čez leta, žal pa je tako tudi z mnogimi slabostmi. Dva izhoda sta: 360 G. V. 7-8/90 - ustvariti učinkovit sistem strokovnega nadzora opravljenega dela, - vnaprej postaviti minimalne obvezne pogoje za opravljanje posameznih ključnih del v gozdarstvu. Sorazmerno slab nadzor opravljenega strokovnega dela je danes gotovo ena iz- med najšibkejših točk gozdarstva in gozdne proizvodnje. Ta šepa v neposredni proiz- vodnji, še bolj pa pri strokovnem delu na višjih ravneh. Gozdarska inšpekcija, čeprav okrepljena in s strokovno mnogo bolj uspo- sobljenimi delavci, vsega nadzora ne bo mogla opraviti. Gozdarska podjetja morajo zgraditi lasten sistem nadzora opravljenega strokovnega dela. Ta ne sme biti admini- strativen ali formalen, ampak predvsem strokoven. To pa predstavlja, da je vsak strokovnjak na višji ravni tudi bolj strokovno usposobljen. S tega vidika bi morali znova presoditi celotno problematiko pripravništva v go- zdarstvu in sedanji način ugotavljanja uspo- sobljenosti za samostojno strokovno delo (strokovni izpit). Vse več razlogov govori v prid enotnim strokovnim izpitom na republi- ški ravni in ne več v gozdarskih podjetjih. Spremenjene strokovne naloge in zahteve za njihovo opravljanje pa bodo narekovale tudi dopolnitev l. 1982 sprejete nomenkla- ture poklicev v gozdarstvu. Veljavni zakon o gozdovih (1985) ima sedaj le določila o obvezni izobrazbi go- zdarskih inšpektorjev in nadzornikov ter določila, da sme odkazovati le pooblaščeni delavec. S pravilnikom o gozdnem redu pa je to določilo konkretizirano z določbo, da lahko odkazuje le delavec z višjo ali visoko gozdarsko izobrazbo, delavec s srednješol- sko izobrazbo pa le s triletnimi delovnimi izkušnjami in pod vodstvom strokovnega delavca z višje- ali visokošolsko izobrazbo. Delovni osnutek novega zakona o gozdovih pa predvideva za načrtovalca visokošolsko strokovno izobrazbo, tri leta delovnih izku- šenj in opravljen strokovni izpit, za odkazo- valca in gozdnega inšpektorja pa ohranja sedanja določila. Veljavna in predvidena določila o obve- znih pogojih za opravljanje nekaterih stro- kovnih del v gozdarstvu so nedvomno pre- ohlapna in premalo ambiciozna. Zavzeti bi se morali za zaostritev pogojev za opravlja- nje nekaterih strokovnih del, zlasti v dejav- nostih posebnega družbenega pomena, kot so odkazovanje gozdnega drevja za posek, gozdnogospodarsko načrtovanje in vode· nje glavnih sektorjev v gozdarskih podjetjih. Za vodenje služb za gozdnogospodarsko načrtovanje, gojenje gozdov, gozdno pro- izvodnjo in razvoj bi morali zahtevati - s primarnim predhodnim obdobjem - magi- stre ali specialista, za odkazovanje gozd- nega drevja za posek pa samo gozdarske inženirje ali diplomirane inženirje. Podi- plomsko izobrazbo bi morali postopoma zahtevati tudi za vodenje ozemeljskih enot, ki bodo nastale po ukinitvi temeljnih orga- nizacij združenega dela in kooperantov (gozdni obrati). 7. SKLEP Nastale razmere v gozdarstvu, zlasti v prehodnem obdobju, nas ne smejo demora- lizirati, ampak prav obratno - mobilizirati. To mora biti čas, v katerem bodo prišli do izraza znanje, iniciativa in inovativnost pa tudi pripravljenost nekaj tvegati. Pri vsaki dejavnosti moramo upoštevati, da smo go- zdarji zaradi gozda in ne obratno. Hkrati pa imamo veliko odgovornost tudi za socialno varnost nekaj tisoč delavcev v gozdarstvu in njihovih družin. Če bomo ravnali tako, bo tudi manj tarnanja, kdo je odveč, pogovar- jali se bomo o tem, kaj storiti, kdo kaj zmore in je pripravljen delati. Povzetek Spremenjeni pogoji gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji znova postavljajo v ospredje znanje in usposobljene strokovne kadre. Zaradi nove orga- niziranosti gozdarstva bo prišlo do presežka de- lavcev, zlasti med administrativno-finančnimi de- lavci. Hkrati pa se bo zaradi novih nalog povečala potreba po dodatnih kadrih za opravljanje števil- nih novih nalog pri gospodarjenju s splošno korist- nimi vlogami gozdov. Povečan obseg gojenja in varstva gozdov ter izkoriščanja gozdov v težjih proizvodnih razmerah bodo zahtevali tudi več kvalificiranih gozdnih delavcev. Del povečanih potreb bomo zadovoljili z večjo udeležbo gozdnih posestnikov pri delu v zasebnih in družbenih gozdovih. Okrepiti bo treba zlasti znanje strokovnih delavcev, ki vodijo goz- dne revirje. Zavzemamo se za to, da imajo ti vsaj višješolsko gozdarsko izobrazbo. Na gqzdnem obratu, ki naj bi obsegal površino ok. 11.000 ha, pa bi morali zaposliti dva diplomirana gozdarska inženirja. Gozdarska podjetja so sedaj izrazito kadrovsko deficitarne zlasti v razvojnih službah in službah za urejanje gozdov. Slabo je tudi, da delajo v službah za urejanje gozdov predvsem začetniki, ki še nimajo dovolj široke gozdarske razgledano- sti. Zavzemamo se za hitrejše zaposlovanje podi- plomsko izobraženih gozdarskih strokovnjakov - magistrov in specialistov - tudi v gozdarskih podjetjih, predvsem pri razvojnem delu in pri kompleksnem vodenju zahtevnejših proizvodenj, vodenju posameznih služb v gozdarskih podjetjih in tudi pri vodenju zahtevnejših gozdnih obratov. Vse to zahteva tudi temeljito prenovo izobraže- valnih programov, zlasti višješolskega študija go- zdarstva, ki mora študentom dati zlasti uporabna gozdarska znanja. Na višješolski študij gozdar- stva naj bi se vpisovali samo kandidati s srednjo gozdarsko izobrazbo. Za že zaposlene strokov- njake pa so pomembne tudi vse oblike pošol- skega izpopolnjevanja, ki jih slovensko gozdar- stvo v zadnjem desetletju zelo uspešno razvija. Zavzemamo se tudi za to, da bi z zakonom o gozdovih predpisali za opravljanje nekaterih go- zdarskih del obvezne izobrazbene pogoje, zlasti za odkazovanje gozdnega drevja za posek, za urejanje gozdov in vodenje ključnih služb v go- zdarskih podjetjih. PROFESSIONALS IN THE CHANGED CONDITIONS OF FOREST MANAGING Summary The changed forest managing conditions in Slovenia emphasize the importance of the know- how and well trained professionals. Due to a changed organization within forestry, there will be a surplus of workers, especially among manag- ing-financial employees. At the same time, a demand for additional workers for performing several new tasks in the managing of forest functions of general interest will emerge. Greater scope in the field of silviculture, forest protection and the utilization in hard production conditions will demand more qualified forest wor- kers. A part of greater demands will be covered by a greater involving of forest owners into the work in private and state forests. Especially those experts who are in charge of forest districts will have to improve their knowledge. They should have finished at !east a two~year study at the Faculty of forestry. A forest enterprise of about ii 000 ha is planned to employ two foresters with a B. Se. degree. There Is a lack of professionals in forest enterprises which especially holds true of research departments and departments for forest management planning. It is also of negative consequences that a lot of beginners with scarce forestry experience are employed in forest seed- departn;ents. G. V. 7-B/90 361 Professionals who have finished the ir post~gra­ duate studies should be employed in forest enter- prises which especially ho lds true of the research work and complex managing of difficult production types, the leading positions of individual depart- ments in forest enterprises. All these speaks in favour of the reformation of educational studying programs which should offer the students applicable know-how. Only those candidates should apply for forestry studies who have finished a forestry high school. Post-gra- duate studies, which have been well organized in Slovenia in the last decade, are considered to be very important for the already employed pro- fessionals. Another suggestion is to promote a law on forests which would define obligatory educational conditions for those employed in the field of tree marking, in forest management planning and in leading positions of forest enterprises. VIRI 1. Gozdarski študijski dnevi 1975, GozdV 33, 1975, 4. 2. Izobraževanje odraslih kot strateški dejavnik pospeševanja našega družbenega in tehnolo- škega razvoja, Zbornik referatov 73. posvetovanje ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, Ljubljana 1988. 3. Kavčič, S. in sod., Optimalna poslovna in samoupravna organiziranost gozdarstva, Ljub~ ljana 1985. 4. Kavčič, S. in sod., Merjenje gospodarske zmogljivosti gozdnogospodarskih območij, Ljub- ljana 1989. S. Podiplomski študij potreba in zahteva sodobnega časa, Gozdarski študijski dnevi, Mar- tuljek 1988. 6. Statistični letopis SR Slovenije 1981, Ljub- ljana 1981. 7. Statistični letopis SR Slovenije 1986, Ljub- ljana 1986. 8. Strokovni kadri in izobraževanje v gozdar- stvu, Zbornik posvetovanja ZIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, Otočec 1977. 9. Urleb, F., Analiza stanja in potrebe po stro- kovnih kadrih v gozdarstvu, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Ljubljana 1982. 10. Urleb, F., Analiza stanja, gibanje in potrebe po strokovnih kadrih v gozdarstvu Slovenije, Splo- šno združenje gozdarstva Slovenije, Ljubljana 1979. 11. Winkler, 1., Izpopolnjevanje gozdarskega visokošolskega študija, GozdV 29, 1971, 4. 12. Winkler, 1., Robič, D., Podiplomski študij- potreba in zahteva sodobnega časa (zaključki gozdarskih študijskih dni), GozdV 47, 1989, 4. 13. Winkler, 1., Gozdovi in gozdarstvo v spre- menjenih pogojih gospodarjenja, Zbornik refera~ tav posvetovanja ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije »Gozdovi, gozdarstvo in lesarstvo v spremenjenih pogojih gospodarjenja«, Ljubljana 1989. Da nam voli ne odpeljejo še gozda! (aktualni komentar- V. Ž.) 362 G. V. 7-8/90 GDK: 325 Kako pričeti s pripravo in uporabo standardov - kakovostnih meril lesnih sortimentov- na sproščenem tržišču Zdravko TURK: Izvleček Turk, Z.: Kako pričeti s pripravo in uporabo standardov- kakovostnih meril lesnih sortimentov - na sproščenem tržišču. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1990. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni, cit. lit. 13. Avtor navaja nezadovoljivo delo pri izdelavi in predpisovanju obveznih JUS lesnih sortimentov v Zveznem zavodu za standardizacijo v Beogradu in neprimerno predpisovanje obveznih cen lesa, kar je onemogočilo uporabo standardov lesnih sortimentov v praksi. Sedaj, v sproščenem tržnem gospodarstvu, navedene ovire odpadejo, kar omogoča pripravo ustreznih kakovostnih meril ali standardov za smotrno opredelitev in vrednotenje lesnih sortimentov po njihovi kakovosti ali uporab- nosti. Predlagani so postopki, kako to nalogo izvesti v gozdarstvu in lesarstvu Slovenije. UVOD Sedaj, ob sproščenem tržnem gospodar- jenju, ni več ovire za ustrezno opredelitev in vrednotenje lesnih sortimentov po njihovi kakovosti. Prej je namreč prihajalo do raz- koraka, ko je po eni strani Zvezni zavod za standardizacijo (ZZS) predpisoval obvezne jugoslovanske standarde (JUS) lesnih sor- timentov, drugi oblastni organ pa ločeno in neusklajeno tržne cene. Ta neusklajenost, okrepljena še z rastočo inflacijo, je namreč praktično prisilila gozdna gospodarstva, da so pri prodaji hlodov (lesna surovina), na katere odpade največji delež gozdnih sorti- mentov, z okolišanjem označevali in zara- čunavali lažne. višje kakovosti hlodov, da bi tako dosegli vsaj približno ekonomsko ali življenjsko nujno ceno, kupci- lesnoindu- strijci pa so nato ravnali enako pri svojih * Z. T., prof. v pok., dipl. inž. gozd., 61000 Ljubljana, Rožna dolina XVII/21, YU Synopsis Turk, Z.: An Approach towards the Preparation and Use of Standards - Quality Measures of Wood Assortments in a Free Market. Gozdarski vestnik, No. 7~8/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. The article deals with inadequate setting and prescribing of obligatory JUS wood assortments within the scope of the Federal Institute for Standardization in Belgrade as well as of prescrib- ing of timber prices which made the use of forest timber assortment standards impossible in practi- ce. A changed situation of free, marked oriented economy has done away with the above stated obstacles and enables the preparation of ade- quate quality measures or standards which serve for the proper defining and evaluation of wood assortments according to their quality or useful- ness. It suggests the procedure s to carry out this task in Slovene forestry and timber economy. lesnih proizvodih. Uzakonitev JUS, na ka- teri je ZZS nesmiselno vztrajal, ni pri tem prav nič zalegla in je bila povsem zgrešena, saj je bilo vnaprej na dlani, da je neživljenj- ska in neizvedljiva. Čeprav je navadno okolišanje in lažno prikazovanje kakovosti lesnih sortimentov bilo očiten strokovno gospodarski nesmisel in posmeh strokov- nemu napredku visoko izobraženih kadrov, se mu v danem birokratskem sistemu ni dalo izogniti. Za predpisovanje JUS, po katerih bi se morali v praksi klasificirati in vrednotiti lesni sortimenti, je bil pristojen ZZS v Beogradu. Standarde po strokah so pripravljali njegovi referenti, ki so sklicevali in vodili ustrezne strokovne komisije, sestavljene iz delegira- nih strokovnjakov vseh prizadetih republik. Pri tem je bila zelo pomembna sposobnost referenta. Ta pa je bila v gozdarstvu po l. 1970 na žalost izpod vsake kritike. Po referentovi krivdi so bili objavljeni tudi ne- točni, nejasni in neuporabni JUS. kar je G. v. 7-8/90 363 povzročalo nepotrebne stroške in krnilo ugled osrednje institucije. Glede teh nepra- vilnosti in drugih nevščnosti smo se iz Slovenije (obe naši združenji gozdarstva in lesarstva) ustno in pismeno pritoževali tudi pri najvišjem vodstvu ZZS, toda kljub oblju- bam zaman. Nazadnje smo v dopisu iz l. 1984 menili, da je škoda stroškov in napo- rov za pošiljanje naših strokovnjakov v njihove strokovne komisije. ZZS je v času svojega obstoja izdal serije JUS gozdnih sortimentov l. 1955~ 1961 (ti so bili naslednjega leta razveljavljeni in ponovno uveljavljeni JUS iz 1955), 1967 in 1979. Vsi so bili proglašeni za obvezne (razen izjemoma med leti od 1968 do 1979). V lesarstvu je bil l. 1981 revidiran JUS žaganega lesa iz l. 1955 in nato izdani še nekateri JUS finalnih lesnih proizvodov. Vse te obvezne JUS je doletela enaka usoda, da v praksi niso bili nikdar dosledno ~veljavlj~ni, ampak so ostali le na papirju, ceprav Je znano, da so tudi pri lesnih sortimentih vseh vrst različne kakovosti in tem ustrezne uporabnosti, ki so osnova njihove stvarne vrednosti. Za to pa so potrebna ustrezna, izvedljiva kakovostna merila. V Sloveniji smo vsa ta leta s pomočjo gozdarskih in lesarskih podjetij proučevali preizkusili in zbrali veliko podatkov z~ osnutke JUS, predvsem hlodov in žaga- nega lesa, in jih posredovali ZZS (SVETLI- ČIČ 1968, TURK 1969, 1981. 1983). Čepr~v je bilo delo v strokovnih komisijah ZZS, k1 so pripravljale in obravnavale osnutke JUS lesnih sortimentov, malo p~odno za ~tvarn~ uporabo v praksi, pa je brlo na sreeo konstno v toliko, ker smo s svojimi ustreznimi podatki in razpravami postopoma, iz leta v leto, izboljševali osnutke raznih JUS mimo zastarelih gle- danj, zlasti pri sortimentih iglavcev. Pri tem te namreč odločilnega pomena, da se upo- steva, da se dopustne napake lesa ali »tolerance«, ki vplivajo na klasifikacijo po- sameznega kvalitetnega razreda sortimen- tov, sčasoma povečujejo zaradi napredka tehnologije industrijske predelave ali načina uporabe. Sedaj, v prostem tržnem sistemu so torej dani pogoji za izdelavo in uporabo ustreznih sodobnih standardov kot kakovostnih meril 364 G. V. 7-8/90 lesnih sortimentov, ki so podlaga za njihovo uporabnost in vrednost ter hkrati vodilo v proizvodnji, kako razpoložljivo lesno suro- vino usmejati v najvrednejše izdelke. Pri tem pa je danes odprto vprašanje, kako uresničiti to nalogo v praksi ozi- roma s katerimi sestavinami imamo opravka, da bi jih predhodno osvetlili in t~ko prispevali k reševanju tega vpraša- nJa. MNENJE IN PREDLOG 1 . Kdo in kako naj izvaja revizijo (dodelava) obstoječih in pripravo novih standardov lesnih sortimentov v prostem tržnem gospodarstvu Po dosedanjih izkušnjah se zdi najbolj priporočljivo našo nadaljnjo standardizacijo usmeriti in osredotočiti na Slovenijo. Pozne- je, ko bo to urejeno v Sloveniji, bi se mogli povezati z drugimi republikami in Jugoslavi- JO. Za to akcijo naj bi pri nas skrbele oziroma jo izvajale strokovne komisije pri naših združenjih gozdarstva in lesarstva, po ena pri vsakem, vsaka sestavljena iz sedmih članov, po pet iz operative, ki bi jih izbrala ali imenovala navedena združenja, po enega člana pa bi povabile iz ustrezne fakultete in instituta. Vodje komisij naj bi bili iz sestave združenja ali po dogovoru iz komisije. Komisije naj bi si zastavile program dela evidentirale obstoječe JUS in določile pred~ nostni red njihove revizije. Za terensko delo naj bi komisije naprosile podjetja svoje stroke, da bi po razpoložljivih možnostih opravila poizkusne klasifikacije prednostnih vrst ali skupin sortimentov, vključno z za- sebnim sektorjem gozdov, in za posame- zna področja sestavila kakovostne struk- ture sortimentov, to je prikaz odstotnih de- ležev po kakovostnih razredih sortimentov (glej vzorca 1 in 2). Iz kakovostnih struktur po področjih naj bi podjetja sestavila sumarno strukturo po drevesnih vrstah in vse skupaj posredovala komisiji združenja skupaj s svojim zapaža- nji ali pripombami in predlogi. Tam, kjer gre oblovina iglavcev v obde- 1. vzorec: kakovostna struktura jelovih sortimentov po JUS 1979 v o/o Področje F 1 Il JII Drob. obl. Skupaj Slovenija 3 27 46 13 11 100% 2. vzorec: kakovostna struktura bukovih hlodov JUS 1979 v% Področje F L 1 Ožje področje 3 12 3 Opomba: 2. vzorec zajema samo hlade, ker bi ostala oblovina za celulozni les, plošče in drva, delež katere po rastiščih zelo niha, motila presojo strukture hlodov ali pa bi morala vsebovati vsa glavna rastišča (TURK 1981, 1983). lavo na mehaniziranih skladiščih (melesih), je potrebno za primerno količino poseka- nega drevja ali deloma razkrojene oblovine izmeriti in s pomočjo vzorčne klasifikacije izdelati vzorčno kakovostno strukturo sorti- mentov, kot bodo predvidoma napadli po mehanizirani izdelavi na melesu {glej pogla- vje 5). Podjetja z omenjenimi JUS verjetno raz- polagajo, če ne, pa bi jih nabavila komisija ali izdelala fotokopije. Običajne pomožne tablice za klasifikacijo sortimentov {glej po- glavje 7) bi si napravili sami ali bi zanje poskrbela komisija. Pri JUS je treba vključiti tudi tisto, kar je bilo pri njihovi objavi pomo- toma izpuščeno, kot je navedeno v poglavju 3 tega sestavka. Ko bi bila prva akcija na terenu končana in na razpolago njihove kakovostne struk- ture in pripombe, bi komisija izdelala su- marno kakovostno strukturo, in sicer eno z razponom razlik v odstotkih in drugo s povprečnimi sumarnimi odstotki po sorti- mentih, ter dopolnilo z analitičnimi pripom- bami za končno presojo uporabnosti obrav- navanega standarda ali za potrebne po- pravke. Morda bo umestno tudi posebno posvetovanje za operativo. Z rezultatom mora biti seznanjena tudi druga zainteresi- rana komisija sorodne stroke. Dokonča ob- delane in sprejete standarde je treba obja- vit~ za dosledno uporabo v praksi. Nato naj bi komisija izbrala in naročila enako obdelavo, to je dodelave obstoječih JUS in nato po potrebi izdelavo novih standardov za naslednjo drevesne vrsto ali skupino sortimentov. Morda bi bilo umestno, da bi revizijo Il III+P Skupaj 16 66 100% obstoječih JUS pospešili, tako da bi hkrati nekatera podjetja zadolžili prvenstveno za jelovino in smrekovine, druga pa za bukovi- no, z upoštevanjem njihovega mnenja in možnosti. Vse navedeno analogno velja smiselno tudi za lesarstvo in za ustrezno ukrepanje njihove komisije v povezavi z njihovimi podjetji. 2. Evropski ali mednarodni standardi lesnih sortimentov in možnost njihove uporabe · Evropski ali mednarodni standardi lesnih sortimentov, ki bi jih lahko preprosto prev- zeli ali uporabili, ne obstajajo in jih je pri lesu tudi zelo težko izdelati ali doseči {LIPO- GLAVŠEK 1990). Razni poizkusi v ta na- men niso pripeljali daleč in malo verjetno je to tudi v bodoče, zlasti pri gozdnih sortimentih, ki so nepomemben delež med- narodne menjave. Kot možnost bi morda veljalo omeniti hlede tropskih lesov, zlasti furnirskih. 3. Uporabnost obstoječih, objavljenih JUS gozdnih lesnih sortimentov in postopek njihove dodelave JUS jelovih in smrekovih hlodov iz l. 1979 {ZSS 1979) povsem ustreza, če se vključi še tisto, kar je bilo v strokovni komisiji ZZS sprejeto, pa po krivdi referenta pri objavi JUS pomotoma izpuščeno. Mi smo namreč svoj predlog osnutka tega JUS za ZZS temeljito proučili, preizkusili, tako da je bil v strokovni komisiji ZZS v celoti sprejet. Tudi poizkusna kakovostna struk- tura teh sortimentcw (TU RK 1981, 1983) je po dotedanjih analizah ustrezna, kar je zelo pomembno, ker na te sortimente odpade najve9ja količina lesa v Sloveniji. Omogoča G. V. 7·8190 365 tudi zelo hitro klasifikacijo, kar so pokazali poizkusi. Za primerjavo je v literaturi po- dana tudi kakovostna struktura po JUS 1967 (ZZS 1967, TURK 1981, 1983). Pri objavi JUS 1979 je bilo pomotoma izpušče­ no, da spadajo v 111. kakovostni razred hlodov tudi hlodi debeline ali premera 17- 19 cm (t. i. »pod merski hlodi« - l ~ Sort. F 11 111 Tablica 1 - za klasifikacijo jelovih in smrekovih hlodov po JUS 1979 0 L Gr če Kriv. Oval. Kon. Zav. Nap. Rane, Črv., Omej. cm m %L srca Rjav. Razp. zate s Žleb. muš. štev. zdr. mm nezr. mm %0 nap. oo-6 oo -6 ič. 35 2,0 1/m'-20 2 - 3 - - - 1- - - - 3 ven. ven. 1/20 4,0 oo-20 oo-6 2č. 1- 5%. 25 1/m'-40 3/m'-20 3 20 4 10 i/100 1/40 5 20%-3 ven. ven. 1/20 i/100 0 oo-40 oo -20 2č. č. 20 4,0 1/m'-60 3/m'-40 3 oo 6 20 1/20 i/30 s k. 2- oo 1/m', 20%-3 ven. ven. 10 i/100 m. 3/m' 20 3,0 Gnil oba v srcu do 50% 0, na perifer. do 20 '%. Vsaj 60% hlada izkoristljivega. ------ ------- ------- ------- ------- ------- ---------- ------- - 17-19 3,0 Kvaliteta l. razreda. Opombe Najmanj 3branike ~E na i cm g_'E ,_o Napake, ~~ pokline ·u;..,.... do 1/100 eG> o.2 Nap., pok. oen ..,.... ~ o!2 1/100, modr. a. c: . i/100, vraslo ~::: § lubje, dvojno '7 5. ~ srce z razm. -g e . i/40 .... (]) ~ a.Ero ~-gE gc:ll) !a~c: o 0·- CICIE ~ Tablica 2 - za klasifikacijo bukovih hlodov po JUS 1979 ~ 0 L Grče Kriv. Oval. Kon. Zav. Nap. Zdr. Rane, ~ Črv., qmej. ";" Sort. cm m % L srca nep_r. Razp. zates Zleb. muš. stev. Opombe ~ črnJ. nap. ~ zdr. mm slep. % 0 oo-10 1 č. 1120 Prav.zgrad. F 40 2,0 11m,_20 - 2 20 3 - 1/100 1150 _10cm 0 - - - dob.3014,sp. . 31151. 1 mes. E o oo _ 20 oo 2č. 3 % Upor. plašč. ~ L 35 2,0 2/m'-40 glob. 2 - 3 20 -10cm 70% sk. - 0 - 5 116~ Možn: Ci> >z bon. -1 O cm vpenJ. v stroJ. .2 C/) oo -20 Perif. nagn. ~2 S 18 1 ,4 11m'- 40 na~n. 7 co 3 - 1130 1130 1 č. 115 - 31m' 6 2Cm, Dvoj. srce ::._ 11m,_ 60 112m -40 1130 0 zrazm.Bcm, .... mazer21m' c. ~ _ 20 2č. 113 S% č.112m' Sečnjapozimi, E 30 2,0 11;,_15olc 0 112m' 3 co 4 10 20% 20% sk. 0 0 o m. 4 dob.3014, u 0 -0 z bon. 3/m' letna spor. ~ 40 brad. 2č. 113 10 o, č. z d - d ~ 11 25 2,0 o::- co-4cm 4 co 6 20 1140 1140 sk. 0 10 11m' 6 a ~s, 0 o 11m -1140 >1/m' -0 zbon 0 m.31m' 10 Vol E o 00 _ 40 brad. 2 č. 113 č m Zaduš. obeh ~ 25 2,0 2/m'-30o/c 0 co-4cm 5 co 10 co 1120 1120 Sk. 0 co 5·1m; 6 čel.do15%l, o 111 o > 2/m' -20 z bon do 2cm '7 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - glob. Dvoj. -g 20-24 2,0 Kvaliteta 1. razreda. srce g. c: ~ 2 č. v Mušič. do 5°/~ ~ P 29 2,5 Lez -40 v srcu 3 co _ 20 112 0 112 0 sk. _ _ c. m. _ Ko~ .• Nagn. grce ~ 2, 6 - co - co - 112 0 20 cm 3 pn deb. nad 35 o cm v Dob. 30/4 ° 5. Vprašanje klasifikacije oblih lesnih sortimentov iglavcev, dodelanih, izmerjenih in sortiranih po debelini v mehaniziranih lesnih skladiščih Glede t~ga vprašanja so v strokovni ko- misiji ZZS .razpravljali o osnutku JUS t. i. »dolge oblovine«, kakršna se dobavlja me- haniziranim skladiščem, ki ga je bila pred- ložila Slovenija. Komisija je ta osnutek od- klonila oziroma se ni poglobila v odprto vprašanje, v precejšnji meri zato, ker je bilo tedaj v· drugih republikah mehanizirane skladišče še premalo znano. Tako je ostalo odprto vprašanje kako klasificirati po kako- vostnih merilih tako dodelane oble sorti- mente, sorti rane v sortirnih boksih po debe- lini, kot glede hlodov narekuje tehnologija žagarske proizvodnje, v času, ko na hlade odpadejo okoli tri četrtine te oblovine. Do- datna klasifikacija po kakovostnih merilih s ponovnim merjenjem že izmerjenih sorti- mentov in ponovno pomožno skladiščenje bi bila hudo neracionalno delo, v navzkrižju s sodobno tehnologijo mehanizirane obde- lave. Saj se mora vendar standard prilago- diti racionalni tehnologiji proizvodnje, ne pa obratno. V Sloveniji je do sedaj prevladalo stali- šče, da pride najbolj v poštev t. i. »vzorčna klasifikacijac<, s katero se izmerijo vzorci sortimentov na primerni količini poseka- nega drevja po ustreznem standardu in tako ugotovi kakovostna struktura pričako­ vanih sortimentov po mehanizirani obdela-. vi. Ti vzorci bi se mogli dodatno primerjati ali izpopolniti še z vzorci določene količine izdelanih sortimentov, vzetih iz boksov me- haniziranega skladišča. Pri tem gre pri nas večinoma za mehanizirana skladišča, zgra- jena ob sodelovanju gozdarstva in lesar- stva. če je skladišče v lasti žage, kot večina v tujini, pride v poštev klasifikacija dobavljene dolge oblovine, kot je bila mi- šljena z omenjenim osnutkom JUS dolge oblovine, pri čemer pride podobno v poštev tudi vzorena klasifikacija. O tem vprašanju bi bilo dobro posebej načelno in solidarno razpravljati na se- stanku obeh komisij združenj, uvodoma predlaganih za obravnavo standardov les- nih sortimentov. 6. Kakovostne napake lesa in njihove posebnosti Kakovostne napake lesa so poleg dimen- zij odločilne za opredelitev stopnje uporab- nosti ali kakovostnega razreda lesnih sorti- mentov. Les je, kot je znano, nehomogena tvarina. V večji ali manjši meri vsebuje napake različnih vrst in velikosti ali jakosti škodljivega vpliva na izdelek. Ni vedno lahko odmeriti njihovega škodljivega vpliva, še zlasti, ker se pojavljajo v različnih veliko- stih in na različno škodljivih mestih sorti- menta. Enaka napaka vpliva tem bolj, čim tanjši je sortiment. Tedaj velikost dovoljene napake izražamo z odstotkom debeline sor- timenta. Podoben relativen odnos izražamo tudi pri drugih napakah, kjer se to da, kot npr. pri krivosti, ovalnosti in koničnosti sor- timenta. Sortimente iste vrste tako raz- vrščamo v več kakovostnih razredov (TURK 1962). Ker so napake lesa tako številne in odločilne, zanje obstaja poseben stan- dard napak lesa, ki ga je izdelala in izdala ISO, tj. mednarodna organizacija standardizacije in ustreza za prakso ter se tudi mi ravnamo po njem. Za vsako napako navaja način merjenja njene ve- likosti in ugotavljanja relativne stopnje · njenega škodljivega vpliva. Določena kakovostna stopnja sortimenta dovoljuje določeno vrsto, število in velikost napak ali t. i. toleranco napak lesa, kar upoštevamo pri klasifikaciji sortimentov, ko jih razvrščam o v ustrezni kakovostni razred. Sčasoma, ko se z napredkom tehnologije predelave in uporabe lesa zmanjša škodljivi vpliv določenih napak lesa. se poveča tole- ranca dovoljenih napak lesa in zato dvigne kakovostna stopnja prizadetih sortimentov ali njihova uporabnost in vrednost. 7. Pomožne tablice zahtevanih dimenzij in dovoljenih napak lesa določene vrste ali skupine lesnih sortimentov kot pripomoček pri njihovi klasifikaciji Na podlagi standarda lesnih sortimentov v obliki teksta si za posamezno vrsto ali skupino sortimentov izdelamo priročno ta- blico, v kateri v vodoravnih vrstah sistema- tično navedemo sortimente in njihove kva- litetn~ razrede, v navpičnih kolonah pa G. V. 7·8/90 369 najprej zahtevane dimenzije, to je za vsak sortiment spodnjo mejo njegove debeline in dolžine, nato pa dovoljene napake lesa po vrsti napak, ki so označene v glavi kolon. Ustrezne podatke iz standarda vpišemo v zelo skrajšani obliki ali s primernimi znaki. Posebej, v posebnih kolonah na koncu tablice oziroma v opombah, vpišemo še druge potrebne podatke, npr. o stopnjeva- nju dolžin sortimentov, o njihovi dolžinski nadmeri, o roku sečnje in dobave, dodatne dovoljene napake in podobno. Na ta način je podana po eni strani zelo r:tregledna primerjava med navede- nimi sortimenti po kakovostnih razredih ~o. dr~gi strani ~a. nam tablica zelo olaj~ SUJe m pospesuJe ugotavljanje, kam spada posamezen sortiment po svojih dimenzijah in napakah lesa v klasifikaciji (tablici 1, 2, LIPOGLAVŠEK 1980, 1988, TURK 1962). Pri klasifikaciji posameznih sortimentov navadno zadostujejo poleg dimenzij le še 1-3 tolerance napak lesa. Preostale naM pake lesa ali kakovostna merila pogledamo v tablici le, kadar pridejo v poštev. Torej ne mot~~ če je v tablicah precej več podatkov, kot Jih navadno potrebujemo, čeprav neka- teri mislijo in trdijo, da številčnost teh podat- kov komplicira delo, kar ni točno. Saj so le posn_etek pre_dpisanega standarda! Pač pa Je pn sestava standarda možno presoditi a~i ne kaže izpustiti nekaterih malo vpliv: mh napak lesa, ki se javljajo poredkoma, da se tako standard in z njim povezano delo poenostavila. To pa.se ujema prav z glavnim namenom tega članka da se ~!m .bo_lj smotrno opravi revizija.obstoje- cth m Izdelava novih standardov. S pomočjo tablic si pri klasifikaciji sorti- mant~~ že v nekaj dneh zapomnimo najpo- gostejsa kakovostna merila, kar omogoča veliko hitrejše in zanesljivejše izvajanje kla- sifikacije. Te tablice koristijo že tudi pri krojenju deblovine na sortimente, ko z ust- ~ezn~. ~res?jo lahko občutno zmanjšamo skodiJIVI vpl1v nekaterih večjih napak lesa, zlas~i~~ri ~istavcih, ko je škodljivi vpliv napak manJSI, ce so npr. na koncu sortimenta (TURK 1962). Podobne ali prilagojene tablice se upo- rabljajo tudi pri klasifikaciji žaganih lesnoin- dustrijskih proizvodov. 370 G. V. 7-8/90 8. Obeleževanje po JUS klasificiranih lesnih sortimentov. Vprašanje racionalnega načina obeleževanja To obeleževanje pomeni, da bi na izkla- siranem sortimentu, morda na njegovem čelu, označili njegovo standardno kakovost s primerno označbo, z barvo, kredo ali kako drugače. Pri oblih sortimentih pride kot obeležba v poštev: pri hlod ih kakovostni razred sortimenta: 1, 11, 111, F, L, P, S, pri drugih oblih so!1imentih kakšna druga označba. Pri žag anicah je možna obeležba kakovostnega razreda z barvnimi pikami in točkami ali z žigom. V poštev pridejo tudi pločevinasti znaki z vtisnjeno označbo. To označevanje naj bi služilo za naknadno kontrolo, ali je sortiment pravilno izklasiran in za sortiranje v prodajnem ati manipulativ- nem skladišču, kadar in kjer je to potrebno, zlasti pri izvoznih izdelkih. Pri gozdnih sor- timentih je takšno označevanje na čelu s?rtimenta problematično, kadar sledi spra- VIlo lesa, ko se preprosti znaki na čelu sorti~~nta izb rišejo, kot je pokazala praksa. Kaksm posebni vzdržljivi znaki pa bi bili predragi, nesorazmerni s koristjo in zato neracionalni, zlasti pri številnih drobnih sor- timentih. Večkratna razprava o tem vprašanju v strokovni komisiji ZZS je končno pri- vedla do sklepa, naj se to vprašanje prepusti dogovoru med neposredno so- delujočimi strokovnjaki pri ravnanju z lesom, da se odločitev v posameznem primeru čim bolj racionalno prilagodi stvarnim potrebam in koristim. Medtem pa ~~ bilo v nasprotju s tem sklepom, po volJI referenta ZZS, v omenjenih JUS iz l. 1979 vključeno tudi obvezno obeleže- vanje z označbo kakovostnega razreda. Menim, da je umesten le navedeni sklep strokovne komisije ZZS, da se prizadeti smotrno dogovorijo, ali je potrebno obe- leževanje in kakšno. 9. Objektivni načini ugotavljanja klasifikacije lesnih sortimentov v interesu prodajalca in kupca Najbolje je, če klasifikacijo lesnih sorti- mentov po kakovostnih merilih, ki je pod- laga za obračun njihove prodajne vrednosti, hkrati izvajata in beležita oba, to je proda- - jalec in kupec oziroma njuna zastopnika. Pri številnejših hkratnih potrebah klasifika- cije na raznih mestih je najbolje pooblastiti ali zadolžili najbližjo manipulacijo, ki razpo- laga z dovolj veščimi strokovnjaki. Kraj klasifikacije je po dogovoru lahko mesto prevzema ali prodaje ali kakšno dobavno skladišče. če je predhodno dogovorjeno obeleževanje kakovosti sortimentov, je ta kraj navadno na zaključku proizvodnje. Da bi bili klasifikacija in izmera objektivni za obe prizadeti stranki, ponekod, npr. na Norveškem, uporabljajo vladne nevtralne merilce ali klasifikatorje. 1 O. Izračun razmerja vrednosti najpomembnejših lesnih sortimentov določene lesne vrste po kakovostnih razredih Pri gozdnih lesnih sortimentih posame- zne lesne vrste je najpogostejše vprašanje ustreznega razmerja cen po m3 po kvalitet- nih razredih hlodov kot najpogostejših sarM timentov, to je po njihovi uporabni vredno- sti. V ta namen je najbolje, da žagarska industrija za neki, praktično izbrani izhodiš- čni kakovostni razred hlodov, npr. za l. kakovostni razred, za nekaj m3 teh hlodov (zaradi večje zanesljivosti) ugotovi komer- cialno vrednost napadlih običajnih žaganih proizvodov in s tem komercialnost za 1 m3 teh hlodov. Nadalje lahko isto na enak način ugotovi za druge kakovostne razrede teh hlodov (F, 11, 111) in tako dobi njihovo razmerje vrednosti, izraženo z odstotkom vrednosti izhodiščne kakovosti hlodov l. {Pri jelovini in smrekovini se hladi kakovosti F {furnirja) običajno uporabljajo kot žagarski hladi primerno boljše kakovosti. Sicer ob- staja JUS F za rezani furnir, toda furnir se pri teh lesnih vrstah izdeluje poredkoma). Tako ugotovljeno razmerje uporabne vred- nosti bi koristilo tudi pri presoji vrednosti drugih, podobnih oblih sortimentov iste dre- vesne vrste {TURK 1984). Povzetek Pred uvedbo sedanjega, prostega tržnega go- spodarstva so obstajali obvezni jugoslovanski standardi lesnih sortimentov tako za gozdarske kot lesnoindustrijske proizvode, ki jih je izdajal ZZS v Beogradu. Toda v praksi jih nismo izvajali, ker ni bilo potrebne usklajenosti med predpisova- njem kakovosti sortimentov in tržnih cen. Praksa je bila tako prisiljena potvorjano označevati in zaračunavati lažne, boljše kakovosti. Tako namen standardizacije ali smotrne uporabe kakovostnih meril lesnih sortimentov ni mogel biti dosežen. Z uvedbo prostega tržnega gospodarstva je sedaj omogočeno, da se uveljavijo ustrezna kako- vostna merila tudi za lesne sortimente tako v gozdarstvu kot v lesni industriji. Opredeljena ka- kovost sortimentov pa je podlaga za njihovo uporabnost in vrednost. Pri tem pa je odprto vprašanje, kako smotrno uresničevati to nalogo in osvetlili in odtehtati sestavine, ki to vprašanje zadevajo. Predlagano je bilo, da bi to nalogo, tj. revizijo ali dopolnitev obstoječih in izdelavo novih stan- dardov, osredotočili na Slovenijo. Obstoječa zdru- ženja, posebej za gozdarstvo in posebej za lesar- stvo, bi mogla s pomočjo komisij izbranih strokov- njakov spodbuditi in zadolžiti svoja podjetja, da bi na terenu opravila potrebne preizkuse in razi- skave, na podlagi katerih bi prišli do ustreznih kakovostnih meril in njihove uporabe na prostem tržišču lesa. Evropskih ali mednarodnih standardov, ki bi jih mogli neposredno uporabiti, ni. Najpomembnejši lesni sortimenti, ki jim je po- trebno posvetiti prvenstveno pozornost, so v go- zdarstvu hladi in v lesarstvu žagani les, ker so najštevilnejši. Za nekatere obstoječe, objavljene JUS hlodov jelovine in smrekovine ter bukovine je navedeno, kaj po dosedanjih izkušnjah ustreza in kaj ne, da bi se olajšale prvenstvene revizije. Podobno je treba presoditi za žagani les navedenih lesnih vrst. Kakovostno klasifikacijo oblih lesnih sortimen- tov, dodelanih na mehaniziranih skladiščih ali melesih, je mogoče racionalno opraviti s klasifi~­ cijo predhodne deblovine, da bi tako dobili vzor- čno strukturo sortimentov, ki jih pričakujemo po dodelavi na mehaniziranih skladiščih. Kakovostne napake lesa, ki so številne in raznovrstne, so vsebovane v posebnem standar- du, ki ga je izdala mednarodna organizacija ISO. Napake lesa poleg dimenzije soodločajo o upo- rabni vrednosti lesnih sortimentov. Določen sorti- mant zahteva določeno dimenzijo in dovoljuie omejeno število, vrsto in velikost napak 1esa. Izvajanje klasifikacije lesnih sortimentov olajšu- jejo tablice, ki si jih napravimo po besedilu stan- darda, toda sistematično in z zgoščenimi znaki, ki navajajo kakovostne razrede za posamezne sortimente in zahtevane dimenzije in dovoljene napake lesa ter omogočajo hitro presojo. Prizadete stranke sporazumno odločajo, ali je potrebno obeleževanje sortimentov, ki naj bi omo- gočalo občasno kontrolo pravilnosti klasifikacije in kako ga racionalno izvesti. Najbolj objektivna klasifikacija sortimentov je omogočena, če jo opravita in zabeležita skupaj prodajalec in kupec ali njuna zastopnika na dogo- vorjenem kraju. Z vzorčnim žaganjem nekaj m3 hlodov po posameznih kakovostnih razredih se lahko po G. V. 7-8/90 371 komercialni vrednosti napadlih, običajnih žaganih proizvodov ugotovi komercialna vrednost po m3 posameznih kakovostnih razredov oziroma nji~ hovo medsebojno razmerje. To olajšuje tudi pre- sojo komercialne vrednosti drugih podobnih sortiM mentov iste lesne vrste. AN APPROACH TOWARDS THE PREPARATION AND USE OF STANDARDS- QUALITY MEASURES OF WOOD ASSORTMENTS IN A FREE MARKET Summary Before the introduction of the present free, market oriented economy, there existed obliga- tory Yugoslav standards of wood assortments for forestry as well as for woodworking industry products which were passed by the Federal Institute for Standardization in Belgrade. Howe- ver, they were never really observed in practice due to lack of coherency between the prescribing of the wood assortment quality and prices. It was necessary to establish and charge false, better quality of wood assortments. Thus the purpose of standardization or the adequate use of quality standards for wood assortments could not be achieved. The introduction of free, market oriented eco- nomy has also enabled that appropriate quality standards have made their way as regards wood assortments in forestry as well as in woodworking industry. The defined quality of assortments ser- ves as the basis for their usefulness and value. An answer to the question how to deal with this task satisfactorily and to explain the factors refer- ring to it has not been found yet A proposal has been worked out according to which this task, i.e. the revision or supplement of the already existing standards and the elaborating of new ones be concentrated on Slovenia. The existing associations, for forestry and timber eco- nomy separately, could, with the help of experts, make their enterprises interested in and entrust them with necessary field research work, which would serve as the basis for setting new appro- priate quality standards to be used in free market There are no European or international standards which could be put into use. The most important wood assortments, which should be paid greatest attention to, are logs in forestry and sawn wood in timber economy be- cause of their mass character. There are some data concerning the JUS standards for logs of fir, spruce and beech wood, stating what has proved to be appropriate and what not, which could serve as a useful help in preferential revisions. Similar data have to be cotlected for sawn wood of the above stated wood speci es. The quality classification of round wood assort- ments finished in mechanized conversion places can rationally be performed by means of prelimi· nary classification of logwood with the intention to get a sample structure of assortments which are expected after the finishing in mechanized 372 G. V. 7·8190 conversion places. Defects in wood quality, which are numerous and various, are covered by a special standard issued by the international orga- nization ISO. Apart from dimensions, quality de- fects determine the useful quality of wood assort- ments. A definite assortment demands definite dimensions and concedes a limited number, kind and size of wood defects. The carrying out of wood assortment classifica- tion are made easier by tables elaborated accord- ing to standards yet systematically and with a lot of marks, which state the required dimensions and tolerated wood defects for individual wood assortments and quality classes and enable quick estimation. The justifiability and the way of the marking of wood assortments, which should enable periodi- cal control as to the correctness of classification, is decided upan by the parties concerned. The most unbiassed classification of wood assortments is carried out if it is performed and marked by the seller and the buyer or their representatives on the spot agreed upan. With sample sawing of some m3 of logs accord- ing to individual quality classes, the commercial value according to m3 of invidual quality classes can be established according to commercial value of cut, ordinarily sawn products or their relation. This also makes easier the estimation of the commercial value of other similar wood assort- ments of the same wood species. LITERATURA 1. Lipoglavšek, M.: Gozdni proizvodi. Učbenik za študij gozdarstva, Ljubljana, 1980. 2. Lipoglavšek, M.: Gozdni proizvodi. Učbenik srednjega izobraževanja gozdarstva. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1988. 3. Lipoglavšek, M.: Standardizacija gozdnih lesnih proizvodov v Jugoslaviji in Evropi. Edicija ZDIT gozd. in les. Slov. Posvetovanje v Gorici, 1990. 4. Svetličič, A: Primerjalna klasifikacija hlodov in žaganega lesa smreke, jelke in količinske ter vrednostne soodvisnosti. Publikacija Biroja za lesno industrijo, Ljubljana, 1968. 5. Turk, Z.: Krojenje gozdnih lesnih sorti men- tov. Institut GLG, Ljubljana, 1962. 6. Turk, Z.: Vprašanje konsolidacije jugoslovan- skih standardov za hlade, Gozdarski vestnik 9-1 Ol 1969. 7. Turk, Z.: Krojenje oblovine na CMS, Gozdar- ski vestnik 7-8/1978. 8. Turk, Z.: Vprašanje standardizacije hlodov in dolge oblovine, Gozdarski vestnik 5/1980. 9. Turk, Z.: Kvalitetna struktura lesnih sortimen- tov, Gozdarski vestnik 3/1982, Les 11-12/1981. 1 o. Turk, Z.: Vprašanje konsolidacije kvalitetnih meril gozdnih lesnih sortimentov, Les 9M10/1983. 11. Turk, Z.: Kako priti do realnih tržnih cen hlodov žagovcev na osnovi vrednosti žaganega lesa, Gozdarski vestnik 7-8/1984. 12. ZZS: Jugoslovanski standardi iglavcev in listavcev, Beograd, 1967. 13. ZZS: Jugoslovanski standardi iglavcev in listavcev, Beograd, 1979. GDK: 903:(497.12) Slovensko gozdarstvo 1991-1995- razvojne možnosti in perspektive Samo GROŠELJ* Izvleček Grošelj, S.: Slovensko gozdarstvo 1991-1995 - razvojne možnosti in perspektive. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1990. V slovenščini, cit. lit. 1 O. Prispevek podaja na osnovi analize trendov gibanja ekonomskih in produkcijskih kazalcev slovenskega gozdarstva v preteklem desetletnem obdobju, trenutnega stanja slovenskega gozdar- stva in predvidenih prihodnjih družbenogospodar- skih gibanj pri nas in v svetu, prognoza razvoja slovenskega gozdarstva v petletnem obdobju 1991-1995. 1. STANJE V GOZDARSTVU Z OSNOVNIMI PROBLEMI 1 .1 . Ekološki problemi gozdov V zadnjem času se je propadanje gozdov zelo stopnjevale. Vzroki za to so številni, vendar vsi niso pojasnjeni. Eni izvirajo iz same dejavnosti (neustrezen način gospo- darjenja z gozdom), ostali pa od zunaj (vse hujše onesnaževanje okolja, grobi in nepre- mišljeni posegi človeka v okolje). Stopnja poškodovanosti slovenskih gozdov se giblje od 30% (Prekmurje) do 75% (Koroška).1 , V zadnjem času je opaziti znake poškodb tudi v hribovskih gozdovih nad 1 000 m, kar da sklepati na daljinske emisije onesnaže- nih zračnih mas. Propadanje gozdov je vseevropski in svetovni problem z narašča­ jočim trendom pri nas in v vzhodni Evropi. Ogrožene so vse funkcije gozdov (lesna, varovalna, socialna). Zato je večja nevar- nost usadov in plazov, posledice delovanja hudournikov in vetra pa hujše. Kjer so uničeni gozdovi na vodozbirnih območjih, * S. G., dipl. inž. gozd., Zavod Republike Slovenije za družbeno planiranje, 61000 Ljublja- na, Gregorčičeva 25-27, YU Synopsis Grošelj, S.: Slovene Forestry from 1991 to 1995 - Developmental Possibilities and Pro- spects. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1 990. ln Slo- vene, lit quot. 1 O. Based on the analysis of the trends of economic and production index curve of Slovene forestry in the past decade, the present situation in Slovene forestry and the anticipated future socio-economic trends in Slovenia and in the world, the article presents the prospects of the development of Slovene forestry in a five-year period from 1991- 1995. je tudi že zaslediti padanje kakovosti pitne vode. Drugi vzroki poškodb v gozdovih so še divjad (7%), nato 5% poškodb zaradi in- sektov, 10% jih povzročijo naravne kata- strofe in 2,5% gozdarska dejavnost.1 Ob- seg in stopnja poškodovanosti gozdov se še naprej povečujeta. 1.1.1 . Odnos gozd - divjad in poškodovanost gozdov Tovrstne poškodbe v gozdu povzročajo tiste vrste rastlinojede divjadi, ki jim gozd daje prehrano in kritje. Med te vrste divjadi štejemo jelenjad, srnjad, lopatarja (damjak), gamsa in muflona. Škodo delajo z objeda- njem, obgrizovanjem in lupljenjem, kar ima za stabilnost gozda hude posledice. Ob pospešenem propadanju gozdov, ki smo mu priče danes, so posledice škode, ki jo povzroča divjad, še mnogo hujše. Ko iz · raznih znanih in neznanih razlogov propade zgornji starejši sloj drevja, so tla in nižji sloji bolj osvetljeni. Prostor pod propadajočim gozdom se prične zaraščati, število zelišč­ nih, grmovnih in drevesnih vrst pa večati. Hkrati z zaraščanjem in pomlajevanjem se 1 Vir: Poročevalec 11, 1989. G. V. 7·8190 373 prično večati nosilne, prehranjevalne in pro- storske zmogljivosti gozda za rastlinojedo in parkljasto divjad. Zaradi povečane bio- mase je več hrane, to pa pomeni, da se ob odsotnosti plenilcev nenadno izboljšujejo življenjski pogoji rastlinojede divjadi. Posle- dica tega je, da se poveča stalež. Podobno se dogaja tudi v gospodarskih gozdovih (lesno-proizvodna funkcija), kjer lahko z neustreznim načinom gospodarjenja na po- doben način porušimo naravno ravnotežje. V takih razmerah lahko preštevilna divjad v obeh primerih zaustavi ali pa celo prepreči obnovo obstoječega ali razvoj bodočega gozda. Onesnaženo okolje je prizadelo tudi divjad, kar se najbolj odraža v njenem zdravstvenem stanju (prisotnost težkih ko- vin v organizmu, večja obolevnost, manjša telesna teža). V končni posledici tudi pro- pade (pogin), predtem pa se zmanjša kako- vost populacije. To škodo bi lahko zmanjšali z ustrezno politiko odstrela oziroma s po- novno naselitvijo naravnih plenilcev (volk, ris), ki so nekoč že tvorili prehranjevalni krog, pozneje pa so bili iztrebljeni. 1.1.2. Propadanje varovalnih gozdov To so posebej izločeni gozdovi, kjer je lesna funkcija (posek drevja) omejena le na najnujnejša gojitvena dela. Z namenom, da sta posebej zagotovljena njihov obstoj in varovalna vloga, so proglašeni za trajno varovalne. Po zakonu o gozdovih je njihova naloga varovati zemljišča pred usadi, izpiranjem ali krušenjem, preprečevati škodljivo delo- vanje hudournikov in erozije ter prepreče­ vati in ustavljati plazove. Varovalni so tudi gozdovi na območjih, kjer preti nevarnost hujših vetrov in zametov. To so pretežni del · gozdovi gornje vegetacijske meje, ki so prav tako trajno varovalni. Njihova pomembna vloga je tudi varovanje vodo- zbirnih območij (podtalnice). Z naraščajo­ čim onesnaževanjem okolja, zlasti zraka, pospešeno slabi z njihovo stojnostjo tudi sposobnost varovanja prej naštetih zemljišč in območij. Posledice so praviloma hude: čedalje slabša kakovost pitne vode, na katero neposredno vpliva tudi zastrupljanje okolja z odplakami in pesticidi, povečano število plazov in usadov, močnejše izpiranje zemlje, delovanje hudournikov, zakraseva- 37 4 G. V. 7·8/90 nje in podobno. Vse naštete posledice lahko nastopijo tudi zaradi napačno oprede- ljenih ciljev in neustreznega načina gospo- darjenja, pri načrtovanju in sami izgradnji gozdnih prometnic pa zaradi neupoštevanja geografskih oziroma geoloških značilnosti terena. 1 .1.3. Skupno gospodarjenje z gozdovi in financiranje dejavnosti posebnega družbenega pomena Po zakonu o gozdovih (Ur. list SRS, 24. 5. 1985, št. 18) je gospodarjenje z gozdovi, ki so družbena lastnina, in s takimi, na katerih je lastninska pravica, skupno. Last- ninska pravica na gozdovih je omejena z zakonom in lastnik gozda lahko uresničuje pravice in dolžnosti v mejah tega zakona. Skupno gospodarjenje z gozdovi v gozdno- gospodarskem območju zagotavljajo de- lavci v TOZD in kme~e. lastniki gozdov, združeni v temeljnih organizacijah koope- rantov (TOK). Osnova za gospodarjenje z gozdovi so gozdnogospodarski načrti, ki se izdelujejo za vse gozdove. V njih se upošte- vajo biološke značilnosti razvoja gozdov in na osnovi tega opredelijo strokovni cilji. Z njimi morajo biti zagotovljeni pogoji za smotrno izkoriščanje in ohranitev ter krepi- tev njihovih splošno koristnih funkcij. NjiM hovo izvrševanje je obvezno v okviru osnovnih ureditvenih enot ne glede na par- celne meje. Sredstva za gozdno biološko reproduk- cijo se za družbene gozdove zagotavljajo v sredstvih biološke amortizacije gozdov in ne smejo biti manjša od 13% vrednosti od prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov. Podobno jih obračunavajo tudi v zasebnih gozdovih, in sicer v breme celotnega pri- hodka TOK, in to tudi za les, ki ga lastnik gozda pridobi za neposredno uporabo. Od prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov lastniki gozdov plačujejo še stroške gospo- darjenja z gozdovi, ki jih ima gozdnogospo~ darska organizacija pri delu v njihovem gozdu (stroški odkazovanja, poseka. spra- vila, prevoza), ki jih lastnik lahko nekatere opravi tudi sam in v tem primeru se mu prizna tudi stroške, vendar pa mora dobiti vsaj 5% vrednosti prodanega lesa. Na ta način zbrana sredstva so namenjena za varstvo, gojenje in urejanje gozdov v gozd- negospodarski organizaciji v skladu s plan- ski mi akti DO ter SlS za gozdarstvo goz- dnogospodarskega območja in ne smejo biti manjša od 1 O%. Območnih skupnosti je 14 (toliko kot GG). Preostali del sredstev, ki ne sme biti manjši od 3% prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov v goz- dnogospodarskem območju, pa se združuje pri republiški SlS za gozdarstvo. Ta sred- stva so namenjena za izvajanje skupnega programa melioracij in pogozdovanj v SR Sloveniji ter za financiranje dejavnosti po- sebnega družbenega pomena v kraških gozdovih. 1.2. Gospodarski položaj gozdnogospodarskih organizacij Gospodarjenje z gozdovi je organizirano po regionalnem načelu. Tako z gozdovi v SR Sloveniji upravlja 14 gozdnogospodar- skih organizacij. Družbeni produkt gozdar- stva pada že od leta 1981 (Vir: Statistične informacije Zavoda SRS za statistiko, letniki 1981 do 1987). To najbolje predoča pre- glednica, ki zajema nekaj najpomembnejših kazalcev, in sicer iz let 1981 in 1988. Podatki iz zadnjih Jet zaradi obračunskih sprememb ne dajejo primerljivih rezultatov. Prav tako sta v teh letih neprimerljivi aku- mulacija in reprodukcijska sposobnost go- zdarstva. 1.3. Uresničevanje proizvodnih ciljev V obdobju 1986-1990 je bil predviden bruto posek v višini 18,0 milijonov m3 , kar znese povprečno 3,6 milijonov m3 letno, blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov pa 12,5 milijona m3 lesa, to je povprečno 2,5 milijona m3 letno. Realizacija poseka v letih od 1986 do 1988 je znašala za leto 1986 3,501 mio m3 , za leto 1987 3,399 mio m3 in za leto 1988 3,432 mio ms. Realizacija blagovne proizvodnje je razvidna iz tabele 3. Posek se je v obdobju od 1980 do 1987 gibal med 2,520 milijona m3 (bruto) 1982. leta in 3,501 milijona ms (bruto) leta 1986. V zadnjem času je posek v zasebnih gozdo- vih nekoliko večji kot v družbenih. Delež odpadkov se ne spreminja bistveno in znaša 13% bruto poseka. V zadnjih letih se je gibal med 12 in 14%. Delež drv je Preglednica 1 :Nekaj podatkov o ekonomski moči gozdarstva za leti 1981 in 1988 v primerjavi z gospodarstvom Celotni prihodek 1981 1988 indeks povp. let. st. v miodin 1988/81 rasti v% Gospodarstvo 1191 983 79117358 6637 182,0 Gozdarstvo 9880 554 791 5615 177,0 Porabljena sredstva Gospodarstvo 920050 61831684 6720 182,4 Gozdarstvo 5391 315516 5853 179,0 Sredstva za biol. repr. Gozdarstvo 734 52696 7179 Akumulacija Gospodarstvo 49876 1929588 3869 186,6 Gozdarstvo 694 17984 2591 Sredstva za tehn. Gospodarstvo 70721 3593598 5081 175,3 Gozdarstvo 836 29393 3516 166,3 Povprečni čisti mes. OD/delavca v din Gospodarstvo 11236 686067 6106 179,9 Gozdarstvo 12998 734 711 5652 177,9 Vir: Splošno združenje gozdarstva SRS G. V. 7-8/90 375 naraščal od 16% leta 1978 na 20% v letu 1986, nakar je 1987. leta znova padel na 17%. V zasebnih gozdovih je bil ta delež višji (22% leta 1987), leto prej pa je znašal 3% več. Redne sečnje predstavljajo 75, sanitarne sečnje pa 25% vseh sečenj. Obseg gojitvenih del zaostaja za planira- nimi zaradi pomanjkanja sredstev. Potrebe po vlaganjih naraščajo v glavnem zaradi propadanja gozdov. Obnova, nega in var- stvo gozdov v celotnem obdobju od leta 1986 do 1988 dosegajo povprečno 90% letnega plana, melioracije in pogozdovanja povprečno okoli 72% planiranega, gradnja gozdnih cest pa okoli 75% planiranega letnega povprečja. (Vir: Poročevalec, šte- vilka 17, 1988, stran 29, in SlS za gozdar- stvo SRS). Preglednica 2: Desetletni etat po sektorjih lastništva (1981-1990) Sektor lastništva lglavci (m3) Listavci {m3) Družbeni gozdovi 9 401 240 6130 907 Zasebni gozdovi 1 O 644 985 9 182 915 SKUPAJ 20492895 15313822 15978817 19827900 35806717 Opomba: Desetletni etati so prikazani na osnovi podatkov v območnih gozdnogospodarskih načrtih, ki veljajo za obdobje 1981-90. Letni etat pomeni desetino desetletnega etata. Preglednica 3: Blagovna proizvodnja po sektorjih lastništva za obdobje 1981-1984 in 1985-1988 (v 000 m3) Sektor 1981 1982 1983 1984 last. ig l. list. ig l. list. ig l. list. ig l. list. Družbeni 876,9 606,1 891,7 596,8 893,7 607,1 895,4 568,4 Zasebni 724,0 407,6 774,4 456,6 784,5 406,0 795,1 386,8 Skupaj 1600,9 1013,7 1676,1 1053,4 1678,2 1013,1 1690,5 955,2 SKUPAJ 2614,6 2719,5 2691,3 2645,7 nadaljevanje: Sektor 1985 1986 1987 1988 last. ig l. list. ig l. list. ig l. list. ig l. list. Družbeni 865,7 588,2 911,0 513,0 928,0 512,0 873,0 539,0 Zasebni 796,8 429,3 793,0 408,0 785,0 361,0 743,0 385,0 Skupaj 1662,5 1017,5 1704,0 921,0 1713,0 873,0 1616,0 924,0 SKUPAJ 2680,0 2625,0 2586,0 2540,0 Komentar: Blagovna proizvodnja je v letih 1986-88 nekoliko nazadovala zaradi zmanjšanega obsega sečenj (zaradi propadanja gozdov}. Bila bi še nižja, če ne bi bilo naravnih nesreč. Les je tanjši in slabše kakovosti. Večji je delež celuloznega lesa in lesa za proizvodnjo plošč. Planirani povprečni letni obseg 2,5 mio m3 bo prekoračen. V vseh letih, zajetih v obeh tabelah, je bil delež iglavcev v obeh sektorjih lastništva večji od deleža listavcev. Preglednica 4: Planirana letna blagovna proizvodnja (v 000 m3) Obdobje 1981-85 1986-90 Družbeni iglavci listavci 863 573 820 530 Zasebni iglavci listavci 733 505 720 430 Vir: RKKGP: 10-letni etat in desetletna blagovna proizvodnja (14. 9. 89). 376 G. V. 7·8/90 Skupaj iglavci listavci 1596 1078 1540 960 Preglednica 5a: Lesna bilanca za leto 1985 (v 000 din) 1985 Lesni Skupaj Druge Uvoz sortim. ostan. repub. 1. Les za meh. pred. - skupaj 1694 1525 1525 123 46 - igl. 1100 1100 1100 - list. 594 425 425 123 2. Les za cel. in plošče - zaeel. sk. 957 358 90 448 154 355 - igl. 733 281 90 371 48 314 - list. 224 77 77 106 41 zaploš.sk. 716 252 218 470 240 6 ig l. 297 43 197 240 57 - list. 419 209 21 230 183 6 3. Teh. les za druge nam. - skupaj. 298 290 290 8 - igl. 246 238 238 8 - list. 52 52 52 4. Drva -list. 255 255 255 5. Vsa poraba - skupaj 3920 2680 308 2988 517 415 - igl. 2376 1662 287 1949 105 322 - list. 1544 1018 21 1039 412 93 Komentar: Z domačimi gozdnimi lesnimi sortimenti so bile potrebe v mehanski predelavi lesa pokrite 90-odstotno. Iz drugih republik so dobavili 7%, uvozili pa 3%. Od 38% domačega lesa za celuloze in plošče je bilo 28% gozdnih sortimentov in 1 O'% lesnih ostankov. Iz drugih republik je bilo dobavljeno 16% lesa, uvozili pa so ga 37 %. Skupna poraba je znašala 76 %, od česar je bilo lesnih sortimentov 68%, lesnih ostankov pa 8%. Iz drugih republik so dobavili 13%, uvoz pa je znašal 11 %. Vidimo, da je v letih 1985 in 1990 oskrb- ljenost z domačo lesno surovino za mehan- sko predelavo rastla. Prav tako je rastla tudi oskrbljenost z domačim lesom za celu- loze in plošče, tako da je rastel delež domače oskrbe tudi v skupni porabi. Uvoz lesa je padel. Na rast deleža domačega lesa, zlasti v oskrbi z lesom za celuloze in plošče) vplivajo vse številnejše sanitarne sečnje, ki praviloma dajejo tanjši les slabše kakovosti. Do l. 1995 je predvideno nadalje- vanje takšnih teženj. Vir: Splošno združenje gozdarstva SR Slovenije 2. POLOŽAJ GOZDARSTVA V SVETU (SREDNJA EVROPA) IN MOŽNOSTI UPORABE NJIHOVIH REŠITEV PRI NAS Propadanje gozdov je evropski in sve- tovni problem. Sredstva za sanacijo v posa- meznih državah zbirajo iz različnih virov in na različne načine. Temu prilagajajo tudi zakonodajo in oblikujejo kriterije financira- nja sanacijskih programov. Sektor lastni- štva pri tem ne igra vloge. V ZRN prihaja pod pritiskom javnosti vedno bolj v ospredje načelo »ekologija pred ekonomijo<<, Denar za pomoč pri ukrepih za izboljšanje stanja gozdov prispevajo posamezne zvezne de- žele za gozdove svojega območja in vlada iz zveznega sklada za !zboljšanje agrarne strukture in zaščito obale (od tod dobiva gozdarstvo 1,5 do 2%). Splošna ocena je, da pomoč ni zadostna niti pravilno usmer- jena. Nemški gozdovi so bili zaradi zgodo~ vinskih razlogov (vojne!) zelo izčrpani in zato je še danes potrebno veliko sredstev za sanacije. Podobno kot v ZRN je tudi v Švici ekološka zavest zelo velika. Po načelu >)škodo plača povzročitelj« gozdarstvu na- . menjajo del sredstev carinskih prihodkov G. V. 7·8/90 377 Preglednica 5b: Lesna bilanca za leto 1990 (plan- v ~OO m3) 1990 (plan) Skup. por. Gozdni Lesni Skupaj lesa 1990 sortim. ostanki 1. Les za meh. pred. - skupaj 1500 1260 1260 230 10 - igL 910 900 900 10 - list. 590 360 360 220 10 2. Les za cel. in plošče -zaeel. sk. 1046 349 128 477 244 325 - igl. 765 268 128 396 79 290 - list. 281 81 81 165 35 - zaploščesk. 735 225 230 455 280 - igl. 273 36 183 219 54 - list. 462 189 47 236 226 3. Teh. les zadruge nam. - skupaj 283 283 283 - igl. 197 197 197 - list. 86 86 86 4. Drva -list. 180 180 180 5. Vsa poraba skupaj -skupaj 3744 2297 358 2655 754 335 - igl. 2145 1401 311 1712 143 290 - list. 1599 896 47 943 611 45 Komentar: V mehanski predelavi naj bi bile potrebe po lesu pokrite 84-odstotno. Dobave iz drugih republik naj bi znašale 15 %, uvoz pa 1 %. Od 47% lesa za celuloze in plošče naj bi bilo 32% lesnih sortimentov, 15% pa lesnih ostankov. Dobava iz drugih republik naj bi znašala 29%, uvoz pa 18%. Skupna poraba z gozdnimi lesnimi sortimenli naj bi bila pokrita 61-odslotno, lesnih ostankov naj bi bilo 1 O%. Lesa iz drugih republik naj bi dobavili 20%, uvozili pa 9 %. od uvoza goriv. Druga oblika pomoči so brezobrestni krediti za kritje dela stroškov za dela v gorskih gozdovih ali pa nabavo gozdarske mehanizacije. Zvezno ministr- stvo nadzoruje projekte, ki imajo pravico do subvencije. To so projekti za naložbe v varovalnih gozdovih, ki služijo transportu lesa (gozdne prometnice), komasacije, ki jih zahteva zvezna vlada v večjih strnjenih kompleksih (kjer je treba rešiti tudi problem prometnic), od leta 1984 pa so upravičeni do subvencije tudi ukrepi za borbo proti imisijskim poškodbam in gozdnim škodljiv- cem ter projekti za nego gozdov na težavnih terenih (nagib 50%). Torej: Gozdarstvo dobiva pomoč pri sanacijah od zvezne vlade, kantona, v posebnih primerih pa tudi od občine. Za nas pridejo v poštev tiste rešitve, ki bi ob čim manjših obremenitvah gospodar- stva prestrukturiranje onesnaževalcev oko- 378 G. V. 7-8/90 lja usmerjaJe v ekološko čim čistejšo tehno- logijo (brezcarinski uvoz filtrov in čistilnih naprav, ugodni kreditni pogoji za uvoz mo- derne tehnologije) in proizvodnjo (raba se- kundarnih surovin, povratna in ekološko neoporočena embalaža itd.), v motorna vozila pa je potrebno vgrajevati katalizatorje vžiga. Posledica propadanja gozdov je ogrožena trajnost gozdov v vseh pogledih, oslabljene pa so tudi vse njihove splošno koristne funkcije. 3. DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA, PODJETNIŠTVO V GOZDARSTVU IN BODOČA ORGANIZIRANOST Družbena pozornost se obrača tudi k splošno koristnim funkcijam gozda. Zato je treba jasno ločiti, kaj so v gozdarstvu dejav- nosti posebnega družbenega pomena, kjer Preglednica Se: Lesna bilanca za leto 1995 (prognoza - v 000 m3) 1995 (prognoza) Skup. por. Gozdni Lesni Skupaj Druge Uvoz lesa 1995 sortim. ostanki re pub. 1. Les za meh. pred. - skupaj 1660 1360 1360 280 20 - igl. 1040 940 940 90 10 - Hst. 620 420 420 190 10 2. Les za cel. in plošče zaeel. sk. 1080 320 135 455 250 375 - igl. 785 230 135 365 120 300 - list. 295 90 90 130 75 - za plošče sk. 700 220 235 455 245 - igl. 295 80 215 295 - list. 405 140 20 160 245 3. Teh. les za druge nam. - skupaj 330 330 330 - igl. 270 270 270 - list. 60 60 60 4. Drva -list. 180 180 180 5. Vsa poraba - skupaj 3950 2410 370 2780 775 395 - igl. 2390 1450 200 1650 370 370 - list. 1555 950 170 1120 405 30 Komentar: Potrebe po lesu za mehansko predelavo naj bi bile pokrite 82-odstotno. Dobava lesa iz drugih republik naj bi znašala 17%, uvoz pa 1 %. Za celuloze in plošče naj bi bilo na razpolago 51 % domačega lesa (30% sortimentov in 21 % lesnih ostankov). Dobave iz drugih republik naj bi znašale 28%, uvoz pa 21 °/o. Skupna poraba naj bi bila pokrita 70-odstotno, od tega naj bi bilo 60% lesnih sortimentov in 1 O% lesnih ostankov. 20% lesa naj bi dobavili iz drugih republik, 1 O% pa naj bi ga uvozili. ne nastopamo na trgu in ne ustvarjamo dohodka po tržnih zakonitostih, in kaj je v gozdarstvu podjetništvo. Ker se v praksi te dejavnosti prepletajo in vplivajo druga na drugo, je razmejitev le navidezno preprosta. Dejavnosti posebnega družbenega po- mena morajo imeti zato natančno določen program, zanesljiv vir financiranja in strog javni nadzor. Te dejavnosti je treba ločiti na tiste, ki zagotavljajo gozdno reprodukcijo (vlaganja v gozdove), in na tiste s prvinami javne gozdarske službe (odkazilo, urejanje gozdov itd.). Gozdno reprodukcijo financi- rajo pretežno gozdna podjetja in lastniki gozdov sami, ob družbeni pomoči za ure- sničevanje nekaterih splošno koristnih vlog gozdov in ob neposrednih prispevkih drugih uporabnikov gozdnega prostora. Javno go- zdarsko službo, ki naj bi bila organizrana za družbeni sektor, mora s proračunskimi sredstvi podpreti še država. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sor- timentov mora v celoti prestopiti meje ob- močij, tako da bodo les lahko kupili tisti, ki ga bodo lahko tudi bolje ovrednotili v nadalj- nji predelavi. Trg bo postavil pred gozdarje zahteve po ustrezni ceni za ustrezno kako- vost. Prehod na podjetništvo terja tudi organi- zacijske spremembe v panogi. Pri tem gre zlasti za podjetništvo v prometu z lesom, vpeljavo podjetništva v izkoriščanje gozdov in obvladovanje dejavnosti posebnega dru- žbenega pomena v celotnem prostoru. Za vzpostavitev prave tržne prodaje gozdnih lesnih sortimentov bo potrebna tudi reorga- nizacija prodajnih služb, pričeti pa bo treba tudi s tržnimi raziskavami (marketing) ter za to usposobiti ustrezne kadre. V gozdarstvu bo v bodoče potrebna večja ekonomičnost proizvodnje in bolj gospo- darno obnašanje. Pri tem so v prvi vrsti G. V. 7-8/90 379 mišljenje naložbe v gozdne ceste {katerih mreža je ponekod že pregosta), v centralna mehanizirana in mehanizirana skladišča ter mehanizacijo. Stroške teh naložb se je doslej skrivala v drugih dejavnostih. V vseh go~dnogospodarskih organizacijah je treba nujno zmanjšati proizvodne in splošne stro- ške. Nova organizacija zahteva tudi nove opredelitve v zasebnem gozdarskem sek- torju. Ohraniti je treba načelo skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo. To načelo se mora izraziti v skupnem delu in enotni strokovni odgovor- nosti za dejavnosti, ki so sedaj po Zakonu o gozdovih opredeljene kot dejavnosti po- sebnega družbenega pomena. Strokovno odgovornost za te dejavnosti prevzema gozdno podjetje. Gozdni posestnik mora biti svoboden pri izkoriščanju svojega go- zda. Gozdna podjetja bi morala biti motivi- rana za vse vrste sodelovanja z gozdnimi posestniki. 4. POSLEDICE INTEGRACIJSKIH PROCESOV V EVROPI IN GOZDARSTVO Integracijska gibanja v EGS in gospodar- ske reforme v naši državi terjajo odpiranje gozdarstva v svet. Gozdarji se bodo morali navaditi osvajati tuja tržišča in na njih orga- nizirano nastopati. Ker bodo možnosti več­ jega vključevanja v trgovino z gozdnimi lesnimi sortimenti, bo standarde gozdnih proizvodov nujno prilagoditi evropskim. Vsekakor je prav gozdarstvo tista pano- ga, ki ima na ekološkem področju zaradi umiranja gozdov, ki je, kot sem že omenil, vseevropski pojav, največ možnosti za so- delovanje. Tukaj gre omeniti predvsem or- ganizirano znanstveno sodelovanje na pod- ročju umiranja gozdov, zlasti med inštituti in fakultetami, in sicer na področju celotne panoge. Zato je potrebno dati znanju in razvoju znanosti v panogi pomembnejša vlogo. 5. OCENA STOPNJE IZKORIŠČENOSTI IN ODPISANOSTI KAPACITET V GOZDARSTVU Gozdarstvo je delovno intenzivna pano- ga. Delo poteka na različno zahtevnih tere- nih. Zaradi napornega fizičnega dela so pogoste tudi težje delovne nezgode. Meha- nizacija je pri delu v gozdu zato potrebna tudi zaradi humanizacije delovnih pogojev. V gozdarstvu se mehanizacija uporablja predvsem pri izkoriščanju gozdov, pri sečnji in izdelavi (motorna žaga za posek, preža- govanje, kleščenje), pri spravilu in prevozu (traktor, kamion, prikolica) ter za gradnjo gozdnih prometnic. Del te mehanizacije se uporablja tudi pri gozdnogojitvenih delih. Ker so posamezne vrste strojev (zlasti mo- torne žage) last gozdnogospodarskih orga- nizacij ali zasebna last bodisi delavcev, zaposlenih v gozdnogospodarskih organi- zacijah, bodisi gozdnih posestnikov, ki de- lajo v svojih gozdovih tudi z lastnimi spravil- nimi in transportnimi sredstvi, je težko oce- niti izkoriščenost in odpisanost zmogljivosti. Preglednica 6: Stanje in izkoriščenost strojnega parka za gradnjo gozdnih cest 1984 1986 štev. ur/stroj izkor. (%) štev. ur/stroj izkor. {%) Buldožerji 68 1159 72,44 66 1141 71,31 Bagri 17 852 53,25 17 1149 71,81 Nakladalniki 16 970 60,63 15 1004 62,75 Grederji 31 986 61,63 24 1125 70,31 Kompresorji 68 568 35,50 106 351 21,94 Vrtal na kladiva 437 564 35,25 446 459 28,69 Lafete 15 448 28,00 16 401 25,06 Plugi 61 16 1,00 27 51 3,"19 Kamioni 22 80 5,00 12 105 6,56 Opomba: Pri izkoriščenosti se upošteva letni fond 1600 ur. Vir: Stanje mehanizacije ter storilnosti in izkoriščanja delovnega časa delavcev v neposredni proizvodnji gozdarstva SR Slovenije konec leta 1986. 380 G. V. 7·8/90 Realno oceno onemogočajo tudi neenotne evidence, razpršenost sečišč zaradi sani- tarnih sečenj itd. še najbolj zanesljivi so podatki za kapacitete za gradnjo gozdnih prometnic. 6. OCENA MOŽNOSTI RASTI V GOZDNI PROIZVODNJI Zaradi pričakovanih trendov bioekološke nestabilnosti se bo sedanja obremenjenost gozdov s sečnjami znižala, tako da ni moč pričakovati rasti obsega proizvodnje gozd- nih lesnih sortimentov. Zaradi propadanja gozdov je pričakovati le začasno povečanje proizvodnje lesa slabše kakovosti, in sicer od sanitarnih sečenj (sušic). Kljub temu pa se bo zaradi pričakovanega padca lesnih zalog in prirastkov v gozdovih zaradi njiho- vega propadanja v prihodnje občutno zmanjšal obseg lesne proizvodnje. Zaradi naglega propadanja gozdov bodo potrebe po vlaganjih v gozdove v prihodnje večje. Zaraščenost z gozdom v Sloveniji je na taki stopnji, da je ne kaže več povečevati. 7. TEMELJNI RAZVOJNI CILJI IN UKREPI Zaradi hude bioekološke nestabilnosti slovenskih gozdov bo gospodarjenje z njimi usmerjeno v sanacijo poškodovanih gozdov in v zagotavljanje njihove trajnosti. Zato so predvideni naslednji cilji: - raziskave temeljnih problemov pri go- . spodarjenju z gozdovi; - vzdrževanje bioekološke stabilnosti gozdov; - proizvodnja kvalitetnega lesa in krepi- tev splošno koristnih funkcij gozdov; - zagotavljanje pogojev za zagotovitev primerne ravni reprodukcije in normalnega ekonomskega poslovanja pri gospodarjenju z gozdovi; - dograjevanje sistema družbenih obvez za gozdove z dokončno opredelitvijo nosil- cev materialnih obveznosti; - ohranjanje gospodarske in socialne varnosti kmečkih gozdnih posestnikov, še posebej v hribovskem in gorskem svetu, kjer je gozd osnova za socialno varnost; - ohranitev divjadi v skladu s prehram- benimi zmogljivostmi v gozdnih ekosistemih in v harmoniji z ostalimi gozdnogospodar- skimi cilji in - razvijanje informacijskega sistema za- radi pridobivanja podatkov za oblikovanje strokovnih odločitev. Za zagotovitev temeljnih razvojnih plan- skih ciljev in nalog so potrebna naslednja vlaganja v gozdove preglednica 7. Pri vlaganjih v gozdove je potrebno soča­ sno vzdrževati in krepiti vse funkcije go- zdov, kar zahteva dosledno uresničevanje nalog in ciljev, zastavljenih v planskih aktih in gozdnogopodarskih načrtih na področju vlaganj v gozdove. Z republiškimi (državnimi) ukrepi naj se zagotovi: - da zagotavljajo sredstva za financira- nje dejavnosti posebnega družbenega po- mena gozdna podjetja, lastniki gozdov, drugi uporabniki gozdov in gozdnega pro- stora in družbenopolitične skupnosti, , - uporabniki gozdov s posebnim name- nom, - dejavnosti. ki ustvarjajo dohodek na račun izrabe splošno koristnih funkcij go- zdov, - trajni uporabniki gozdnih cest, - tisti občani, ki ustvarjajo dohodek s prodajo sadežev, Opomba: Razvrstitev po alineah je prednostna. Preglednica 7: Potrebna vlaganja v gozdove Obnova, nega Melior. in Gradnja Skupaj varstvo goz. pogozdov. g. cest Plan 1986/90 letno povpr. (mio din) 5.065,3 1.722,8 3.528,2 10.316,3 (OOODEM) 25.668 8.730 17.879 52.277 Vir: Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SRS. Pripomba: Pri izračunu je upoštevan devizni tečaj za DEM z dne 30. 9. 1989: 19.734,92 din. G. V. 7-8190 38i - družbenopolitične skupnosti naj pri- spevajo namenska sredstva iz proračuna ter z ukrepi ekonomske politike zagotavlja- jo, da se gozdna podjetja oprostijo plačila vodnega prispevka, da se gozdarskim pod- jetjem zagotovijo olajšave pri plačilu davka na dohodek, da dobi gozdarstvo odškod- nino za spremembo namembnosti zemljišč in da se zagotovi vračilo dela sredstev za uporabo cest in stroškov za gorivo. LITERATURA 1. Hočevar M., Pogačnik J., Šolar M.: čas za rešitev gozdov se izteka. Ljubljana, SlS za go- zdarstvo SRS, 1987. 2. Hočevar M., Pogačnik J., Šolar M.: Kako rešiti gozdove. Ljubljana, SlS za gozdarstvo SRS 1988. ' Nekoč je bilo tudi tq_ gozdarstvo (Foto: mag. Janez Cernač) 382 G. V. 7-8/90 3. Winkler Iztok: Družbeno-ekonomski vidiki propadanja gozdov. Gozdarski vestnik št. 2/XLVII, str. 49-57, Ljubljana, februar 1989. 4. Winkler Iztok: Družbene spremembe in go- zdarstvo. Gozdarski vestnik št. 3/XLVII, str. 126- 131, Ljubljana, marec 1989. 5. Hrček Dušan: Problemi varstva zraka v Sloveniji. Gozdarski vestnik št. 3/XLV, str. 134- 139, Ljubljana, marec 1987. 6. Udovič Marko: Umiranje gazda na območju Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Gozdarski vestnik št. 9/XLV, str. 389-395, Ljubljana, sep- tember 1987. 7. čop Janez: Gozd-divjad-propadanje go- zdov. Gozdarski vestnik št. 4/XLVI, str. 186-187, Ljubljana, april 1988. 8 .Adamič Miha: Prehrambene značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parklja- ste divjadi s poudarkom na jelenjadi. Gozdarski vestnik št. 4/XLVII, str. 145-163, Ljubljana, april 1989. 9 .Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje 1986-2000. Uradni list SRS št. 1/1986. 1 O. Družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986-1990. Uradni list SRS št. 2/1986. GDK: 156.5:165.61 Genetski vidik propadanja gozdov Marjan ZUPANČIČ* Izvleček Zupančič, M.: Genetski vidik propadanja go- zdov. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1990. V sloven- ščini, cit. lit. 11. Vsem današnjim obremenitvam gozdnega oko- lja se pridružuje še spreminjanje podnebja zaradi t. i. učinka tople grede. V takih razmerah je treba gozdu pustiti vse možnosti naravnega prilagajanja spreminjajočem se okolju. K temu lahko največ prispeva naravno pomlajevanje z ohranjanjem avtohtonosti in genetske pestrosti gozda, ter ne- moteno delovanje naravneg~ izbora v vseh mlaj- ših razvojnih fazah sestojev. Skode zaradi divjadi, ki pomenijo izginevanje naravnega mladja, najre- sneje ogrožajo obstoj gozda v prihodnosti. . i ~ 1 OGROŽEN OBSTOJ GOZDA še pred dobrimi dvemi desetletji smo živeli v prepričanju, da so uničenja, in po- mori prvih povojnih let in desetletij za nami, da se stvari obračajo na bolje in da se tudi gozd popravlja. Kasneje nas je ohromila svinčena samoupravna doba, začelo pa se je tudi naglo ekološko propadanje naše domovine. Nato je prišlo še t. i. umiranje gozdov. Poleg vseh domačih so začeli na nas pritiskati še svetovni ekološki problemi. To ni samo kisel dež, ampak še kaj hujšega. Zemlja se pregreva zaradi učinka tople grede, da o drugih zloveščih spremembah v zemeljskem ozračju ne govorimo. O tem že ne more več biti dvoma, pravijo mnogi znanstveniki (prim. BURSCHEL in WEBER 1988, BURSCHEL 1990, BRUNIG 1990). To pa za nas oz. za južno in srednjo Evropo pomeni bolj vroče in suho podnebje, po- manjkanje vode, nepredvidljiva močna vre- * Or. M. Z., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. Synopsis ~. Zupančič, M.: Genetic Aspect of the, Oying pf Forest. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1990.1n Slb\re~\:­ ne, lit. quot. 11. The change of the climate due to the so called green house effect could be added to the present burdening of the forest environment. Such situa- tion demands that all the possibilities for natural accommodation to the changing environment be left to the forest. ln this respect natural regenera- tion with the preserving of the autochthony and genetic variety of the forest and the undisturbed process of natural selection in all young develop- ment stages of forest stands are considered as the grestest possible contributions. The damage caused by the game which means the disappea- ring of natural young trees represents the most serious danger for the existence of the forest in the future . nienska nihanja s hudimi nalivi, orkanskimi viharji, dolgimi sušnimi obdobji, s toplimi in suhimi zimami brez snega. Sicer se ekolo- ški grehi že dolgo kopičijo, od drobnih vsakdanjih razvad do večjih projektov (pri nas Trbovlje, Šoštanj itd.). K temu lahko dodamo še uničenje tropskih gozdov v bedi nerazvitega sveta in še marsikaj. Vse to prispeva k onesnaževanju zemeljskega ozračja, k rušenju svetovnega podnebnega ravnotežja. Pri tem ne gre za naravno spreminjanje podnebja, ki traja stoletja ali tisočletja . .Podnebne spremembe, ki jih pov- zroči človek, utegnejo biti zelo nagle in lahko že v. nekaj desetletjih močno spreme- nijo pogoje za življenje na Zemlji. ln kakšne so možnosti gozda pri vsem tem ? Najbolj ogrožene so dolgožive drevesne vrste, ki so danes še ponos naših gozdov. Jelko smo morali žal že odpisati. Še najlaže bi preživele kratkožive pionirske drevesne vrste, ki niso izbirčne glede podnebja, ki se odlikujejo s kozmopolitsko razširjenostjo. Kako naj torej preprečimo, da iz gozda ne bo nastalo nekaj grmišču podobnega? G. V. 7·8/90 383 POMEN NARAVNE GENETSKE PESTROSTI IN AVTOHTONOSTI Zaradi jasnosti primerjajmo gozdarstvo s kmetijstvom. Na njivi, v sadovnjaku, v plan- taži si ne prizadevamo za genetsko pestrost posameznih kmetijskih rastlin oz. kultur. Najraje se omejimo na manjše število sort ali sploh na eno samo. Seveda ne gre za divje rastoče rastline, ampak za rezultate dolgoletne selekcije in žlahtnenja. Sicer si kmetijstva brez genetskega žlahtnjnjenja rastlin in živali sploh ne moremo zamišljati. Plemenite sorte in pasme seveda nimajo odpornosti in nezahtevnosti njihovih davnih divjih prednikov. Novovzgojene sorte kme- tijskih rastlin se hitro »izrodijo(( oz. odkrijejo jih bolezni in škodljivci. Tako je treba vzga~ jati vedno nove in nove. To genetsko poži- vila je v kmetijstvu že nekaj nujnega. Se- veda se kmetijstvo ne more odpovedati pomoči fungicidne in druge kemije. V gozdu si vsega tega preprosto ne moremo privoščiti, ker tako gozd sploh ne bi bil več gozd, ampak v najboljšem primeru lesna plantaža. Najbrž ni treba gozdarjev prepričevati, da mora gozd ostati skupnost prosto živečih rastlin in živali in tako naravni ekosistem. To je pojmovanje gozda, kate- remu se ne moremo odpovedati. Tudi ge- netsko žlahtnjenje ne sme ogrožati narav- nosti gozda. Avtohtono poreklo in naravna genetska pestrost gozda pomenita dobre možnosti za preživetje. Brez tega narav- nega genetskega temelja je gozd nekakšen genetski pohabljenec, je malo odporen proti boleznim in drugim ujmam. Čeprav je veliko pomembnih razlik med gozdarstvom in kmetijstvom, pa celo v kmetijstvu pogrešajo svoj naravni genetski temelj. Kmetijsko ge- netsko žlahtnjenje prihaja v slepo ulico in bi pri vzgoji novih sort spet potrebovalo dobre stare odporne sorte oz. pasme, ali celo divje prednike današnjih gojenih rastlin in živali. Toda žal so mnogi že izumrli (SETT AUR 1 989). Od starejših in bolj ali manj izoblikovanih gozdnih sestojev ne moremo pričakovati nobenega prilagajanja spremembam oko- lja, ampak prej propadanje gozda. Več upanja nam daje mlada generacija gozda z veliko izbiro kandidatov za odrasel gozdni sestoj, ki se še odlikuje z mladostno vital- 384 G. V. 7-8/90 nostjo. Obilno in gosto naravno mladje pomeni tudi veliko izbiro genetskih kombi- nacij in genetskih zasnov sploh. Taka izbira skupaj z delovanjem naravnega izbora je edina možnost za prilagajanje spremenje- nim razmeram okolja in za nadaljnji genet- ski razvoj gozda. Brez tega si tudi preživetja gozda v današnjih kritičnih razmerah ne moremo predstavljati. Seveda naravni izbor deluje neusmiljeno, pušča živeti trenutno najprimernejše in tudi marsikaj iztrebi. Toda naravni izbor je te- meljni in glavni usmerjevalec evolucije in prilagajanja okolju, je naravna obramba proti degeneraciji. Poleg naravnega izbora delujejo tudi ne- naravni, ki jih je povzročil človek, npr. vpliv onesnaženega zraka. V onesnaženem zraku preživijo le drevesa, ki onesnaženost še nekako prenesejo, ne glede na to, ali imajo prirojene odlike, kot je dobra rast in oblikovanost, odpornost na razne ujme itn. Tako izginejo mnoge genetske zasnove, ki jih ne moremo brez škode pogrešati. Ge- netska pestrost v gozdu se tako zelo zmanjša in če nastopijo hude suše ali hud mraz, je katastrofa toliko večja. Vpliv one- snaženosti zraka na genetsko pestrost go- zda obširneje obravnava SCHOLZ (1986). Avtohtonost gozda pomeni veliko pred- nost pri njegovem zdravju in odpornosti. Je rezultat delovanja večtisočletnega narav- nega izbora, kar pomeni najboljše in brez- plačno genetsko žlahtnjenje. Potomstvo av- tohtonih sestojev ohranja oblike svojih star- šev, kar je pomembno za semenarsko in drevesničarsko službo. Nasprotno so zelo problematični sestoji neznanega in meša- nega genetskega porekla. Tudi če taki se- stoji dobro uspevajo, ne vemo, kakšne lastnosti se bodo pokazale pri njihovih po- tomcih (BEHM 1990). Upravičeno se sprašujemo, ali se je gozd s svojim počasnim menjavanjem generacij sposoben prilagoditi naglim spremembam v okolju. Kakšnega bistvenega genetskega preoblikovanja gozda v nekaj desetletjih prav gotovo ne moremo pričakovati. Zana- šamo se lahko le na trenutno genetsko pestrost in na možnosti, ki jih ima pri tem naravni izbor. Naravni izbor deluje v vseh mlajših razvojnih fazah sestojev in lahko opravi veliko selekcijsko delo. Možnosti za prilagajanje gozda le niso tako skromne. Največja ovira za prilagaja- nje in preživetje gozda ni počasno menjava- nje drevesnih generacij, ampak propadanje naravnega mladja. že desetletja nemočno opazujemo, kako gozdno mladje izginja v gobcih divjadi, seveda po zaslugi lovstva, ki mu ni treba odgovarjati za škodo v gozdu. Posledica tega je ekološka, gospo- darska in tudi genetska izkrvavitev gozda. če se gozd ne more pomlajevati naravno, izgublja svojo avtohtonost, naravno genet- sko pestrost, postaja genetski pohabljenec in žrtev propadanja gozdov. KAJ JE OSTALO OD NEKDANJE NARAVNE GENETSKE DEDIŠČINE GOZDA? Mnogo je dežel na svetu, kjer je od nekdanjega bujnega gozda ostalo malo ali nič. Tako je tudi skoraj brez sledu izginila njegova naravna genetska dediščina. Kas- nejša pogozdovanja so le nasadi in dreve- sne monokulture z mnogimi gozdnovarstve- nimi problemi od bolezni in škodljivcev do gozdnih požarov. Celo v visoko kulturni in civilizirani Evropi najdemo take dežele, npr. britansko otočje. Nekdanji gozd je izginil že pred pribl. dvesto leti, njegovi ostanki morda še živijo v živih mejah, parkih in podobnem. Sicer pa imajo v glavnem le · mlajše drevesne nasade tujerodnih ameri- ških iglavcev, ki niso povezani z nekdanjimi avtohtonimi gozdovi. Težav z boleznimi, škodljivci, vetrolomi itn. imajo več kot do- volj. Zato je v Angliji gozdna fitopatologija zelo razvita in cenjena veda. Nekoliko drugačen je bil razvoj v Srednji Evropi, predvsem v nemško govorečih de- želah, pa tudi na Poljskem, Češkem in v Sloveniji. Avtohtoni gozd je bil že pred dvesto leti močno iztrebljen, razen v od- maknjenih legah Alp, sredogorij ipd. Nato je nastopila doba velikopotezne obnove gozda. Pod vplivom prosvetljenskih idej in nauka o največji zemljiški renti so osnovali predvsem smrekove in borove monokultu- re. Pomena genetskega porekla oz. prove- nienc semena se dolgo niso zavedali. Vzgajali so sadike iz semena, ki so ga najlažje dobili v večjih količinah in tako je še danes genetsko poreklo obširnih iglav- skih monokultur neznano, mešano in nepri- merno. V nastajajočih monokulturah so iz- ginili tudi ostanki avtohtonih gozdov, ker se preprosto niso mogli več naravno pomlaje- vati, ali pa so se zgubili med vnešenimi genetskimi zasnovami. Posledica tega je zelo razširjeno nenaravna zasmrečenje (in zaborovljenje) v velikem delu srednje Evro- pe. Temu primerni so gozdnovarstveni pro- blemi, ki so naravnost katastrofalni na Polj- skem, kritični pa še marsikje v srednji Evropi kljub vsem gozdarskim prizadeva- njem. Za genetsko pohabljenost srednjeevrop- skega gozda niso krive samo nenaravne iglavske monokulture, ampak tudi škoda zaradi divjadi. Sicer ta ni ravno pojav najno- vejšega časa. V Nemčiji ima že večstoletno tradicijo. V Sloveniji je veliko škode zaradi divjadi šele v zadnjih treh desetletjih. Zani- mivo je, da je bila ta škoda največja v obdobjih, ko so si fevdalni in drugi lovski privifegiranci lahko privoščili največ samo- stojnosti. Npr. po marčni revoluciji l. 1948, ko je moč fevdalcev oslabela, se je npr. tudi številčnost lovno zanimive divjadi zmanjšala, kar je vsaj ponekod v nemških deželah prineslo olajšanje za gozd. Sicer je problem lova večni preizkusni kamen demokratičnosti družbe, veljave splošnih interesov družbe, kamor gotovo spada ohranitev gozda. Zavidljivo ohranjena je naravna genetska dediščina v gorskih gozdovih jugovzhodne Evrope, predvsem v Bosni in Črni gori. Čeprav so ti gozdovi sedaj postali žrtev zgrešene realsocialistične lesne industrije, pa v njih še najdemo dediščino pragozda. To so posamezna orjaška drevesa, ki jim gozdno izkoriščanje ni prišlo do živega, pa tudi bujno in zdravo pomlajevanje gozda, ki je sledilo pragozdu. Naravno pomlajeva- nje v teh gozdovih ni bilo nikoli prekinjeno. Škoda zaradi divjadi postaja problem šele v zadnjem času. Pa tudi zelo degradirani gozdovi, kjer že stoletja gospodarijo pašna živina, gozdni požari in močan posek, so se dosedaj vedno pomlajevali naravno. Tako se je ohranil avtohtoni naravni genet- ski temelj gozda. Gozd tu kljub vsemu ni tak genetski pohabljenec, kot so mnogi gozdovi v gozdarsko tako razviti in napredni G. V. 7-8/90 385 srednji Evropi. Ti gozdovi so lahko drago- cen vir gozdnega semena, ne samo za krajevne potrebe, ampak tudi za širši sred- njeevropski prostor (HORVAT -MAROLT 1986). ·SKLEP Ko iščemo vzroke za propadanje gozda, pozabljamo na genetski vidik. Srednje- evropski gozd je zaradi nenaravnih mono- kultur iglavcev in škode zaradi divjadi močno genetsko osiromašen. Manjka mu naravna avtohtonost in genetska pestrost gozda, kar ne pomeni samo manjše odpor- nosti proti raznim ujmam, ampak tudi manjšo možnost za prilagajanje spremem- bam v okolju, kot je onesnažen zrak in podnebne spremembe. Te značilnosti sred- njeevropskega gozda veljajo v veliki meri tudi za Slovenijo. Pričakovane podnebne spremembe zaradi (t. i.) učinka tople grede utegnejo razmere za uspevanje gozda močno poslabšati. Zato je še posebej po- membno, da ohranimo prilagodljivost gozda spreminjajočemu se okolju. To prilagajanje je možno le v mladi drevesni generaciji oz. v gozdnem mladju, kjer naravni izbor daje prednost najbolj prilagojenim. Nujen pogoj za prilagajanje gozda je zato dovolj obilno in vitalno naravno gozdno mladje, v kate- rem se ohranjata tudi naravna avtohtonost in genetska pestrost gozda. Temu primerno moramo presojati škodo zaradi divjadi, ki se kaže v izginevanju naravnega gozdnega mladja. Tako je priza- deta najbolj občutljiva točka gozda. Stalno izginevanje naravnega mladja ne pomeni samo ekološke in gospodarske, ampak tudi genetsko izkrvavitev gozda. Prav to je v sedanjih razmerah posebej nevarno za ob- stoj gozda. V Zahodni Nemčiji je skupina najugled- nejših gozdarskih genetikov izdelala načrt za ohranitev gozdnih genetskih fondov (AR- BEITSGRUPPE 1989). V tem načrtu dra- matično pozivajo k rešitvi problema škode 386 G. V. 7-8/90 zaradi divjadi. Brez tega je ohranitev genet- skih fondov Sizifovo delo. Podobno ugotav- lja tudi BURSCHEL (1989). Pomena naravnega mladja Zp ohranitev gozda naj bi se zavedali tudi gozdarji, ki so hkrati lovci.. Ti se ne morejo zagovarjati, da »ne vedo, kaj delajo«. S svojim ravnanjem, s svojo poklicno in splošno človeško etiko, lahko marsikaj obrnejo na dobro, pa tudi na slabo. Sicer je pa težko razumeti, kakšno vrednoto in etiko naj bi predstavljalo lov- stvo, ki tudi v sedanjem kritičnem času ne prizanaša gozdu, čeprav bi se dale stvari razumno urediti. Cena takega početja je nepredstavljivo visoka. Plačujemo jo vsi, in sicer s propadanjem zelene blagodejnosti naše dežele, pa tudi z zmanjšanim dohod- kom gozda. LITERATURA 1. Arbeitsgruppe: Konzept zur Erhaltung fors- tlicher Genresourcen in der Bundesrepublik Deutschland. Forst und Holz. , Hannover, 1989, 15, 379-398. 2. Be hm, A.: Forstgenetik bietet wichtige Ent- scheidungshilfen fUr den Waldbau. Allg. Forstz., Munchen, 1990, No. 9-10, 215-216. 3. Brunig, E. F.: Forstwirtschalft und Klimaa- derung Allg. Forstz., Munchen, 1990, No. 11, 258-261. 4. Burschel, P.: Waldbau - Forstgenetik - Forstpflanzenzuchtung. Forst und Holz, Hanno- ver, 1989, No. 24, 665-673. 5. Burschel, P.: Das Mentekel - Klimaande- rung, Konsequenzen fOr die Forstwirtschaft wel- tweit. Allg. Forstz, Munchen, 1990, No. 11, 255- 257. 6. Burschel, P., Weber, M.: Der Treibhausef- fekt. Allg. Forstz., Munchen, 1989, No. 37, 1010- 1016. 7. Horvat-Marolt, S.: Genreserven in den Waldern Jugoslawiens. 18th IUFRO World Con- gress Ljubljana 1986, Proceedings Division 2, Vol. 2, stran 525-535. 8. Scholz, F.: Genetic effects of air pollutants. 18th IUFRO Ljubljana 1986. World Congress. Proceedings, Division 2, Vol. 1, 286-294. 9. Settaur, O.: The shrinking gene pool. New ·Scientist, 29. Juli 1989, No. 1675, 37-41. 1 O. Sperber, G.: Gojenje gozdov kot varstvo narave? Gozdarski vestnik, 1989, št. 9, 380-392. 11. Zupančič, M.: Ali divjad res povzroča ge- netsko siromašenje gozda? Lovec, Ljubljana, 1989, št. 12, 350-351. STROKOVNA SREČANJA GDK: 946.1 :(436) Letno zasedanje avstrijskega gozdarskega društva Solnograd, julija 1990 Vse kaže, da se v avstrijskem gozdarstvo nekaj spreminja. Zelo obiskano posvetova- nje z letno skupščino avstrijskega gozdar- skega društva letos v Salzburgu je prineslo polno presenečenj. Društvo si je za temo posvetovanja izbralo delovni naslov: ZA ZELENO POLOVICO AVSTRIJE (FOr die grOne Helfte Osterreichs) in povabilo veliko udeležencev. Slavnostni referat je imel pri- znani avstrijski profesor dr. Gerhard Bruc- kmann, profesor matematike in velik zago- vornik varstva okolja. Naslov njegovega referata je bil Pota v prihodnost. Posebno pozornost je pritegnila prisotnost vidnih osebnosti iz javnega življenja. Zvezni mini- ster za kmetijstvo in gozdarstvo dr. F. Fisc- hler je v uvodnem govoru na široko zajel· problematiko varstva okolja v Avstriji in dal razumeti, da v tej deželi prihaja novo eko~ loško obdobje, ko bo tudi v kmetijstvu potrebno govoriti o ekosocialnem tržnem gospodarstvu. Kmetijstvo postaja vse bolj ekološko usmerjeno. Zato se ne sme zgo~ diti, da bi naravnejši pridelavi konkurirala pridelava, ki sloni na roparskih metodah pridetovanja iz tujine. Podobno se je glasil tudi apel ministra gozdarskim krogom. Zelo živahna razprava je potekata v na- slednjih problemskih krogih: - gozdarstvo in razvoj lesarstva, - gozdarstvo in razvoj nesnage, - gozdarstvo in razvoj prostorskega na- črtovanja in varstva narave, - gozdarstvo in razvoj >>družbe oddiha«, - gozdarstvo in razvoj odgovornosti do okolja in informacijske družbe. Naj navedem te nekaj misli in sklepov, ki so se mi zde li še posebej pomembni: - V prihodnje ne more biti uspešnega varstva okolja brez gozdarstva in kmetij- stva. - Gozd je najdragocenejša naravna do- brina v avstrijski državi. - Lesna industrija bo uspešna le ob kakovostni pridelavi in predelavi. - Gozdarstvo postaja učitelj v prihod- njem varstvu okolja. - Les ima veliko prihodnost ob katasto- . fatnem dejstvu, ki dokazuje, da v našem okolju kroži nekaj tisoč umetnih kemičnih substanc in ogroža vse živo. Vrnitev k naravnim substancam, kot je les, rešuje okolje. - Gozdarstvo se mora v prihodnje pov- sem usmeriti k večnamenskemu gozdu, vendar ob ugotovitvi, da les v prihodnje ne bo več mogel pokrivati stroškov za krepitev drugih funkcij gozda. To dejstvo postaja vse pomembnejše zaradi mednarodne kon- kurence na lesarskem trgu. - Gozdarstvo se mora močno povezati z varstvom narave. Pri iskanju teh vezi je pomembna ugotovitev, da med varstvom narave in gozdarstvom prevladuje tisto, kar nas povezuje, in ne tisto, kar nas razdvaja. Pri tem bosta gozdarstvo in varstvo narave morala presoditi, kje uporabiti »metodo vitri- ne(< in kje ne. - Gozdarstvo in kmetijstvo se morata, da bi se izognila motnjam, zavzemati za razvoj >>Voljnega(( oziroma >>mehkega« turi- zma. - Podobno vetja za samo gozdarstvo. Potrebno je razvijati sonaravno gospodarje- nje z gozdovi z opuščanjem golosekov, s prehodom na naravno pomlajevanje in har- monizacijo vseh funkcij gozda, prenehati je treba z eksploatacijskimi metodami, pov- sem na novo urediti vprašanja divjadi, pri- haja nov tip gradnje gozdnih cest, odločno se je treba upreti vsem naravi tujim vplivom pri delu z gozdom itd. še posebej pa je pomembna pritegnitev javnosti k delu z gozdom. S tem pa se odpirajo povsem nova pota informacijske dejavnosti v go- zdarstvu. G. V. 7-8/90 387 Posvetovanje je bilo zaključeno z vrsto strokovnih ekskurzij, in so se vse nanašale na osrednjo tematiko. Pri tem je vsaka ekskurzija obravnavala svoj problem v šir· šem solnograškem gozdnatem prostoru. Kot gostu in opazovalcu na tej prireditvi so se mi nehote vzbudile misli in pomisleki: sosednja Avstrija se je tudi v gozdarstvu po dolgem času ekološko zbudila. Gozdar- GDK: 946.1 stvo išče svoj razvoj in obstanek po sana- ravnih poteh. V Sloveniji pa, kjer je v gozdarstvu na tem področju mnogo storje- nega, grozi uničenje naših uspehov zaradi neodločnosti gozdarjev, včasih neodgovor- nosti, še večkrat pa zaradi spanja pravič­ nega na divanu, ki se mu pravi les. dr. Dušan Mlinšek Srečanje gozdarjev treh dežel - Panonija '90 Gozdarji severovzhodne Slovenije, za- hodne Madžarske in avstrijske Gradiščan­ ske se redno srečujemo na vsakoletnih majskih srečanjih. Letošnje srečanje je bilo že 18. po vrsti in to na Gradiščanskem. Ko smo se letos ob koncu srečanja pogovarjali o tem, ali naj upoštevamo željo slovaških gozdarjev in jih priključimo, smo rekli, naj ostane vse skupaj tako, kot je bilo doslej. Kaj nas sploh združuje? Skupni in po- dobni gozdarski problemi in njihovo reševa- nje v tem delu panonskega prostora (enake ali podobne drevesne vrste, podobna klima ter tla in podobno). Kot vedno je srečanje trajalo tri dni. Letos smo se zbrali v mestu Oberpullendorf. Prvi dan (28. maja) smo si v kraju Lockenhaus ogledali tovarno in proizvodnjo stolov Braun. To je tovarnica s skupno 65 zaposlenimi in letno proizvodnjo 28.000 stolov iz bukovega lesa. Vse skupaj je pravzaprav na pol ročno delo v eni izmeni. Njihov boljši in dražji stol stane npr. v tovarni 2.000 ATS, v trgovini v Avstriji 4.000 ATS, na Japonskem pa 1 0.000 ATS. Vse se dela po naročilu in vse izdelke imajo prodane. Njihovo proizvodnjo nam je direk- tor in lastnik tovarne pokazal v tovarni sami, obširneje pa v lepem poslovnem prostoru z diapozitivi, opremljenimi s ko- mentarji in glasbo. Po naročilu delajo tudi opremo za znane hotele in kongresne dvo- rane po vsem svetu. Kot zanimivost naj povem, da so zaradi 388 G. V. 7-8/90 pomanjkanja prostora in proizvodnih zmog- ljivosti na tovarniškem prostoru morali poru- šiti nekaj manjših, starih stavb. V samo treh tednih je 16 kooperantov postavilo novo proizvodno halo in namestila stroje, tako da je proizvodnja stolov že 21. dan nemoteno stekla. 16 kooperantov je natančno usklaje- vala delo in posamezne delovne postopke načrtovalo do ure natančno. Jasno je, da se je 21 dni delalo noč in dan. Popoldne smo si ogledali še grad Schlaining v okraju Oberwart in zanimivi muzej v njem. Ogledali smo si še zdravilišče Tatzmannsdorf. Na terenu, kjer se sedaj nahaja zdravilišče, je bilo prej 30 hektarjev močvirja. Avstijska država in dežela Gradiš- čansko sta z ugodnimi krediti pomagala zgraditi to sodobno zdravilišče, v katerem je zaposlenih 400 domačinov iz okoliških, prej revnih vasi. Lep in zanimiv je zdraviliški park s skulpturami znanih umetnikov. Drugi dan (29. maja) smo si ogledali upravo Dorfl na posestvu dr. Paula Esterha- zya. Veleposestvo Esterhazy na Gradi- ščanskem obsega 50.000 hektarjev in je največje veleposestvo v Avstriji. Od tega je 28.000 ha gozdov, gozdna uprava Dorfl pa je že 313 let v posesti družine Esterhazy. Gozdna uprava Dorfl ima 7.200 ha go- zdov, vodi pa jo dipl. ing. Walter Maleschitz, ki nas je ta dan vodil po terenu. Kaj smo videli? Na gozdni upravi je zaposlenih 1 O ljudi gozdarskega (7) in administrativnega (3) poklica. Poleg tega imajo še 22 ( !) ·~ 1 1 1 :/ Il !1 :] I l ~ li li stalnih in 20 sezonskih gozdnih delavcev - pri letni sečnji 28.000 m3 lesa. Sečnjo opra- vijo z lastnimi delavci, pogodbenimi delavci in kmeti (Bauernakkordanti). 30% vse seč­ nje oddajo na panju za drva. Zanimiva je primerjava s podobnimi našimi gozdnimi obrati, zlasti glede števila zaposlenih. že nekaj let približno iste prodajne cene lesa in stalno naraščajoči proizvodni stroški gozdni upravi· narekujejo varčevanje in ra- cionalizacijo. Od leta 1955 pa do danes so število zaposlenih prepolovili. Zadnja leta uvajajo vzgojo hitrorastočih in vrednejših drevesnih vrst. Namesto rde- čega bora sadijo precej zelene duglazije in pričakujejo letni prirastek 1 O do 12m3/ha (pri rdečem boru 5m3/ha). Domači hrast nadomeščajo z ameriškim rdečim hrastom, pri katerem pričakujejo letni prirastek 12m3 (pri domačem hrastu 4,5 m3/ha). To pisano paleto drevesnih vrst dopolnjujejo orehova in češnjeva drevesa. To »sadno drevje« sadijo v razdalji 4 x 4 m. Prava banka pa je 1 O ha ograjenih nasa- dov s kavkaško jelko (Abies Nordmannia- na) in veliko jelko (Abies grandis). V treh letih imajo iz teh nasadov že prva božična drevesa, glavni donos pa pobirajo v osmem letu starosti nasada, ko so drevesca visoka okoli 3m. Sadijo jih v razmaku 1, 5 x 1 ,5 m. Prodajna cena božičnega drevesa je od 50 do 200 A TS/tm. KNJIŽEVNOST GDK: 903:(497.12):945.21 Največji finančni uspeh pričakujejo od nasadov ortaškega mamutovca (Sequoia gigantea). Stiriletne sadike so visoke že okoli 2m, pričakujejo pa letni prirastek od 25 do 30m3/ha, s tem da se pri pogozdova- nju ))primejocc praktično vse sadike. Sadijo v razmaku 5 x 5 m. Tretji dan (30. maja) smo si ogledali obnovljeni grad Lockenhaus in življenje v njem ter spoznali samofinanciranja gradu (hotel visoke kategorije s stalnimi koncerti klasične glasbe, kjer glasbeniki igrajo samo za potne stroške, hrano in stanovanje). Na koncu smo si v kraju Unterkohlstatten ogle- dali še novo centralno kurilno napravo na žagovino in sekance iz gozdnih odpadkov in vej. Skoraj cela vas je že priključ~na na to centralno ogrevanje. Avstrijska država, deželne vlade in občine s finančnimi po- močmi spodbujajo gradnjo kotlovnic na le- sne odpadke. Na koncu naj omenim še, da je bil vse tri dni z nami predsednik gradiščanskega gozdarskega društva princ Rasso von Bayern, poudariti pa moram, da je bil dva dni z nami tudi okrajni glavar mesta Ober- pullendorf. To kaže, kako velik pomen po- svečajo okrajni in občinski možje takšnim gozdarskim srečanjem. Branko štampar Marko KMECL: Slovenija brez gozda? Obup! Z nekoliko dramatičnim, a negotovi usodi naših gozdov zaradi vse večjih motenj v našem okolju primernim naslovom, je pri Gozdarski založbi pred kratkim izšla knjiži- ca, ki ima namen v kratkem in pregledno seznaniti bralca z gozdom nasploh, še posebej pa s slovenskim gozdom in gozdar- ·stvom. Knjižica ima 73 strani. V njej naj- demo 53 pretežno barvnih slik ter 43 skic in grafikonov. Knjižica avtorja Marka Kmecla, direktorja Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, je v naši ponudbi poljudnih gozdarskih del zapolnila veliko vrzel. Slovensko gozdar- stvo še vedno nima celovitega programa seznanjanja ljudi z gozdovi in gozdarstvom. opremljenosti slovenskega gozdarstva, odprtosti gozdov ter obsežnejši pregled njihovega zdravstvenega stanja, ki seveda vključuje problem umiranja gozdov, škode G. V. 7·8/90 389 To se nam maščuje. V usodnih časih, ne le za gozd, ampak tudi za gozdarstvo, njegovo prihodnjo organiziranost in vlogo pri gospodarjenju z gozdom, kot jih doživ- ljamo v letošnjem letu, to občutimo še posebno močno. Ljudem je informacijo pač treba ponuditi, in sicer kakovostno in v primerni obliki. Pri tem smo šibki, neinven- tivni in pasivni. Pričujoča knjižica prihaja kot naročena in je zelo primerna svojemu poslanstvu. Zaokrožuje dolgoletna avtor- jeva prizadevanja za seznanjanje ljudi z gozdom in gozdarstvom in njihovo osvešča­ nje za varovanje slovenskih gozdov, izpri- čana s številnimi uspešnimi in domiselnimi razstavami, različnimi drugimi prireditvami, prospekti, letaki ipd. V besedi in sliki, s skicami, grafikoni in številnimi podatki knji- žica bralce seznanja z zakonitostmi goz- dnega ekosistema, z njegovo vlogo pri ohranitvi vse bolj obremenjenega okolja, pa tudi s potrebnimi podatki o slovenskem gozdu in gozdarstvu. Knjižica je vsebinsko razdeljena v štiri poglavja: - Gozdni ekosistem, Funkcije gozdnega ekosistema, - Gospodarjenje z gozdovi, - Dodatek. V prvem poglavju avtor na kratko pred-· stavi zgradbo gozdnega ekosistema in poda pregled najpomembnejših gozdnih združb v Sloveniji. Znatna pozornost je posvečena funkcijam gozdnega ekosiste- ma. Avtor jih je razčlenil nekoliko drugače, kot smo tega vajeni v naši strokovni litera- turi. Funkcije gozdnega ekosistema je zdru- žil v regeneracijske (potrebne za obstoj in razvoj gozda), produkcijske in neprodukcij- ske, sicer pa je posamezne vloge gozda prikazal zelo nazorno in izčrpno. V poglavju Gospodarjenje z gozdovi je poudarjena sonaravna usmerjenost sloven- skega gozdarstva. Opozorjeno je na zgodo- vinske korenine načrtnega dela z našimi gozdovi. V poglavju je podan pregled nego- vanosti naših gozdov, tržne proizvodnje lesa, izvoza lesa, zaposlenosti ter tehnične zaradi divjadi in ogroženosti slovenskih go- zdov od ognja in vremenskih ujm. V tem poglavju so tudi pregledno navedeni najpo- membnejši politično-gospodarski in gozd- nogospodarski cilji, za katere se zavzema 390 G. V. 7-8/90 slovenska gozdarska stroka. V Dodatku avtor bralce seznanja z orga- niziranostjo slovenskega gozdarstva, pri čemer opozarja, da smo v organizacijskem pogledu v slovenskem gozdarstvu bržčas pred bistvenimi spremembami. Spregovori še o slovenskem gozdarskem šolstvu, o najmogočnejšem drevju naše dežele, o gozdnih rezervatih, navedene so nekatere dejavnosti, ki so v našem gozdu izrecno prepovedane, podan je pregled učnih poti in seznam gozdarskih podjetij, ustanov in drugih inštitucij. S knjižico lahko slovensko gozdarstvo s ponosom stopi med ljudi in predstavi sebe in slovenski gozd, ki bi ju slovenski narod, če bi ju podrobneje spoznal, vendarle moral ceniti. Če bi že posebej iskal kakšno osebno sugestijo k njeni vsebini, bi morda dejal, da bi lahko bila še bolj poudarjena sonaravna usmerjenost slovenskega go- zdarstva in kakšna beseda več posvečena našim gozdnogojitvenim načelom. Morda bi bralec tako spoznal še več duha v našem delu. A pustimo to ob strani, idej je lahko veliko, obseg knjižice mora biti omejen. Knjižica je tiskana v 5.000 izvodih, pri- _merno širokem krogu ljudi, ki bi jo morali imeti na svoji polici. Ocenjujem jo kot nepo- grešljiv pripomoček vseh učiteljev in men- torjev v naših osnovnih in srednjih šolah in potrebni »priročnik« vsem drugim kot uvod v seznanjanje z našim gozdom in gozdar- stvom. Knjižica je lahko tudi koristen pripo- moček gozdarskemu tehničnemu kadru na terenu, ki v njej dobi zbrane podatke, ki jih človek nima vselej pri roki, ko bi jih potrebo- val. Avtorju knjižice Marku Kmeclu gre prizna- nje in hvaležnost, da mu je kljub odgovor- nim delovnim zadolžitvam uspelo pripraviti knjižico, ki bo dobrodošla zares mnogim. Ne nazadnje moramo pohvaliti tudi njeno zelo lično zunanjo in notranjo opremo. S posvetilom na samem začetku knjižice je avtor knjižico posvetil »velikemu prijatelju gozda in ljudi, velikemu humanistu in narod- njaku« Tugomerju Cajnku ob njegovem 75. rojstnem dnevu. Ob visokem življenjskem jubileju se čestitkam uglednemu sloven- skemu gozdarju pridružujemo tudi njeni bralci. Živan Veselič IZ TUJEGA TISKA GDK: 907(048.1) Gospodarstveniki pomagajo Zemlji David Pearce: Economists befriend the Earth, New Scientist, 19. novembra 1988 Avtor poučnega prispevka je profesor ekonomije na Univerzitetnem kolidžu v Lon- donu in direktor Centra za ekološko ekono- mijo v Londonu. V članku razloži misel , da naložbe, ki škodujejo okolju, postanejo manj donosne, če k stroškom prištejemo tudi (v denarju izraženo) vrednost nastale škode v okolju. Gospodarstveniki, ki se posvečajo izračunom stroškov posegov v okolje, so zato v službi zaščite našega okolja. Ekonomija v splošnem ne velja za zna- nost, ki bi bila naklonjena Zemlji. Gospodar- ski razvoj razgrajuje in spreminja naravno okolje, ki se zdi nepotrebna podrobnost v borbi človeka za višjo raven življenja. Toda gledano celoviteje in dolgoročno si gospo- darski razvoj in skrb za okolje nista nasprot- na, ampak komplementarna cilja. V mnogih deželah v razvoju, zlasti tistih najrevnejših, je uspešnost njihove dolgoročne razvojne poti odvisna prav od skrbnega gospodarje- nja z naravnimi dobrinami, kot so pašniki, vode, plodna tla, gozdovi ipd. Razvila se je nova veja ekonomske zna- nosti - ekološka ekonomija, ki skuša na nov način reševati probleme dežel v razvo- ju . Pozornost usmerja v študij odnosa med okoljem in delovanjem gospodarstva in na teh spoznanjih nakazuje ekonomski politiki povsem nove usmeritve. Primer: Običajno ekonomsko sklepanje uči, da bodo ob po- večanju cen kmetijskih proizvodov kmetijski proizvajalci povečali njihovo proizvodnjo. Vemo pa, da to lahko storijo na dva načina: z intenziviranjem proizvodnje (gnojenjem, intenzivnejšo kmetijsko zaščito ipd.) ali pa tako, da v proizvodnjo vključijo novo površi- no. V revnih deželah so možnosti intenzivi- ranja proizvodnje omejene, širjenje obdelo- valnih površin pa zahteva krčenje gozda ali pa zajemanje vse strmejših zemljišč v hri- bovju v kmetijsko proizvodnjo. Oboje pa povzroči degradacijo okolja. Uveljavljene ekonomske zakonitosti postanejo v luči nuj- nega ohranjevanja okolja kot posebne do- brine relativnejše. V razvojnih programih bo treba posameznim prvinam in razvojnim ciljem spremeniti vrstni red pomembnosti. Nekatere mednarodne organizacije, tudi banke, so že veliko storile za uveljavljanje novih usmeritev pri oblikovanju razvojnih programov dežel v razvoju, med njimi npr. Svetovni inštitut za naravne vire v Wash- ingtonu, Svetovna banka, banki za razvoj Azije in Afrike in novoosnovani Center za ekološko ekonomijo v Londonu. Novi ekonomski pogledi imajo mnoge možnosti za uveljavljanje oz. vplivanje na razvojne usmeritve, npr. ob razgovorih vlad dežel, ki denar dajejo in tistih, ki ga spreje- majo, tudi ob sodelovanju nevladnih organi- zacij teh dežel, za zelo učinkovito se je npr. izkazalo ocenjevanje načrtovanih naložb. Pri tem se seveda pojavi nerešeno meto- dološko vprašanje upoštevanja ••cene« ekoloških in socialnih posledic naložb. Pri analizi načrtovanih naložb sta mogoči dve poti. Po prvi lahko od naložbe zahtevamo, da okolja sploh ne sme okvariti ali pa mora nadomestiti izgubljeno naravno dobrino drugod. Ker bi tak pristop, upoštevan do- sledno, onemogočil vsak razvoj družbe, uporabljamo njegovo blažjo inačico, po ka- teri je treba v stroške naložbe šteti pomoč krajem, ki jih bo naložba ekološko ali so- cialno prizadela. Z njo bi, kolikor pač mogo- če, zacelili ekološke in socialne rane, ki bi jih naložba povzročila. (Ta pristop je zelo blizu načelu »ohranitvenega« razvoja, ki temelji na nujnosti ohranjevanja »ekolo- škega kapitala«, kot so npr. tla, gozdovi, površinska in podtalna voda.) G. V. 7-8/90 391 Drugi pristop zahteva, da se podobno kot stroške naložbe prikaže tudi ekološke in socialne posledice, tako ugotovljene skupne stroške naložbe pa primerja z nje- nimi koristmi. če so skupni stroški naložbe večji od njenih koristi, naj bi naložbe ne uresničili. Metode denarnega ovrednotenja ekološke škode ekološki ekonomisti proučujejo že več kot dvajset let. Tudi tu so pristopi različni. Zanimiv je ·primer ovrednotenja boljše vidljivosti (ob morebitnem očiščenju ozrač­ ja) v Grand Canyonu. Uporabili so metodo ankete - spraševanja ljudi. Ljudi so vpraša- li, koliko bi bili pripravljeni plačati za boljšo vidljivost. Odgovore so preračunali v skupno vsoto, ki je znašala 7 milijard USD na leto. Čiščenje ozračja, ki je veljalo vsako leto 3 milijarde USD, je bilo torej nadvse donosna. Takšna metoda za revne dežele seveda ni uporabna. Pri ugotavljanju ))cene« uničenega okolja je treba poznati tudi reakcije ljudi, ki se bodo znašli v pomanjkanju. Tako so npr. ljudje v Etiopiji po krčitvi gozdov, izmučeni od suše, vojn in pomanjkanja kurjave, za- čeli kuriti z živalskim gnojem. S tem pa so poljem odvzeli prepotrebna gnojila. Enosta- . ven sklep za rešitev neugodnega stanja bi bil: saditi drevje za kurjavo. A s saditvljo drevja bi površino vzeli kmetijski rabi. Potre- ben je izračun. Strokovnjaki Svetovne banke so izraču­ nali, da je prav zaradi vrnitve gnoja zemlji naložba v pogozdovanja nadvse donosna. Pogozdovanje bi se po teh izračunih obre- stovalo že, če bi bila cena gnoja le 4 USD za tono, vrednost gnoja kot gnojila pa je 20 USD za tono, njegova uporaba na polju pa 392 G. V. 7·8/90 poveča pridelek za vrednost 60-90 USD. Izračun je torej pokazal, da je pogozdova- nje v opisanih etiopskih razmerah tudi eko- nomsko več kot upravičeno. Avtor končuje prispevek z ugotovitvijo, da je ne glede na dobre in slabe strani posameznih pristopov pomembno pred- vsem spoznanje, da potrebujemo znanje o denarnem ovrednotenju ekološke škode .. Načrtovanja v deželah v razvoju namreč vprašanju okolja redko posvečajo večjo pozornost. O gospodarskih načrtih odločajo ministri za finance in gospodarsko planira- nje, ne tisti iz okolju bližnjih področij. Edina pot do tega, da bi pri odločitvah upoštevali vprašanje okolja, je zato prikazati njegovo gospodarsko vrednost. To je prva naloga ekološke ekonomije kot veje ekonomske znanosti. Razumnejša presoja vlog in vrednot okolja bo že še sledila. * * * Očitno je pomanjkanje čuta za okolje pri tehnologih in gospodarstvenikih, ki priprav- ljajo in odločajo o velikih gospodarskih naložbah, splošno razširjena bolezen. Z njo se seveda srečujemo tudi v našem okolju. Človeku se upira, da bl vrednost zdravega okolja, lahko rečemo tudi svojega zdravja in zdravja naših otrok, spustil na raven denarnega ovrednotenja. A če to pomaga, je vredno poskusiti tudi po tej poti. Toda ali naj se potem ob trajno izgubljeni dobrini okolja tudi letna škoda zaradi nje- nega uničenja pomnoži s pravim številom let. .. ? Frenk Kovač