Leto VII Y Celjn, dne 14. avgusta 1912. St. 83. NARODNI LIST bbaja vsak Četrtek; ako Je ta dan praznik, pa dan poprej. — V>e pošiljatve (dopisi, reklamaoije, vprašanja itd.) je pošiljati m naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije io poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje štev. 1. Ponemčevanje koroških Slovencev. Slovenske ljudske knjižnice. (Dopis iz Koroške.) Mnogoteri so vzroki ponemčevanja koroških Slovencev ter se strinjajo s temi v drugih slovenskih deželah. Glavni činitelji pa so gotovo uradniki, podpirani od raznih ponemčevalnih društev, kakor »Schulvereina«, »Sudmarke«, ki so ob vsakem migljaju radovoljno na razpolago. Dokler je uradništvo bilo vezano na mesta, še ni moglo slovenskemu kmetskemu ljudstvu toliko škodovati. Toda ko je prodrlo tudi v vse manjše kraje slovenskega obzemlja, kakor n. pr. ravno nem-škutarski učitelji, ki so postali pridni delavci za »Siidmarko« in »Schulverein«, je začelo cveteti ponemčevanje tudi po kmetih, skoraj v vsaki vasi. Gostilničarji, krčmarji, večji posestniki, ki so postali po vplivu tega uradništva njih zagrizeni pristaši, priklenili so zopet od njih odvisne manjše posestnike, rokodelce itd. Ni pač skoro najti občine, kjer bi se v večji ali manjši meri to ne pojavilo, tako da je slovensko ozemlje na Koroškem s pristaši omenjenih dveh društev že prenapolnjeno. Treba nam je samo pogledati glasilo koroških Nemcev »Freie Stimmen«, katere nas o tem natančno pouče, koliko judeževih grošev se nabere širom slovenske zemlje, posebno Koroške. Ni čuda, ako »Slov. Branik« pravi, da so koroški Slovenci brez idealov. — Ali to dejstvo ne mora pretresti vsakega izvenkoroškega Slovenca? Edino 13. majnik je dal »Schulvereinu« toliko dohodkov, da je glavno vodstvo »Schulvereina« izreklo odseku za Koroško posebno zahvalo, kajti Koroška je bila izmed vseh dežel najpožrtvovalnejša. In kdo je glavni činitelj vsega tega delovanja? Nemško misleče učiteljstvo, katero lahko deluje v vsaki slovenski vasici, kajti že čez 50°/o učiteljev, ki so nameščeni po slovenskih krajih, niti slovensko ne razume, ker so trdi Nemci, vrhutega ima vse nemško misleče učiteljstvo izvrstno oporo v raznih obrambnih društvih, slovenski učitelji pa morajo službovati med Nemci. Že skoraj v vsaki vasi vidiš tablico: »SudmSr-kisehe Biicherei« (Sudmarkina knjižnica), skoraj v vsaki gostilni nabiralnik »Sudmarke« ali »Schulvereina«. Skoraj vsaki šoli po slovenskem delu Koroške priskoči »Schulverein« z denarjem na pomoč. Mladinske šolske knjižice imajo knjige od »Schulvereina« ali od »Sudmarke« ali drugih nemških rodoljubov; ljudske knjižnice se izpopolnjujejo na isti način. Ni čuda torej, ako nemški živelj vednomer vstrajno napreduje in Slovenci zaostajamo. Saj se skoro nikdo ne zmeni več za koroške Slovence. Ni čuda tudi, ako marsikateri krajni šolski svet ali občina v boju proti Nemcem obnemore, kaiti — denar je sveta vladar — in tega Slovencem manjka. Vzorno gospodarstvo je velike vrednosti in vzoren gospodar je ugleden. To se pa doseže lahko s pomočjo društvenega denarja, ki ga daruje »Sudmarka« in »Schulverein«, od slovenske strani pa ne moremo od nikoder pričakovati podpore. Tudi nemški denarni zavodi se spominjajo še vsako leto raznih knjižic in šol. Naše ljudstvo, skozi leta in leta predmet poskusov raznih političnih strank in sad slabih šol, ne pozna značajnosti. Sploh v narodni nezna-čajnosti ne vidi nobene slabosti, ker je še vse »Narodni List" itane za celo leto 4 E, ca pol leta 9 E, n Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage deiele na leto 5 E 60 vin. Naročnina ie plačuje vnaprej. - Posamezna itevllka stane 10 vin. premalo narodno probujeno in je kljub temu, da je med njim mnogo »fortschrittlich Elementov« (naprednih življev, kakor se imenujejo pristaši nemškonacijonalne stranke!) zelo nazadnjaško. Ako se hočemo količkaj bolj uspešno bojevati proti prodirajočemu ponemčevanju, nam je treba predvsem nuditi ljudstvu duševno hrano, katero črpa naše ljudstvo dosedaj skoraj edinole iz sedaj izhajajočih nemškutarskih časopisov in nemških knjig; treba nam je knjižnic, ki naj bi popravile deloma to, kar so zakrivile slabe šole, ter zboljšale pokvarjeni okus ljudstva glede berila. Ne samo v vsakem ogroženem kraju naj bi bile male knjižnice, tudi v kolikor toliko še varnih krajih slovenske Koroške jih je treba še tem bolj, kajti tudi tam čuti ljudstvo potrebo izobrazbe potom knjižnic in od tam tudi prihajajo oživljajoči žarki v ogrožene kraje. Kar se tiče knjižnic, smo koroški Slovenci zelo na slabem, in še obstoječe so z dvemi malimi izjemami nezadostne. Primanjkuje nam denarnih sredstev, da bi knjižnice izpopolnili ali ustanovili. Obračamo se torej do slovenske javnosti, do Slovencev po Štajerskem, Kranjskem, Primorskem, do Slovencev, katerim ni dana prilika poseči v narodni boj, kakoršen se bije pri nas, ter jih prosimo pomoči. V vsaki domači knjižnici izobraženega Slovenca se bo našlo nekaj knjig, ki bi jih lahko pogrešal, zatiranim Slovencem po Koroškem pa bi ž njimi veliko koristil. Prosimo vse rodoljube, posebno c. g. uradnike, učitelje, duhovnike, sploh vsakega zavednega Slovenca, dalje slovenska društva, vsakega rodoljuba, kateremu je za-bodočnost koroških Slovencev, naj pregledajo svoje knjižnice ter se nas spomnijo s kako knjigo. Sila je velika pomoč redka! Knjige sprejema: Društvo »Gorotan« (društvo slovenskih učiteljev in akademikov), — Sv. Peter pri Vašinjah, pošta Velikovec (Koroško^ (G p. u r e d n.: Temu pozivu se v polni meri pridružujemo. Pošljite dobre, zanimive knjige, katere bo ljudstvo rado čitalo; pošljite osobito take leposlovne knjige, s katerih čitanjem se bo budila v ljudstvu tudi narodna zavest.) Čebelarska razstava. ii. Za razstavo se kaže živahno zanimanje. Tudi glede čebelne paše prihajajo ugodna poročila, zlasti v planinskih in hribovskih krajih so čebelarji dobili že precej medu. Upanje je torej, da bo na razstavi med častno zastopan, kar je glavna stvar. Kdor še nI prijavil svojih predmetov, naj to takoj še danes stori, menda še nI prepozno. Začetkom prihodnjega meseca se prične z odpošiljanjem razstavnih predmetov. Vsaki po-šiljatvi se pridene (v zaboj) natančen seznamek vseh predmetov, vvrščen po skupinah; ravno tak seznamek se istočasno pošlje po pošti razstavnemu odb. Naredita se torej dva enaka seznamka. Prostor za razstavljene predmete bo do V2 □ m na mizi in do 1 □ m na tleh brezplačen; kdor pa zahteva več prostora, plača od 1 □ m na mizi s pripadajočim delom stene 5 K. — Med je dovoljeno razstaviti le udom »Slovenskega čebelarskega društva za Spod. Štajersko", vse druge predmete pa vsakemu brez izjeme. Zato naj udje omenjenega društva, kadar naznanjajo med za razstavo, priglasnici priložijo »legitimacijo* t. j. Oglasi «e raCnnajo po 16 vinarjev ena petit vrata. — Pri veCkratnifa objavah cnaten popust po dogovora. Pristoj-bine za oglate je plafievati po pošti na nailov: »Narodni List" v Celjn. oni zeleni listek, ki so ga dobili s priglasnico vred. Legitimacijo razstavni odbor potem vrue, ko vsasemu vpošlje »vstopnico*. Steklenice za med se naj naročijo pri Fr, Strupi, trgovina s steklom v Celju. Želeti je namreč, da bi vsi razstavljalci imeli enake steklenice, ker to na opazovalca kaj ugodno vpliva. Steklenice so najbolje po 1/2 in 1 kg vsebine; sicer se pa lahko najprej zahteva cenik. Tudi naročilu steklenic se pridene legitimacija, ker člani imajo ugodneje cene. Zraven steklenic se naj naročijo tudi »etikete", to so listki, ki se prilepijo na steklenice, in na koje se zapiše ime razstavljalca, kakovost medu, letnica itd. Podružnice naj naročujejo steklenice skupno, da prihranijo stroške; v tem slučaju seveda priložijo le eno legitimacijo. Priporoča se, da ne samo pošljemo predmete na razstavo, temveč se iste tudi osebno udeležimo. Torej dne 15. septembra v velikem številu v Celju. Na svidenje! Za razstavni odbor: Iv. Jurančič. Jz političnega stfeta. Smrtna obsodba v Zagrebu. Sodniki v znani obravnavi proti napadalcu hrvaškega komisarja Čuvaja, Jukiču in proti njegovim tovarišem-zarotnikom so v pondeljek izrekli sodbo, ki je javnost presenetila. Dasi se je jasno dokazalo, da je Jukič navaden norec, ki spada v norišnico, in da soobtoženci niso drugega zakrivili, ko da so se vsled svoje mladosti tuintam neumno izražali, vendar so sodniki obsodili napadalca Ju-kiča na smrt na vešalih, 5 obtoženih dijakov vsakega na 5 let težke ječe, enega na 6 let in enega na 6 mesecev težke ječe. Štirje obtoženci so bili oprošteni. Jukič je poslušal obsodbo mirno in brez razburjenosti. Ko je sodnik izjavil, da je obsojen na vešala, je vzkliknil Jakič: »Čuvaja dajte na vešala!" Na Bolgarskem je prebivalstvo skrajno razburjeno zaradi postopanja turških vojakov v Ko-čanih v Makedoniji, kjer so ti divjaki poklali več sto bolgarskih kristjanov. V nedeljo 11. t m. so se po celi Bolgariji vršili veliki shodi, na katerih je prebivalstvo pozvalo vlado, naj napove Turčiji vojno. Dogodki v Turčiji. Mladoturki so opustili svojo namero sestaviti svojo posebno vlado. Sploh se kaže, da je ta nekdaj tako mogočna stranka v par letih izgubila skoro ves upliv. — Dne 10. t. m. je prišlo iz Skoplja poročilo, da je predsednik komisije, ki jo je turška vlada poslala se pogajat z Albanci, Ibrahim paša ugodil vsem albanskim zahtevam. Tudi vlada sama je po veČini v vse albanske zahteve privolila. Povdarjati treba, da je vodja Albancev, Isa beg Boljetinac, stavil tudi zahtevo, da Velja vse, v čemur Ugodi turška vlada Albancem, todi ža Srbe v Stari Srbiji, Makedoniji in Albaniji. Na srbsko javnost je napiavil ta BoljetinČev nastop velik atis. Islam ali mohamedanska vera je na podlagi pravkar objavljenega zakona pripoznana tudi v naši državi kot verska družba. Maroški sultan Mulej Hafld se je odpovedal prestolu, ker je bil preveč pod uplivom Francozov in so ga maroška plemena zato začela sovražiti. Japonski cesar Jošohito je sklenil, da bo dal svojega sedaj enajstletnega sina - prestolonaslednika vzgojiti v Evropi. Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, celje sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni davek plačuje banka iz svojega. 4« • 2 it m* Posojilnica v Celju I v lastni hiši NARODNI DONI s obrestuje hranilne vloge počenši s prvim septembrom 1912 od dne vrloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 4V 514 20-1 mm. Z današnjo številko smo ustavili list v s m, ki nimajo plačanega vsaj do konca I. 1911. Opominjali smo dovolj, v listu in s pismi. Za naročnike pa hočemo imeti same gatove plačnike. Narodnjaki pozor I Dne 6. oktobra bo v Celju glavni zbor narodne stranke. Popoldne in zvečer bo velika ljudska slavnost za narodni sklad. Prosimo, naj ta dan izosta nejo druge prireditve. Kip (soha) pesnika Ant. Aškerca, ki ga je modeliral akademični kipar prof. Rtpič, se dobi v velikosti 40 era višine in 20 cm širiue pri tvrdki H. Sever, Stari trg 32, Ljubljana, za 10 K. Tak kip bi naj imela vsaka boljša hiša! Obrambno razstavo v Ljubljani priredi „Prosveta". Otvorjena bo 15. septembra iu bo trajala teden dni. Povdarjala bo predvsem stremljenja vsenemštva, kazala nemške načrte glede njih svetovne nadvlade, kazala boj Slovencev z Nemci, Lahi in Madžari. Učiteljska zborovanja v Celju dne 10. in II. so se krasno obnesla. Že pri sobotnem zborovanju delegacij so bili izmed 118 priglašenih delegatov (oz. delegatinj) navzoči 103. Profesor in vpokojeni okr. šolski nadzornik v Gorici g. Fr. Finžgar je bil izvoljen za častnega člana ..Zaveze". Zavezina pravila so se spremenila v toliko, da je odslej Zaveza le organizacija deželnih Zvez učiteljskih društev, oziroma kjer deželnih Zvez ni, učiteljskih društev. Sklenilo se je, da Zaveza nima ničesar opraviti z učiteljskimi gospodarskimi podjetji v Ljubljani. _Zaveza" je štela lani 35 društev s 66 častnimi, 1436 pravimi in 20 podpornimi člani. Na Štajersko odpadejo 603 člani, gotovo krasno število, znamenje, kako se štajersko napredno učiteljstvo zaveda pomena organizacije. Prihodnja glavna skupščina „Zaveze" se bo vršila drugo leto 13. in 1'4. avg., tik pred vseslovanskim sokolskim zletom v Ljubljani. V upravni odbor je bil iz Štajerske namesto umrlega g. Ign. Šijanca izvoljen g. Fr. Brinar iz Ootovelj. — V soboto zvečer se je vršil v veliki dvorani „Nar. doma" krasni koncert. Občinstva se je nabralo toliko, da je bila dvorana premajhna. — V nedeljo dopoldne se je vršilo glavno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 300 učiteljev in učiteljic. Zborovanje med drugimi pozdravil tudi deželni poslanec dr. V. Kukovec, ki je povdarjal, da so učiteljski dnevi v Celju pokazali, da vlada v slovenskem narodnem in naprednem učiteljstvo duh dela in poguma, trdno zaupanje v visoke ideale učiteljskega poklica. Ta duh vzdržuje učiteljstvo pokonci tudi sedaj, ko so iavne razmere malodane po celi naši domovini šoli in učiteljstvu neprijazne. Po raznih ustnih in pismenih pozdravih je predaval g. Kari Kveder iz Št. Jurja ob juž. žel. o „našem položaju in šolstvu", zavrnil klerikalne napade na šolo in obširno govoril o preosnovi ljudske šole. G. M. Rismal iz Rajhenhurga je govoril o stalnem nameščenju okrajnih šolskih nadzornikov; skupščina se je izrekla nato z veliko večino glasov proti stalnemu nameščenju, ker smatra to za škodljivo za svobodni razvoj ljudskega šolstva. Končno je še govoril g. dr. Ivan Lah iz Ljubljane o francoskem vzgojeslovcu Ru-s6 ju. S skupnim obedom, pri katerem se je izreklo mnogo lepih napitnic, so bili nato učiteljski dnevi zaključeni. Od južne železnice. Za postajenačelnika v Hoče je imenovan g. Ernst Jeras iz Trbovelj, v Sevnico pa g. Jenčič iz Opčine pri Trstu. Oba sta zavedna Slovenca. V Trbovlje je premeščen asistent Ivan Zorko, v Sevnico aspirant Rudolf Mejak. Narodno-soeljalno stranko snujejo v Ljubljani. Škoda, da se za take mladostne poskuse izgublja po nepotrebnem mnogo naprednih sil, ki bi bile dobro uporabljene v našem boju proti narodnemu nasilju Nemcev in njihovega kapitala in proti klerikalizmu. Strokovno narodno-socijalno organizacijo bi z veseljem pozdravili. Izjava. Na mnoga vprašanja naznanja podpisana zadruga, da se pri sokolski slavnosti v Trbovljah dne 4. avgusta t. 1. ni točilo vino te zadruge ne v steklenicah niti v sodčkih. Zadruga je vselej postregla le z dobrimi vini in ni dobila še dosedaj od svojih odjemalcev nobene pritožbe. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. 188 letna starka, kmetica Marija Polancov, je umrla 8. t. m. v Trnovem na Bolgarskem. Od 110. leta naprej je bila vdova. Vseh njenih 14 otrok je pred njo umrlo. III. vseslovanskl shod čebelarjev v Moskvi se je vršil 7., 8. in 9. avgusta. Ruska vlada je prirediteljem šla jako na roko. Udeležba je bila jako velika. Tretji 10-mesečni tečaj na deželni kmetijski šoli v St. Jurju ob j. ž. se bode končal z javnim izpitom d^e 22. t. m. ob pol 11. uri dopoldne. Otvoril se bode s petjem, pozdravom in letnim poročilom ravnatelja. Na to bodo izpra-ševali pomožni in stalni učitelji iz raznih pomožnih, vtemeljevalnih in strokovnih predmetov. Končno se bodo razdelila spričevala; po nagovorih se bode sklenilo s cesarsko pesmijo. Ta izpit naj pokaže javnosti vspehe tega tečaja, naj pa tudi nudi navzočim gostom, kmetovalcem kaj zanimivega v obče. Vdeležba gostov bode pokazala zanimanje za ta najneposrednjim potrebam spodnje-štajerskega kmetijstva služeči zavod. Vabljeni so LISTEK. Češki otok pod nemškimi valovi. Spisala Sokolova. — Poslovenil S. K. (Dalje.) n. Kdo ve, kako dolgo bi še trajal neprijetni molk med tema bitjema, ki sta se tako ljubili, a ne dovolj razumeli, kakor se na žalost dogaja mnogokrat v življenju, — da ni naenkrat nekdo glasno potrkal na vrata in vstopil s pozdravom: »Bog daj dobei večer!« Bil je mož srednjih let, po obleki delavec. »Dober večer, gospod Zavora, to je lepo od vas«, sta odzdravili Petrička in Tona. »Vsedite se k nama«, mu ponudita stol. »Hvala lepa. A gospoda Petrička ni doma?« je vprašal prišlec, oziraje se po sobi. »Kmalu pride. Kaj želite?« »Sam ne vem, kako naj pričnem«, reče Zavora, gladeč si v zadregi lase, ki so bili že precej beli, z levico je pa stiskal kapo. »Obljubil sem, da prinesem v soboto denar za one čevlje, a sedaj :.o mi odpovedali delo v tvornici. Kie naj vzamem, ali naj ukradem?« »Moj Bog, kaj se je zgodilo?« vpraša Petrička, ki je komaj čakala na ta denar, ki ga je rabila kakor sol. »No, kaj se ie zgodilo! Zgodilo se ie pravzaprav pred petinštiridesetimi leti«, reče trpko prišlec. »Rodil sem se na češki grudi, v češki koči, od češke matere in češkega očeta, a tej gospodi v tovarni to naenkrat ni povolji. Moral bi si bil izbrati nemške stariše, nekje na Pruskem. Od tam jemljejo pri nas najrajši delavce. A ker je sedaj pre-kasno, da naenkrat poiščem nove stariše, moram iti po Češkem za delom. Kakor da Ještjed ni na Češkem, temveč nekje na Pruskem. Pa tudi Stu-pecky, ki daje tudi k vam delat, neki Bartoš in Rozšlapil so tudi brez dela. Niti oni ne spadajo v nemško ceho —« pristavi in se grenko nasmeje. Tona je s sočutjem gledala nanj. »Moj Bog, kaj bodete počeli sedaj? A kaj pravi vaša žena?« je vprašala Petrička. »Eh, kaj za njo! Hip je ostrmela, a nato je dejala: »Pričakovala sem, odkar so pričeli odpuščati v Fischlovi tovarni, da prideva tudi midva na vrsto. A ti se, oče, ne boj! Od lakote ne bodeva umrla, dokler imava zdrave roke. Ni samo JeŠi-jed na svetu. Ce bi bil kaj zagrešil, bi govorila drugače; a sedaj, ko se ti ni treba skrivati, da si pripravil otrokom slabo ime, zakaj bi bil potrt? Ce smo Cehi, nismo krivi, kakor tudi ne, da so oni Nemci. Ne mi, in tudi oni si niso tega izbrali. Tudi sveto vero dobi vsakdo pri svetem krstu, pa naj bode Čeh ali Nemec. Tako je hotel z nami ljubi Bog, pa tako je tudi. Če bi hotel, da bi bili Nemci, bi bil dal, da smo se rodili v nemški deželi in da bi govorili nemški jezik. To se sliši, kakor bi težak voz ropotal po debelem kamenju.* Petrička je pri Zavorinem govoru nehote za-rudela in pogledala skrivaj na Tono. Ta je prenehala delati in uprla oči v pripovedovalca. Prejšnja tuga ji je izginila z obraza, okoli usten ji je krožil radosten nasmeh. Blaženka in Slavica sta pritekli k mizi in poslušali, a Blaženka, pozabivši popolnoma, da je malo preje hotela iti v nemško šolo, se je glasno smejala. Tona bi bila rada očitno pokazala, da se strinja z Zavoričinim mnenjem, a ni se upala, da ne bi morda zopet razžalostila mater. Nepričakovano je spregovorila Petrička po vsem prijazno. »Vaša žena je takšna Čehinja, kakor je moja Tona.« Tona jo nenadno pogleda, a videč, da jo mati prijazno, sicer mogoče v zadregi opazuje, jo je tako hvaležno pogledala, da je Petrička naenkrat oživela od njenega pogleda. »Da, to je čehinja, kakor je treba«, potrdi Zavora. »Dostikrat me je že radi tega dobro ozmei-jala. Bilo je takole. Nekateri tovariši so mi rekh: Kaj neki bomo dosegli s to le češčino? Še obleči nas ne more, kaj še prehraniti. Dobro živeti — to je glavno! Saj zna vsa gosopda nemško, in niti oni nočejo, da bi njihovi otroci bili sužnji. Naj bodo torej ne samo roditelji učencev, temveč vsakdo, ki se zanima zato, posebno pa vsi pospeševatelji zavoda. Duhovniška samogoltnost. Piše se nam: Nedavno je „Slov. Gospodar" z veliko nevoščlji-vostjo pisal, da je štajerski deželni odbor vnovič nakazal 4000 K v podporo učiteljstvu. Od teh podpor dobe po velikem moledovanju le bolni učitelji zase ali za svojo rodbino po (reci in beri!) 50 do 100 K. Nam pa je znan slučaj, da je dobil zdrav in gmotno dobro podprt župnik od deželnega odbora 400 K draginjske podpore. Kdo je podpore bolj potreben in kje je bolj škoda denarja? Če bodo klerikalni časopisi izražali dvome nad našo vestjo, pa bomo prišli z imenom na dan, da bo javnost vedela, kake vrste „obstruk-tionsfest" ljudje so to, gi sprejemajo na tihem bogate darove od deželnega odbora. Dobrodelna loterija za slovenske umetnike. Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani priredi s privoljenjem c. kr. finančnega mi-nisterstva efektno loterijo na korist slovenski upodabljajoči umetnosti. Izda se 20.000 srečk po kr^ni ter bo 200 dobitkov. Ti dobitki bodo originalne slike, risbe in kipi naših slikarjev, risarjev in kiparjev. Izobrazba, kakoršno širijo klerikalci med našim ljudstvom, se jako lepo zrcali iz dopisnice, katero smo te dni — seveda brez podpisa in celo brez poštnega pečata! -- sprejeli na „opravništvo Narodnega Lista v Cellu Cilli". Vsebina je dobesedno sledeča: „Kršanski krisjan zveličaj svojo dušo! ne maži iz srupon. kakor iz Šmarkovim Narodnim listom. Kderi hiši se toti list nosi, tam se nosi strupena kača al pa hudičovo olje. Kakor se je na breizjah (aha! Op. uredn.) pridgvalo nebodikdar noben človek zvaličan deri bo ta list prebiral, in kderi bo kspovedi pri stopil bo to prvo poprašan kaj za en list prebira in tam nesme lagat in boda sramotno proč zagnali to stega sledi da se keršanska zaničuje kderi hiši pride ta list pa še otroki dobijo v roke potem otroci Mašnike zaničujejo, ker se ta list naj bol veseli za gor sprijet či je kdo čez Mašnike. Vohaj." Nedolžno mladino hoče „nedolžui" dr. Korošec — tako piše v zadnjem „Slov. Gosp." — obvarovati »nesramnih liberalnih listov". Mislimo, da bi bila zanj bolj hvaležna naloga, če bi jo obvaroval pred raznimi Šorni, Berki, Rabuzi itd. Dvomimo pa, da je dr. Korošec sploh poklican za varuha — nedolžnosti! Štirje duhovniki so zdaj v preteku kratkega časa zginili iz lavantinske škofije iz strahu pred ričetom: pater Anzelm Murn, ki je že bil obsojen, ravnotako župnik Šorn, pred obravnavami pa kaplana Golob in Berk. To kaže. da je tudi Oni nekdaj gospodje, nočejo jih pošiljati v češko šolo, hodijo naj v nemško. Kakor so rekh, tako so tudi storili. Tudi meni se je nekaj dni mešalo po glavi, pomišljal sem na vse strani, doklei nisem dejal ženi: »Mama, dala bova Franička -vedite, to je najin najstarejši — v nemško. Naj se nauči nemški, da postane enkrat iz njega gospod« in pravil sem ji že vse, kako in kaj. Nekaj minut nič. To je že njena navada, kadar jo kaj iznenadi. A potem reče, kakor da se ne bi bilo ničesar zgodilo: »No, potem bi bilo boljše, da ga daš takoj v judovsko vero, kaj ne?« »A zakaj?« sem vprašal, ker vohal sem, da ima vrag svoje prste v njenih besedah. Dalje sledi. Koračnica celjskih barab. (Poje se po melodiji „Deutschland, Deutschland ttber alles". Spesnil jo je neki neznani hudomušnež o priliki svoječasne-ga „vpada Čehov" v Celje. Danes, ko so napadi celjske nemškutarske malarije na Slovence zopet na dnevnem "redu, bo dobro, da otmemo pesem pozabljivosti). Mi smo Nemci, korenjaki. Kamnje je pa naša moč. Pri pobijah smo junaki, In naš dan je temna noč. Mamke bindiš nas učile, A sedaj ne znamo več. Nova kri poji nam žile, Prapor črno-žolt-rudeč! Hudi smo kakor purani, Koljomo pa brez skrbi, Ko nas policija brani. Koga to ne veseli! Dušo in značaj prodali Smo za pivo in denar; Doktor Janez, ta nas hvali, „Ochs" pa nam je poglavar. „Aufgeregtes Volk" smo bili, Mirne Čehe šli smo klat; In potem smo se gostili, Plačal pa je magistrat. nastala med duhovščino lavantinske škofije strašna razuzdanost. Odgovoren za to je knezoškof Na-potnik, ki premalo pazi na to, kako se vzgaja v mariborskem bogoslovju njegova duhovščina. Ali ga ni strah, da se bodo podobni slučaji začeli še bolj množiti in bo kmalu imel prazno škofijo, ljudstvo bo pa vsled takih duhovniških škandalov &e prišlo ob tisto betvo vere, kar je še ima? Ne mi liberalci, ampak takšne vrste duhovščina je kriva propada vere. Le poglejte v razne druge kraje, kaj počenja duhovščina! Ali naj pripovedujemo razne zgodbice iz Malenedelje, Rajhen-burga itd.? Knezoškof Napotnik, napravite red med duhovščino, sicer pojde z vero in s klerikalno politično slavo nevzdržno navzdol! Od sodnije. Oficijal pri okrožni sodniji v Celju g. Anton Spende je imenovan za nadofici-jala pri okrajni sodniji v Litiji. WW OKraj. Iz Rajhenburga. Kaplan Gaberc se v „Slov. Gosp." in „Straži" — pere. Ne bomo se ž njim prepirali. Rečemo le: vse, kar je „Nar. List" pisal, je do pičice res! Če pa Gabercu še ni dovolj, pa mu lahko postrežemo z raznimi pikantnimi zgodbicami o poljubčkih, bonbončkih, mehkih ženskih prsih itd. Ali razume? Nevarnega vlomilca Franca Pučnika sta vjela te dni dva orožnika blizu Sevnice. Ko sta ga hotela zgrabiti, je Pučnik potegnil revolver in ga nameril proti glavi enega orožnika. V tistem hipu se je pa spodtaknil in padel. Po hudem boju sta ga nato orožnika uklenila in spravila v Celje na varno k okrožni sodniji. Zopet nesreča vsled avtomobila. Proti av-tomobilni mori bo res trebalo kmalu začeti z odločnimi koraki. Dne 6. t. m. je avtomobil grofa Kulmerja iz Zagreba bluu Dobove zadel v voz, na katerem so se peljali kmetje Franc in Martin Cetin, Jožef Starin, Janez Toporišič in Franc Per-kovič. Voz je razbit, kmete pa je'vrglo deloma na cestno kamenje, deloma v obcestni jarek, in imajo vsi težke poškodbe. SMrojcgraJki oKraj. T Vuzenici je bil v pondeljek popoldne s posebno častjo sprejet Korpov Vilči na kolodvoru. Počakala sta ga namreč sodnijski sluga in uradnik dr. Bratkoviča ter sta izvršila pri Vilčetu žepno rubež. Seveda se je mnogoštevilno občinstvo posebno zanimalo za ta »častni« posel vuzeniškega purgerja. Celo Vilčetova prijatelja, učitelj Denk in Slaparjev Jožek sta prišla gledat, da sta se na lastne oči prepričala, kakšna krivica se godi Nemcem v Avstriji. Pomislite ljudje božji: Korpov Vilček in žepna rubež na kolodvoru! CjtttotitersKi oKraj. Sv. Jurij ob Ščavnici. Naš župnik Janez Kunce je v nedeljo 28. maja s prižnice oznanil, da praznuje 4. avgusta 40-letnico maš-ništva in 25-letnico župnikovanja. Ni pa se mu zdelo vredno povedati, da bodo v torek 30. julija novi zvon, ki ga je g. Kupljen iz Žihlove fari daroval — pripeljali. Zvon so peljali od kolodvora od Sv. Križa čez Berkovce in Bolehnečice, kjer so ga s slavoloki, streljanjem in zvonenjem sprejeli in lepo okrasili. Bolj žalosten sprejem je bil pri Sv. Jurju. Ljudje, ki so med potom zvedeli, da novi zvon peljejo, so prihiteli nasproti, a od duhovnikov ni bilo ni sluha ni duha, ako-ravno je zvon imel že škofov blagoslov. Še le na prošnjo voznikov je prišel Kunce zvon gledat in prostor zanj pokazat, na kar se je izgubil, ne da bi bil dobrotnika Kupljena pogledal. Čudno je tudi, da je župnik v soboto 3. avg. zapovedal, da se mora v čast njegovih obletnic z novim zvonom zvoniti, akoravno ga je tako po mačehovsko sprejel. Zopet se je pokazalo, da se takim gospodom gre več za lastno, ko za božjo čast. — Cela fara — tudi največji klerikalci — se jezijo nad tem žup-nikovim ravnanjem. imm. Iz Žetal. Toča tudi našim krajem ni prizanesla. Dne 6. t. m. je strašno pobile v občinah Nadole, Kočice in Dobrina. Vinograde, vrtove in njive je na mnogih krajih popolnoma uničila.* V Prvencih pri Ptuju je umrl kmet Lovro Janžekovič, star 30 let. V Rogateu se otvori v nedeljo 18. t. m. zjutraj po maši v hiši tamošnje Posojilnice javna knjižnica, katero je ustanovil »Klub slovenskih naprednih akademikov v „Celju" v zvezi s »Političnim in gospodarskim društvom za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj". Da bi rodila knjižnica v narodnem oziru v tamošnjih narodno zapuščenih krajih obilo sadu! Slovenci iz trga in okolice, segajte pridno po knjigah! Mariborski okraj. Nemška Sola v Pesnici nad Mariborom je gotova stvar. Šulferajn je obljubil bvojo pomoč. Zidala se bo prihodnje Mtb na posestvu Jožefa Hojnika v občini Ranča pod imenom »Ottokar Kernstock -Schule". Ker ljudje o Kernstocku ču-jejo, da je nekje katoliški duhovnik, zato mnogi mislijo, da se bodo otroci odgajali v pravem katoliškem duhu in zato podpirajo zidanje nove šole. Iz Maribora. Dne 18. avgusta t. 1. bo imenovanih 21 gojencev mariborske kadetnice praporščakom, med temi štirje Slovenci in sicer: g. Dragotin Kocmut iz Sv. Jurja ob Ščavnici k c. kr. domobr. pešpolku št. 37 v Dubrovnik; g. Anton Kokalj in Josip Kos iz Ljubljane k c. kr. lovskemu bataljonu št. 7 v Kanal in g. Kari Marčič iz Litije k c. kr. domobr. pešpolku št. 8 v Prago. V Slov. Bistrici je že nekaj let pri sodniji uradnik, ki se smatra menda za odrešenika tamošnje nemškutarije. Svojo jezo na vse, kar je slovenskega, je pokazal aopet te dni v slovenski gostilni gospe K., ko je odtrgal raz stene dvojezični jedilni list, češ da se mora napraviti samo nemški. Čudimo se, da gospa K. trpi v svoji go- stilni še vedno tega izzivača, ki je že mnogim gostom zaprl pot v gostilno. Ko bi živel še pokojni mož, že davno bi bil zletel ta suhokrak na cesto. Če to ne bo dovolj, bomo drugikrat govorili odločneje in jasneje. C4W oKraj. Iz Celja piše »Slov. Narod" popolnoma upravičeno: Zadnja gorska vas ima na Štajerskem že podružnico štajerske kmetijske družbe, le vež tisoč duš broječe kmečko prebivalstvo Celjske okolice ni te dobrote deležno. In zakaj? Ker je osrednji odbor štajerske kmetijske družbe napram spodnještajerski nemškutariji še vedno preveč prizanesljiv. V Celju obstoja nemška podružnica štajerske kmetijske družbe, ki ima menda celih, beri in piši dvanajst članov — samih meščanov seveda. Podružnica že leta in leta čisto nič ne dela. Slovenskim kmetom in drugim, ki bi radi pristopili, niti ne odgovarja, ker se boji poslovenjenja. In osrednji odbor navzlic pritožbam ničesar ne stori, ustanovitve nove podružnice za Celjsko okolico pa bi Slovenci najbrže tudi ne dosegli. To je prava nemškntarska nemarščina in pristna kitajska zaostalost. Ker nemškutarji ničesar ne delajo in tudi ničesar delati nočejo, se naj Slovencem tudi ne da prilike za delo! Celje. V noči od 12. na 13. avgusta je bilo tu polno vojaštva. V pondeljek popoldne so prišli od Konjic bosanci, belgijci in razni drugi oddelki. Dne 13. t. m. zjutraj so šli naprej proti Žalcu in Vranskemu. Med potjo so se vršile polkovne vaje. Na Vranskem so v torek večer prenočili, in v sredo nadaljevali vaje čez Trojano proti Ljubljani, odkoder pojdejo na Kras, kjer se vršijo brigadne vaje. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 14. avgusta v gostilni gospice Pleterski na Bregu pri Celju. Iz Gaberja se nam poroča, da se je tam naselil neki trgovec, ki hoče baje ljudem vsiljevati klerikalno mišljenje. V našem skoro — skoz-inskoz naprednem kraju dajati v okno izzivalno klerikalne vžigalice »za omejene Slovence", je drznost. Sicer pa imamo tu naprednega slovenskega trgovca, in naša dolžnost je, da ga vsi naprednjaki podpiramo. Na Spodnjem Mestinjn v gostilni Janeza Zupanca se vrši v nedeljo 18. avg. t. 1. ob 3. uri pop. shod gospodarjev bližnjih občin, kjer bodo ti zavzeli svoje stališče glede nameravane okrajne ceste. Pritožili se bodo tudi radi skrajno zanemarjenih občinskih cest Če le mogoče, bo tudi kmetijsko predavanje. Pridite, ki se za stvar zanimate! S JUHI f1 in m°da0 blago za gospode in ilf^OlVIl lil/IIII gospe priporoča izvozna hiša rL\f|l|I UMIH - vLilnl _ Vzorci na zahtevo franko. Jako _ ■I zmerne cene. Na željo dam tnkaj I HI izgotoviti gosposke obleke. 107 48-27 Abzug Sernec! smo kričali, Wacht am Rhein in Bismarck Lied, V oknja kamnje smo metali, Potlej šli smo likof pit. Imenitno se imamo. Dobro nas redi naš krik. Nič ne de, če „tajč" ne znamo, Da le znamo »Heil und Sieg". Če pa kdo »e oboroži, Ubiti se ne da od nas, Ga državni pravnik toži, In zapro ga, to je špas. Magistrat bomo volili, Nemcem le dajali glas, Bindišarje prepodili, Prepošteni so za nas. Večno bomo dajč ostali! Če Slovenci več dado, Pa se bomo njim prodali In kričali »Živijo"! Pisma Komarovega Mihaleka s Hude liikje. Liibi gospodi tan pr Narodnen Usti! Dere sen Van to ovokrot pisa od anarhisten kongresa pa od verženskega kloštra, te bi me skoro vrag vzeja. V Križovce so me že dugo zvali, ka bi si malo svet znagledna, te pa sen se le ednok spusta tanto gor. Da ba veda, kaj de se zgodilo, za prcmojdiiši ne ba ša. Gren tan po eni vesnici, pa srečan Kovačiča, vete tistega, ki bi rad Veržeh klošter spova, pa nekše druge dede, ki so za klošter fehtali. Te pa ciljen Kovačiča: »Toti Komarof Mihalek je le ne za druga, kak ka bi ga doj buja. Zaj nan neče niše več teko dati kak prle." Jaz pa sen si zguča: »Molite, da ne spodnete v skišnjavo, takak tisti Weiss pr nekšoj koroškoj šparkasi." Paj, ovi pa pu meni, taka sen jin kumaj na križovski t&ren vuša, pa sen prle naje ne viipa doj glejati kak na Telovo. Te so me že tak viiha bolele od samega zvujejo, ka sen je moga malo viin porinoti. Te pa gledan tanto po polji, pa se mi je zdelo, ka neke vidin. Najprle se mi je zdelo, kaj kakši vtič, potli pa sen misla, kaj Miihiči, ki ma tan pr cirkvi zalogo mašinov, takši mašin za letanje odleta. Te pa sen tak gleda pa gleda, ka so me oči za soboj poteg-nole, pa sen se nenok tan pr briitifi znajša. Pitan enega pastira, če je vida takšni no takšni mašin mimo leteti, te pa mi je Čeh razloža, kaj šla ena svotevca za ogradi domu, za joj pa j kaplon tak beža, kaj sukja rep mela. Kak te deno človik včosik naopak vidi. »Ja ka so te toti kaplon takši?" sen čeheka pita, »Te vi totega kaplona ne poznate? Jezoš Marja ka uni vse spočijajo. Loni so ednok po eni veselici ob pol eni vnoči bider jeli s pevkami, potli pa so se ena tetica z Ilja-šovec hvolili: »Z našoj Frančikoj pa so nicor gospot kaplon ob dvema prišli domu." Iljašovski Čehi pa so bli potli krivi, ka so en plot podrli." Tota bla pa lepa, škoda ka bla dugša ne. Poglednen prek rame, pa vidin verženski klošter. Te pa se spotin, ka je da en klerikalec na »Križovsko opekarno" napis: »Ako Bog hiše ne zida, zastonj se trudijo, ki jo zidajo." Obrnem se nazoj k Solini, nn de mi že zna povedati, kak no kaj, e de verženski klošter tiidi takšno tablo ima. Tan pr Solini pa zaglednen židova z Bokovec, ki je proletino ja. „Paj Solina, ka še z židovskimi kožami hondlaš, ali kaj toti židov tu dela?" Ho-ho, Mi-Mihalek, Lizo, Mi-Mihalek pa še ne ve, ka verženski klošter židov pova." No tak ja! Zato sen ba te jas skoro bit. Te pa blo mi že zadosta, pa sen ša rojši v Boreče glejat kak je z rihta-rijoj. Tan so tak dugo ribtara volili, ka so ga ne mogli zvoliti. Pa so si eno kiinštno zmislili: »Eao viiš na mizo, te pa mo vsi mostoče okoli je držali. Keremi pa de na mostoče prišla, tisti de rihtar." Samo nevola je nevola. Viiš je odišla tistemi na nos, ki najč mostočov nema. Dere sen rihtarovo kučo zagledna pa toblo goreh, te pa bi rad vida ka je gor nabitega. Gledan, zbrišen si oči, gledan, ja šenta pa sen le dobro vida: »Wiener-Variete-Vorstellung, dressierte Hunde etc." Pitan rihtara, zakaj je denok to na tablo gor pribja, te pa mi reče: »Vejo oni, totemi gospodi, gi to mojo, smo gomanjsko viiš odali, da so neki Borečani pravili, kaj pre ne več za niic. Te pa sen jin to gor pribja." Srečno rihtar! Zdaj štenderan ciglence, deren fertik ten Van že pisa, e so že tiste jezere napre prišle, ki so nekomi sfalile. Kopat pa se ne hote, zdaj je malo vode, ka si nete kolen spotukli, tak Van pravi Vaš Slivnica pri Celju. Tn se je v nedeljo It. t m vršil zaradi skrajno neugodnega vremena nekoliko slabše obiskan shod »Političnega in gospodarskega društva za šmarsko - rogaško* kozjanski »kraj . Urednik Spindler je v kratkih besedah na raznih zgledih slikal potrebo izobrazbe, splošne in strokovne, za kmeta, delavca, obrtnika itd. Obsojal je osebno sovraštvo, ki je nastalo pri OAS zaradi političnih nasprotstev, in je priporočal medsebojno strpljivost in sooštovanje. V Jurkloštru je trgovec Mat. Pregrad, glasom poročil »Slov. Gospodarja" odličen pristaš klerikalne stranke, prodal svojo trgovino nemški tvrdki Neubergjer iz Reke. Trgovino vodi zdaj dosedanji knjigovodja Zangerjev.e trgovine v Celju. T Loki pri Zidanem mostu je 2, t. m. umrl Anton Kajtna, svoj čas skozi 15 let župan loške občine, šolski- načelnik itd. Iz Mestinja. Umrl je 31. julija v bolnišnici v Gradcu tukajšnji posestnik Blaž De ti če k v 43. letu starosti. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Uboj. V Ljubiji pri Mozirju so na večer 3. avgusta popivali fantje v gostilni Frančiške Rovšnik. Pri tem je Blaž Merzlak brez vzroka udaril s pivovo steklenico po glavi tovarniškega delavca. Pavla Muzga. Neki Hočevar je na to vrgel Merzlaka na prosto, fantje so se vsuli na njega in ga tako obdelali, da je Merzlak vsled poškodbe črev in ledyic dne 6. t. m. umrl. Žalosten slučaj in žalostno svarilo za tante. Rajše knjige v roke, čitajte in se izobrazujte! PrnJtVene in druge prireditve. Iz Levca pri Celju. Velika ljudska veselica prostovoljne požarne brambe v Levcu pri Celju se vrši v četrtek, dne 16. avgusta 1912 ob 3. uri popoldne na vrtu g, Hojnika v Levcu. K mno-gobrojni udeležbi vdjudno vabi odbor. T nedeljo popoldne Met v Bukov-žlak k veselici pri g. Sodimi. Začetek veselice ob 3. wi popoldne. Prostovoljni požarni brambi na Vitanu p?i Sv. Boltenku je daroval gosp. Robert Košar 20 K, in g. Vine Zadravec ie nabral v gostilni g. Štamparja v Vizmetincih od sosedov in drugih gostov 9 K 30 v. Vsem blagim darovalcem: Bog plati! Blaga srca, podpirajte ubogo mlado društvo! Braslovče. Opozarjamo še enkrat na veliko sokolsko slavnost, združeno z javno telovadbo, ki se vrši 1. septembra 1912. Po telovadbi se obdaruje 6 najholjših>telovadcey s krasnimi darili Priprave so velike in v najboljšem teku. Pričakujemo velik obisk. Bukovce. Prostovoljno gasilno društvo v Bukovcah priredi v nedeljo, dne 18. avgusta popoldne ob 3. uri v gostilni M. Korenjaka tombolo s krasnimi dobitki, veselico in plesom. Braslovče. Dne 18. avgusta ima naša požarna bramba razvitje in bjagoslovljenje nove društvene zastave združeno z veliko vrtno veselico pri g. V, Brišnjk-u. Dolgo časa je trajalo, pjedno smo dohili zastavo, ker pač stane denar, zato se čemo tudi sedaj, ko jo imamo, tudi primerno pozabavati. Najrazličnejši veselični spored bo skrbel za to, da ne bo nikomur žal, kdor nas obišče. »Pokol" na Vranskem priredi v četrtek 16. t. m. ljudsko slavnost v velikem obsegu. Na pj-ostomean vrtu sred! trga bookoli iu ofeoli mnogo šotorov, v sredini pa prostor za telovadbo. Dolžnost vsakega rodoljuba je,< da izkaže Vranskemu »Sokolu" svoje simpatije ter pohiti na veselico. V č&trtek naj se zkere vsa Sa.viP3.ka dolina na Vranskem! Na zdar! Iz Središča. K poročilu o 25-letnici tukajšnjega gasilnega društva s« pripomni, da se je tej slavnosti polnoštevilno udeležilo slavno bojno in veteransko društvo središko. Šestrazredna ljudska šola v Središču priredi dne 15. avgusta t. 1. (na Vel. maše dan) na Šolskem telovadišču v Središču Slomškovo slavnost s slavnostnim govorom, deklamacijami, petjem in Slomškovim dramatičnim prizorom »Zlate resnice". Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za sedeže 80 vin., za stojišča 30 vin. čisti dobiček je za šolske namene. VštuČaju slabega vremena je v šolskih prostorih. Iz Podsrede. Slavnost v proslavo stoletnega obstanka šole v Podsredi se vrši dne 18. avg. 1.1. ob 3. uri popoldne. Spored: 1. Spominski govor. 2. Petje. 3. Deklamacije. 4. Gledališki predstavi: »Darežljivi otroci", »Kaznovani šaljivec". 5. »Kosova gostija", poje šolska mladina, spremljajo domači tamburaši. 6. Obdarovanje otrok. 1. Razne otroške igre. Med posameznimi točkami igrajo podsredški tamburaši. Slavnost se vrši pri ugodnem vremenu na šolskem dvorišču, v slučaju slabega vremena pa v šolskih prostorih. Vstopnina prostovoljna. Šolski vesolici v Petrovčah, ki ste se vršili v prid šolarske kuhinje in za nakup knjig ubogitn otrokon dne 28. julija t. 1. v »Društvenem domu" in Jne 4. avgusta t. 1. v dvorani pri Šantelnu, izkazujeta 96 K 80 vin. in 125 K 10 vin., toraj 221 K 80 vin, dohodkov. Vsem cenj. obiskovalcem, c1 vovalcem in preplačnikom vstopnine se izrnka v - uenu šolske mladine srčna zahvala. Šolsko vodstvo v Petrovčah. ' 6. avgusta 1912. Ernst Slane, šol. vodja. Na Grobelnem se je vršila v nedeljo 4. t. m. lepa ljudska veselica, katero je priredilo »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-koz-janski okraj": Občinstvo — kmečko l|ndstro in drugi slbjl — je napolnilo vrt pr-od hi§o in obe sobi, da skoro ni bito več dobiti prostora, Pred hišo je g, Vnga lepo okrasil z .zelenjem in s hiše sta pozdravljali goste dve slovenski zastavi. Godbo je oskrbovala znana šmarska godba, petje pa celjsko-mariborski pevci, katerim izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo. Srečolov, prodaja šopkov in. drugo se ja lepo. obneslo. Posebej se tukaj zahvaljujemo gdč. Granerjevi za pripravo šopkov, gdčoama Granerjevi in Debelakovi za prodajo srečk ter gdčni Granerjevi za prodajo šopkov, konfetov, serpentin, razglednic itd. Tudi vsem drugim, ki so k uspehu veselice osobito tudi v gmotnem oziru pripomogli, izrekamo toplo zahvalo. Narodno veselico v Mestinju pri Smehu priredi »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj" v nedeljo, dne 1. septembra, ob 3. uri popoldne. Na sporedu bo predavanje, gledališka igra, petje, godba itd. — Opozarjamo sosedna društva že danes na to prireditev ter prosimo, isti dan ne v bližini ničesar prirejati! Čebelarska podružnica za gornjegrajskl okraj ima svoj občni- zbor v nedeljo 18. avg. 1.1. ob 3. uri popoldne v Ksaveriju pri Tišlerju po sledečem sporedu: 1, Zapisnik zborovanja na Rečici. 2. Blagajnikovo poročilo. 3. Volitev novega odbora. 4. Predavanje g. Černej-a iz Griž. 5. Vpisovanje novih udov. 6. Predlogi, nasveti in želje posameznikov. MOf A STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot syetovnoznano lilijno mleCno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co.. Tetschen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" Čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-27 jtaia narodna obramba. Mariborska Ciril-Metodova podružnica je poslala preteklega me&eea v Ljubljano sledeče prispevke: Narodni davek (nabr. g. Rozina) 12 K; nabiralniki v »Nar. domu" 4 K, v Medenovi gostilni 2 K in oni gospice Vlaste Vrtnih 8 K; pri kresu nabral g. V/jHren 5 K 26 vin., pri od-hodnici g. Severja nabrala gospica Danica Boc-ova 14 K in končno nabrale neimenovane rodoljub-kinje iz Maribora v Aškerč ev spomin 13 K 40 vin., skupaj 58 K 66 vin. — Prim rjaj nabiralnik iz »Nar. doma" z onim gospice Vrtnikove, ki tudi redno odpošilja svoje doneske, in postpj! Za obrambni sklad G M. Dr. se je prijavilo doslej 1060 kamnov,. Ciril-Metodova družba je imela v juliju 10.499 K 30 vin. dohodkov in 17.605 K 96 vin. izdatkov, torej 7106 K 66 vin. primanjkljaja. Križevel. Kegljanje na dobitke v prid C. in M. družbi je vrglo 20 K 20 vin. čistega dobička- Vsem kegljačem kegljaški na zdar! Odbor: 1 20« 9« 1912 i I 5. ,narodna zlrirka1 | 3< >©©< DOO ■:■ OOGGOGO ?ipi5i. Iz Središča. Naš kaplan bi rad na vsak nučin postal svetnik; svoje grehe, ki so tako očitni, da bolje" očitni biti ae morejo, hoče prikrivati čudnim potom. Starši, ki smo podpisaii zadnji dopis, nismo tiste vrste značaji kakor dopisniki »Slov. Gospodarja"; ti krmijo urednika v svoji pregoreči veri z vsakovrstnimi lažmi, mi pa se branimo s poštenimi sredstvi, nam je resnica sveta. Ako bi se osmelil naš kaplan cenj. uredništvu poslati kakršenkoli popravek, v koš z njim! — Povsod napreduje svet, tudi pri nas; ker biva dosedaj v župnišču še tudi župnik in je za kaplana odkazaua le ena soba, delajo se v našem trgu nekake predpriprave za zidanje posebne ka-planije, ki je tačas za silo nastanjena pri »vino-toču". No, saj se lahko dviga nad priprosto hišo ponosno nadstropje, raz katerega bode poveljeval in kjer bode kraljeval sliepac Marko. Večerja se dobi tam izborna, duševna hrana se nudi vsakovrstna, vino se toči pristno, politika se tam tira visoka; kaj hočete več? Kjer je dobro, tam smo doma. — G. Marko, poštene žene in gospodinje si več ne šepetajo na ušesa, ampak že prav glasno govore, da Vi zbujate s svojim ravnanjem in delovanjem v naši fari pravcati pnnt med gaz-daricami in služinčadjo. Ako hočete Vi z našimi deklami razpolagati, vzemite jih za svoje in prosta Vam pot. Dokler pa slišijo drugim in ne Vam, pa so glasom cerkvene in posvetne postave poklicane v to, da opravljajo vestno svoj po^el. Tej svoji nalogi pa ne morejo zadostovati, ko jih Vi g. Marko silite k raznim zborovanjem in vajam, h katerim prihajajo pa trudapolnem delu pozno na večer in se vračajo k počitku že v trdi noči. iS? (tem svojim ravnanjem kratite Vi g. Marko gospodarjem hasek in služečim škodujete na zdravju, v drugo pa se za pošteno dekle res ne dolmjjft nočna pohajkovanje. Vi g. kaplan imate bore malo dela, zato pa lahko žrtvujete »trudne pozne ure že" za razne izlete, naše dekle pa se morajo naspati, da se poprimejo s čvrstim telesom dela, ki jih čaka. Čudimo se res brezmejni popustljivosti našega č. g. župnika. — O Marko! nekaj časa še, in Vas ne bo več tu; Vaše seme, rok še Vaše pleve pa bodo ostale pri nas v žalostnem spominu. Marsikateri oče in gospodar, marsikatera pobožna žena in mati bode se še v poznih letih z obžalovanjem ozirala na Vaše pa-stirovauje. To je torej vojskujpča se cerkev! Tafce ne potrebujemo in tudi takih vojskovodij ne kakor ste Vi. Svojemu pogubonosnemu delovanju napravite konec! Če pa tega ne morete, pa odidite, makar v Rim! Iz Pragerskega. V nedeljo, dne 4. t. m. se je vršila v Hrastnikovi gostilni v Pragerskem, kjer biva sedaj privandrani krčmar Ottorepic, slavnost pragerskih nemških že ezničarjev. Razobesili so pri tej priliki več frankfurtaric pri gostilni kakor tudi pri privatnih hišah, na primer pri Zelanu, ki ponuja po slbvenskih občinah svoj cement in apno ter se kaže pri tej kupčiji še bolj Slovenca, medtem ko je v resnici eden najhujših hujskašev in posilinemcev na Pragerskem. Pri tej slavnosti seveda niso smeli manjkati različni mogotci iz Spodnje in Gornje Poljskave, da pokažejo solidarnost z nemškimi »ogroženimi" bratci v Pragerskem. Čudno pa je v očigied slabim narodnim razmeram v Pragerskem, da po-sečajo take in enake slavnosti ljudje, ki se javno trkajo na prsi in pravijo, da so Slovenci, medtem ko se v senci frankfurtaric in z nemškimi znaki prav dobro zabavajo. Tako se je opazilo pri zadnjih takih slavnostih še komaj sem došla poštna uradnika, katerih eden je od Sladke gore pri Šmar ju, drugi pa od SV. Jurja v Slovenskih goricah doma. In taki' ljudje se plazijo okoli slovenskih poslancev, da bi jim pomagali v različnih zadevah. Sram jih bodi! Naj pa velja tukaj za vse neznaeaj-neže rek: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". Središče. Dopisniki »Slov. Gosp." iz sre-diške župnije so prišli z osmo božjo zapovedjo navzkriž. Gospod Marko, tukaj imate hvaležno polje, da poučujete v toli potrebni veri svojo »krščansko mladino", ki se vsikdar ponaša z resnicoljubnostjo in poštenostjo, pa do danes še ne ve, da je laž greh. — Ena ura na teden je torej vendar premalo. Pika. Rečica ob Savinji. Tukajšnji šolarji so preteklo nedeljo priredili šolarsko veselico z zanimivim sporedom pevskih in deklamatorskih točk ter iger »S"egulčica"in sosebno našim re-čiškim razmeram primerne »Lažnjiva Nada". Da so bile vse točke izborno izpeljane, ne bodemo poydarjali. Najlepši dokaz temu so bile vsestranske, zelo laskave častitke in priznanja, posebno v okusu razvajenih veleč, gostov in letoviščarjev iž Mozirja in Ljnbnega. Tu je tedaj pokazala šola tudi neposredno po vnanje, da je čitritelj, ki mu je resno delo za njegov narod ur vzgojo njegove dece prva! Da bi to pač tudi naš narod vpošteval! Dasi je Prislanov kozolec ve.ik, bil je skoraj premajhen za nad 300 glav broječe občinstvo. Zato pa lahko z veseljem beležimo, da je preostala lepa svota, s katero pobite naši malčki k izviru naše bistre hčere planinske. V tem oziru gre predvsem iskrena zahvala vsem p. n. gostom iz sosednjih trgov in bližnjih vasi, ki so tudi gmotno pripomogli k popolnejšemu vspehu. Čast pa gdč. Tonči Ježovnikovi, ki ja prispela celo z vozom šolarjev! Prireditev je vodil zares nad vse izborno učitelj g. Branko Zemljič. Iz Dunaja nam poroča prijatelj našega lista: Dne 29. julija se je pri stavbi neke i hiše v 9. okraju zgodila velika nesreča: Opoldne so se delavci skrili v pritličju stavbe pred pekočim solncem. V četrtem nadstropju je bilo preveč opeke naložene, obok pa še ne zadosti suh. Naenkrat zagrmi in opeka predere vsa nadstropja do tal. Pogrešali so takoj štiri delavke. Rešilna družba in mestna požarna bramba sta bili takoj na licu mesta. Dve težko ranjeni delavki so kmalu izvlekli in rešilna družba ju je zapeljala v bližnjo bolnišnico; tudi eno lahko ranjeno so kmalu našii in so jo odpeljali na dom. Četrto pa je iskalo od pol ene do sedme ure zvečer 20 mož. Končno so jo našli, seveda le mrtvo truplo, strašno razmesarjeno. Prišel je njen mož, ubog delavec in s solzami v očeh izdihnil: »Fani, tako te moram videti, uboga sirota! Zjutraj si mi še stisnila roko, kakor bi bila vedela, da te čaka nesreča". Drugi dan jo pripeljal tja mala otrečiča in jima pokazal, kje so našli mater mrtvo. Otroka padeta na kolena in s povzdignenimi rokami med bridkim jokom molita1 za ljubo mater. Bil je >to silno žalosten prizor. Iz Slovenskih goric. (Dr. Krekovi učenci na Štajerskem). Ta novodobni Antikrist sicer še ne deluje osebno v naših Gospodovih goricah, vendar so se njegovi nanki že korenito razširili. To kaže med drugim tudi šentjurski kaplan Ivan Bozina. Že dalje časa pase ta mož Marijine device v srečni fari Št. Jarij v Slov. goricah, kjer imajo naš difini orjak in poslanec Roškar zviSsno nad vsemi kmeti svoj lepi ekstra stolec v cerkvi. Kljub strogemu regimentu, ki ga vodi mož nad svojimi ovčicami, mu te vendar niso tako pohlevne, kakor bi si gospod želeli. V naslednem dogodbica: Dne 25. julija t. I; to se nasrkali med drugim tudi vse časti vredni g. Ivan Bozina sladkega vinca pri Sv. Ani na Kremberku, menda v posebno čast in slavo te posebne dobrotnice mnogih mamic. Radi tega -č. g-u kaj očitati, bi bilo ne le grdo, marveč tudi skrajno nehvaležbo. Polili svetega ogaja, da so jih nevajene noge komaj nesle, so prišli gospod tisti večer nazaj k svojemu Sv. Jurju, ki je bil, kakor znano, velik junak. Kaj čuda, da se je nekaj tega junaštva poprijelo že itak jako dovzetnega gospoda. Ko so namreč tamkaj našli okoli mize zbranih nekaj upornih ovčic, so smatrali kot svojo pastirsko dolžnost, pošteno zabavljati na navzoče. Pričujoči Dominik Koser, 18-leten fant, je nato vstal ter rekel, da gre k g. župniku pomoči iskat. Tu pa je zavrelo v častivrednem. Šel je za fantom ter ga iz gole ljubezni počel venomer klo-futati in sicer s tako vztrajnostjo, da ima fant na glavi vidne znake in nasledke. ,.Apostol ljubezni" pa pride pred sodnijo. Razne novosti. Pozor pred malo v rednimi umetnimi gnojili ! V zadnjih letih se je ob raznih prilikah pokazalo, da se je z malovrednimi umetnimi gnojili pridno trgovalo. Med drugim so se prodajale malovredne žlindre kot pristna, dobra Tomasova moka. Take moke neznanega porekla so se pojavile v zadnjih mesecih tudi pri nas v Avstriji, tako da je kmetovalcem nujno svetovati, naj pri nakupu vedno pazijo, da dobijo pravo, dobro To-masovo moko. Pred vsako škodo zasigura nakup Tomasove moke »zvezdna znamka«, ker je ta znamka postavno vpisana in se prodaja blago le po garanciji vsebine fosforne kisline. Strašen potres so imeli 10. t. m. na Turškem. Mnogo krajev je popolnoma razrušenih in človeških žrtev je na tisoče. Vesel političen shod. »Narodne Noviny« poročajo: Ogrski poslanci I. Bake, K. Huszir in Elemer Preszby so sklicali v gozd pri Velikem Kor65u volilen shod, pri katerem so napravili pojedino za 2000 oseb. V 28 Velikih kotlih so skuhali golaS iz 450 kg mesa. Po golašu so spili navdušeni volilci 19 hektolitrov vina in 36 sodčkov piva. Zadnji dopisi. Iz Trbovelj se je preselil obč. zdravnik g. dr. Branko Žižek kot okr: zdravnik v Idrijo. Mesto obč. zdravnika v Trbovljah je razt isano. V Dobju pri Planini je padel s slive 15-letni sin Jurija Gradiča in se tako hudo poškodoval, da je v petek 8. t. m. v bolnišnici umrl. Veselica v Št. Vidu pri Ptuju se je zaradi slabega vremena v nedeljo 11. t. m. preložila na 18. avg. Vspored isti. Veselica pri vsakem vremenu, v slučaja slabega vremena v I. nadstropja. Slovenci, pridite mnogobrojno! I. razstava južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu se vrši od 15. do 22. sept. 1912. O pobeglem kaplanu Berku se trdi z gotovostjo, da je vzel s seboj 18.000 K. Politična hnjskarija mu je očividno dobro nesla! Veiičane. (Občinske volitve.) V naši občini so dosedaj vladali nemoteno izključno sami klerikalci. Pri tokratnih volitvah pa so si osvojili prvi in drugi razred narodni naprednjaki in sicer brez kakih večjih težkoč. To je dokaz, da bi že zdavnaj lahko bila uprava občine v narodno naprednih rokah, ko bi storil vsak volilec svojo dolžnost. Tudi tretji razred bi si lahko pridobili, če bi ne bili — prekomod. Toda: zamujeno ni zgubljeno. Mihalovčani, posnemajte nas! Mihalovski in ivanjkovski narodnjaki se veselimo nad izidom občinskih volitev v sosednih Veličanah ter prisrčno čestitamo zavednim vo-lilcem. Živio, napredne Veiičane! Plešivec. Zelo smo se pri nas razveselili, ko smo zvedeli, da so zmagali z večino narodnjaki v veličanskih občinskih volitvah. To nas navdaja s pogumom. Živeli volici! Jeruzalem. Narodno naprednim volilcem občine Veiičane kličemo iskreni: Bog vas živi! Mi se radujemo! Kotariba. Zmaga je naša! Veličanam: slava! Le tako naprej! Ponikva ob juž. žel. V zadnji štev. »N. L.« je bilo čitati med novicami tudi o našem deželnem poslancu Vrečku. Gospod urednik! Sedaj vas bo Vrečko na bodočem nedel jskem shodu pri Sv. Štefanu kar za zajutrk pohrustal in povrh si bo še privoščil lep porcijon ponkovških dopisnikov in poročevalcev. Vem, da Vas že grize vest, da ste tako razžalili »neomadeževani« značaj Vrečkov. Da si torej olajšate svojo kosmato vest, . vam svetujem sledeči Vrečkov dobesedni popravek : Jakob Vrečko p. d. Lončar v Stangrabu, ittia 15 gat, neumazanih, temveč lepo opranih, tudi ima dvajset srajc, katere mu njegova stara komaj v štirinajstih dneh naštima. Sploh je Vrečko jako snažen človek, ki je pred1 leti svojo boljSb polovico s krtačoj zribal ... — Ponkovljani dobro vemo, da nečete smešiti kmetskega dela s tem, če v malo smešno luč postavite takega >'slamjeka«, ki je napihnjen kot puran, ki zna celo dve šprahi — boleško in ponkovško, v ostalem pa je navaden človek kot drugi. K .... Velika poletna veselica v Bukovem žlaku dne 18. tm. obeta biti zelo zabavna. Omenimo le tombolo, telefon, turško kavarno, plesišče, polno-števiihb narodrto godbo, petje, tamburanje itd. — Veselica se vrši na najlepšem rileistii teharske župnije. Celjanom je izlet v Bukov žlak vsikdar nekaj prijetnega in pričakujeHtO tokrat iz Celja vso slovensko družbo brez izjeme. Teharje bodo zastopane do zadnjega. Apelujemo pa tudi na druge kraje v bližnji okolici, posebno Štore, Št. Jur, Grobelno, Dramlje, Škofja vas itd., da se udeležijo častno naše veselice. Gospod Sodin ima dobro kapljico in kuhinjo. Nikomur ne bo žal! Na svidenje ! Miljonskc zbirka za narodni sklad: Zadnji izkaz (pravilno): 11.755 vin.; v Plo-jevi gostilni pri Pepci na Bregu pri Celju se nabralo 400 vin.; zbirka v Celju V juliju 3610 vin.; porcijunkulski romarji v gostilni Pleterski na Bregu nabrali v veseli družbi 300 vin.; Jakob Urbane v Lehnu 200 vin.; skupaj 16.265 vin. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Idrija: Na delgu še za celo leto 1912. — Frank Sorin, St. Louis: Naročnino imate plačano do 10. VIII. 1912, torej ste na dolgu do konca 1. 1912 še K 218. Naslov smo spremenili! Pozdrav v daljno tujino! — B. D., Leoben: Plačano do 30. IX. 1912. LISTNICA UREDNIŠTVA. Sladkagora: Nima pomena! — Ljutomer: Kaj mislite, da je naš Ust za to tu, da bo „štriglal" dekleta, če je katera imela rajši kanouirja nego Vas? Sicer se pa niti podpisali niste in ne Vemo, kdo ste! — Gornjigrad: Danes žal ni več šlo! — Žalec: Nam je žal, ampak uredništvo smo morali zaključiti že včeraj v torek zjutraj, posebno za daljše dopise, ker smo morali zaradi praznika list izdati danes v sredo! Rasen predlog in nasvet vsaki gospodinji, ki želi napraviti iz žita okusno, dehtečo, a vendar po ceni kavo. Tej zahtevi odgovarja v popolni meri zrnati kavi po okusu najbolj slična Jranckoua Perlrž, znamka: PcpIpo Uvažujte, cenjena gospodinja, navodilo, ki se nahaja na vsakem zavitka. Dobi se povsod. Loterijske številke. Line, 10 avgusta 1912: Trst, „ „ „ 73, 28, 31, 4, 71. 88, 46, 9, 27, 41. 33 parnikov I Avstro-Amerikana, Trst Redno prevažanje potnikov in blaga v Grško, Italijo, Španijo, Severno in Južno Ameriko. V Njujork iz Trsta z novimi brzoparniki Anstro-Amerikane „ Cesar Franc Jožefi." ali,.Marta Washington". Prevoz od Gibraltarja v Njujork traja 7—8 dni. Pred-idoCih 6 dni je brezplačna zabavna vožnja po Jadranskem in Sredozemskem morju, ker je cena za sknpno potovanje ista ko sicer za navadni prevoz. Bližnji odhodi: „Cesar Franc Jožef I." 17. avg.. „Alice" 24. avg., „Laura" 31. avg., „Martha Washington" 14. sept. Za krožna potovanja po Srednjem morju z velikimi par- niki posebne cene. Podrobne podatke daje: ravnateljstvo v Trstu, Via Molin Piccolo 2 in Kari KifEmanna nasl., Maribor, Grajski trg 3. 484 3-2 30 minut od mesta Celja, je in pripravna za trgovino. Naslov ništvo „Narodnega Lista" Mala oznanila. mastno tiskana beseda stane 10 vin. navadno tiskane pa po 4 vin. Znesek je vpo-slati liaprfej; ker se drugače inSerat ne objavi. Sušilnica za hmelj manjše oblike, katero je mogoče poljubno prestavljati iri ki se da izven hmeljskega časa popolnoma zložiti, je po iz-vanredno nizki ceni takoj na prodaj. Natančnejša pojasnila daje restavrater kolodvorske restavracije v Žalcu. 509 IX 5QO kron !! Valil' plačam, če moj zatiralec koreninic ,Ria-marijll>' ne odstrani vaših kurjih oSes, bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-mehy, Kaschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 519 3 te knjigoveznica. i_q_H_i Nič več beganja kadilcev cigaret OTTOMAN Ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 52-16 B^ Nahrbtniki ^g najboljše kakor osti po raznovrstnih cenah, nadalje planinske dO-pisnice Savinjskih alp, papirnate čaše in Iz aluminija, dobivajo pri tvrdki se Za vrtne veselice: Iampljone, konfeti, serpentine, karte za tombolo, papirnate krožnike, ser-vijete itd. — Zaloga raznega papirja. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljeoegs 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h ; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 b; 1 kg velefinega, snežnobeiega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, onega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. - Kdor vzame 5 kg, 443 dobi franko. 50-5 Zgotovljene postelje iz gogtonitega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13"—, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4"50, K 5 20, K 5"70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka. K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoCe se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zasto •' i D ti*. -M« Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 26 52-33 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. agjsgggg} Najnovejša iznajdba! [i^Jjg^ffl I i zamore se lahko in naglo pogasiti le s Velik požar Smekalovimi brizgalnicami z 40% delavske sile pomanjianim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — Y vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! R. L Smekal, Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetev, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov. 27» irth, vrtnar v Ustju n. O. (Češko). Prepričajte se in pri naročilih se sklicujte na ta inserat 164 26-26 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v last i hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 1/a od sto brez odbitka rentnega davka, llloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4 V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 32 26-18 Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 ^ CELJE « Ring štev. 2 Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov^ za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. Za mnogobrojai obisk prosi Ani. Kocuvan, trgovec, Celje. Naše najmodernejši urejeno špecijalno tovarniško podjetje stoji že 40 let na čelu tovarn za stiskalnice (preše) in uživa v strokovnjaških krogih najboljši glas. 105 Zahtevajte posebni katalog št. 448 a vinskih in sadnih stiskalnic, kompletnih moštarnic, hidravlskih preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd. Nad 700 medalj in prvih priznanj Ph, i ayfarth & Co. i^ttlTZSŠiE^ Ini Dunaj II. Taborstp. 71 1500 delavcev. Zastopniki se iščejo. = vM so* I za gnojnico, ki izvrstno dela in ! je poceni ter brez pogreška. Nad I 15.000 sesalk je v obratu in nihče j se ne pritožuje in ne zabavlja.] Take sesalke kupite le pri tvrdki I Jože Klement tovarna kmetijskih strojev Hrobec n. t. (Češko.) 137 52-26 C 1C H tS T^l "f £1 TI 1Q ^ forz°paHlniki za VL 1 telili <1 živinsko krmo iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabia. — Največja špecijalna tovarna za brzo- parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" parilnik se pošlje tudi s post. var. napravo za kuhanje žganja. ,Titan!a" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja neprekosljivi. Senskl obračalniki, senske grablje, sejalni stroji v priznano najboljši kakovosti. „Titania-Werke", Wels 173 (a- ^ Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se Iščejo. 3 M 3 m pl M 31 M N 51 m pl Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. 62 51-33 Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. T S 0 j jpH ^ s I ?? registrovana kreditna in stavbena zadruga l^H^dlul UUII1 64 z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je w Celju, sprejema HT hranilne vloge od___ j> mm ^ C % Rotovška ulica št. 12 vsakega, je član zadruge ali ne n^f Ct^ I C I I Uraduje se vsak dan in jih obrestuje po MT* 01 Mr ^ OJ U lO F nfkov od-?!—"Jl^re Hl*anilne knjiiice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi © © © dopoldne. © © se se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Penzifonistu se odda lepo stanovanje z 2 sobama, kuhinjo, drvarnico in vrtom, v bližini Vojnika, ob državni cesti. Cena po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo „Narodnega Lista". 489 3-3 B4tno pristno ■ to 189 44-26 se priporoča za napravo želesnlb ograj, vrat, oken, stopnic ter sa vsa konitrnkcljska dela, itedllnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Briicken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteie. Celje. Vse po dnevnih cenah. ioe 48-29 Celje. Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga sveže žgane kave. te te te te te te * j. tete *> o te t Slovenci! Zavedajte se! Ivan Ravnikar Celje Grafika cesta fttev. 21. Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Trgovina z moko in de želnimi pridelki Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Kupujem vse deželne pridelke po najvišji PT> dnevni ceni. IS Zaloga rudnin skih voda x te te te & * j te tete te te te te ti te te žš te te tetetiz te ii Edino delniško pivovaraiško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v 'J11'1^1"' Svoji k sTojim! priporofia svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo v sodčkih in steklenicah. m 126 47-28 347 Razpošiljalna zaloga 62-15 dalmatinskih vin Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 Ima v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska vina in razpošilja na veliko in v steklenicah, črno vino ^Plavac" za slabokrvne in druge vinske špecijalitete se tudi razpošiljajo. I {Zahtevajte cenik!! Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust. Za naravnost vina se garantira. w Priporočam svoj vinotoč na drobno. Si Južnoštajerska hranilnica v Celju "g v Narodnem domu. Ojprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre ^ dopoldne in jih obrestuje po f^"* 4 '/8 °/0 ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Sni; rje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoiistne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-29 F "Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, J-' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne o*. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico.