Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju".
Uredništvo in opravništvo se nahaja začasno OosposRsi niica štev. 26, I. nadstropje v Celju Naročnina za nečlane letno Din 8G*—, člani gostilničarske „Zveze" dobivajo list brezplačno.
§tev. IO. I
V Celju, dne 20. novembra 1923.
.
I.efo S.
Poročilo
o UII. gostilničarskem kom grešil na Sušaku.
Dne 15. oktobra 1923 zvečer ob 5. uri je privozil osebni vlak iz Zagreba v Bakar, kjer smo morali izstopiti ler se preseliti v drug vlak, kateri vozi iz Bakra v Sušak, kamor smo dospeli ob 5 t j uri zvečer. Omeniti moram, da vozi vlak iz Zagreba samo do Bakra in od tam poseben vlak do Sušaka radi neurejenih razmer na Reki, katera je od Sušaka samo z vodo Rečico razmejena ter kakih 15 korakov široka.
Ob prihodu iz vlaka je odbor gostilničarskega kongresa sprejel delegate, katerih je bilo približno 200 iz vseh krajev Hrvatske, Slavonije, Slovenije, Prekmurja in Medjimurja, ter jim dodelil stanovanja.
Odbor se je takoj podal na posvetovanje radi dnevnega reda za prihodnji dan, ostali delegati pa so se podali k počitku na različne kraje, kjer so že imeli pripravljena prenočišča.
Dne 16. septembra točno ob 10. uri je otvoril sklicatelj, gosp. Srečko Pav-lekovič, predsednik Saveza gostilničarskih zadrug za Hrvatsko in Slavonijo, kongres, pozdravil navzoče gospode delegate za finančno kakor tudi za trgovinsko-obrtno ministrstvo, gospode od politične uprave v Sušaku, kateri so se tudi udeležili kongresa, ter posebej delegate iz Slovenije, ka-
kor tudi druge hrvatske in slavonske delegate.
Sokolska dvorana, kjer se je vršil kongres, je bila popolnoma zasedena po delegatih, tako da poročevalec ni imel niti prostora, da bi si bil beležke notira! ter je moral stoje pisali.
Gospod Pavlekovič je v vznesenih besedah obrazložil pomen kongresa in obširno razpravljal o prvi točki dnevnega reda : o reformi go-stilničarstva na podlagi unifikacije obrtnega in točarinskega zakona Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva, da naj vlada upošteva obrtni zakon bivše Avstrije, kateri je še najbolj primeren za sedanje razmere.
Pri drugi točki se je sklenilo, da se ustanovi gostilničarska zbornica, katere namen bi naj bil, da čuva in brani interese gostilničarstva, da se ne bode tako zgodilo kakor sedaj, ko je vlada vpeljala nove takse in med terni obremenila tudi čezmerno gostilničarsko obrt, ker ni imel gostilničar nikjer nobenega zastopništva in smo bili kar čez noč oblagodarjeni z novimi bremeni, katerih posledice bodo morali nositi tudi poznejši rodovi, kajti vzame se lahko, samo dati je težje.
Pri tretji točki se je razpravljal zakonski predlog o taksah in pristojbinah. Gosp. Božič, predsednik Zveze gostilničarskih zadrug za Slov. Štajersko, Prekmurje in Mež. dolino iz Celja, je temeljito obrazložil posledice, katere ima predlog o taksah za gostil ničarski stan; točke 61., 62. in 63., s
katerimi je vlada gostiiničarstvo čezmerno obremenila, so pod vsako kritiko; gostilničar mora biti čist kot angel, ako hoče izvrševati gostilničarsko obrt, kljub temu se pa ta obrt od vseh oblasti največ terorizira. Gostilničar v svojem poklicu kot obrtnik mora biti v prvi vrsti policaj radi reda v hiši, v drugi vrsti pa zbira on nare kot davek za državo, in če pri tem njemu kaj preostane za življenje ali ne, to je državi deveta briga. Če sc pa zgodi slučajno, da je kakšna mirna družba ali potnik, ki se mora po noči odpeljati, čez policijsko uro v gostilni ali kavarni, se kratkomalo kaznuje gostilničar kakor tudi gost, in to je krivica, katero so dosedaj gostilničarji mirno prenašali, česar si pa v naprej ne bodo pustili dopasti. V Sloveniji se prekoračenje policijske ure strogo kaznuje, celo z odtegnitvijo koncesij se grozi. Apelira na delegate, da se v tej zadevi ukrene potrebno in olajša breme gostilničarstvu, saj trgovec-branjevec lahko o polnoči, da, tudi ob dveh po noči prodaja alkohol in ne bo kaznovan, gostilničar pa še niti par minut po določeni policijski uri ne sme biti več sam v gostilni in če se nahaja še ondi, že pride oko postave, trkat na vrata, češ da se nahajajo pivci v lokalu. (Medklic:.»O saj tatu ne vidi, ker ta dela v temi, gostilničar ima pa luč!«)
K 4. točki poda tajnik štaj. Zveze g. Štern poročilo, v katerem kritizira delovanje pokrajinske uprave napram
občinam, katere so dobile celo ukaz, da naj zvišujejo občinske doklade na alkoholne pijače v poljubni višini za kritje svojih občinskih potrebščin. Prosi delegate, da se na merodajnih mestih zavzamejo, da se ne bode smelo nalagati bremen samo gostilničarjem, ampak da se ista pravično razdelijo na vse sloje, tako tudi na tiste, ki alkohola ne vživajo in vendar živijo čezmerno luksurijozno. Ob enem predlaga, da se naj užitninski davek na vino pobira tako, kakor se je isti pobiral pred vojnim časom, namreč po potrebi in porabi vina, katerega misli gostilničar dali v promet. Po stvarnem poročilu prebere resolucijo, katero potem predloži predsedniku kongresa, kateri jo da na glasovanje ter je bila soglasno sprejeta.
Pri 5. točki so na vrsti strokovne šole za gostilničarstvo, o kateri referira g. Božič, predsednik Zveze iz Celja. On temeljito obrazloži pornen šolstva, posebno za Slovenijo, katera je tako-rekoč jugoslovanska Švica s svojimi krasnimi in mnogobrojnimi letovišči, kakor so Bled, Rimske toplice, Laško, Rogaška Slatina, ki jih posečajo celo visoki dostojanstveniki iz tu- in inozemstva. Za svoja izvajanja, za katera so sc posebno zanimali gospodje vladni delegati, je žel govornik vsestransko odobravanje.
Kot 6. točka je bilo na dnevnem redu »alkoholno vprašanje in gostilničarstvo«. Gosp. predsednik Saveza gostilničarskih zadrug v Zagrebu je temeljito obrazložil in razjasnil gospodom vladnim delegatom, kje se orav za prav pijančuje, namreč pri takozvanih pintaših ali trgovcih, kateri imajo dovoljenje prodajati vino, pivo in žganje čez ulico. Tam se pije cele dneve in noči, in ker je prepovedano sedeti pri kozarcu vina dalje časa, se naglo pije in tako spije en gost v kratkem času dva do tri in celo več litrov vina in kaj se zgodi potem? Seveda, pijan je in ravno takrat mu žilica ne da miru in hajd v gostilno! Gostilničar pa, videč, da ima opravka s pijancem, ki ga mu je morda celo iz zavisti poslal sosed trgovec, mu ne da piti in kraval je tu. Kakor je že navada, se kliče orožnika ali stražnika, da naredi red
in mir ter zapiše v policijsko kroniko: Pri gostilničarju N. N. je bil zopet pretep ter se je meralo uradno intervenirati. Drugi dan je pa že to razglašeno po listih. Navadno se ti zapiski pošiljajo na višja mesta, kjer se na ta način popolnoma samoumevno sodi, da gostilničarji podpirajo pijančevanje. To pa ni res. Gospodje delegati se naj potrudijo ter obrazlože g. ministru, da prepove prodajo alkohola na drobno po trgovinah, odpravijo naj zakon, ki dovoljuje kmetu vinotoč pod vejo, in videli boste, da se bode kmalu pijančevanje omejilo. Naro prebere tozadevno resolucijo, ki se soglasno sprejme.
Pri 7. točki se je razpravljalo o nedostatkih pri sedaj obstoječih bolniških blagajnah, katere niso v nobenem oziru socijalne, kajti siromak po njihovih pravilih niti bolan biti ne sme, ker se ne more tako dolgo preživeti, da bi ozdravel radi podpore, katero dobi še le po ozdravljenju, kakšna so pa zdravila, si lahko mislimo. Zahteva sc od vlade, da se za gostilničarsko osobje ustanovi bolniška blagajna, katere podporni člani bi naj bili tudi gospodarji, ter bi se ista upravljala v lastni režiji, tako da ima vsak član pravico vpogleda v delovanje iste. Sledi poročilo tajnika Pintarja. Predložena resolucija je bila soglasno sprejeta.
Ker se je že pri 6. točki temeljito razpravljalo o prekouličnem in zakotnem točenju in je resolucija tozadevno že bila sprejeta kakor tudi pri 5. točki o naših zdraviliščih in letoviščih, odpade 8. in 9. točka.
Gospod Pavlekovič poda še obširnejše poročilo o hrvatskih zdraviliščih ter kritizira takozvane penzijonate, kateri brez obrta prodajajo jedila in pijačo ravno tako kot hotelirji, imajo tudi hotelsko osobje nastavljeno ter so popolnoma brez policijskega nadzorstva. V resoluciji, katero prebere, prosi, da se penzijonati ukinejo in zaščitijo hotelirji. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Pri 10. točki se sklene ustanoviti Osrednji Savez gostilničarskih Zvez Celje, Ljubljana in Zagreb s sedežem v Zagrebu, h kateremu je Zveza za
Slov. Štajersko že pristopila, ter se bodejo skupne seje vršile v Zidanem mostu v svrlio lažje dosege ciljev gostilničarskega stanu. Ljubljana se sicer še ni odločila za pristop, ker je včlanjena v Beogradu, kjer pa ista ne obstoja, ker v Srbiji še niti gostilničarskih zadrug ni, pač pa se naprosi vlado, da sc ustanovijo za tiste kraje, kjer še ne obstojajo zadruge ter se nastavi državnega inštruktorja, katerega naloga bi naj bila, po vsej državi ustanoviti zadruge po slovenskem iti hrvaškem načinu, kar se je od vseli delegatov soglasno odobravalo.
Pri 11. točki se preberejo še ostale resolucije, med temi tudi resolucija Dolnje Lendave, ter se izročijo gg. vladnim delegatom, katere g. Pavlc-kovič v posebnem nagovoru še posebej prosi, da na merodajnem mestu priporočajo iste ter nam izposlujejo vsaj drobtinice, katere padejo iz njih bogato obložene mize.
Gospodje vladni delegati, kateri so ves čas zborovanja pazljivo poslušali in sledili izvajanjem g. referentov, izmed katerih sta se najbolj odlikovala gg. Pavlekovič in Božič, ker sta izven ene točke vse točke obravnavala sama, posebno g. Pavlekovič so sprejeli resolucije ter obljubili, da bodejo podpirali težnje hotelirjev, ka-varnarjev in gostilničarjev v smislu resolucij, čudeč se, da vladajo v Sloveniji take razmere s strani vladnih organov naprarn gostilničarjem, odobravali pa so stari avstrijski obrtni red, češ, da ga hočejo proučiti in na merodajnih mestih predlagati in podpirati. Pred zaključkom kongresnih razprav se oglasi k besedi še delegat iz Reke, kateri je v italijanskem jeziku pozdravil jugoslovanske delegate. (Ker si radi fašistov ni upal hrvaško govoriti. Op. ur.) Nadalje se je oglasil k besedi še gosp. Martinovič, hotelir iz Celja, kateri je tudi pojasnjeval razmere v Sloveniji, posebno v Rog. Slatini, kjer pride vsako leto veliko gospode iz vseh krajev tu- in inozemstva, ter priporočal ustanovitev gostilničarskih šol.
Odposlala se je tudi vdanostna brzojavka Nj. Veličanstvu kralju ter je še isti dan dospel zahvalni odgovor iz kabinetne pisarne.
Gospod Pavleković kritizira tudi, da čc imajo politična društva kak večji sestanek, se jim vselej dovoli polovična vožnja, samo gostilničarji je niso vredni, že tukaj je jasen dokaz, da gostilni-čarstvu ni naklonjena vlada, in da si pridobi iste pravice gostilničarstvo, je dolžnost vsakega gostilničarja, se trdno oprijeti organizacije, vztrajati v njej in jo podpirati vsestransko, materii !no kot financijelno, saj vidimo to pri drugih organizacijah, katere so bile leta in leta zapostavljene in vendar so si s časom priborile pravice, katere jirn gredo in ravno tako se bode z vzajemnim tovariškim postopanjem tudi gostilničarjem posrečilo priti do svojih pravic, katere so jirn bile po prevratu v Sloveniji odvzete Apelira še enkrat na navzoče, naj nesejo vtis današnjega kongresa, kateri je sijajno vspel, med svoje tovariše širom jugoslovanske domovine ter jih bodrijo na nadaljno delovanje k vzajemnosti in zaključi kongres.
Pripomnimo še, da so se'iz Slovenije kongresa osebno udeležili sledeči gg.: Božič Joško, načelnik Zveze, Bernardi Drago, Martinovič Milan iz Celja, Sribar Alojz in Šribar mlajši iz Žalca, Pilič Franc iz Maribora Okolica, Goropevšek jože iz Trbovelj, Haas Ivan iz Laškega,Vukan Ludvik iz Dolnje Lendave in Zavolovšek Ignac iz Mozirja. Druge zadruge so poslale pooblastila, tako da je biia Zveza go-stiiuičarskih zadrug za Slov. Štajersko polnoštevilno zastopana izven par zaspanih zadrug, katerih načelniki najbrž nimajo nobenega smisla za skupno delovanje in jim gotovo predobro gre.
V prihodnji številki prinesemo novi zakon o trošarinah, katerega je Nj. Veličanstvo že sankcijoniraio, kakor je bil sprejel v državnem zboru, v katerem ga je zagovarjal edino državni poslanec Pucelj, kateri je prebral resolucijo, kakor jo je Zveza gostilničarskih zadrug v Celju sprejela in razposlala vsem oblastem kakor tudi klubom državnega zbora. Komentarja ni treba.
Resolucije, katere so bile na Sušaku sprejete, se objavijo v prihodnji številki Gostilničarskega lista.
Gostilničarska sola.
V Celju se je otvorila dne 8. novembra tl. gostilničarska šola za vajence gostilničarske obrti. Pri otvoritvi so bili navzoči sledeči gospodje: župan dr. Juro Hrašovec, načelnik Zveze gostilničarskih zadrug Josip Božič, pod-načeinik.Zveze in načelnik gostilničarske Zadruge mesta Celja hotelir Drago Bernardi, hotelir Martinovič Milan, Radej Ivan, Robek Anton, urednik »Nove Dobe« Edvard Šimnic in tajnik Zveze Anton Štern. Šolo je v slovesnem nagovoru otvoril g. Josip Božič, pozdravil gospoda župana ter se mu zahvalil za prisostvovanje pri otvoritvi, pozdravil tudi druge navzoče ter apeliral na učence, da vestno izpolnujejo svoje dolžnosti napratn učiteljem kakor tudi gospodarjem. Za g. Božičem povzame besedo g. Serajnik Beno, ravnatelj meščanske in vodja gostilničar--ske šole ter poudarja zgodovinski pomen današnjega dne, na katerega smo čakali leta in leta. G. župan dr. Hrašovec opozarja vajence na posledice, katere bi imeli v slučaju da ne ubogajo kakor tudi na ugodnosti, katere lahko dosežejo s svojo marljivostjo in vestnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti, obenem se zahvali načelstvu Zveze za marljivo delovanje kakor tudi za uspehe, ker je le njegova zasluga, da se je ustanovila šola. Gosp. Bernardi, načelnik gostilničarske Zadruge, opozori učence na izkušnje in izpite, katere bodo morali delati ob koncu Icla ter jim že vnaprej pove, da bo izpraševalna komisija strogo postopala pri izpitih, kajti priložnost za uk jim je dana in zahteva ludi, da se iste v polni meri poslužijo, da ne bo treba iskati natakarjev v bodoče v tujini, kar se sedaj mora velikokrat zgoditi. Nadalje se oglasi k besedi še g. Martinovič, hotelir Uniona v Celju kot bodoči učitelj v serviranju ter se pridruži izvajanjem predgovornikov. Vajenci so stoje poslušali nagovore ; upamo, da jim oslane ta velezanimivi dan v častnem spominu še v poznih letih in bodo še kot stari gospodarji svojim naslednikom o njem z veseljem in ponosom pripovedovali. Učiteljem so imenovani: g. Serajnik Beno kot
učitelj v teoretičnem oziru, g. Božič o kletarstvu in g. Martinovič o serviranju. Z rednim poukom se je pričelo v torek, dne 6. novembra. Važne točke, katere se bodo obravnavale, bodo tudi v Gostilničarskem listu od časa do časa objavljene, tako da bodo imeli tudi odjemalci lista nekak pouk.
Novi državni proračun in direktni davki.
Novi državni proračun predvideva, zanašaje se na davčno prakso v Sloveniji, ki je dala povod, da je dejanski donos direktnih davkov v proračunskem lelu 4922/23 daleko presegal pričakovani donos, za proračunsko leto 1923 24 izdatno višje vsote, nego za proračunsko leto 1922/23. Povišek proračuna direktnih davkov v Sloveniji znaša 14,454.500 Din in se razdeli v glavnem na hišno-najem-ninski davek, občno in posebno pri-dobnino ter dohodnino. Najvišji povišek izkazuje dohodnina, ki je bila proračunjena za leto 1922/23 s pribitkom vred na 13,500.000 Din, za leto 1923/24 pa je preračunjena na
23.550.000	Din. Samo povišek dohodnine dosega ioraj vsoto po 10,050.000 Din. Ostali povišek se razdeli na občno pridobnino s 750.000 Din, na posebno pridobnino z 2,340.000 Din in hišno-najemninski davek z 840.000 Din, le neznatne poviške pa izkazu-jcla rentni davek in tantijemni davek. Proračunjeni donos direktnih davkov je povišan tudi za druge pokrajine, vendar pa razen Hrvatske, kjer dosega povišek 26.250.000 Din, nikjer ne presega za Slovenijo določenega poviška. Povišek znaša namreč za Srbijo 3,025.807 Din, za Črno Goro
500.000	Din, za Bosno in Hercegovino 1,819.600 Din, za Dalmacijo
3.559.000	Din in za Vojvodino 8,385.000 Din.
Celoten donos direktnih davkov je proračunjen za Srbijo s 108,604.557 Din, za Črno Goro s 6,000.000 Din, za Dalmacijo z 8,983.000 Din, za Hrvatsko in Slavonijo s 102,300.000 Din, za Slovenijo s 42,632.250 Din in za Vojvodino s 119,065.000 Din, skupaj
s 427,85-1.407 Din. K skupnemu donosu direktnih davkov prispeva torej Slovenija eno desetino.
Na še ne poravnanem davku na vojne dobičke, ki se odmerja za leto 1920 kot zadnje vojno leto, pričakuje finančna uprava v proračunskem letu 1923/24 nastopna plačila: iz Srbije
24.000.	000 Din, iz Dalmacije 7,000.000 Din, iz Hrvatske in Slavonije 35,000.000 Din, iz Slovenije 6,000.000 Din in iz Vojvodine 100 miljonov Din, skupaj
187.000.	000 dinarjev. Zaostanek na drugih direktnih davkih izkazujejo: Srbija 30 miljonov Din, Črna Gora 3 miljone Din in Slovenija 3 miljone dinarjev. Ravno ta izkaz je pa brez dvoma pomanjkljiv, ker smo uverjeni, da obstojajo tudi v drugih pokrajinah znatni davčni zaostanki.
Ostali direktni davki so prora-čunjeni med splošnimi dohodki, razen invalidskega davka, za celo kraljevino in sicer nastopno: davek na poslovni promet 250 milijonov dinarjev, izredni državni pribitek za 1. 1923 s 400 milijoni dinarji in za leto 1924 (za eno polletje) 200 milijoni dinarji, invalidski davek pa s 50,150.000 Din, od katerega odpade na Slovenijo 4 milijone Din. *
Finančni zakon, čigar ustavni del je državni proračun, ne prinaša nobenih bistvenih izprememb obstoječih davčnih predpisov, kateri v današnjih razmerah odločno pretrdo zadevajo davkoplačevalce v Sloveniji. Ostrine v Sloveniji veljavnega davčnega sistema napram drugim pokrajinam so tem občutnejše, ker izčrpava davčna uprava vsled pretankovestnega poslovanja plačilno zmožnost davkoplačevalcev že davno preko dopustne mere in s stremljenjem, da zadovolji finančnega ministra, rajše seže preko dejanskih dohodkov, nego da bi tudi v dvomljivih primerih mogla zaslužiti očitek, da ne posluje eksaktno. Naši davčni zakoni se izvajajo po črki in pri nas pretirani davčni postavki ne ostajajo samo na papirju in se tudi ne izravnavajo z nižjimi cenitvami davčnih podlag, kakor v nekaterih pokrajinah. Kadar bo pa tudi naša davčna uprava z nelegalno prakso, kakor se izvaja v drugih pokrajinah, ostrine davčnih za~
konov izravnavala z nižjimi ocenami, bodo tudi pri nas prenehale pritožbe in zadovoljevali se bomo z 10% m še višjimi postavki, ako bo ocena tako nizka, da bo davek zadel v resnici le eno tretjino dejanskih dohodkov. Ker pa ni pričakovati, da bi se praksa v Sloveniji v tem pogledu v dogledni bodočnosti mogla le oddaleč približati praksi v drugih pokrajinah, s tem večjim poudarkom zahtevamo, da se omili že v novem finančnem zakonu vse ostrine davčnih zakonov in se jih spravi v sklad s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev v Sloveniji. Narodni poslanci bodo imeli težko a hvaležno nalogo, da prepričajo narodno skupščino o nevzdržnosti sedanjega polo žaja davkoplačevalcev v Sloveniji in jim izposlujejo omiljenje v obliki in v obsegu resolucij, shodov, peticij in spomenic najraznovrstnejših stanov v Sloveniji.
Zadružništvo in izenačenje davčnih zakonov.
Glavni zadružni Savez je te dni na kongresu v Celju zavzel tudi stališče glede davkov. V resoluciji se poudarja potreba, da se davčna bremena potom enotnega davčnega sistema izenačijo v smislu določila naše ustave, da bodi davčna obveznost splošna in vse državne davščine enake za vso državo po davčni moči in progresivne. Zadružništvo smatra vse druge načine, kako se skuša povečati državne dohodke, n. pr. potom linearnega povišanja, povišanja carinske takse i. t. d., za škodljive in neprimerne, ker se bolj povečujejo razlike, ki obstojajo glede višine davkov v posameznih pokrajinah. Glede izenačenja zakonov o neposrednih davkih se zavzema zadružništvo za davčni sistem, ki bo v polni meri ščitil delo in z njim zadružne dohodke iz dohodkov, ki ne dohajajo iz dela, do one izmere, ki je tehnično mogoča. Zadružništvo samo naj se glede davkov zaščiti s posebnim zadružnim zakonom.
TRGOVCI, OBRTNIKI, INSERIRA.JTE V »GOSTILNIČARSKEM LISTU«, KER IMAJO NAŠI INSERATI NAJVEČ USPEHA.
Davki.
Donos davkov v osnutku državnega proračuna za leto 1923/24.
Donos davkov je v osnutku državnega proračuna za I. 1923/24, katerega je te dni predložil finančni minisier članom finančnega odbora Narodne skupščine, proračunjen nastopno : direktni davki 650,834.407 Din, pribitek na direktne davke 600 miljo-nov Din, davek na poslovni promet 250 miljonov Din in invalidski davek
50,150.000	Din. Med drugimi dohodki je proračunjen donos carine in sporednih carinskih taks na 1.689 miijo-nov Din trošarine na 1.406 miljonov Din, monopolov na 2.235 miljonov Din in prometnih naprav na 2.086 miljonov Din. — Finančni zakon, s katerim se odobri državni proračun, vsebuje tudi izpremembe splošne carinske tarife, s katerimi se pravzaprav uvajajo nove carinske odredbe in fakse, vsebujejo pa tudi izpremembe dosedanjih zakonov glede plačevanja davka na poslovni promet in obdavčevanja službenih prejemkov državnih in zasebnih nameščencev.
Zvezna poročila.
Umrl je dne 8. novembra 1. 1. gospod Andrej Zavodnik, gostilničar in mesar v Celju. Pokojnik je bil splošno priljubljen in prijazen z vsakim. Bolezen si je nakopal v vojni, na katere posledicali je trpel ves čas. Zapuščeni obitelji izražamo naše sožalje. Bodi mu zemljica lahka!
Gostilničarjem v vednost.
Od finančne uprave smo dobili obvestilo, da se morajo vsi stari ci-menti sodov, kateri se uporabljajo za vino, vinski mošt in žganje, vsaka tri leta nanovo cimentirati, sicer se bode proti lastnikom takih posod, katere uporaljajo v javnem prometu, glasom finančnega zakona kazensko postopalo. Pri sodih, kateri so sedaj polni, se mora cirnentiranje izvršiti po prvi izpraznitvi; sodi, kateri se iz kleti radi velikosti ne morejo spraviti, premerijo se v kleteh z nalivanjem manjših, že premerjenih sodov ter se označijo z datumom meritve. Najboljši primer bi bil tehtanje z vodo. To pa ni mogoče ne radi sekature, temveč radi natančnosti. Sodi, kateri leže dalje časa v skladišču, se morajo vselej pred na-
polnitvijo nabiti. Z vsakim takim nabijanjem se prostornina dotične posode zmanjša ter je s tem kupec pri kupčiji prikrajšan. Imamo dokaze, da celo posoda, katera je vedno v uporabi, v vsakih treh letih izgubi na prostornini do enega litra in še več. Če vzamemo na primer, da stane liter vina samo 5 dinarjev, ima kupec pri večji množini že znatno škodo; ni pa samo to, da ima kupec škodo, ima poleg tega še postavne posledice. Priporočamo torej vsem tovarišem gostilničarjem, da pazijo v tem oziru in se ravnajo po navodilih.	h. St.
Prijava vina. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru opozarja vse proizvajalce vina, da so zavezani v roku 10. dni od dneva, ko so izpre-šali vino, prijaviti dobljeno količino vina pristojnemu oddelku lin. kontrole. Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolžan, da prijavi pristojnemu organu fin. kontrole prodano količino vina, predno istega izroči kupcu. Za vsako lako prijavo dobi prodajalec vina od oddelka fin. kontrole za nezatrošarinje-no vino kontrolni list, za zatrošarinje-no vino pa svobodnico. Kontrolni list oziroma svobodnico mora prodajalec izročiti istočasno z vinom kupcu, tekom 24 ur po prejemu prijaviti svo-
jemu pristojnemu oddelku fin. kontrole ter izročiti istemu tudi kontrolni list oziroma svobodnico. Če pa je dobil kupec vino s kontrolnim listom, mora tudi v gori omenjenem roku 24. ur plačati odpadajočo trošarino in eventuelno občinsko doklado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega vinskega pridelka ali opusti prijavo prodaje vina, bo kaznovan po členu 58. trošarinskega pravilnika na denarno kazen 100 Din. Kupec vina pa, ki ne prijavi tekom 24. ur prejetega vina in ga ne zatrošarini v istem roku v slučaju, daje sprejel nezatrošarinjeno vino, se bode smatral v smislu člena 77. Iroš. pravilnika kol tihotapec ter ga čaka kazen v dva- do štirikratnem znesku prikrajšane trošarine. Tudi se mu zapleni vino, ki ostane tako dolgo zaplenjeno, dokler ne plača prikrajšane trošarine in kazni. — Prosi se vse občinske in župne urade, da to razglasijo občinstvu.
Razno.
Živinski potni listi morajo biti potrjeni od vojaške oblasti. Ministrstvo notranjih zadev je izdalo naredbo, po kateri morajo biti živinski po-
tni listi potrjeni od vojaške.komande. Ta naredba velja za konje, vole in drugo vprežno živino. V slučaju, da potni list nima tega potrdila, sme oblast kupcu živino odvzeti kot na sumljiv način dobljeno.
»Jugoslavenski Vinogradar i Voćar«, Primili smo 16. broj ove dobro uredjivane stručne smotre sa slijedećim sadržajem: Poziv svim jugoslavenskim vinogradarima. — Što je eponit? — Kopanje vinograda plugom. — Vino ima metalni tek, pa se osjeća galica. — O berbi. — Tko najviše škodi vinogradu i voćaru kao producentu naravnih napitaka. — Naša šljiva. — Uvoz i izvoz. — Nadalje donosi razne vijesti sa domaćeg i stranog tržišta. — Iz književnosti itd. Predplata iznosi na godinu Din 50’—, na kraće vrijeme razmjerno, a šalje se na : Uprava „jugoslav. Vinogradar i Voćar" Zagreb, Petrinjska ul. 28.
Listnica upravništva.
List stane za člane Zveze 20 Din letno, za nečlane 30 Din.
Tajništvo Zveze gost. zadrug v Celju izda za leto 1924 stenski reklamni koledar v 5000 izvodih ter vabi interesente, da pošljejo inserate na upravo lista v teku 8 dni.
Zveza gostilničarskih zadrug za Slov. Štajersko Prekmurje in Mežiško dolino,
naznanja svojim tovarišem žalostno vest, da je dne 8. novembra t. I. preminul njen član, gospod
Andrej Zavodnik
gostilničar in mesar v Celju.
Pogreb se je vršil dne 10. novembra t. 1. na mestno pokopališče.
Tovarišu ohranimo časten spomin!
CELJE, dne 11. novembra 1923.
Načelstvo,

- vr
ZAHVALA.
Ker nam ni mogoče vsakemu posamezniku se zahvaliti za mnogobrojno izkazano sočutje za časa bolezni in smrti našega predobrega soproga in očeta, gospoda
Andreja Zavodnik
kakor za obilne podarjene cvetke in vence in nad vse obilno in častno spremstvo na zadnji poti, zahvaljujemo se tem potom najsrčnejše. Posebno pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za spremstvo, gg. zdravnikom, zlasti g. dr. Jesenku za n jegovo požrtvovalnost, zadrugi mesarjev in gosp. Rebeuschegg, Zadrugi gostilničarjev, Celjskemu pevskemu društvu za v srce segajoče žalostinke, različnim odposlanstvom, spoštovanim meščanom, kakor tudi vsem dragim udeležencem, prijateljem in znancem od blizu in daleč.
CELJE, novembra 1923.
Alojzija Zavodnik in otroci.
Učenci iz Savinjske doline in bližnje okolice, kateri se mislijo udeležiti ;pouka v gostilničarski šoli, se naj takoj prijavijo pri ravnatelju meščanske šole gosp. Serajniku. Pouk se vrši ob torkih in četrtkih od 2. do 6. ure pop
Prepričajte se,
da kupite po zelo ugodnih cenah vsakovrstno
sukno, blago za perilo, krojaške potrebščine, izvrstno delane gumi-plašče, usnjate suknje, obleke za gospode in dečke i. t. d. pri tvrdki
Ivan Mastnoh
Celje, Kralja Petra cesta štev. IS.
Natakarji in natakarice dobijo
SOT* 5% popusta,
IZBORNA DALMATINSKA
VINA
nudi v vsaki množini
I. P. MA TKO V/Ć
CELJE, O LAV N! TRG 1
POZOR!
GOSTILNIČARJI
'■ -.v**"''
POZOR
IVAN NARAKS
najstarejše podjetje
IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC
LOŽNICA pri ŽALCU
se priporoča cenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne!
Cenjenemu občinstvu priporoča prvovrstno pecivo iz parne pelcarne
Jakob Lopan
pekovski mojster
CELJE
Kralja Petra cesta štev, 39

ZsifarcstfaBssa &?-už.hu
„L’UM10ilfiC
w PAmzu
ustanovljena leta 1828 za požar in leta 1829 za življenje.
Kapital na požar 20,000,000 Fr.
Rezerva 62,000.000 Fr.
Kapital na življenje 10,000.000 Fr. Rezerva 262,000.000 Fr.
Prevzame vsa tozadevna zavarovanja.
Gen. zasiopi: Ljubljana, Celje, Maplisof*.
svoje priznano najboljše izdelke:
Marčit®, Dvojno marčno. Eksportni težak In Porter
Sprejmejo se spretni akviziterji. Natančneja pojasnila daje inšpektorat, Celje, Gosposka ulica St. 26, 1 nadstr.
Urar in juvetir
Tlnfon jCečnik
Cefje, § favni trg šf,
(preje Pacchiaffo)
Priporoča se
frizer za dame in gospode.

Naznanja se Vam, da kupite snknc, voluo, cefir, platno, hlačevino, modrovino ter sploh vso manufakturno robo in perilo za gostilne radi velikanskega in direktnega importa najceneje v
yeletpg@9ini R. StepmssftL Celje.
llustrovani cenik zastonj.
aeecgjissisasGissštssssas©
S®i©Si©®S9®šS6i©0S9GiSSS0SS9®iS©®!9!3SSSi3®iSGS9©i9®i9®š!
Kupujem
| ponajvišjih dnevnihcenahstar zlatin srebrn | denar, kakor tudi razne žlahtne kamne
R. Almoslechner
zlatar in juvelir
Celje, Gosposka ulica 14.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno.
13®©©®©®$©!
©Se5>l©SlS2<3©S25a9®5Sa9Sl®29GlSSa9S6SaSi
iVV«
Moderno urejena pekarna
Celje—Breg,
pri kapucinskem samostanu ) priporoča v^sakovrstno pecivo najboljše vrste
ŽSSlgi
priporoča svoje kot izborno priznano
marino pivo	Bock - pivo
v sociclclSi in sielclesilcali
Pivovarna fUN10N* v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
dvojno maršu®
pivo	f
v sodčkih in steklenicah

J
Bili® zalop: Belle, Poljane in Varaidin.
orno HerkuSes-^	pivo
v sodčkih in steklenicah
\
(L

Snoji k ssojis!
(9 2)

losfiiferji in Sfainirji pozor!
Sioji kjHjist!
(9 Q)
Bes najboljžg pristo Hmiia in sortirano m
los -vrsi&lhi viMLO^s?£S,airail» lk.x-*a.j e-Tr, «.1 o Balte	zelo	eenauB-» jjipI
FRANJO C AJ N KO
veleirgovin® se. vinom v Slov. Gradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in pri Mariboru.
Vina v steklenicah (§»«« 5-a teijk« vseli vrst) r:
Solidna in točna postrežba

Pristno črno dahsiati«-ska vino aa ardravila.
ei
Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam.

ZVEZNA TISKARNA V CELJU
s STROSSMATERJEVA ULICA št. i s
IsNB
Izvršuje okusno in hitro vsa v njeno stroko spadajoča dela v priprosti in tudi v najmodernejši izpeljavi. Najrazličnejše tiskovine za šole, šolska vodstva, za občinske in župnijske urade,
TOHHIIHIIIIIMIIlllllPlllllllllllllbiin^
MOĐEHMO UREJENA KNJIGOVEZNICA
za društva, korporacije, trgovce, obrtnike in zasebnike. Za gostilničarje vabila na veselice, različne plakate, oznanila in drage tiskovine. Izvršitev kar najhitrejša.	Cene zmerne.

© © © ® • a
HOTEL 9,UMS©Mss CELfE
Sporočam vsem svojim cenjenim gostom, da prireja v mojem restavrantu prvovrstna
DUNAJSKA SALONSKA GODBA
vsak večer od pol 8. do M. ure, ob nedeljah in praznikih do 12. ure ponoči
SALONSKI KONCEPT.
Za prvovrstno kuhinjo, kakor vedno sveže pivo »Ležak« iz pivovarne Laško ter izborna sortirana vina iz kleti Florjana Gajšeka v Loki pri Žusmu in Franca Potočnika iz Rogaške Slatine skrbi restavrater ter se priporoča za obilen obisk
MILAN MARTINO VIČ.
®®šss&s®?

CELISKH POSOHLIIO
r*“vl09 flBF- dom (na Bjlunpritličjii) “ol”?
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. avgusta 1923 naprej po 6°|o brez odpovedi^ 6%% do 8°/o z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru.
Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje.
štedionica podružnica Celje
Delniška glavnica
K 200,000.000 -
Rezcrvni zaklad nad
K 135,000.000--
Prva hrvatska
Ustanovljena 1. IStlS.
Vloge K 2.000,000.000
Prejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun. - Eskomptira menice in devize, — Prejema v inkaso Uliti inozemske menice in čeke. — Izdaja li'l20l(tnQ. zastavnice in tO/jVoiie obveznice, ki so davka proste, papilarno varne in imajo jamstveno sposobnost. Kupuje in prodaja valute in devize.

CENTRHLU V ZAGREBU.
PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje,Cirkvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Kraljevica, Križevci, Maribor, Mi-Irovica, Nova Gradiška, Novi Sad, Ogulin, Osijek g grad,Požega. Rijeka, Senj, Šisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Vel. Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun. EKSPOZITURE: Osijek g. grad, Vinica.
Izdaja čeke in kreditna pisma in preskrbuje izplačila na lemelju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Daje kredite v razni obliki. Izvršuje vse borzne naloge točno in kulantno. Posreduje pri nakazilih iz Amerike v tuzemstvo.
Hajfinejša žganja: isti itieglifiisialiii Ikusijsilc
e© sl ©bi
ib
J Roberl DlelU
-| CELJE Dslgopolje It. 6 CELJE ZaJaiMfici?© pristni dastiSati!
UstiDoeljeM leta 1311 ! Bilgolitaa gapastlja!
LASŠKO
■ .Slovenija
KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA ŠKRiLJA IN ELEKTRARNA DRUŽBA J Z.O.Z.
1 iip telita 11 do Id lig
Kajstarejša tonaraa o !!! Dugoslaoiji !!!
Gonejši Mor usako drugo britje
m

Izdaja Zveza gostil, zadrug za slovensko Štajersko itd. v Celju. — Odgovorni urednik Franc Poderžaj. — Tisk Zvezne tiskarne v Celju.