JList 34.
V jietik Malica trama
4849.
L-v, t- SJ0VCnija	ysa^ teden dvakrat in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/ , za
TgolI za erfe kvatre 2 gold	° P° Ja"Je "" V * ^	" 'A S°ld' ^ P° P°Šti I,0Žiljan0 Slovenij° ^ cebletJ plačilo 8 gold., polletno
Nova listava in Judje.
(Konec.)
Druga velika nesreča za naš narod je, da je pijančovanju podveržen. Povsod, kjer se vino pridelava, se tud rado pije; to tud drugače biti ne more. Ni za kmeta sladkejše kaplice od tiste, ki mu jo rodi lastna terta, ktero je sam okopal in obrezal; tud je domače vino prav dobro, in če ga človek ne vliva preveč v sebe, mu tud ne škodi. Alj ni vino samo, od kterga se človek vpijani; so druge veliko škodlivše pijače, namreč vsake sorte žganje, naj se že imenuje, rozolja, brinovec, rum, vanilja, slivovec itd. Kakor stari moži pripovedujejo, se v nekdajnih časih ni toljko žganja popilo, kot zdaj; le za zdravilo so ga imeli, po navadi ga niso pili, ko je predrago bilo; poznej so ga pa začeli iz krumpirja kuhati, in dobi se bolši kup, kakor dobro vino. Skoz to žganje se je že toljko nesreče zgodilo, da tistemu modremu možu popolnoma prav dam, ki je pred tremi letami, ko se je krumpirjeva bolezen začela, tako govoril: — „Bog je ljudem krompir dal, da bi jih prihodnič od velike lakote obvaroval, pa ljudi so se prevzeli in so začeli iz tega božjega dara hu-dičovo pijačo kuhati, torej so tud Boga raz-žalili in poslal je hudo bolezen, ki nam ta dar uničiti žuga." — So vmed nami žali bože! taki ljudi, ki si terdno naprej vzemejo: „danas moram pjan biti." — da to gerdo naprej vzet je spolnijo, se lotijo žganja, in za 4 groše se tako vpjanijo, da je še živino sram, da mora tej stvari vbogati, ktera se tako pozabi, in se gerdejše vede, kakor ona. Kdor se žganja navadi, ga ne more nikdar več opustiti; spriča nam to mnogo žalostnih izgledov. Žganje človeški um ravno kakor truplo ob vso moč pripravi, in malo korakov je od žganjave kupce do inerzlega groba. To spo-znavši so v drugih deželah rodoljubi moži vkup stopili in so družtva vstvarili, kterih členi se morajo za vselej odpovedati žganju. Takih družtev je že mnogo po celim svetu, in tud pri nas bi take družtva prav potrebne bile, ker nagib do te pijače zmirom dalje sega.
Svobodna nova postava dala je vsim narodam enake pravice, in ako bi jih dala ne bila, bi tud svobodna ne bila, kakor smo jo željeli; vsmilila se je vlado dolgo zatiranega judovskega naroda, in ker ima on pravico povsodi se preseliti in lastnino pridobiti, tud ni dvonibe , da bodemo v našo deželo židofe dobili. #_) Pa tud ni dvombe, da bodo židofi, kakor so marlivi in trezni, v kratkim vso kupčijo v pestili imeli. Kmečki stan se je zdaj rešil od velikih tež, ktere so ravno tako kinetovavsko kakor sploh narodno omiko za-verale; pa od poprejšnega jarma obžulen kmet se še ne zave, in preden mu bodo nove postave hasnile, preden se star kvas posterže, še zna veliko časa preteči. Resnica je, da je naš narod še pre neotesan, da bi se sam varovati znal škodlivih nasledkov svojega poprejšnega zatiranja in iz tega izvirajoče sro-vosti. Kaj nam je tedaj storiti? Drugega po-
Ako bodo občine nove naselnike prijeli hotle; zakaj občinska postava jim da pravico prijemanja udov.	Vred. Slov.
močka ni, kakor rodoljubi moži morajo sosto-piti in kmete podučevati, jih k treznosti in k pridnosti opominjati in napeljavati, in jim lepe izglede sami nad seboj dajati. Nar po-trebnejša nam je pa kmetijska šola, kjer se bode kmetija v domačemu jeziku učila, Slovenska mladež je naša nadja, naše upanje, — ta se mora k vsim dobremu nagniti, zakaj star hrast se vkreniti ne da. Torej moži, ki svoj narod ljubite, zdramite se, bodi Vam mar blagostan naše lepe dežele; — zdaj je nar važnejša doba, — gorje in gorje nam, ako jo zamudimo!	Konšek.
Slavjani.
(Konec.)
Čehi so se bili od rev husitske vojske kmalo opomogli, so se lotili narodne in politiške omike in so v ti veji v kratkimTtako dalječ dognali, de še dan današni to dobo zlato dobo imenujejo. Ali koj pride nova nesreča nad češko deželo. Svobodoljubni Čehi niso hotli priznati Ferdinanda II. za svojga kralja. Nemci pa so komej čakali, de češko moč in slavo vtamne, za to so z veseljem Ferdinandu na pomoč pritekli. Zavoljo nemarnosti čeških vodjev so jih Nemci premagali 1. 1620 na Beli gori na Češkim. Ta zmaga je zadala češki samostojnosti smertno rano in mir vest-falski jo sankcionira. Ta imenitni mir, v kterim so bili namestvani tudi drugi narodi, nar-več pa Nemei, je bil podoben kervni sodbi divjiga Robespiera, ter je izrekel strašno oso-do nad Evropo, zlasti pa Slavjani. Z vest-falskim miram se je politika obernila, in kar je pred z plajšam varvanja samiga sebe pokrivala, je začela nesramno glasno izpoved-vati, namreč podjarmovanje razslabljenih narodov. Češka dežela je bila s tem sklepam Austrii pridjana. Od te dobe niso mogli Čehi nič več storiti za popravo evropejske politike. Neslišano je kar so mogli Čehi od te dobe preterpeti. Plemstvo je bilo čisto iztrebljeno ali pa ponemčeno, ljudstvo samo ni vedlo, kaj de ima početi: učiteljske stolice je posedel nemški jezik in češki jezik jc preganjala nemška birokracija povsod tako, de je Češka bolj nemški kot slavjanski deželi podobna postala. Viditi to neizrečeno nesrečo so jeli češki rodoljubi na vso moč braniti narodnost z literaturo, in s prizadevanjem narveč slavniga Jožefa Jungmana se je zopet iz pepela povzdignila, de jo je veselje gledati. Kar so Čehi v ti kratki dobi od 28 let storili za pravo omiko, je znano braveam. Ko se jim v novim času odpro zopet politiške vrata, niso te od previdnosti dobljene oblasti krivo rabili, marveč so (kakor se iz deržavniga zbora vidi) samo enakopravnost vseh narodov tirjali in zagovarjali. Ta enakopravnost, ktero celi pravični svet v Evropi hvali, je sad slavjanskiga uma, kterimu je Evropa mnogo in mnogo dolžna. Francozka dežela se je borila za enakopravnost med posameznimi ljudmi, mi se bojujemo za enakopravnost narodov. - -
Uzrok, de je vestfalski mir toliko nesrečo na Slavjane navalil, je bil, ker niso bili Poljaki na njem namestvani. Richelieu je bil za res tudi Poljake poklical, de se pri ustanovljenju mira vdeležijo, ali je zraven tir-jal, de na Austrijo, ki mu je vedno tern v
očesu bila, napadejo in jo oslabe. Poljaki pa niso mogli razumeti, kako de bi napadli vladarja, z kterim so v prijatelski razmeri živeli, in tako so ostali sami.
Od tega časa so bližnji vladarji, viditi nevarnost, ki bi jim z vpeljanjem idee pravičnosti, idee keršanske, ki je v Poljakih tlela, ustati zamogla, počeli vtikvati se v no-trajne opravila Poljske dežele in sejati raz-pertijo in nesložnost med kraljevi in plem-stvam. Nevtrudnimu prizadetju Čartoriskiga in Poniatovskiga se poda, de so z pismam 3. maja prikrajšali pravice plemičev, vzdignili kraljevsko moč in vpeljali razne koristne naprave. Ali kralj Stanislav August ostrašen z žuganjem Katarine, cesarice ruske, se ji verze v naročje in tako je vničeno prizadetje Cartoriskih. Ko so Poljaki z straham zapazili, kako de se ptuje oblasti v njih notranje zadeve mešajo, so napravili confederacijo barsko, ali po nesreči! Na stanovitno nagovarjanje Fridrika II. kralja pruskiga se navali na mirno in nikomur krivo Poljsko deželo 20,000 Prusov, 40,000 Austrijanov, in toliko Rusov, ter si jo med sabo razdele, kakor so vojaki Kristusovo suknjo med se razdelili. — Plemstvo, viditi to neizrečeno nesrečo svojiga naroda, se odreče dragovoljno svojih pravic in napravi postavo, s kterim so zamore vsak kmet odkupiti in plemič postati tako de bi v 50 letih vsi prebivavci plemiči to je enaki postali.
Ta napredik je zadostil, razjeziti tri za-vezne oblasti, de se zopet zaženejo na Poljsko. Pri Macejovicah pade raz konja ranjeni Košciuszko rekoč: „Finis Poloniae." Leta 1830 je Poljska zopet vstala, de bi svojo poprejšno slavo zopet dosegla, ali zavoljo razpertij pri vodjih in razslabljena z aristo-kratiškim duhani je mogla pasti žertva silnih svojih zatiravcov. Leto 1836 in strašne ga-liške dogodbe bi bile imele Poljake prepričati, de zanje ni leka in pomoči na vekomej, dokler aristokracii čisto slovo ne dajo; in dokler ne začnejo ljudstvo svoje podučevati in osre-čovati — ali zastonj bi zamorca pral — Poljaki so ostali še današniga dne težki aristo-krati.
Ruski cesarji so nasledovali absolutne pravila svojih prednikov Normancov, in raz-vijajoč jih dosledno so jih dognali do narvikši stopnje popolnosti, in so uničili narodne slavjanske življe. Peter veliki, ki je živel v dobi materialistiške filosofie, je slavjanskimu življenju poslednjo rano vsekal, in se je čisto s ptujci obdal. — Ali to absolutno vladanje ni moglo vgoditi omikanim Rušam v času, ko se je kraljem prekucija skorej po celi Evropi pripravljala. Zavoljo tega vstane pod Petram II. mogočna rodovina Dolgorokih, ki so okoli sebe združili vse, kar je z ruskim duham dihalo, in z pomočjo od Velikiga Petra sostav-Ijeniga senata izdali neke točke konstitucije, ktero podpiše senat in Ana cesarica. Ali nagovorjena od ptujcov razdere pred veselja ukajočim ljudstvam težko doseženo ustavo in pogubi slavno rodovino Dolgorokih. Za časa Petra III. so skušali Rusi pod vodstvam gla-sovitiga Panina nektere postave osnovati, ali tudi tu so se vtaknili ptujci; zlasti zavidljivi Nemci, ter so naredili, de je cesar rečeniga moža pogubil. Od te dobe so nadeljevali ruski cesarji absolutno politiko, razun ediniga
Aleksandra, ki je v resnici podverženim Poljakam ustavo dati hotel.
Hervati od vekov z Ogersko in po nji z Austrijo zedinjeni so Sili senca in ob enim tudi svetlost in gorkota austrijanskiga sonca. Austrija se nikdar ni mogla in se še zdaj ne more na drugo tako varno nasloniti kakor na Hervate. Ali ta zvestoba jim je pod dozdajno Meternihovo vlado slabo plačevana bila. Silovito pleme Madjarov si je znalo pridobiti skorej neomejeno gospodstvo nad Hervati in Meternih deržaje se modriga nemškiga prigovora »divide et vinces" ni te razpertije nikoli ustaviti hotel. — Serblji so dosegli svobodo leta 1804 pod vodstvam Černiga Jurja, ker so razbili turški jarem , ki jih je toliko vekov zatiral, in se zdaj krasno razvijajo na radost in tolažbo celiga Slavjanstva. —
llazloživši na kratko, kolikor je tirjala reč, ktere smo se lotili, zgodovino slavjanskiga naroda, povzamemo v kratkim vse, kar smo od njegoviga politiškiga nagnjenja rekli. Slavjani od natore bogaboječi in krotki, v kterih je idea keršanstva še pred prijetim ker-stam bila, so se deržali politiške pravičnosti tudi takrat, ko bi jim mala krivica lahko pomagala bila.
Ni ga krivičniga politiškiga djanja, v ktero bi bilo ljudstvo privolilo; to spoznajo tudi sovražniki, to pri Slavjanih tudi Herder hvali; Slavjani so zavoljo tega zares veliko pretcrpeli, in malo je manjkalo, de niso čisto poginili; ali Bog, ki jim je veliko nalogo odmeril , jih je ohranil. — Čehi so enakopravnost narodov pervi Evropi oznanili. Poljaki, če tudi prave svobode vseh dobro razumeli niso, so vendar z pismam 3. maja nekoliko ta po-grešek popravili bili. — Busi so se vedno vstavljali nemškim vladarjem, in le pokoršina Slavjanov, ki si kralje očakam v rodovini primerjajo , nam razloži, zakaj de sc s silo zoper carje zdignili niso.
Do zdaj so Slavjani v Evropi keršanstvo in omiko zoper ajdovstvo in barbarstvo branili. To je bilo samo nekaj negativniga; ali
je ta narod od 80 miljonov namenil, de kaj positivniga v svet vvede, in to je pravičnost in enakopravnost.
Ali kako bi se to preobernjenje evropej-ske politike napravilo? Ptujci pravijo, de bo napredovanje v znanstvih k tem pomagalo, ali mi odgovorimo, de se s samo znanostjo modro modruje, ali serce ostane prazno. Poljaki pričakujejo nekiga mesija ali rešenika, ki ima iz poljskiga krila priti, slavjanstvo osvoboditi in v politiko keršanstva vpeljati. — Ali Poljaki znajo serčno vmirati, pa prave svobode in enakopravnosti še nikoli zapopadli niso. Mi mislimo, de Slavjani z povzdigo in podučenjein prostiga ljudstva, kterimu se kot glava mož posebnih lastnost pridruži, se zamorejo osvoboditi in to nalogo izpolniti. —
Tkalčevič.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
* Ljubljanski opravljivec Slovencov ***E. piše v Gracarci, de Slovenija fantinu (Jung-gesellen) Pravimu Slovencu, (hvale vredniga prizadetja,) rada nagaja in de je rekla, de je voden. Nismo dozdaj prav zvediti zamogli, kakšna de je namemba Praviga Slovenca; to pa dobro vidimo, de je unimu pisunu, ki Ljubljano , mesto ne samo starinskih okornežev, temuč tudi lepe množice svobodoljubnih mož, s svojimi starokopitnimi in lažnjivimi dopisi v zaverženo Gracarco gerdi in sramoti, »rev-nost" (Erbarmlichkeit, de bo ložeje razumel) na čelu zapisana. Lažnjivost njegova bodi za danas le s tem skazana, de se ni nikoli kaj taciga v Slovenii od Praviga Slovenca bralo, in če se je kaj čez-nj bralo, je vselej Pravi Slovenec sam pervi priložnost dal. —
— Včeraj sim se v neki Ljubljanski kerčmi na »imenitne prerokbe" nameril, ki so po nem-
ških poslovenjene. Od neizmerniga števila neumnost, ki sim jih v vsakimu listu našel, ne imenujem nobene. Le toliko rečem: Milova-nja je vreden, kdor še dan današnji kaj ta-kiga verjame, kakor se v teh »imenitnih prerokbah" bere. Kaj pa mislite, dragi vrednik, od takiga človeka, ki take neumnosti v slovenski jezik prestavljati daje samo zavolj last-niga dobička? Priprosti Slovenci imajo že tako preveč babjih ver.*) Razsvitljeni ljudje takih kvant ne verjamejo, tedaj tudi nobenih prerokb ne kupujejo, ki so se še lanjskiga Sušca mesca (čudno!) zvedile. — Tudi me je nehotama misel obšla, kteri Slovenec je tako malo ljubezni do svojigo naroda imel, de je te kvante za ene krajcarčke poslovenil. Pravi Slovenec gotovo ne! Tak brezvestnik gotovo ne zasluži tega častitljiviga imena.
— i —.
Iz Gorice. Tukajšni Lahi so sklenili se k ministerstvu s prošnjo oberniti, de bi bila poknežena grofnija goriška in gradiškanska od drugih austrijanskih dežela neodvisna dežela, so zložili prošno pismo, ter so v ta namen brali al pa mende še berejo podpise. Nočem razsojvati, al bi nam bilo v prid al v škodo, ako bi Gorica bila samostalna dežela. Gotovo je, de nabera podpisov ne gre prav po godu. Ne de bi jez kratil komu po novi ustavi zagotovljeno pravico prositi, moram le opoineniti, de me čuda ima zares, kako so Lahi svojo prošnjo podpcrli. Tako le oni pravičnost svojiga terjanja dokažejo: Goriški okrog ima scer okolj 120,000 slovenskih, in le 60,000 — 70,000 laških prebivavcov. Al Lahi so posestniki nar bolj razširjenih zemljiš, zraven tega so oni nošniki izobraženja in vednosti. Črez to se tukajšni Slavjani, prebivavci narnekrajne meje proti laškimu (saj tukajšni Lahi niso mejaki!), zmešani semtertje z prebivavci , ki razumejo poleg slovenskiga tudi laško, nc morejo več k Slavjanam šteti. Mi smo tedaj vsi Lahi, kaj se je nam torej pečati s Slavjani proti izhodu? — liisum teneatis amici!	a
# Angležka ladja, ki je 18. t. m. Benetke zapustila, je prinesla v Terst novico, de so naše bojne ladje že pred Benetkami; v Benetkah de je velika zmešnjava in de se po-svetvajo zaporedama. Cena živeža je zlo visoka. Dolgo se mesto ne bo deržalo.
(Lloyd.)
Iz Notrajniga 22. m. Tr. K besedam od keršanskiga nauka v šolah na Slovenskim naj sme še kdo drugi kaj pristaviti. Ni samo prašanje, ali naša mladost nauk lahko razume in ohrani, in gladko povedali zna, ampak tudi koliko sadu bo v poznejih letih od njega imela. De naši šolarji tudi v ptujim jeziku keršanski nauk gladko povedati znajo, ni toliko čudo; Bogu namreč hvala, de imajo Slovenci ta-košne dobre glave. Ampak kako bodo nauk v daljnim življenji porabiti mogli, to je obil-niši pomisliti. Ali bodo za-se ga vedili prav oberniti, tega nočem presojevati; vender to moram opomniti, po lastni skušnji vem, de kteri so se v šolah le nemško nauk učili, so ga pozneji malo vedili; nemško so namreč pozabili, slovenskiga se niso potem naučili. Kar se Janezik ne nauči, se Anže ne bo naučil. Tudi saj duhovni večidel tožijo, de so tisti, ki so nekoliko samo nemške šole okusili večidel malo ali veliko nerodni. —
Kako pa dalje? Naši zdajnji šolarji in šolarce bodo čez kaj časa očetje in matere. Kako bodo svoje otroke učili? zakaj nekaj morajo tudi sami v ti reči storiti, šola ne prevzame vsiga tega, kar je Bog staršem zapo-vedal. Bodo tedej otroke samo po nemško keršanski nauk učili? Mali otroci jih ne bodo razumeli, desiravno bi bili oni sami še nem-šino ohranili. Ali bodo učili po slovensko?
*) Čudimo se, de se niso že duhovski časopisi zoper to nespodobno baratijo vzdignili.
Vred.
ko bi sami znali. Kako težko je, otroke po slovensko vere učiti, ko se jo je človek sam večidel po nemško učil, sim sam skusil. Ker ni še bilo pred letmi nobeniga stanovitniga ve-čiga šolskiga katekisma, nisim vedil sam s ktero besedo bi učil; zdaj sim si prot iz nemškiga prestavljal, zdaj sim gi iz kteriga slovenskiga katekizma besede zamerkal; pa kmalo sim pervo besedo pozabil, in z drugo v novič povedal, in otroci so se motili, niso mogli lahko v glavi ohraniti, kar jim ni bilo vselej enako povedano. In nisim imel slabe glave, kaj ohraniti s pravo besedo, vonder težo sim čutil, in še zdaj jo čutim, ker se moram zopet druziga katekizma deržati. Če kdo iz med nas še to skuša, kaj bodo pa navadni kmeiiški očetje in matere storile? Zatorej prav store kateheti v nunskih šolah, de dekleta, ki bodo kdaj slovenske matere, po slovensko keršanski nauk uče. Bavno to je vošiti tudi za mladenče, ki bodo kdaj očetovske skerbi per slovenskih otrocih imeli. Nočem reči, de bi se v mestnih šolah vsa nemšina pustiti mogla; pa saj imenitneji reči naj se tudi po slovensko uče.
Morebiti se bo kteri mestni katehet tem besedam posmehoval, in sam per sebi mislil: sej se ne bo vse poženilo in pomožilo. Sej tudi hlapec in dekla, zlasti pestema v časih koga učiti mora; za-se mora pa tudi kej vedili. Morebiti bo kdo djal: zlo skušen katehet to piše! Naj gre kdo otroke, ki brati ne znajo učit, in pa iše jim kaj v glavo zabiti, se ne bo več besedi čudil.	-j-)
Celovec 21. Aprilja 1849. V listu 32. se ti, draga in ljuba Slovenija! pritožiš, da so od 4. Marca t. 1. vsi dopisatelji obmolknili, in prosiš, da bi se rodoljubi zopet zdramili, in slovenske časopise s svojo pomočjo radovoljno podpirali. Tvojim milim glasu rad odgovorim iu hitro pišem, kar vem, čeravno tukaj vse spi — spati mora. Do znanih do-morodeov v Istriji, Gorici, na štajerskim terdno zaupanje stavim, da bojo tudi oni to storili; zakaj žalostne prigodbe in okolšine možkega domorodca dro za kratek čas morejo omamiti in preplašiti; alj hitro se on zopet zdrami, zave, vstane in gre na svoje ljudomilo, če ravno grenko delo: „Ecce spectaculum deo dignurn: vir fortis cum mala fortuna composi-tus!" Na noge torej brati! počnimo in bimo na novo stari duševni boj za milo mati »Slovenijo!" —
Nova oktrojirana ustava je obrodila naj prej po našim mestu veliko žalost in tiho jezo; alj nikar zavolj tega, da je deržavni, po cesarski in ministerski besedi poklicani in večkrat poterjeni zbor ravno na koncu svojiga težavnega dela razpuščen, da so poslanci in nadomestvavci austrijanskih narodov na tako do te dobe neznano vižo razpodjeni, (nekteri sicer mirni in tihi politikarji so to globoko občutili in to veliko nesrečo gorko obžalovali) ple-inenitaši, žolnirji, uradniki, kupci in mestjani so samo to vpili in trobili: »zakaj vselej zvesta Koroška dežela ni samostalni »Kronland", zakaj mora še dalej s Krajnsko zvezana, in od ptujih dežel odvisna biti?"
Ko je pa gosp. minister notrajnih oprav v novi ustavi bil zasledil s svojim bistrim pogledam, da je Koroška po §. 1. dane ustave svobodna, neodvisna in samostalna, je leta po korirju donešena novica globoko ranjene serca hitro ohladila, žalost v veselje spremenila, in vsim oči tako zamazala, de nič druziga dolgo dolgo niso vidili in slišali. Alj kratkovidne sirote! — alj niste brali, de po §. 89. ustave ministri pravico imajo, sklepe srenj in deželnih zborov vstaviti ali pa prepovedati; kje je tista tako gorečo zaže-ljena samostalnost, »iz deža pod kap;" — alj ste pozabili, nad razterganjem slovenskega naroda se veseliti, ni po božji postavi keršanske ljubezni: »Kar tebi ni ljubo, tudi ti drugim ne stori;" alj je dro resnica, da je Koroška dežela od slovenskega naroda
škodo in krivico terpela? alj je nemška vlada alj slovenski narod dosihmal gospodaril in postave dajal? Kje je pri temu natolcovanju ker-šanska pravica? — alj ne vidite, kam gre koroško železo, svinc in drugo blago; od kod pride sladko vino in potrebno žito? vse gre večidel do - in pride iz blagovitih slavjanskih dežel; kaj torej tirja vaša korist, in vaši od vas tako visoko cenjeni interesi? gledati proti sevcrju in zahodu, alj pa proti jugu in izhodu, kjer povsod Slavjani stanujejo? Pa dosti je že blo od tega predmeta go-vorjenjenja in pisanja, alj vse zastojn: še ne teče voda, da bi zamorca umila in obelila. — Kakor v Gradcu in Ljubljani seje tudi v Celovcu slovensko družtvo v bravno družtvo spreobernilo; ako je ravno že poprej od začetka tako bilo. Da se pa nobeden ne boji pri družtvo ostati, ali pristopiti, da nobeden ne more naši mladosti —• ktera je našo edino pa terdno zaupanje — zabraniti pristop k sloven-skimu družtvu, je odbor slovenskega družtva nektere točke družbenih postav prenaredil, in to postavni gosposki oznanil, ktera je družtvo že poterdila. Mi stojimo na postavnim poti, — imamo za družbenike še čres 20 časopisov, — slovenščina bo vsim uradnikam potrebna; — bomo videli, kaj bo? Pa kaj bi tajil, od tacih veternikov, kakor se tukaj uradniki, posebno Krajnski skazujejo, nič dobrega ne pričakujem tak dolgo, da ne per-piše drugi, za slovensko stvar boljši veter: „Pompejanus ero, si vicerit omnia Magnus, Omnia si Caesar, Caesarianus ero."
Nekteri tukajšni rodoljubi so lete misli, da bi slovenščini in slovenskim družtvam veliko pripomoglo, ako bi se vsim udam slov. družb kak leto- ali časopis v darilo dajal. —
Slavno Teržaško družtvo je že izdalo 1. list svojega časopisa; prav imenitno delo, lična obleka, dobri sostavki, čisti jezik v slovenskim in ilirskim narečju: vse, vse tako osnovano, da boljši biti ne more; slava in hvala vam vsim, ki se pri temu opravilu trudite; tako drevo bode v kratkim nar boljši sad do-neslo! Tudi Ljubljansko družtvo misli pervi zvezek družbniga letopisa na svitlo dati. Ne zamerite, da poprašam, ali bi ne bilo nio-drejši in koristnejši, za vse slovenske družtva jeden časopis napraviti, in ga vsim udam slov. družtev darovati? Stroški bi bli majnši, dopisavcov blo več in iz cele Slovenije, število družtvenih udov bi gotovo naraslo, korist bi bla obširnejši itd. Naj bi te družtveni časopis izhajal vsaki mesec jedenkrat, v ilirskim in slovenskim jeziku, ino se mi zdi, de bi blo prijetniši, v podobi bukvič, ki se leliko zvezajo in shranijo.
Slovenski brati! presodite leto važno reč, in oglasite se, posebno vi, gg. Teržčani! kaj bi se moglo plačati za 100 natisov vašiga časopisa? prosimo, de nam poveste.
Če ravno po novi ustavi na male kose razdrobljeni moramo se vender le vedno in po bratovsko zvesto deržati poslovice: „Viribus unitis!"	And. Einšpiler.
Nisim se mogel dosti zavzeti, ko sini pritožbe moje ljublene Slovenije v 32. tistu t. 1. bral, kjer pravi, da na Koroškim Belaška kresija noče pod Celovško oblast stopiti; in da ji kaj tako važniga noben pisatelj ne oznani. Gotovo bi bilo to zlo važno! Tudi neki pisatelj iz Celovca 15. p. m. ravno to in še več drugih prigodeb po Graških novinah v svet trobi, in od Belačanov s nekmalo grizečimi besedami piše, ter jih malomestjanske ljubosumnosti alj nenavisti dolži.
Ali je to, da so, (kakor Celovški Z v Graških novinah piše) da so v Špitalu ljiulo-vlado oklicali, res alj ne, to ne vem zagotoviti, le toliko vem, de od tega, čeravno Špi-tal ni deleč odležen, še nisim slišal — da so pa tistiga, kije, kakor Celovški Z. piše, v Celovcu „Eljen Košut" kričal, in za kati-rim so bili jiskavni listi razposlani, ravno v Špitalu popadli in v Celovc spremili, to mo-
rem zagotoviti. De je to, kar Belačane zadene, de bi se branili pod Celovško oblast stopiti, le bosa in godcova, je tudi gola resnica, zakaj — kaj takiga še nobeniga nisim slišal v misel vzeti, akoravno mi je Belak tako znan, kakor mojga očeta dom. To pa vem, da se mesljani in uradniki zlo čudijo, de se pisatelji upajo, se prederzniti, lake laži pisati. Kakor se mi zdi, tako so si vse druge mesta sklenile, Belak — ker je Belak — černiti. #) Odkar so od nekiga pertepenca vredvane Belaške novine poginile, je vse tiho in zadovoljno. Kar se je pa v Belak vladi zoperniga pripledlo, se je gotovo le iz vek-ših mest priplazilo. —
Brodski officirji so prav ljubi in priludni, vse jih 'ma rado, posebno se pa ž njimi kar je nas Slovencov, radi zhajamo in večkrat prav po bratsko kako Slovensko zapojemo, tudi mili glas Gerlice še že po Koroških dolinah, ja tudi v Belaku razlega, od tega en drugokrat več. —	L—k.
Iz Perave zunaj Belaka 21. m. Tr. 1849.
Vprašanje. Iz Štajerskega. V 16. listu letašnjih Novic stoji, da so taki domorodci, ki si prizadevajo slovenski jezik v slovenske šole vpeljati, „ultra Slo veni". Jaz pak bi rad znal, kako naj se tisti imenujejo, ki hočejo pri starem ostati, t. j. ki si še zdaj prizadevajo v slovenskih šolah nemški jezik obderžati. — Mende „ullra nemškutarji"?
Radoslav.
Ogerska tlczela.
Nekaj puntarske vojašnje stoji pri Nitri: (na Slovaškim) ravno nasproti fml. Volgemutu, ki dve boja vajeni brigadi vodi. Slišimo , de je njegova moč taka, de je kos sovražniku vsaki čas.	Lloyd.
V	35. armadnim razglasu iz Ogers-kiga sc bere, de je sovražnik, odkar so se bili cesarski nazaj k Pešti vmaknili, vsaki dan na-nje napadal, na zadnje se na mesto Waitzen (Vac) zagnal, kjer je general Gotz junaško vmerl, in na to z dvema močnima oildelkama na ravnost proti Levi se obernil. 18. t. ni. jih je tam bilo okoli 30,000 sovražnikov, ki so čez reko Gran šli.
General Volgemut ki je to zvedil, je z 15,000, 18. in 19 iz lvemenda se vzdignil, de bi se bil sovražniku nasproti postavil.
Boj se je sicer pričel in je dolgo terpel, ali ker je sovražnikov še enkrat toliko bilo, je Yrolgemut svoje nazaj potegnil; sovražnik pa je blizo Nilre prišel.
Vikši vodja Velden je vkazal banu z celo močjo se od Pešte vzdigniti in nad sovražnika planiti, de bi Komarnske terdnjave nos osvobodil.
Drug oddelik sovražnikov je bil 20. t. m. od Paslo na Ipolski reki proti Kemendu prišel in je Čoričev odsek napadel.
20.	t. m. je prišel vikši vodja v Buda-Pešt.
Pri tem vojaškim razpoloženju se je vik-šimu generalu zlo škodljivo za vojsko zdelo, če bi se za naprej mesta Pešta in Budim v rokah deržale, sosebno ker je sovražnik Donavo od Komama do Vaca dobil; zastorej je general začel vse vojake v varnim postavljen-ju skupej zbirati, in ko še od vseh strani pri-pomoč pride, bo zopet začel on nad sovražnika iti.
21.	t. m. se je sovražnik bil pri Činkoti na naše zagnal, jc bil pa povsod odbit.
Iz Banata se zve, dc je okrog šajkašov od sovražnika očišen.
General baron Bolim je 24. t. m. naslednji razglas izdal:
V	občno tolažbo se na znanje da, dc je po novicah ravno od generala Veldena prijetih Hudim (Ofen) ostal obseden z primerno inno-
*) Ako bi se Nemci z Nemci združiti želeli, bi to ne bilo nič gerdiga, za to se tudi Belak nikakor ne černi, če se kaj takiga od njega piše.
Vred.
žico vojakov in de cela glavna armada na desnim bregu Donave na premikvanje sovražnika pazi in se skupej zbira.
Zraven se na znanje da, de se na Ko-moransko terdnjavo stanovitno strelja, in de je taista od naših obdana.
liavno tako ima oddelik Čoriča Gran v oblasti in brani prehod čez Donavo.
Po drugih novicah bi bili pa madjari ko-moransko terdnjavo že oteli.
Dunaj 24. t. m. Gorgej, ki je z veliko močjo armado generala Volgemuta vergel, stoji zdaj med Vago in Nitro. Pešta je od naših opušena, Budim pa ne. Komoran imajo Madjari. Velden je dozdaj pri Aču med Rabam in Komoranam 45,000 vojakov združil. Vogel se bo z svojimi 10,000, če Bog da, koj Volgemutu pridružil.	(Gratz. Z.)
Dunajske Novine prineso uradno razlago čez ogersko vojsko, v kteri se med drugim bere, de ko so naši bili poglavitno ogersko mesto v pest dobili, so mislili, de lahko pojenjajo, in de so se na vmirenje z lepo zanašali; ali sovražnik de je ta čas le k tem porabil, de se je na vso moč na boj pripravljal in iz celiga sveta ljudi in vodje k sebi vabil, tako de zdaj velika in dobro previdena armada naši armadi nasproti stoji, in de se ogerska osoda zdaj samo na borišu odločiti da.
Knez Vindišgrec je iz Holomuca zadnje povelje na armado izdal, v kterim reče, de mu ločitev od nje težko de, in sosebno zdaj, ker jo lepi dnevi kot plačilo za že storjeno čakajo.
Beogradske Novine pišejo: Dobili smo gotovo novico iz Vlaške (Valahie), de se je tista austrijanska armada, ktera je v Erdelju razbita in zato v Valahio prestopila bila, 12,000 mož z 40 topovi namreč, pod generalam Malkovskim v Kraljevu zbrala in odtod z vsemi vojniškimi potrebšinami vzdignila, de prek Oršave vBanat prejde. Ona bo že prihodnje nedeljo (22.) v Oršavi.
General Velden je iz Ogerskiga na poštene Dunajčane razglas poslal, v kterim jih opominja k miru in podpori vladarstva, ker je deržava v silo veliki nevarnosti.
Vindišgrec, kakor Dunajske novine oglasijo, ostane poljni maršal in vikši vodja cele armade zunej Laške; samo de je ne vodi v bojih ker je na urlaubu.
Erdclj.
Govorilo se je, de je 40,000 Rusov v Erdelj prišlo; poslednji list časopisa „Presse" pa prinese dopis iz Jassy, po kterini je Bem Ruse raztolkel in njih notar do ltimnika na Valahijo prepahnil, v Rimniku svoj glavni stan postavil ter za 15. t. m. svoj prihod v Buka-rešt napovedal.
Ptuje dežele.
Frankobrod. Pruski minister zvunajnih zadev je pisal mistru Gagernu, de, ker se še vladarstva Saksonsko, Bavorsko, Virtem-berško i. t. d. niso. oglasile, in ker tudi Badenski veliki vojvoda nepogojno ni pristopil, še ni čas prišel, dc bi Pruski kralj dokončni sklep storil.
Austrijanski poslanci če dalje bolj popu-šajo narodni zbor.
Laška. Iz Florcnce je velika deputacia v Gaeto šla, velikiga vojvoda prosit, naj podviza nazaj v svojo deželo priti.
Po časopisu „L' Opionione" bi bili pogoji, ktere ltadecki za mir stavlja, naslednji: 200 miljonov za vojskine stroške, mešana posadka v Alexandrii, obseda za nekaj časa visoke in nizke Novarske okrajne, odvzetje orožja.
Na Sicilianskim je stanovitni boj med kraljevimi in med Siciliani, kterih vodja je znani Poljak Miroslavski. Palermo se niso oblegh Neapolitanci; Catanio imajo pa že v oblasti.
Francozka vlada je sklenila in tudi od zbora privoljenje dosegla, z armado v pape-žovi zemlji pomagati, de se postavna oblast zopet ustanovi, in prid Francozke dežele varje.
V Bosni se Turki vedno na boj pripravljajo. Mušir de ima 75,000 moz pod sabo.
I e p o 1 i I i s k i ti e 1.
Slovensko slovstvo.
Popisano 1846. *)
Slovensko slovstvo se imenuje slovstvo tistih Slavjanov, kteri se Slovenci imenujejo, in kterih prebiva v Štajerski 378,000 dus, v Krajnski 398,000 dus, v Koroški 84,000 duš, v ilirskim Primorji (ilir. Kiistenland) to je v Terstjanskim in Goriškim 218,000 dus, v Benatskim 32,000 duš in v ugerskim krale-stvu 52,000 duš, to je vsih vkupej, 1,151,000 duš.
Slovensko slovstvo se glede na vreme naj prikladnejši razdeli na troje, namreč pervi razdel od starine do leta 1760, drugi razdel od lela 1760 do 1.1843, tretji razdel od leta 1843 do današnjega dnu.
Dolgo se je mislilo, da se pred 16. sto-letjam nič ni slovenskega pisalo. Tu se je najšel jedan prav star za slovenščino imeniten slovenski spis, kteri je, kakor se misli, spisan leta 769 in je mnoge sto let v Trejsinku na Nemškim med listinami zakopan ležal: sdaj se znajde v kraljevski knjižnici v Monakovu (Miinchen) in obseže dve očitni spovedi in jedan kratek nagovor, kar se brati more v predgovoru k Metelkovi slovnici. Kopitar je te imeniten slovenski, blizo 11 sto let stari, spis učeno razložil in lepo natisniti dal v svojih bukvah: Glagolita Klocianus. To je naj starejši spomenik slovenskega slovstva. Prav začelo se je pa naše slovstvo še le v 16. stoletju tedaj, ko se je v naših deželah začela posebno med gospodo Iuteranska vera širiti. Tedaj se je v kratkim nekoliko možov slovenščine tako'marljivo prijelo, kakor nikoli prej in nikoli več potle. 'Naj iskrenejši prijatelji slovenščine v tem času šo bili:Primuš Trubar, Pet. P. Vergerius, Štefan Konsul, Anton Dalmatin, Matevž Popovič, Janez Malečevac, Juri Juričič, Lenard Merčerič in Adam Bo-
lonc.
Pr. Trubar, Krajnec, rojen na Raščici blizo Ljubljane se je učil na učilišču Solno-gradskim in Dunajskim, je prišel za fajmoštra v Loko blizo Rateč , za tim za korarja v Ljubljano leta 1531, potle pa v Terst, odtod za voljo luteranske vere, ktera se je iz Nemec k Slovencam razširovati začela, izgnan, je vtekel v Nemce, bil za pastorja vRotenburgu (1. 1548), potle v Kempnu. Tukaj je spiso-val mnogo slovenskih bukev in jih v Tibunku s latinskimi pismeni natisniti dal. Ne dolgo z a tem sta se soznanila s Vergcriam. Pet. P. Vergerius, bivši Koparski škof (Capo d'Istria) je tudi moral, svojo cerkev zapusti v-ši, v Nemce vteči, kjer sta s Trubarjam v \Vitenbergu se najšla in sdaj s sjedinjeno močjo bukvi iz nemškega v slovensčino prestavljala in jih na svet izdajala, naj pred evangelji sv. Matevža po tem vso sv. pismo novega zakona. Sdaj si je Trubar zmislil, take bukvi tudi Horvatam in Dalmatincam v njihovim govoru priskerbeti in to s glagolitskemi in tudi s cirilskimi pismeni. Iv temu je najel Štefan a Konsula, kteri je bil iz Pinguenta v Istri i rojen, in je jo tudi zovoljo vere moral v Nemce potegniti 'in se nekoliko časa v Regensburgu za učitelja vstaviti. Glagolitiska pismena so si leta 1560 v Nirnbergu napravili in jih v Tibink prenesli. Cirilska pismena so si naredili v mestu Urahu I. 1561. K temu je prišel iz Krajnske in to iz Ljubljane za pomagavca Anton Dahnata. Trubar je prišel sdaj za pastorja v Urah, zraven so ga pa krajnski sta-liši postavili tudi za pastorja krajnske dežele. Zato je prišel za nekoliko časa v svojo domovino in je potle vzel sebo dva staroverska duhovnika, namreč: Matevža Popoviča in Janeza Maleševca, ktera sta bila, kakor pravijo, iz Serbie in iz Bozne doma. Tudi je prišel k njim pomagovat Juri Juričič iz Krajnske; Lenard Merčerič, Dalmatinec je ravno tam v \Vitenbergu na učilišči bil in je tudi pomagoval sv. pismo prestavljati. Vsi ti so si vzajimno pomagovali, prestavljali, popravljali in tiskali, ne samo v slovenskim narečji tomuč tudi v horvatskim in dalmatinskim, ne samo s latinskimi pismeni temuč tudi s gla-golitiskimi in cirilskimi. V tem vremenu se je tiskalo od letih možov v Ljubljani, v Tibinku, Urahu, Witenbergu in t. (i. veči del so to bile bukvi verozakonske (religios) in pobožne, postavim: evangelji, molitne bukvi in druge; naj imenitnejši je pa celo sv. pismo poslovenjeno in tiskano v Witenbergu leta 1584. Adam Bohorič, vodja šolski v Ljubljani je spisal
#) Iz Drobtine za novo leto 1849.
prav dobro slovensko slovnico (Witenberg 1. 1584) in vstanovil pravopis, kteriga smo se nespremenjeno do naj novejših časov deržali: in kterega' po Bohoriču imenujemo: bohoričica. Podpiratelji njihovi so bili stališi krajnski in posebno Janez Ungnad, baron v Sone-ku. Ta imeniten in slavni gospod , rojen Av-strijanec je bil (leželski poglavar Štajerski, se je večkrat vojskoval proti Turkam, potle so ga postavili za naj višega vojniškega zapoved-nika v Štajerski, Krajnski in Koroški, zadnič se je pa moral tudi za voljo vere preseliti v Sašonio, kjer se je oženil v jedno mlado kne-ginjo iz plemena Barbi; od ondod se je podal v Urah, in je tam kolikor je le mogel s besedo, s djanjam in s svojim premoženjam iz-davanje slavjanskih bukev s latinskimi, glagoli tskimi in cirilskimi pismeni podporoval; on je napravil, da so tudi nemške mesta in nemški vladari izdajanje in (iskanje teh slavjanskih bukev v denarjih'podpomagali; od začetka se namreč tiskariha ni doplačala. Še kr. Maxi-milian je daroval k temu 400 goldinarjov „weil das christlich - lobliclie Werk zuin zeitlichen und ewigen Wohl der armen Unwissenden diene", ker to krislijansko hvalevredno delo je ubogim nevednim ijudem v časno in večno srečo. Pa Ungnad plemeniti prijatelj in velikodušni podporovatelj slavjanskega slovstva je popotovaje skoz Čehe leta 1564 v Vintricu vmerl. Še na smertni posteli je svoji gospi živo naročal, da slavjanske za natis namenjene spise natisniti da,'rekoč: „Glej to so moje dctcca!"
(Dalje sledi.)
Ita/laganjc deržavljanskih postav v IJuliljani.
Osemnajst dni pred veliko nočjo je začel š slavni gospod Mažgon v bravnici slovenskiga družtva splošne deržavljanske postave v slovenšini razlagati. Zavoljo različnih napotij se to ni moglo poprej zgoditi. Uk, po kterim je 26 učencov hrepenelo, je začel gospod Mažgon s krasnim nagovoram ki tu okrajšan sledi:
— „Kdo ne previdi, koliko koristi, koliko lepiga sadu mora to naše početje za naš jezik sploh ino za razsnovo domačiga pravdoslovst-obroditi? Vi sami veste, koliko nasprot-
nas
va, ------------------,
nikov, koliko znanih ino skritih sovražnikov de šteje razvitje naše narodnosti ino našiga jezika. Vradniki se močno zoperstavljajo vpe-
Ijanji slovenskiga jezika vsodnije, rekoči, de ta jezik še ni opiljen ino nepripraven za vrad-ne opravila. Mi jim moramo tedaj skazati, de ti njihovi vgovori nimajo podstave, de naš jezik, ako se ravno do sedaj v sodnici ni rabil, je že dan današnji zadosti omikan, in na vsaki način tako razviten, de se za sleherni pravni zapopadek lahko umljiva beseda iz domače korenine izpelje. — Le tako bomo sčasama zopernike prepričali, de je njih terdenje prazno. — Nadalje, v novi ustavi je izrečeno, de bo sodniška obravnava pravdama javna ino ustna. Če bo pa obravnava javna ino ustna} bo morala biti v deželnim jeziku drugači bi bila sama na sebi nespametna ino bi svojiga namena nikakor ne dosegla. Ce jc pa gotovo, de bo v kratkim javno — ustna obravnava vpeljana, je treba, de se za njo za časa pripravljamo, de bomo zamogli času primerjenimu terjanju ino sodniškimi! stanu veljavnost ino čislanje pridobiti, brez katerih v novi obliki njegoviga imenitniga poklica nič koristniga dopernešti ne more."
„Dragi prijatli! jaz sim prepričan, de se povzdiga naše narodnosti, napredovanje v znanostih ino vednostih glede na naš jezik ino sploli oživljenje narodnigazavestjale od mladosti pričakovati zamore, ktera še ni z za-staranimi oblikami dozdajniga nemškiga oprav ništva preveč soznanjena. Le od nje se sme čista, brezsebična ljubezen, gorečnost in na-dušenje za nove naprave upati. Nje je tedaj prihranjeno omikani jezik iz učiliša v pisar-nico, v življenje, med ljudstvo popolnama presaditi ino tako narod k pravimu živelju obuditi in izgojiti."
„Gotovo današnji dan bo imeniten v zgodovini naše dežele. Z njim storimo pervo stopnjo k prihodnji politiški odrašenosti in k za-vestju narodnosti naše. Iz serca vas tedaj s tega kraja pozdravim in prosim, de se z vso ljubeznijo, z vso vdanostjo z mano vred trudite." —
Slava, slava! zaženo z ginečim glasam po končanim nagovoru učenci in drugi poslu-savci. Slehernimi! so se občutki serca in spoz-
nanje visoke pomembe tega trenutja na obrazu brali. Zares imeniten bo ta dan (20. sušeč 1849) za Slovence še v poznih poznih časih! Popisati pa čutleje ki so se v mojim sercu obudili, ko sim zaslišal deržavljanske zakone v maternim jeziku razlagati, mi ni dano. Zastonj išem izrazov. Le tisti me more umeti, iteri je bil z enakimi čutleji nadušen. Nelio-tama so mi solze v oči stopile mislijočimu, ako dolgo de je krivica čez pravico gospodarila, kako doigo de je ošabna nemšina milo slovenšino z nogami teptala, in de jo —žali-jog! — še zdaj tepta, kako dolgo de seje ljudstvu ponaravna pravda (natiirliches Becht) kratila, postave in vradne spise v svojim jeziku dobivati! Misel, de se to še zdaj godi, in de vresničenje te pravde (pravice) nar več tisti zavirajo, ki zavoljo ljudstva po sodnicah in drugih vradih sedijo — ta misel mi je hotla serce raznesti.
Ozir na nadepolne niladenče pa mi tamno oko kot solčni žar černo noč zopet razjasni. Zakaj upati je, de bo tisto drevo obilo in do-ier sad nosilo, ki se že v mladosti dobro obdeluje. Z nerodovitnim, starim drevesam boš malo opravil. Slovenski mladenči! Vi ste mlado drevje, ki se mu po naravi skerbno streže, ki se primerjeno, dobro obdeluje. — Ne dvomim tedaj, de bodete obilo in dober sad rodili. In toraj se mi je serce vmirilo, tamno oko razjasnilo. —
Gosp. Mašgon uči razun nedelje in če-tertka popoldne vsaki dan po dve uri. Redni in izredni poslušavci ga s toliko pazljivostjo poslušajo, de učenci višjih šol morde nobeniga učenika tako. Ker je gosp. Mažgon pervi prestavljavec deržavljanskih postav se je v rabi novih slovenskih izrazov že tako izuril , de mu teče beseda gladko kot med. — Če se pomisli, koliko ima g. Mažgon kakor vradnik c. k. mestne in deželne sodnice opraviti, in de brez izlahkotenja v teh opravilih deržavljanske postave prestavlja in jih poverh vsak dan po dve uri iz gole ljubezni do domovine razlaga;*) zasluži očitno s posebno pohvalo imenovan in njegovo ime z zlatimi čer-kami ponosne Klione v domačo zgodovino zapisano biti. —
De se že tudi strahovavne postave ne razlagajo, je samo to krivo, de je gosp. Lehman pomagavni vradnik (Aushilfsbeam-ter) in tako silno potreben, de mu njegova vradnija časa za pripravljanje in razlaganje ne more dovoliti. Slovensko družtvo je zastran tega do ministerstva pisalo. Kakor smo zvedili se ne more ministerstvo uka z ministerstvam denarstva tudi zastran plačila poravnati. Ne vemo, kako dolgo se bo še ta reč vlekla.	— r. —
\a znanje.
Natis gosp. Po točni k o ve slovenske slovnice v nemškim jeziku pisane pod nadpisam Grammatik der slovvenischen Sprache" je ivno zdej dokončan. Mehko vezana velja 36 kraje., in se dobi pri vsih bukvarjih v Ljubljani. Jezikoslovci bojo gotovo od te slovnice kaj več pisali — mi, ki imamo v mnozih rokodelskih in kmetijskik rečeh pisati, se gosp. fajmoštru posebno zahvalimo za to, kar je tretjimu delu slovnice pridjal v dokladi „Svet v obrazih" (die Welt in Bildern) v kteri veliko besedi zvemo, ki jih večkrat potrebujemo.	(Novice.)
Knjiga splošnih deržavljanskih postav«
267.
Če je premoženje maloletniga tako majhno, de se malo ali nič ob letu prihraniti ne da; se zamore varhu, ki je premoženje ne-prikrateno ohranil ali maloletnimu spodobno preskerblenje zadobil, saj konec varstva okol-šinam primerno plačilo podeliti.
§. 268.
Varh, ki meni, de je s kakim vkazam varstvine sodnice žaljen, ima pritožbo naj pred ravno taisti sodnici,' in samo če je ta brez koristi bila, rekurs vikši sodnici podati. §. 269.
Osebam, ki svojih reči same oskerbovati in svojih pravic same varvati ne morejo, ima sodnica, če očetovske ali varstvine oblasti ni, oskerbnika ali opravnika postaviti.
#) Morebiti še vkljub vikšim gospodam.
Vredništvo.