LETO XLV, ŠT. 35 PTUJ, 3. SEPTEMBRA 1992 CENA 45 TOLARJEV I»KI OI>l*lsM:iiir siisi: 52400-630-8010009 Sejem rabljenih šolskih knjig Takoj po začetku šolskega leta, ko bo učencem že znano, kaj lahko prodajo oziroma kaj morajo kupiti, bo v Ptuju sejem ra- bljenih šolskih knjig. Organizira ga Občinska zveza društev prijateljev mladine in sicer v petek in soboto (4. in 5. septem- bra) v Miklošičevi ulici (od mestne hiše proti tržnici). Učenci osnovnih šol in srednješolci bodo lahko prodajali ves dan in to brezplačno, stroške postavitve stojnic in organizacije sejma bo poravnal organizator. Prodajte torej tisto, kar ne potrebujete več in ceneje kupite knjige za novo šolsko leto. To je tudi osnovni namen sejma. jq Prezgodnja trgatev, Dvenelo grozdje PRISILNO DOZORELO GROZDJE • PRECEJ PRIDELKA IZGUBLJENEGA • ZAČETEK TR- GATVE RANIH SORT • VINOGRADI NA TERA- SAH IZSUŠENI • PRVI PRIMERI NAMAKANJA Vinogradniki so bili /adnje sušne dni že obupani nad stanjem svojih vinogradov. Pred\ srm vinogradi na terasah zelo trpijo zaradi pomanjkanja \ode. Listi so mnogokje dejansko zgoreli in vprašanje je, ali bo i^rihodnje leto še ozelenel. Sicer bogato obloženi trsi ne bodo dali mošta , saj je tudi grozdje suho in po- dobno rozinam. Stanje v vertikalnih vinogradih je bistveno boljše; še en do- kaz, da je najbolje upoštevati stoletne izkušnje in ne s terasami spreminjati podobe Haloz in Slovenskih goric, s tem pa rušiti naravno ravnotežje. To, kar počnemo, se nam maščuje ob večjih nalivih, ko voda odnaša zemljo, sedaj pa imamo negativno iz- kušnjo tudi s sušo. Tudi proti suši pa se Je moč uspešno boriti; o tem smo se pre- pričali v Gruškovcu, v vinogradu Franca Muhiča. Prijatelj ing. Jože Gašperšič mu je zgradil namakalni sistem, tako da med dvema trsoma iz plastičnih cevi kaplja voda. Voda priteka iz V tem namakanem vinogradu bo tudi letos kaj trgati. zgoraj postavljene desetkubične cisterne in potreben pritisk ustvarja s prostim padom. V eni uri pritečejo iz vsakega ka pijača štirje litri vode. Najbolje je namakati ponoči oziroma zjutraj. Sistem je priporočljivo opremiti z uro, ki ga vklaplja in izklaplja v določenem času. Učinki namakanja so dobro vidni, saj je vinograd kljub še posebej poudarjeni suši v sosednjih vi- nogradih v zelo dobrem stanju; že po zelenju se loči od drugih. Tak na pogled dokaj preprost namakalni sistem sploh ni draga investivcija. Plastične cevi so napeljane na prvi (šparonski) žici, na določenih razmikih pa so vanjo pritrjeni kapljači. Vse skupaj izdeluje Hmezad. Tak način namakanja že vrsto let Uspešno uporablja tudi Kmetijski kombinat, ki z 28 kilometri cevi namaka sedem hektarov vinograda. Letošnja bridka iz- kušnja bo morda marsikoga vzpodbudila, da bo svoj vinograd želel zavarovati pred prihodnjimi sušnimi leti. Kakšna bodo pri- hodnja leta, sicer ne vemo, kljub temu pa jih je najbolje pričakati z zgrajenim namakalnim sistemom in polno cisterno Vode. PRIŠEL JE DEŽ — IN PTUJSKI FESTIVAL Tremo pred nastopom vsak po svoje premaguje. Po harmonikarju spoznamo, kako so se pred leti pripravljali na festivalski na- stop člani ansamsambla Trim iz Maribora. Popravek objave vabila V objavi vabila Izvršnega sveta Ptuj o posve- tu Ptuj včeraj danes, jutri je v primerjavi z izvirnikom besedila vabila dvoje napak, in si- cer: — Namesto besed "mestiie skupščine Ptuj" mora biti "mestne skupnosti Ptuj". — Namesto telefonske številke 771-121 mora hi[i"771-i:il (002)". JB Iz teh "rozin" ne bo mošta. Da bo pot v šolo varna Pričelo se je novo šolsko leto, zato bodite pazljivi v cestnem pro- metu. Posebej je potrebno posvečati večjo pozornost prvošolčkom, ki vstopajo prvič z ograjenega igrišča na prometno površino, ki je polna raznih pasti. Vozniki, vedite, da so malčki nevešči v prometu in prvič hodijo samostojno; ne vedo, da jim zaradi objestnih in nestrpnih voznikov preti nevarnost na poti v šolo in domov. Upoštevajte, da imajo otroci veliko potrebo po gibanju, da pre- cenjujejo svoje sposobnosti in da se radi dokazujejo pred vrstniki z obnašanjem, ki je zanje lahko nevarno. Predšolski in šolski otroci nevarnih situacij ne doživljajo, kot da so nevarne, zato se iz na- pačnega ravnanja ne morejo ničesar naučiti. Sele osemletnim otro- kom uspe njihovo vedenje v prometu zavestno nadzorovati in prila- goditi okoliščinam. Posebej bodite do otrok pazljivi tam, kjer prečkajo cesto. Najbolj ogrožene poti bodo označene z dodatnimi opozorilnimi znaki "PREVIDNO — ŠOLSKA POT". Prvošolčke pa bomo spoznali po rumenih ruticah, kijih bodo nosili okrog vratu. Vozniki, ne dovolile, da hi usahnila mlada življenja! Pripravil: Ivan Nahherger, Skupščina občine Ptuj, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Spet v šoli v torek je pričelo obiskovati pouk v 28 osnovnih šolah ptujske občine približno 7700 učencev, od tega 908 prvošolčkov, 2700 dija- kov pa bo vodila pol v ptujski srednješolski center. Da bi bila pot v šolo čim bolj varna, bodo prve dni skrbeli policisti, ki bodo pri- sotni oh najbolj prometnih šolskih poteh in v bližini šol predvsem ob začetku pouka učencev nižjih razredov. K varnosti so prispeva- li tudi komunalci, ki so v avgustu obnovili 351 kvadratnih metrov talnih oznak — to so predvsem prehodi za pešce, v okviru rednih del pa so obnovili tudi 2127 osnih črt na cestiščih. Zakrpali so udarne jame ob robovih ce- stišča, da bi se lažje vozili kole- sarji, posebej pa uredili tudi koše za smeti, okoli katerih med počitnicami ni bilo odpadkov in upajo, da bo tako tudi med šol- skim letom. McZ 2 — DOMA IN PO SVETU 3. SEPTEMBER 1992 — TEDNIK DEMOKRATSKA STRANKA PTUJ Nacionalni program za preprečevanje zlorabe drog v Republiki Sloveniji 2. DEL Demokratska stranka je v svojem programu natančno opredelila cilje na ra/ličnih po- dročjih svojega delovanja. Zapi- sali pa smo tudi, da se bomo pri svojem delovanju opirali predv- sem na strokovnjake, ne glede na njihovo strankarsko pripad- nost. Poslanski klub Demokrat- ske stranke je 8. julija 1992 vložil v skupščinsko proceduro osnutek Nacionalnega programa za preprečevanje drog v Repu- bliki Sloveniji, ki je delo avtori- ce prof. dr. Martine Žmuc-To- mori, ter številnih drugih stro- kovnjakov, ki so pri pisanju osnutka sodelovali (prof. dr. Dušan Keber, prof. dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Dušan Noli- mal, dr. Darko Maver in drugi). V prejšnji številki so bili predstavljeni deli programa, ki se nanašajo na teze, cilje in or- ganizacijo programa. VSEBINA PROGRAMA Sistematično raziskovanje po- java (stalno spremljanje epide- mioloških razmer v vsej državi, proučevanje dejavnikov tvega- nja in ugotavljanje značilnosti skupin). Zniževanje ponudbe (prometa prekupčevanja) z razvijanjem večje strokovnosti, boljše teh- nične opremljenosti in ustrez- nejše kadrovske zasedbe policije. Spodbujanje večje splošne osveščenosti vseh državljanov v problemu drog v celovitem ok- viru za pospeševanje zdravja. Pozitivna sporočila v medijih o možnosti lastnega deleža vsako- gar za izboljšanje kvalitete življenje. Spodbujanje pozitiv- ne podobe mladih na osnovi vrednosti, ki izključujejo potre- bo po drogi, in ki odklanjanje legalnih in nelegalnih drog ne- gujejo kot posebno vrednoto. Omogočanje in sistematično spodbujanje dejavnosti, družen- ja in uveljavljanja odraščajočih brez uporabe droge (rekreacija in šport, kulturne in ustvarjalne dejavnosti, tekmovanja med šolami v znanjih in spretnostih, prireditve in srečanja mladih brez alkohola, promocija mla- dih športnikov, glasbenikov, li- teratov, mladih raziskovalcev in drugih, ki kredibilno predsta- vljajo svoj lasten zdrav način življenja). Izvajanje izobraževalnih pro- gramov za ciljne skupine (pred- šolski otroci, šolarji, srednješol- ci, mladostniki izven šol, štu- denti, društva mladih, skupine pri cerkvi, taborniki, starši, vzgojitelji) z uporabo posebej za te skupine pripravljenih sred- stev. Vključevanje posredovan- ja znanja o drogah in tveganjih zlorabe v vzgojo za zdravo in kvalitetno življenje ter povezo- vanje z drugimi preventivnimi programi (za varnost v prometu, AIDS, zniževanje samomorilno- sti in drugih tveganih vedenj). Sistematično izobraževanje ljudi iz "prvih vrst" (šolskih svetovalcev, mentorjev, mladih socialnih delavcev, športnih tre- nerjev, vzgojiteljev v dijaških in vzgojnih domovih, duhovnikov, ki organizirajo skupine mladih) o razpoznavanju problema, usmerjanju ogroženih, sveto- vanju o zdravi skupinski dina- miki in o dejavnikih tveganja za zlorabo. Redni in dodatni edu- kativni programi potekajo po načelih sodobne didaktike s tre- ningi, delavnicami, delom v skupinah. Zagotavljanje strokovnega svetovanja za mlade, starše in pedagoge. Organiziranje občasnih us- merjenih preventivnih dejavno- sti in akcij s čim bolj dejavnim angažiranjem mladih in ustrez- no pripravljeno medijsko od- mevnostjo. Identificiranje dejavnikov tveganja v konkretnih okoljih; razdrtih družinah, neugodnih pogojih družinskega življenja. neustreznih pogojih in pritiskih v šoli in rizičnih prostočasnih aktivnostih. Priprava celostnih programov za šole, ki vključujejo: • jasno in konsistentno politiko o pravilih vedenja do drog pri dijakih in učiteljih, vklju- čevanje izobazbe o drogah smiselno pri vseh predmetih, • zagotovitev dostopnih virov informacij o problematiki za zainteresirane, • možnost organiziranja zdra- vih alternativ tudi izven pou- ka in ob koncu tedna, • organiziranje svetovanja in dejavnosti za spodbujanje šolske uspešnosti, razvoja so- cialnih spretnosti, zdrave uveljavitve in skupinske di- namike, • svetovalna služba za ogrože- ne dijake in starše, • redne in občasne akcije za osveščanje, razpravo in iz- menjave mennj (okrogle mi- ze, srečanja s strokovnjaki, debatne skupine, ankete v šolskih glasilih), • dejavnosti za spodbujanje in vzdrževanje ustreznega psi- hofizičnega zdravja dijakov. Organiziranje sekundarne prevencije: zgodnje razpozna- vanje rizičnih mladostnikov (depresivnih, nesocialnih, šol- skoneuspešnih, izključenih iz konstruktivnih skupin, delin- kventnih) in usmeritev ter moti- vacja za ustrezno strokovno po- moč, pravočasne intervencije, destigmatiziranje. Redno in sistematično ocenje- vanje učinka potekajočih pre- ventivnih dejavnosti in akcij ter objavljanje ugotovitev na ustrezaUkmestih, Rezultati.eva- luacije so izhodišče za nadaljnje programiranje preventivnega dela. Vsi državni programi, akcije, kampanje, učni materiali in ra- ziskave morajo biti ocenjeni (recenzirani) in potrjeni s strani odbora, vse regionalne akcije, ki so prilagojene specifičnim potrebam in razmeram določe- nega okolja, pa tudi s strani pri- stojne Regionalne akcijske sku- pine. Posebej je ocenjena vsebi- na, ustreznost metodologije, sporočilnost, možnost aplikativ- nosti, cost-benefit akcije ter etična neoporečnost dejavnosti. PRIORITETNE NALOGE Priprava in izvedba raziskoval- nega projekta, ki bo proučil sedan- je stanje na polju zlorabe drog v RS. Razsikava bo usmerjena na ugotavljanje epidemiološke situa- cije na področju RS, proučevanje dejavnikov tveganja in ugotavljan- je začilnosti rizičnih skupin (otro- ci staršev alkoholikov, zgodnji uporabniki legalnih drog, člani subkultumih skupin, otroci iz- ključeni iz procesa šolanja). Priprava in uporaba sredstev za izobraževanje, prilagojenih potre- bam, stopnji razvoja, izobrazbi in drugim značilnostim ciljih skupin (knjige, priročniki, zloženke, po- sterji, video kasete, didaktične mape, filmi). Proučitev nacionalnih progra- mov in državnih preventivnih pro- jektov v svetu. Usklajevanje obravnave proble- matike zlorabe drog z že obsto- ječimi preventivnimi programi, zdravstveno vzgojo in šolami za zdravo življenje. Zapisal Tomaž Neudauer, dipl. prav. Poslovni sistem Mercator d.d. Mercator-Izbira Panonija d.o.o. 62 250 Ptuj, MERCATOR IZBIRA PANONIJA PTUJ, SLOMŠKOVA ULICA 3 RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO SKLADIŠČNE HALE, ki je na pare.številki 293/9 — skladiščna hala v koristni površini 722,40 m2 in funkcional- no zemljišče v izmeri 1.797,60 m2, pripisano k vložni številki 380, k.o. Slovenja vas. Izklicna cena za skladiščno halo s funkcionalnim zemljiščem in komunalno opremo znaša skupaj 12.621.611,30 SIT. Plačilo mora kupec opraviti gotovinsko na žiro račun Mercatorja Izbire Panonije Ptuj štev.: 52400-601-12024 pri SDK Ptuj v dveh dneh po dražbi. Višina kavcije, ki jo morajo interesenti položiti pred dražbo na žiro račun Mercatorja Izbi- re Panonije Ptuj, znaša 10 % izklicne cene. S potrjenim prenosnim nalogom se ponudnik izkaže pred pričetkom javne dražbe. Javna dreižba bo v skladišču Slovenja vas dne 21. 9. 1992 ob 8. uri. Informacije so interesentom dosegljive v prostorih Mercatorja Iz- bire Panonije Ptuj, PC Veleprodaja, Rogozniška cesta 8, tel. (062) 776-331, dnevno od 7. do 15. ure. . Obvestilo Predstavniki mešane komisije občin Ormož in Varaždin so se dne 24. 8. 1992 sestali glede problematike urejevanja državne meje in izkoriščanja gramoza ob meji. Glede na to, da mejna črta med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško še ni definirana in da je nerešen problem legalnega izko- riščanja gramoza, so se dogovorili o treh lokacijah, kjer je začasno možna oskrba z gramozom. Te so: — del deponije gramoza ob nasipu kanala HE Formin, kjer mejna črta ni sporna, — del lokacije, predvidene za novo gramoznico na območju Jur- kovca (lagune), ki je last Komunalnega podjetja Ormož, za katero je izdelan ureditveni načrt, — lokacija Grabe za potrebe KS Središče. Navedena območja bodo ustrezno označena s posebnimi tablami, ki bodo opozarjale na prepoved izkoriščanja in na obmejno ob- močje. Pridobivanje gramoza je v prehodnem obdobju za javne potrebe možno prek Sekretariata za gospodarstvo in občo upravo iz depo- nije ob nasipu kanala HE Formin. Privatne potrebe pa je možno zadovoljiti izključno iz deponije Jur- kovec, in sicer samo prek Komunalnega podjetja Ormož. Vse potencialne porabnike gramoza obveščamo, da je vsako izkoriščanje, ki je v nasprotju z navedenim, nedovoljeno. Obenem obveščamo, da predstavniki hrvaške opozarjajo, da bo- do morebitnim kršilcem dogovora odvzemali osnovna sredstva in jih predajali organom pregona. Vse občane obveščamo, da so za zavarovanje novega vodovod- nega zajetja v Dravišču (Psičina) postavljene protitankovske ovi- re, da bipreprečili nedovoljeno izkoriščanje gramoza, saj je bila v preteklosti na tem območju zaradi tega narejena ogromna škoda. SEKRETARIAT ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Agjsw to Podjetje Agis — Zavore, d. o. o., ima novega poslovne- ga partnerja Abugabal Trading Co. iz Egipta, ki ga je poiskal Aiitocomerce iz Ljubljane. Delno se je v posel vključil tudi Tap. Pogodba je narejena za 300 tisoč do larjev in jo bodo obnavljali, prvi lot pa znaša 150 tisoč dolarjev. Agis v Kgipt pošilja zavorne agregate, trenut no pa tovor čaka na prevoz z ladjo. Kot so pov(Hlali, no vi partner Agisu pomeni prodajo tritedenske^ proizvod- nje, ob tem pa tudi uveljavljanje imena na tujem trgu. Mohorko, Klep Pošiljka za Egipt čalvc:tini ' ■anc Breznik: "Na to nima- mo veliko vpliva. Lastnik ob- jekta je Gradbeno podjetje Gro- suplje in z njimi dobro sodelu- jemo. Agata je zagotovo objekt, v katerem bi se dalo razviti ve- liko dejavnosti. Seveda je po- trebno še veliko investicij, raz- viti bi morali tudi izvenpenzin- sko ponudbo. Od igrišč, lova, ribolova do konjereje, za kar imamo v naši občini gotovo vse pogoje." Bogati nam odnašajo denar za študije Lenarška vlada je naročila projekt za turistični razvoj Tro- jiškega jezera. Bodo ob jezeru končno razvili turistične dejav- nosti? Franc Breznik: "Razne študije ne bodo izboljšale stvari. Glav- ni problem je v lastništvu, pre- več je lastnikov in noben ni pra- vi. V primeru Trojiškega jezera moramo biti previdni, da ne bo- mo posegali in iznakazili pro- stora. Saj je del jezera omito- loško zaščiten. Točno bi morali določiti, katere dejavnosti bi se lahko odvijale in na katerem de- lu jezera. Obsežne študije so bi- le narejene že v času gradnje hotela Agata, pa so obležale v predalih in vsaj za zdaj nikomur ne koristijo. Nekatere od njih bi morali zvleči na svetlo in tako prihraniti denar, ki ga dajemo za naročanje študij v razvitih krajih." Ste se že pogovarjali o problemih v občini Lenart vsi, ki se ukvarjate s turiz- mom? Franc Breznik: "Seveda smo se, vendar je vsak izpostavljal le svoje probleme in videl samo sebe, potrebno pa je gledati širše. Manjkajo nam tudi kulturne prireditve. Več bi morali sode- lovti s športnimi in drugimi društvi. Bolje bi morali sodelovati tu- di s krajevnimi turističnimi društvi. Skupaj bi potem lahko nastopali s programom letnih prireditev." Sušlja se, da razmišljate o odstopu s sedanjega po- ložaja? Franc Breznik: "Res je. Sem /C dal odstopno izjavo, ki jo bodo obravnavali na jesenski seji vlade. Eden od glavnih vzrokov moje- ga odhoda je, da lenarška vlada ponuja premalo materialnih možnosti za turizem. Kar smo do- bili do sedaj, so samo drobtinice in s temi sredstvi je težko kaj na- rediti. Kolikor smo dobili denarja, smo z njim sproti urejali proble- me. Organizirali smo tudi akcije, vendar smo poželi le kritike. Člo- vek začne razmišljati, če je vredno žrtvovati čas in energijo. Rad bi tudi dokončal magisterij in poleg mojega poklica res težko še študiram. " Marija Slodnjak Ptujčanke, Ptujčani! Verjetno ste že slišali, da smo se na Ptuju odločili postati turistično mesto. Odločitev sama pa še ni dovolj, mesto si moramo urediti tako, da se bomo v njem najprej dobro počutili mi sami — samo pod tem pogojem pa bo v njem prijetno tudi turistom, ki vse bolj radi prihajajo k nam in so pripravljeni pri nas zapraviti kak tolar. V ta namen smo v mestnem stolpu odprli Turistično informativni center T/C (telefon 771-569). Vabimo vas, da ga obiščete in poveste, kaj bi po vašem v Ptuju morali še narediti, kakšne prireditve pripraviti ... Dne 29. avgusta bodo vrata TlC-a še posebej na široko odprta za vse Ptujčane, da vas seznanimo z našim delom. Vsake zamisli bomo veseli. TIC je pripravil tudi načrt, s katerim bi se Ptujčani aktivno vključili v pri- prave na turistično leto 1993, ki ga pod geslom: "POMETIMO PRED SVOJIM PRAGOM" organizira Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za turizem Re- publike Slovenije. Navedimo nekatere: 1. Ptuj je mesto številnih prekrasnih starih vrat, a mnoga so žal, zanemar- jena. Zavedamo se, da je obnova starih vrat (pa tudi oken) draga stvar, a če hočemo živeti v urejenem mestu, bi želeli kljub temu nekaj ukreniti. Iskali smo rešitev in jo našli! Za pomoč smo prosili "Belinko", ki nam bo "posodila" strokovnjake, da se bomo vrat lotili pravilno. V dnevih od 1. 9. do 10. 9. bodo v vseh ptujskih trgo- vinah z barvami prodajali njihove izdelke po ugodnješih cenah. 4. in 5. 9. pa bo strokovnjak iz Belinke svetoval o pripravi, postopkih barvanja in o barvah. Zato, da v naši zagnanosti ne bi delali napak, bo poskrbel Zavod za spome- niško varstvo. Prosimo vse, ki se boste odločili v akciji sodelovati, da se čimprej oglasite v TIC-u, da zagotovimo strokovnjaka Zavoda za spomeniško varstvo, ki bo podal potrebno navodilo za obnovo. Ne mislite, da bomo ostali le pri besedah! Dne 5. 9., ko bomo z akcijo začeli, bova zavihala rokave tudi midva župan in predsednik IS SO Ptuj. Ugotovili smo namreč, da so vhodna vrata občine slabo vzdrževana in tako potrebna prenove. Vsak naj pometa pred svojim pragom je geslo — tako tudi občinskim možem ne kaže nič drugega, kot da opravijo, kar jim veleva dolžnost. Upajmo samo, da naju bo posnemalo dosti Ptujčanov. 2. Določili bomo dneve, ko se bomo vsi zarekli, da bi namesto plevela, ki se bohoti na dostih mestih, raje videli drevo, grmiček ali zelenico. Če se bomo akcije udeležili vsi, bo Ptuj lepši in mi v njem bolj zadovoljni. (Akcijo planiramo za mesec september 1992 3. Radi bi — seveda z vašo pomočjo — uredili Vičavsko peš pot. Mogoče se boste v vašem naselju lotili tudi sami kakšne slične poti po kateri se vi, ma- mice z otroki ali vaši šolarji radi sprehodijo, a je pot neurejena in zanemarje- na? (Akcijo planiramo za mesec oktober 1992) 4. Obrežja naših voda so polna smeti, koprive se bohotijo, daje veselje. Ali je podoba turističnega mesta takšna? Pomagajmo tudi tukaj nekaj postoriti. Za to akcijo bomo potrebovali več dni in pomoči slehernega Ptujčana. (Akcijo planiramo za mesec november 1992) Imamo še več predlogov, a za začetek bo to dovolj. Mogoče pa smemo računa- ti, da boste prišli s svojimi predlogi še vi - vrata TlC-a so vam odprta! Za vse, ki se bodo v akcijah najbolj izkazali, bomo na jesen pripravili izlet v Marburg, mesto z lepo urejenim starim mestnim jedrom. Mogoče dobimo tam še kakšno zamisel za polepšanje našega Ptuja. Ptujčani! Dokažimo, da želimo živeti v lepem in urejenem mestu in da zmoremo z lastni mi silami in majhnimi sredstvi tudi v času ekonomske krize dosti narediti. Čakamo vas! Predsednik SO Ptuj: Vojteh Rajher Predsednik IS SO Ptuj:Branko Brumen Prvo ptujsko akcijo pod geslom "POMETIMO PRED SVOJIM PRAGOM" so nam omogočili: "Belinka" Ljubljana, Tovarna čopičev "Žima" Ljubljana, pleskarska podjetja: Marjan Lozinšek — Destrnik, Vladimir Trstenjak — - Ptuj, Venčeslav Galun — Ptuj, Alojz Hrga — Ptuj, Mizarstvo Forbici — Strnišče, PP Ptujska ti- skarna, PTT Ptuj, Pekarna in slaščičarne "Vinko Reš" Ptuj. Radenska Raden- ci, KK Ptuj PO Vinarstvo Slovenske gorice-Haloze. HVALA! Vaša pomoč, nam daje moč! ORGANIZATOR: LEPOTA KMEČKIH DVORIŠČ Kmečka dvorišča na našem podeželju so iz leta v leto lepše urejena. To je ugotavljala tudi tričlanska komisija pri Kmetijski svetovalni službi Ormož, ki sojo sestavljali Janez Kogej, cvetličar in vrtnar iz Ptuja, Alojz Škrjanec, član Hortikulturncga društva Ormož, ter Avgust Hergula iz Ormoža. Komisija Je obiskala konec letošnjega julija 65 kmečkih domačij na območju ormoške občine. Ugoto- vili so, da kmečke gospodinje skrbno gojijo razno cvetje, pa tudi zunanjost domačij na podeželju je iz leta v leto bolj urejena in čista. Pri Andreji Puklavec v Obrežu je komisija poleg cvetja ocenje- vala še lepo obnovljeno staro kmečko hišo. Hinka Ilržič, ki pri Knielijski svetovalni službi Ormož skrbi za dejavnost kmečkili žensk, nam je prijazno po- sodila tri izmed številnih fotografij, ki so jih v tem vročem poletju naredili ob obisku na kmetijah. Yj Največ točk je komisija prisodila domačiji Pavla Zadravca iz Loperšic pri Ormožu. Veliko cvetja pri Štamparjevih na Vitanu. TEDNIK — 3. SEPTEMBER 1992 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9 NA OBISKU V BEGUNSKEM ZBIRNEM CENTRU NA PTUJU Ko ti ostane le še golo življenje Gradisov samski dom na Za- grebški cesti na Ptuju je že šesta lokacija, kjer so začasno uredili zbirni center za begunce iz BIH. Vodja koordinacijske medresoske skupine za delo z begunci na Ptuju je Janez Mere, vodja zbirnega centra pa Darja Nadelszberger-Bene. Vse stroške nastanitve beguncev po- kriva Ministrstvo za obrambo, ki jih je do 21. avgusta vodila Republiška uprava za zaščito, sedaj pa na novo ustanovljeni Urad za begunce, ki ima sedež v Ljubljani. Zbirni center je po- vezan s centrom za socialno de- lo, z Rdečim križem in Karita- som. V centru je začasno zatočišče našlo 73 žensk, 75 otrok in 19 moških, ki prihajajo pretežno iz mest Modrica, Sarajevo, Doboj in Zenica. Za delo z begunci je preko javnih del zaposlenih 6 delavcev. V samem centru so "izvolili" tudi svoj 5 članski be- gunski odbor, ki pomaga pri na- logah in delu nastanitve . S septembrom, ko se pričrie šola, se pojavlja vprašanje, kje bodo šolo obiskovali begunski otroci. V centru je 47 šoloob- veznih otrok, 75 otrok pa je na- stanjenih pri družinah. Vzgoji- telji v centru sicer načrtujejo or- ganizacijo pouka s skrajšanim programom. Pouk bi trajal po 3 ure na dan. Problem, ki se poja- vlja pa je kje in predvsem kako bi šolo obiskovali otroci, ki so nastanjeni pri družinah. V cen- tru imajo urejeno tudi manjšo knjižnico, ki vsebuje 100 predv- sem otroških knjig. Poskrbljeno je tudi za družabno življenje, zlasti otrok. Ti so obiskali že nekaj predstav v ptujskem gle- dališču, ptujski grad, arheološki muzej, razne razstave, pa še motokros v Lenartu, predstavo čarodeja Marlizza ter še nekate- re druge. Redno, vsak teden prihaja zdravstvena patronaža, organi- ziran pa je tudi sanitarni nadzor Zavoda za higiensko preventi- vo. Na srečo, kot je povedala Anita Peklar, socialna delavka, večjih težav do sedaj še ni bilo. Kljub temu pa v centru niso brez težav. Trenutno je najbolj opazno pomanjkanje higienskih potrebščin, sanitarij in kanaliza- cije, v prihodnje pa, če bodo be- gunci morali ostati še čez zimo, se bo pojavil problem kurjave. V samskem domu, ki ga sesta- vljajo trije trakti, je eden pov- sem brez ogrevanja. Predračun za zgraditev centralnega ogre- vanja pa znaša 500.000 SIT. V centru so vsem za ka- keršnokoli darovano pomoč hvaležni, saj se zavedajo, da ra- zen golega življenja nimajo ničesar. Klep, Mohorko Ptuj - mesto odprtih ^rat Kdor se je kdaj ob avgustovskih vročih, pozno popoldan- skih nedeljskih dnevih sprehajal po starem delu Ptuja, je lahko razočarano ugotovil, da je več prijetnih lokalčkov za- prtih. Le pri Rimljanu, si je bilo možno pivezati dušo. Želim opozoriti na uspelo promocijo Ptuja, kot zakladni- co tisočletij, ki veliko obeta. Za pričakovati je, da se bodo povečali obiski mesta ob sobotah in nedeljah. Nedelja je ze- lo primerna za družinske oglede gradu in starega dela me- sta. Potruditi se bo potrebno, da se turisti čim dalj zadržijo v mestu in da ne bodo odhajali žejni, pa tudi ne lačni. Ptuj je dobil nakazane smernice razvoja, kot zakladnico tisočetij in mesto starih dobrot. Za Ptuj bo treba delati, živeti in dihati. Opazen je tudi premik, dvig vrednosti zabavnih priredi- tev, čeprav jih bo še precej imelo okus po veselicah. Sčaso- ma se bo verjetno naredilo tudi kaj na promociji umetnikov, ki bi lahko popestrili večere. Ob teh prijetnih večerih bi okušali pristna domača vina. Predvsem pa moramo poskrbe- ti, da ne bo nihče ostal žejen in lačen. Dean Odgovor na članek Vikija Para z dne 30. julija 1992 Gospod Par, izgleda, da ste preveč globoko ponik- nili v bivšo jugoslovanarstvo, da bi zmogli živeti brez hlapčevanja. Le naslov gospodarja bi radi za- menjali, Bruselj z Beogradom, da bi se zopet počutili tako kot ste navajeni. Hvala bogu, Slovenci nismo ta- ki! Ce katera od strank hoče na vsak način v Evrop- sko gospodarsko skupnost, naj kar gre, vendar pa naj tja ne vleče slovenskega naroda, še posebej sloven- skega kmeta. EGS je druščina bogatih, v kateri zaen- krat Slovenija nima kaj početi. Res je, da bi lahko do- bili od njih poceni maslo, cenejšo govedino, mleko po polovični ceni ter pšenico dosti ceneje kot jo pro- dajajo naši kmetje. Vendar pa, ali se je katera od strank vprašala, kaj bo potem z našimi kmeti? Ali se naj znajdejo kakor vedo in znajo, ali pa kar pocrkajo. Verjetno vi, nepravi Slovenci namenoma, sloven- ske stranke pa zaradi neznanja in privatnih interesov, poskušate potolči slovenskega kmeta in mu odrezati možnost preživetja. Vsi vemo, daje bilo najmočnejše sidrišče slovenstva ravno pri kmetih in da so jih vsi okupatorji poskušali posekati. To so želeli tako Nem- ci, kakor tudi bivši vladajoči komunisti, pa tudi zdaj vladajoče jugoslovanske stranke s pomočjo vam po- dobnih, želijo isto. Kar se tiče beguncev je bilo dosti povedanega in slovenskemu narodu se počasi že začenja svitati, kaj so begunci in kaj ekonomski emigranti. Evropa je to spoznala že takoj in je pač ustvarila v Sloveniji sani- tarni kompleks, na škodo Slovencev seveda. Tega nočejo videti le še tisti, ki hočejo Slovenijo uničiti. Vam in podobnim prav gotovo ni nič mar naravna katastrofa Slovenije, ko je suša že prinesla kar 4,5 milijard SIT škode. Seveda ne, saj bodo oškodovani slovenski kmetje, južnjakom bo tako ali tako slove- ska vlada še vedno dajala po starem načelu bratstva in enotnosti. Za konec pa še nekaj, res ne morete postati član naše stranke, saj to je zgolj stranka Slovencev. Kot take pa nas seveda zanima zgolj preživetje naših ljudi v naši domovini, ko bodo poravnane vse krivice Slo- vencem pa bomo z veseljem in po vseh naših močeh pomagali pomoči potrebnim. Zmago Jelinčič ORMOŽ Planinsko društvo "Maks Meško" iz Ormoža se je odločilo, da bo ob obletnici osamosvojitve Slovenije in 100— letnici Planin- ske zveze Slovenije izdalo knjigo, PRLEKIJA—SVET MED GRIČI SLOVENSKIH GORIC. Knjiga bo obsegala 150 strani, opremlje- na pa bo z več kot sto barvnimi fotografijami avtorja Cirila Am- broža. Uvod v knjigi je napisal Anton Trstenjak, literarni prispev- ki pa so od umetnikov iz teh kra- jev (Ksaver Meško, Stanko Vraz, Stanko Cajnko, Stanko Janežič, Ema Meško ter mnogi drugi). Kot je povedal Ciril Ambrož, je imel idejo o dokumentaciji foto- grafij že kar nekaj let, priložnost za lo pa se je ponudila lani ob od- prtju Ormoške planinske poli. Fo- tografije prikazujejo prleška me- sta: Ormož, Ljutomer, Radgono in njihove zanimivosti, popeljejo nas v svet vinorodnih goric, skrbno obdelanih njiv, čudovitih juter in večerov. Knjigo bo izdalo Planin- sko društvo v Ormožu in v tem okviru so sestavili uredniški od- bor, ki bo poskrbel za vse fonnal- nosti okrog izdaje publikacije. Ker pa je lo finančno precej zahteven projekt, so se odločili za Priekija—svet med griči Slovenskih goric zbiranje prednaročil. Obrnili se bodo tudi na naše izseljence, ki jim je lepa slovenska beseda še vedno domača. Prednaročniška ce- na za knjigo je 60 DEM, za kupce iz Slovenije v tolarski protivred- nosti. Številka žiro računa Planin- skega društva je: SDK 52410- 678- 83151, za noročnike iz tujine pa 103- 72702- 10945/3. Tatjana Mohorko in Katarina Klep Avtor fotografij-Ciril Ambrož. Foto: Vida Topolovec 10 — FESTIVALSKA PRILOGA 3. SEPTEMBER 1992 — TEDNIK Ne rože — pravi gozd Silva Čuš s Ptuja je kupila spomladi dvajset čebulic kane in jih posadila ob mizice, da bi lepšale trenutke po napornem treningu številnim obiskoval- cem športnega studia Olimpic. Ena sicer ni pognala, druge pa so rasle in rasle. Njen mož, športni trener, jih je izmeril: 2,4 metra in nihče ne ve, ali ne bo- do kakšen centimeter še zrasle. Kana je rastlina iz tropske Ame- rike in očitno ji letošnja vročina pri nas prija. Silva meni, da so zrasle tako visoko in bogato za- radi rodovitne zemlje, obisko- valci Olimpica pa, da zaradi po- sebnega zalivanja — z znojem, ki ga pridelajo v času trenin- gov... Vlado in Silva Cuš: "To so najine prve rože PREJELI SMO... Gradnja telefonskega omrežja v KS Destrnik Iz projektne naloge P 530400900 (naročnik PTT Mari- bor) Projektivne organizacije Ljubljana, plačnik projekta in gradnje pa 146 Urbančanov, naj bi ti plačali nič več kot 11.295 DEM. Številka, ki ste jo prebrali, je grozeča, še bolj grozno pa je dejstvo, da te številke ni PTT Maribor obelo- danil občanom, ki so v akciji. Iz projektne naloge je razvid- no, da ima KS Destrnik 644 go- spodinjstev in se po urbani- stičnem programu ne bo širila. Iz iste naloge pa je razvidno, da je projektant načrtoval 810 sa- mostojnih priključkov, kljub te- mu da je pregledal celotno KS (posnel stanje v KS) in se po vsem tem lahkomiselno odločil, da je posamezni občan tako močno finančno podprt, da lah- ko gradi omrežje za sebe in še za naslednjih pet telefonskih priključkov. Izigravanje občanov s strani velikega monopolista PTT Ma- ribor je očitna, za lažje razume- vanje pa nekaj konkretnih po- datkov, kako se je razpolagalo s težko prigaranim denarjem. Za smer Jiršovci se je po- ložilo cca 2500 m zemeljskega kabla 4 krat 150, kar pomeni 300 samostojnih telefonskih priključkov oziroma vsaj 450 priključkov, če ima polovica občanov dvojčke. Za ta kabel se je odštelo 61 % vsega denarja, namenjenega za nakup kablov. Za preostalih 12.691 m kabla smo porabili 39 % zbranega de- narja. Na tej liniji pa je 48 na- ročnikov. Torej za koga tako ve- lika rezerva? Za nabavo stare (preseljene) centrale smo prispevali 122.611 DEM in sami opremili ter pri- pravili prostor za namestitev centrale. Pošti smo za nadzor, ker smo kopali, polagali in zasipavali sami, plačali 33.911 DEM. Kljub večkratnemu protestu s strani gradbenega odbora pri monopolistu PTT Maribor, vod- stva KS in organiziranega pro- testa krajanov pri gospodu di- rektorju Brglezu pri PTT Mari- bor ni prišlo do spremembe pro- jekta v smislu zmanjšanja ka- belskih zmogljivosti. Razgovori so bili tudi pri fi- nančnem direktorju gospodu Strelcu in pri nadzornem organu gospodu Sprogerju, vendar no- beden od navedenih gospodov ni imel posluha za krajane, ki so vložili v njihov projekt že 4500 DEM po telefonskem pri- ključku. Menimo, da je to na- merno zavajanje občanov. Pri PTT Kranj smo videli, ka- ko je videti pogodba z novim naročnikom. V pogodbi so na- vedena dela, ki jih opravi PTT, roki izvajanja, roki plačila, končni datum priklopa na tele- fonsko omrežje, in kar je naj- bolj pomembno, končna cifra, ki jo bo moral naročnik plačati. Pogodba je sestavljena po skle- pu DS SP PTT Slovenije 20. septembra 1991. Vzorec pogod- be lahko odstopimo PTT Mari- bor oziroma navedenim gospo- dom, ki so strokovnjaki na tem področju. Delovnega sestanka vseh pri- zadetih pri gradnji telefonskega omrežja na Destrniku, ki je bil sklicani 17. marca 1992 v KS Destrnik, se gospodje iz mono- polnega podjetja PTT Maribor niso imeli časa udeležiti. Na tem sestanku je bilo podrobno razdelano poročilo o prihodkih in odhodkih, ki so jih zbrali občani sami, in sredstvih, ki so jih zbrali s krajevnim samopri- spevkom. Leta 1991 in 1992 smo računali na sredstva iz republi- ke, namenjena demografsko ogroženim območjem. Kljub dejstvu, da smo občani že pri- spevali svoj delež, smo na 13. mestu na listi za demografsko ogrožene v občini Ptuj (sprašujemo se, po kakšnem vrstnem redu je dovolil gospod Brumen, predsednik IS SO Ptuj, v dogovoru z gospodom Hočevarjem z ministrstva za planiranje, dodelitev sredstev iz navedenega fonda, kljub temu da so po vrstnem redu nekje na 30. mestu). Ob ustanovitvi krajevnega od- bora Demokratske stranke smo povabili v KS Destrnik IS g. Brumna, predsednika SO Ptuj g. Rajherja in g. Peršaka, podpred- sednika DPZ Skupščine Republike Slovenije, jim razložili problema- tiko izgradnje telefonije, kar za naš kraj pomeni odpiranje novih delovnih mest. V KS Destrnik imamo domačine z doktorskimi, magistrskimi nazivi, ki so kljub težkemu položaju — neurejena komunala — ostali v kraju in hočejo razvijati ta prelepi urban- ski kraj. V Demokratski stranki smo dobili zagotovilo, da bodo namenska sredstva za dokončanje famoznega PTT projekta prišla na račun občine, vendar velika stili- sta gospod Brumen in gospod Ra- jher nista hotela z argumenti o tem razpravljati na ustreznih občinskih in skupščinskih komisijah. Bodi dovolj za danes. Gospodje iz monopolne PTT Maribor, kar dajte še z nekaj takšnimi projekti poberite denar, kolikor ga je še kje, občane pa pustite na cedilu, bo že kdaj prišel pravi čas in pravi ljudje na prava mesta. Gospod Brumen, predsednik IS SO Ptuj, le kje porabile vse pro- računske dohodke (npr. iz elektro- gospodarstva za elektrarno Formin cca 60.000.000 SIT na mesec)? Če bi delež tega primaknili za telefo- nijo ali vsaj zagotovili varstvo krajanov Destmika pred monopo- lističnim podjetjem, kol je PTT Maribor, bi za naš kraj nekaj nare- dili, ne pa da ste nasprotovali pri- hodu denarja iz republike. Gospodje, verjetno nismo za vas dovolj vredni, da bi prišli med nas prizadete, ogoljufane krajane Destmika. Če pa se za to odločite, nam povejte; kadarkoli smo vas pripravljeni sprejeti in poslušali ter najti pravo pot iz nastale situa- cije. Za Krajevni odbor Demokratske stranke: Franc Pukšič, dipl. ing. el. OD 7. DO 13. SEPTEMBRA Tedeniportai Namen vseslovenske športnorekreativ- ne akcije TEDEN ŠPORTA SLOVENI- JE 1992 je vzpodbuditi ljudi k ukvar- janju s športno dejavnostjo. Največji prispevek k tej akciji bo množična udeležba občanov, rekreativcev, špor- tnikov in gledalcev. Z akcijo želimo doseči povezavo med športom in turiz- mom. Prireditev bo trajala sedem dni, tako da bo višek športnorekreativnega razpoloženja dosežen v soboto in ne- deljo. Ponedeljek, 7. september, ob 16. uri — preizkus v plavanju v Ptujskih topli- cah; ob 17. uri — potapljanje, Ptujske toplice; Torek, 8. septembra, ob 16. uri — ak- tivnosti na vodi: kajak, kanu, jadranje, motonavtika; akumulacijsko jezero (spust za čolne B. D. Ranča v Budini) Sreda, 9. septembra, ob 16. uri — no- gomet ~ prijateljska srečanja na nogo- metnih igriščih v občini; odbojka turnir trojk v Ptujskih topli- cah Četrtek, 10. septembra, ob 16. uri — tenis v Ptujskih toplicah, Kidričevem, Hadošah, Rogoznici, Podvincih, De- strniku, Maistrovi ul. Ptuj. ob 16. uri — namizni tenis — Š.D. Mladika. Petek, 11. septembra, ob 18. uri — košarka, rekreacijski turnir — Š. D. Center. Sobota, 12. septembra, ob 9,30 — re- kreacijsko kolesarjenje 20 km. START: Mestni trg - Potrčeva — Nova vas — Ja- nezove! — Genca — Levanjci ~ Velovlek — Pacinje — Podvinci — gostišče "Pri Kralju" ob 15. uri — jahanje — turniški grad; ob 16. uri — karting — kartodrom- Hajdoše; ob 18. uri — judo Drava Gorišnlca v ŠD Center Nedelja, 17». septembra, ob 7. uri — planinarjenje, Stoperce - Boč — odhod z avtobusne postaje. Športna zveza Ptuj Rezultati 1. in 2. Medobčinske nogometne lige Ptuj 1. MNL Ptuj I. kolo: Gorišnica—Skorba 0:0 (sodnik Kelenc) Središče—Gerečja vas 5:4 (sodnik Kac) 1:0 Tušek, 1:1 - Inti- har, 2:1 - Kosi, 2:2 - Inti- har, 2:3 - Lukas, 5:3 — Jambri.ško, 4:3 - Kosi, 5:3 —Jambriško, 5:4 - Lukas. Hajdina—Bukovci 4:0 (sodnik T. Ivančič) 1:0 - Hvaleč, 2:0 - Ma- roh, 3:0 - Rodošek, 4:0 - Drevenšek. Slovenja vas—Dornava 1:1 (sodnik Kotiš) 1:0 - Murko, 1:1 - Cvetko. Drava Videm 5:2 (sod nik Grabar) 1:0 ~ Leben, 1:1 - Lah, 2:1 - Vrbanec, 3:1 - Po- točnik, 3:2 - Bedrač, 4:2 - Vesenjak, 5:2 — Vesenjak Hogoznica -Pragersko 1:1 (sodnik Žitnik) 1:0 Stergar, 1:1 - Krajnčič Pari 2. kola: Skorba Pra- gersko, Videm -Rogoznica, Dornava—Drava, Gerečja vas—Hajdina {v nedeljo, 6. septemljra, ob 10.30); Bu TRGOVSKO PODJETJE »LIPA« kovcl—Slovenja vas, Go- rišnica—Središče (v nede- ljo, 6. septembra, ob 17. uri). 1. kolo 2. MNL Ptuj Markovci—Podvinci 2:1, Zg. Polskava—Grajena 1:2, Solid—Mašina 1:4, Apače— Tržeč 2:1, Sp. Poslkava— Leskovcc prekinjeno v 18. minuti pri rezultatu 1:0, Ilajdoše—Mladinec 1:1. Pari 2. kola: Podvinci— Mladinec, Markovci—Zg. Polskava (v soboto, 5. sep tembra, ob 17. uri). Lesko vec—Ilajdoše, Tržeč—Sp. Polskava (v nedeljo, 6. sep tembra, ob 10.30), Mašina—Apače (v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri). Grajena—Solid (v nedeljo, 6. septembra, ob 17. uri). Branko Lešnik V NEDELJO OB lO.URI HH RADIII PTUJ Orffejček ORFEJČKOVE STOPNIČKE (končna uvrstitev za avgust): 1. KELNARCA— Bratje iz Oplotnice 2. NEDELJSKA MAŠA — Prerod 3. NA HOMCU — Sleparji 4. NA PLES — Nagelj 5. ZALJUBLJENI GASILEC — Štajerskih sedem 6. NA ZDRAVJE, ŠTAJERCI — Brane Klavžar 7. ŠPARAJE — Fantje treh dolin 8. PRAZNIK MUZIKANTOV — Lipa 9. Ml MEJAŠI SMO PAJDAŠI — CIK 10. PRAZNIK DOMAČE GLASBE — Šaleški fantje 11. VRNI SE — Franci Zeme 12. ŽVIŽGAM SI VESELO PESMICO — Vili Petrič NAGRADO pokrovitelja prejšnje oddaje Radio NOKO prejme: Silva Anžel, Cirkulane 73. Glasovnice pošiljajte na naslov: Radio—Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj — za Orfejčkove stopničke. TEDNIK 3. SEPTEMBER 1992 FESTIVALSKA PRILOGA — 11 POTEK FESTIVALA PETEK, 4. septembra, ob 19. uri — nastop ansamblov za zlate, srebrne in bronaste Orfejeve značke SOBOTA, 5. septembra, ob 10. in 20. uri — podelitev Orfejevih značk — finalni nastop izbranih ansamblov za nagrade občinstva in strokovne komisije — revialni nastop Franca Flereta, Aleksandra Valiča in Ivana Sivca NEDELJA, 6. septembra, ob 16. uri — predstavitev novih skladb doslej zlatih ansamblov — revialni nastop Bratov iz Oplotnice FESTIVALSKE NAGRADE SOBOTA: Nagrada občinstva za najboljši ansambel — 30.000 SIT Nagrada strokovne komisije za najboljši kvintet — 30.000 SIT Nagrada strokovne komisije za najboljši trio — 30.000 SIT Nagrada za najboljšega debitanta — 10.000 SIT NEDELJA: Tri nagrade občinstava za najboljše skladbe — 40.000, 30.000 in 20.000 SIT Nagrada strokovne komisije za najboljšo skladbo — 40.000 SIT Nagrada strokovne komisije za najboljše besedilo — 20.000 SIT Korenova plaketa za najboljšega pevca ali pevsko skupino. Nagrade so prispevali: Radio Maribor, Večer Maribor, Studio D Novo mesto, Dolenjski list Novo mesto, Nedeljski Dnevnik Ljubljana, Gorenjski glas Kranj, podjetje Ivana Gomilška, Ptuj, Sekretariat za kulturo SO Ptuj, Radio Tednik Ptuj in Igor Podpečan, Celje. STROKOVNA KOMISIJA Predsednik: IVO CIANI Člani: Bojan Adamič Vinko ŠtrucI Tomaž Tozon Kajetan Zupan KOMISIJA ZA ŠTETJE GLASOV Predsednik: Franc Fideršek Člani: Anton Brglez Vera Feguš Zdravko Geržina Lojze Cajnko i Letošnji jubilant Bojan Adamič med lanskim pozornim spremljanjem festivala Dopustnik Jože z "Ekarti" je lani zmagal pri občinstvu 12 — FESTIVALSKA PRILOGA 3. SEPTEMBER 1992 TEDNIK TEDNIK — 3. SEPTEMBER 1992 FESTIVALSKA PRILOGA — 13 14 — FESTIVALSKA PRILOGA 3. SEPTEMBER 1992 TEDNIK TEDNIK — 3. SEPTEMBER 1992 FESTIVALSKA PRILOGA — 15 16 — NEKOČ IN DANES 3. SEPTEMBER 1992 — TEDNIK ORMil Pred drugo vojno je bilo vse dri|g^če Spomini iz mladih let vrejo na dan. Današnji so- govornik Je Franček Puc- ko, ki pripoveduje o "za- hodnem " ormoškem pred- mestju — Lenti in Lentov- ski republiki. Lešniški potok, ki se pri Ormožu izliva v Dravo, je pred drugo vojno (pa tudi danes) ločil naselje, ki je zraslo na njegovi desni strani, ob obeh straneh ce- ste — od strogega ormo- škega mestnega jedra. Pogled na sedanjo Lento Foto: Ema Žalar Na desni strani ceste, v smeri proti Veliki Nedelji so si pred voj- no sledile hiše Gertrude Majerič, Franca in Grete Trop, Oroslava Karba, Ele Kandrič, ki jo je kasne- je kupil Jakob Emeršič, Matije Vajde in na vrhu hriba hiša sodarja Mirka Vezjaka. Desno od hiše Ma- tije Vajde je bil občinski vodnjak, nad hišo pa Kadov gozd. Na levi strani so bile hiše Ivana Jaušovca, blizu železniške proge je bila železniška čuvajnica, kjer sta sta- novali družini Malin - Belšak, tik ob cesti je bila hiša Ane Gaberc, nato Ane Havlas, kjer je bila go- stilna in mesarija. Sledile so hiše čevljarja Ivana Meška, Ivana Punčeca, krojača Jakoba Novaka, železničarja Franca Pucka in Josi- pa Lašiča - višjega sodnega oficia- la. Desno od mosta čez Lešnico sta bila mlin in oljarna Maksa Pe- tovarja. Skoraj pri vseh tedanjih pred- vojnih hišnih posestnikih so imeli še podnajemnike. Tako je pri Ja- kobu Emeršiču stanoval nadučitelj na hardeški šoli Domicijan Seraj- nik, ki je bil tudi organist v or- moški župni cerkvi. Pri Ani Ha- vlas in Gertrudi Majerič so stano- vale ormoške socialno ogrožene družine. Stanarino zanje je deloma plačevala tedanja mestna občina, deloma pa graščina. Franček Pucko: Vsi, ki smo stanovali na Lenti, smo čutili do tega kraja globoko pripadnost. Re- kli smo, da imamo pri nas "Len- tovsko republiko". Vsakemu, ki je prišel na Lento smo rekli naj se prijavi pri Gaberčevem Gusteku. To je bilo resnično enotno, medse- bojno sosedsko prijateljstvo, ki smo ga razvijali od najnežnejšega otroštva dalje. Mogoče nas je družila tudi glasba, saj so imeli v tistem času pri skoraj vsaki hiši na Lenti kakšen instrument, od kla- virja, harmonike, do ra/nih bren- kal. Pri Ivanu Punčecu je stanoval Ludvik Pečnik, ki je imel celo mi- ni orgle. Ukvarjal se je s poučevanjem organistov. Njegov učenec je bil tudi velikonedeljski organist Franc Meško iz Hajndla. Z glasbeno dejavnostjo se je uk- varjal tudi Alojz Novak, sin kro- jača Jakoba Novaka, ki je or- moško mladež učil igrati violino. Svojo muziko, ki je igrala po go- stilnah, na gostijah, prireditvah in godovih, je imel tudi Alojz Šafa- rič. Na Lenti smo premogli celo gramofon. 1937 je čevljarski moj- ster Ivan Trop kupil prvi radioapa- rat, ki je bil za vse prava senzaci- ja. Ljudje so rekli, da je to omara, ki igra in "guči". Na Lenti smo imeli tudi svojo vedeževalko. Špešičeva je domačinom in vsem ostalim prerokovala prihodnost. Omeniti moram še to, da smo se Lentovčani vključevali v ormoška kulturna društva , sodelovali pa smo tudi pri telovadnem društvu Sokol. Načelnica je bila Francka Pucko, vaditelji naraščaja in čla- nov pa Matija Pucko, Franc Trop in Alojz Novak. Lentovčani smo sodelovali tudi pri moškem pev- skem zboru, ki ga je vodil učitelj Rihard Papst in v gledališkem od- seku, ki ga je vodil nadučitelj For- tunat Turk, ter pri tako imenovani Novakovi mestni godbi. Največi dogodek za nas Len- tovčane je bilo 1926. leto, ko smo dobili elektriko in s tem tudi ulično razsvetljavo. Druga vojna je svoje zlovešče prste stegnila tudi na ormoško Lento, je nadaljeval Franček Pucko. O vsem tedanjem življenju je namreč odločal mlinar Maks Petovar, ki je imel na Lenti popol- no oblast. Mnogo Lentovčanov je imelo omejeno gibanje, družine Josipa Lašiča, Ferdinanta Malina, Vilija Lemuta, Avgusta Beninger- ja, Francka Gaberca, Franca Tropa in Alojza Novaka pa so izselili. Nekaj mladih fantov je bilo bolj ali manj nasilno mobiliziranih v nemško vojsko, drugi so se temu izmaknili in odšli v partizane. Mnogo ljudi se je tudi sicer odse- lilo. Svoje vojne spomine ima tudi Franček Pucko, ki je po neuspeli mobilizaciji v starojugoslovansko vojsko, bil je celo v Zagrebu, kjer pa se Nemcem niso smeli upirati, po prihodu domov v Ormož, dobil ukaz nemških oblasti, da se mora brez ugovora javiti v službo na te- danji občini Ivanjkovci. Oktobra 1943 je dobil poziv v nemško voj- sko, dodelili so ga na zahodno fronto, kjer je bil ranjen in zajet. V Ormož se je vrnil 13. avgusta 1945, njegove Lente pa ni bilo več. Svojo predvojno podobo, ki jo stari Lentovčani še vedno nosi- jo v srcu, je kraj izgubil 8. maja 1945, ko so odhajajoči Nemci mi- nirali celotno naselje. Številni do- mačini so tako izgubili dom in vso svoje skromno premoženje. Franček Pucko: Rad bi še pove- dal nekaj besed o svojem prijatelju Lojzeku Novaku. Bil je izseljen v Valjevo. Ko so Nemci v tem kraju streljali talce, je nemški komandant ljudem, ki so jih nameravali ustreliti zaklical, naj iz vrste izstopijo vsi inozemci. Mnogi Slovenci so si na tak način rešili življenje. Novakov Lojzek, kljub temu, da je razumel nemško, ni hotel izstopiti in to ga je stalo življenje. Spomnim se, da je ob pustu vsako leto izdajal satirični časopis Ormoški Kerempuh, v kate- rem je z ošiljenimi bodicami ošvrknil marsikaterega ormoškega meščana, še posebej pa tiste, ki so sicer imeli slovenske prednike, ven- dar so bili raje Nemci. Danes Lenta doživlja svojo rene- sanso. Ob prvih treh hišah, ki so jih postavili kmalu po vojni brez večjih težav (gradbena in druga dovoljen- ja), raste tukaj novo ormoško nasel- je. Brez dvoma to ne bo tista Len- tovska republika iz mladih let moje- ga sogovornika Francka Pucka. Spominov na predvojni Ormož s tem še ni konec. V prihodnji številki boste dragi bralci lahko prebrali o gospodarstvu, gostilnah, kjer se je odvijalo zanimivo življenje in še o čem. Sogovornika bosta ponovno Franček Pucko in Ljubo Lesničar. S tem pa predvojne zgodovine Ormoža še ne bomo sklenili. Pogo- varjali se bomo še s številnimi zani- mivimi ljudmi, veliko vsega, kar bo še napisano, pa bo podkrepljeno z dokumenti. vida Topolovec "Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to moz je storiti dolžan. " F. Levstik Ob slovesu z odvetnikom Franjem Aličem Besede slovenskega pe- snika, ki sem jih navedla uvodoma, se mi kar- same vsiljujejo, ko premišljujem o geniabiem slovenskem odvetniku, spoštovanem kolegu Franju AUču, ki je pred kratkim končal svojo življenjsko pravdo, le ne- kaj mesecev pred 70. roj- stnim dnevom. Kdaj pri mladem človeku dozori odločitev, da svoje življenje posveti nekemu poklicu? Včasih naključno, včasih pa ga življenjska pot postavi pred dejstvo odločitve. Ali je to bil 22. oktober 1942, ko je še ne 20-letni fant, ki zaradi voj- ne niti ni utegnil opraviti mature, bil obsojen na smrt? 70 dolgih dni, ki jih je v verigah preživel v sa- mici, je zadostovalo za trden sklep: Če preživim in mi bo sleherni dan življenja podarjen, bom vse svoje moči razdejal ti- stim,ki bodo potrebni pravne zaščite in varstva. Takrat, v neizmerni stiski obsoje7iega na smrt pa je s svojo pokončno držo prese- netil tudi svojega zagovor- nika. Potrebno je bilo sa- mo reči, da je po rodu Ne- mec, in bi že lahko upali na spremembo obsodbe. Pa je kljub temu dostojan- stveno zatrjeval: Slovenec sem. Dve leti je visela nad njim smrtna obsodba. Ko- maj aprila 1944 je bila spremenjena v dosmrtno ječo. Med kalvarijo, ki jo je po- doživljal z drugimi zaporni- ki, je dočakal svobodo. Ven- dar pa je po vrnitvi domov v mariborskih zaporih po- novno občutil krvico prav- nega sistema takrat nove države. Nobenega dvoma ni bilo več. Vpisal se je na pravno fakulteto in jo kot bister, izredno razgledan študent končal v dveh letih in pol. Pripravniška doba, ki jo je opravil v pisarnah dr. Fermevca in dr. Sluga na Ptuju, je seznanila Ptuj in Slovenijo, da je na poho- du odličen, predvsem pa po- končen in pogumen odvet- nik. Ob birmi v Marko vcih 1949 so si upali fantje pričakati škofa s slovensko zastavo brez zvezde. Neza- silšan zločin. V Marhovcih aretacije, strah, na Ptuju pa sodni procesi. Odvet- niški pripravnik Franjo Alič zagovarja župnika iz Mar- kovec. Bila je pozna večerna ura, ptujsko sodišče polno ljudi, hi so sedeli na hodni- ku in stopnicah, ko je začel Franjo svoj končni govor. Njegove besede gredo od ust do ust, ljudje čutijo, da so ob njem varni. Med ljudmi se komaj prerine žena Slavi- ca, da bi tudi ona slišala moževe besede. Zaskrbljena, saj jo doma čaka komaj ro- jeni sin. Ali utegnejo njene- ga moža doleteti posledice zaradi pokončne in odločne obrambe v tem političnem procesu!? V Mariboru in Ljubljani se sprašujejo, ali lahko takšen pripravnik do- bi dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica. Na srečo ni bilo prepovedi in le- ta 1953 odpre vrata še ena odvetniška pisarna na Ptu- ju. Sprva sam, potem družno z odličnima sodelav- cema, odvetnikoma Jožetom Frangežem in Francem Ma- lčkom, pozneje pa nekaj let tudi s sinom Franckam. Pri- pravniki, ki prihajajo iz cele Slovenije, so navdušeni in še vedno s ponosom razla- gajo, da so bili pripravniki p Alircvi pisarni. Pisarna hitro zaslovi po Sloveniji. Ko je v času nacio- nalizacije Franjo rušil mar- sikatero odločbo, so v Lju- bljani zaskrbljeno majali z glavami, češ pisati moramo bolj natančne zakone, da si ne bodo takšni kot Alič ustvarjali političnega kapi- tala. Pa so bili v zmoti Franjo razen duhovnega in znanstvenega ni nikoli ust- varjal kakšnega drugega kapitala, še najmanj pa po- litičnega. Njegov kapital je bil v njegovi osebi, v njegovi dostojanstveni postavi, bi- strem umu, izrednem spo- minu, logičnem sklepanju ni izbrani besedi. Vse to je bil kapital, ki je z izjemrio ljubeznijo do poklica in nad- povprečno delavnostjo ust- varil genialnega odvetruka. Kar vsiljujejo se mi besede libanonskega pesnika Gi- brana, ko premišljujem o Franjevern odnosu do dela: "Vsak zagon je slep, razen tam, kjer je znanje, in vsako znanje prazno, razen tam, kjer je delo, in vsako delo je jalovo, razen tam, kjer je ljubezen. In ko delate z lju- beznijo, se povezujete sami s seboj, drug z drugim in z Bogom." Z vsem tem je bil povezan tudi Franjo. To mu je dalo moči, da je tako pokončno prenesel največjo tragedijo, ki jo je lahko doživel, ko je pred petimi leti pospremil k večne- mu počitku svojega sina. Našega spoštovanega ko- lega Franja Aliča 7ii več med nami Vložil je zadnji pripravljalni spis. Pravda je končana. Nam, ki smo ga spremili k zadnjemu počit- ku, se zdi, da je ta pravda zgubljena. On, če bi se sedaj lahko z mano pogovarjal, bi temu gotovo oporekal. Ni iz- gubljena, saj nagrada za opravljeno delo, ki ne bo od- merjena po odvetniški tarifi in je ne bo odmerjala člo- veška roka, šele pride. Za nas, njegove kolege bo ved- no ostal bleščeča stran v knjigi slovenskega odven- tištva, stran, kija ravnokar zapiramo. Vendar bo vedno ostal to, kar je bil, in nikoli ne bo prenehal biti, tako kot pravi Edvard Kocbek: Sem, kar sem bil, in bil sem in bom. In zato sem več od pozabljenja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča in nikoli ne bom prenehal biti. Nikoli! Božena Čačkovič FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 53. NADAUEVANJE Sledila je zapoved, da mora- mo začeti metati ročne bom- be. Počakal sem, da sta eno odvrgla moja soseda na levi in desni, šele tedaj sem "štileri- co" zagnal tudi sam. Videl sem samo meglo, v njej bliske eksplodirajočih ročnih bomb. Ne vem, ali je megla nastala zaradi številnih eksplozij ali pa sojo umetno naredili napa- dajoči, da bi v njenem kritju prišli ncopaženo čim bliže nemškim položajem. Hrup boja, streljanja in ek- splozij je trajal še nekaj časa. Začelo se je daniti, tudi megla se je razkadila. Tedaj vidim, da je planota pred nami vsa posejana s trupli v sivorjavih uniformah. Zdelo se mi je, kot da bi čez noč nekdo na to veli- kansko njivo pred nami navo- zil goste kupe gnoja. Večina je ležala z glavo naprej, na tre- buhu, znak, da jih je zadelo v naletu, ko so jurišali v temo, meglo in smrt. Orožje so jim umikajoči pobrali, odvlekli tu- di ranjence, negibna trupla pa pustili... 13. OKTOBER 1943 Postojanke, ki smo jih držali v jutranjem svitu, je na gosto zasedla pehotna enota. Pionir- ji smo se začeli previdno pla- ziti v globel, na krajši "od- dih". Medtem zaslišim v grmu nedaleč vstran vpitje, z viso- kim glasom se je nekdo drl "hureec!" Brž sta se proti ti- stemu grmu splazila dva podčastnika Iz pehotne enote in izvlekla fanta v civilni ra- trgani obleki. Fantje bil izred- no preplašen in skraja sploh ni mogel dojeti, kaj se okoli nje- ga dogaja. Ovedel se je, ko je slišal obtožbe, da je partizan, zato so ga hoteli ustreliti. Začel je obupno zatjrevati, da ni partizan, toda Nemca in okoli stoječi radovedneži ga niso razumeli. Med tistimi radovedneži sem bil tudi sam. Iz neke no- tranje dolžnosti stopim do podčasnika in mu začnem pre- vajati fantov zagovor. Bil je doma v neki vasi ob Dncpru. Ko so prišli rdeči, so ga kar vzeli s sabo. Moral je poma- gati nosili orožje. Rekli so mu, da je vojak, vendar si mo- ra uniformo najprej prislužiti. Več dni ni spal, samo hodili je bilo treba in nositi. Tudi si- noči je moral z drugimi vojaki v napad, brez orožja. Vpil je z drugimi, tekal in se plazil na- prej, potem pa se ne zaveda ničesar več. Kako se je znašel pod tistim grmom, ni mogel pojasniti. Nemški podčastnik je njegove navedbe domače vasi in krajev, skozi katere so hodili preverjal na vojaški specialki in ugotovil, da se izpoved ujema. Zato so mu verjeli in ga na kraju samem niso ustrelili. Ker smo se umi- kali v globel, mi je tisti pehotni podčastnik dejal, da naj ga vza- mem s sabo in ga predam skupi- ni, ki zbira vojne ujetnike. Tako sem si sam nakopal dodatno dolžnost, vendar bi si bil očital, če tega ne bi bil storil. V globeli so zbrali manjšo skupino, pet ali šest ujetnikov, ki so se predali tisto noč, da jih pod posebno stražo odvedejo v zaledje. Mislil sem jim predati tudi tistega fanta, pa ga niso sprejeli, ker vojni ujetnik v ci- vilu ne more bili, povrh pa je še sam trdil, da ni vojak. Civilist med vojaki prve bojne črte tudi ni imel kaj iskali. Imel sem ob- veznost v svoji enoti, zato sem fantu pokazal grm in mu za- bičal, da naj lam ves dan mimo sedi, če bo kam odšel, ga bodo zagotovo ustrelili. Začeli smo urejati ležišča, vendar po vojaških pravilih je moral vsak prej izkopali tudi svojo luknjo, v katero bi skočil v kritje, če bi nanesla potreba. V podobnih primerih smo to de- lali že prej, vendar doslej tega nisem navajal. Izkopal sem si torej precej globoko jamo v peščena tla, kamor bi se lahko ob nevarnosti udobno vlegel, ta- ko kot v grob - sem pomislil. Pred spanjem je bilo treba še nekaj pojesti, saj že od prejš- njega dopoldneva nisem niče- sar zaužil. Med zajtrkom zasli- šimo od zahoda vse močnejše brnenje letalskih motorjev. "Herman nam pošilja pomoč!" — je dejal eden od podčastni- kov in pri tem mislil na Gorin- govo letalstvo. Ker je tudi našo globel rahlo prekrivala jutranja jesenska megla, letal nisem mogel videti, le po hrupu mo- torjev smo ocenjevali, da so dvomotorni bombniki. Naenkrat zaslišimo nevarno in predirljivo tuljenje bomb. Po- mislil sem, da so ruske posto- janke le nekaj sto metrov vstran, se to pač tako sliši. Šele, ko ozračje prepara siloviti tresk eksplozije bombe, se zavemo nevarnosti. Bil sem nekaj me- trov vstran od svoje luknje, skočim in kar padem v njo. To- da znašel sem se na hrbtu dru- gega vojaka, bil je mimoidoči pešak in je pač skočil v kritje, ki ga je zagledal. Ležeč na njem sem ga prijel za ovratnik, ga stresal in vpil, da je to moja va- rovalna luknja. Toda ne vem, če je slišal, zakaj bobnelo je in zemlja se je tresla, po mojem hrbtu pa je padalo tisto, kar so eksplozije bomb vrgle v zrak. V nekaj sekundah se je bob- nenje umaknilo tja na rusko stran. Zlezel sem iz luknje, na srečo cel, zlezel je ven tudi tisti pešak, me otožno pogledal in brez besed odšel naprej. Tu in tam je klical na pomoč kaki ran- jenec, če je bilo kaj mrtvih ne vem. Vojaki pa so preklinjali Goringa in njegove letalce, ki da so iz strahu pred ruskimi protiletalskimi topovi predčas- no odvrgli bombe. Ne mislim ti- stih letalcev opravičevati, toda iz višine bi morda tudi sam mi- slil, da so tisti številni mrtvi pred nami, napadajoči vojaki, ki so ob letalskem napadu iskali kritje po tleh, povrh pa so se po zemlji vlačili še kosi jutranje megle. Od vojakov, ki so doživljali pekel na soški fronti v prvi sve- tovni vojni, sem večkrat slišal tožbe, kako je včasih lastna arti- lerija "žgala po njih". To so pri- pisovali italijanskim špijonom, ki so bili med oficirji. Sedaj sem nekaj podobnega doživel sam, vendar nisem bil pre- pričan, da je do tega prišlo na- merno. Po vojni pa sem bral o mnogih primerih, kjer so vojaki doživljali podobne reči in to na vseh frontah in na obeh vojsku- jočih se straneh. Vojaki so ocenjevali, da je pred nami verjetno večja kon- centracija ruskih sil za nadaljnji prodor, sicer ne bi pošiljali nad nje poleg štuk tudi večje eska- drilje težjih bombnikov, ki so smer preboja "prekrili" s točo bomb, le da so s "polaganjem preproge" začeli sto metrov prezgodaj. Tudi ruska letala so nas začela nadlegovati, enako njiho- vo topništvo in minometi. Kljub veliki utrujenosti, nisem mogel zaspati na pripravljenem leži- šču, umaknil sem se raje v izko- pano jamo, katere dno sem pre- kril z vejicami in suho travo. Zaspal sem, najbrž ne za dolgo. Ko se prebudim, sem bil ves otrpel. Mrzla peščena zemlja je iz telesa izsrkala vso gorkoto. Ob vsakem gibu mi je mišice prijel krč. Počasi sem se le toli- ko razgibal, da sem lahko zlezel iz luknje in se potem na soncu ogrel. Pri tem me je zmotil koman- dir voda, z zadovoljstvom ugo- tovil, da me ne bo treba prebu- jati, mi dopovedal, da je kakša dva kilometra zadaj vas, kjer je naša kuhinja in vsa vozila. Na- ročil je, da naj grem v vas in uredim, da bo eden od šoferjev s henšlom pripeljal za vso četo toplo hrano. Otresel sem z uni- forme pesek, se malo uredil in opemil, kot je za vojaka potreb- no in pot pod noge. Tedaj zagle- dam pri grmu tistega ukrajin- skega fanta od zjutraj, ki je še vedno sedel tam in čakal. Stopil sem nazaj, komandirju povedal, kako je s tistim fantom in ga vprašal, kako naprej. Dejal je, da naj ga odpeljem v vas in ga tam pustim, naj se znajde kakor ve in zna. "Dajmo Rusom pri- ložnost, da ga še enkrat mobili- zirajo" - je v šali dodal. Tako sem tudi naredil. Tistega fanta sem še naslednji dan videl med ženskami v vasi. Dalje prihodnjič TEDNIK — 3. SEPTEMBER 1992 NASI KRAJI IN LJUDJE — 17 V Gorisnici trgovina Nadina v Gorisnici 55 je Nada Kralj od- prla trgovino s tekstilom. Nada je izkušena trgovka, saj je 14 let delala v trgovini Alpina. Pred dvema leto- ma je ostala brez zaposlitve in se kot tehnološki višek prijavila na Za- vodu za zaposlovanje. "Ker ni kaza- lo, da bi dobila zaposlitev, sem se odločila za zasebno trgovino. Seve- da brez moža Ivana, ki me je mate- rialno podpiral, Nadine ne bi mogla odpreti," še doda lastnica. Trgovina je dobro založena z moško, otroško in žensko konfek- cijo. Seveda pa lahko pri njih ku- pite tudi posteljnino, kozmetiko ter otroške copate. Lastnica je tudi povedala, da se bodo zavzemali prodajati blago po ugodnih cenah. Če bo trgovina dobro poslovala, razmišlja lastnica o širitvi trgovi- ne s čevljL Lastnica Nada je zadovoljna, da je končno našla zaposlitev. Nov dom za upoiiojence Ob sedanjem ptujskem Domu upokojencev so pričeli s pripravljalnimi deli za novo stavbo, v katero naj bi se se- lili upokojenci iz Muretincev že junija prihodnje leto. In- vestitor je Dom upokojencev, ki bo dobil republiška sred- stva, 13—odstotni delež pa bo prispevala tudi občina. Kot je povedala ravnateljica ptujskega Doma upokojencev Kristina Doki, je novi objekt prva faza vseh predvidenih grad- benih del. V drugi fazi bodo nadgradili objekt B in obnovi- li drugo nadstropje tega ob- jekta, prav tako tudi drugo in tretje nadstropje objekta C. V tretji fazi bodo adaptirali še kuhinjo. Vse faze naj bi bile končane do 30. maja prihod- nje leto. Glavni izvajalec del je Gradbeno podjetje Ptuj. Z novim objektom in nad- gradnjo objekta B bodo prido- bili 126 postelj v največ štiri- posteljnih funkcionalno ureje- nih sobah. To je toliko, kot je sedanja kapaciteta za oskrbo upokojencev gradu v Muretin- cih in prizidka ob njem. V Muretincih so tudi sobe z de- setimi posteljami, ki so pre- hodne in za bivanje upokojen- cev neprimerne. Iz Muretin- cev se bo v novi objekt na Ptuju preselilo tudi 45 zapo- slenih, ki skrbijo za oskrbo- vance sedaj. McZ SVETINJSKO POLETJE idejni projelct za razvoj Svetinj v NEDELJO SE JE KONČAL ZADNJI RAZISKOVALNI TA- BOR V OKVIRU SVE- TINJSKEGA POLET- JA, KATEREGA OR- GANIZATOR JE BIL MIKROKOZMOS — PODJETJE ZA RAZ- VOJ IZ LJUTOMERA Idejni projekt Svetinje je bil odmevno predstavljen vsem pri- stojnim resorjem državne upra- ve na razgovorih ter raznih se- stankih v Ljubljani in na lanski novembrski okrogli mizi o stra- tegiji sonaravnega razvoja regi- je v Jeruzalemu. Te okrogle mi- ze so se udeležili predstavniki oz. namestniki slovenskih mini- strov za kmetijstvo, turizem, varstvo okolja in urejanje pro- stora ter član Predsedstva Repu- blike Slovenije Dušan Plut. Vsi so obljubili konkretno pomoč in sofinanciranje projekta Svetin- je. Tabori Primerjalne prednosti obrobja Slovenskih goric. Bio- loško dinamično kmetijstvo. So- cialni vidiki biološkega kmetij- stva. Delovni terapevtski tabor. Zdravljenje zemlje in Biološko vinogradništvo so podlaga za naslednjo razvojno fazo Svetinj. O projektu in rezultatih tabora smo se pogovarjali z Goranom Sosterjem. Kaj predstavlja svetinjski projekt? G. Šoster: Rdeča nit svetin- jskega projekta predstavlja idej- no zasnovo, okrog katere se koncetrira velika vrsta različnih programov, ki so na videz brez tesnejše povezave, npr. poveza- va domače obrti, invalidov in raziskovalnih dejavnosti. Sami pa odkrivamo, da so to stvari, ki lahko druga drugo smiselno do- polnijo, če jih uporabimo v pra- vilni smeri. To nam v letošnjem poletju dobro uspeva. Razvili smo nekaj zastavljenih oblik kot cilj za prvo razvojno fazo Svetinj, ki jo že dva meseca in- Goran Šoster tenzivno "peljemo" v stari zgradbi šole. Kakšen je odziv domačinov na vaše delo? G. Šoster: Odmevi so zelo pi- sani in različni, kar priča o tem, da smo se vživeli v okolje. Do- dobra smo se vživeli v okolje in postali del njega kot "faktor", ki bistveno označuje ta predel Vinske ceste. Ta predel je bil do sedaj usmerjen turistično, ven- dar le enostransko. Kakšna jc bila udeležba na taborih? G. Šoster: Vseh šest taborov je bilo dobro obiskanih, man- jkalo je le večje število tujcev. Morda nekateri mislijo, da Slo- venija še zmeraj ni dovolj var- na. Udeležba je bila od tabora do tabora različna, prav tako tu- di starost. Najmlajši udeleženec je imel 12 let, najstarejši pa okrog 70. Prevladovali so štu- dentje in posamezniki, ki se profesionalno ukvarjajo s temi stvarmi. Trudili smo se, da naj bi bolj kot število odločala kva- liteta, ki bi profilirala "Svetin- jsko poletje" in mislim, da nam je to tudi uspelo. Gostili smo mednarodno priznane predava- telje in strokovnjake, ki so se prijazno odzvali na.šemu pova- bilu in vsak od njih je obljubil, da bo še prišel. Prva faza razvoja je za va- mi. Kaj načrtujete v prihod- nje? G. Šoster: V drugi, zimski etapi se bomo ukvarjali predvsem z do- mačimi obrtmi, kot so sušenje sadja, ročne spretnosti in druge aktivnosti. V načrtu imamo še do- graditev prostora, se pravi stare svetinjske šole. S ponudbo kulture bi povečali povpraševanje po njej, vendar pa sama udeležba kaže, da to še zdaleč ne bo šlo tako zlahka. Vsi vemo. da kultura veliko stane, in če ni nekoga, ki bi prireditve fi- nanciral, je realizacija le-teh toli- ko težja. Septembra bomo strnjene rezultate raziskav tudi publicirali. V glavnem smo prihajali do ugo- tovitve, da so možnosti razvoja te pokrajine precej velike. V zim- skem času bomo ob stalnih pro- gramih, ki bodo potekali v šoli, organizirali še nekaj seminarjev, ki jih bodo vodili pretežno stor- kovnjaki iz tujine. Katarina Klep in Tatjana Mohorko SREČANJE BOLNIKOV, INVALIDOV IN OSTARELIH "Molimo drug za drugega" Pri Mariji na Polen- .šaku so tudi letos pri- pravili srečanje bolni- kov, invalidov in osta- relih iz ptujske in za- vrške dekanije. Prvič* so se tega srečanja ude- ležili ostareli iz Doma upokojencev Ptuj. Slo- vesno mašo je imel ka- nonik Ivan Pucko, ob njem pa so somaševali še duhovniki iz obeh dekanij. Kot je povedal gospod Pucko, versko srečanje pripravljajo za tiste, ki trpijo in nosijo Kristu- sovo luiuranje na svojem telesu. Potrebno jim je dati vzpodbudo in tolažbo, da niso sami, da je z njimi On. Edina tolažba je moli- tev drug za drugega in zahvala tistim, ki strežejo in skrbijo za dobro počutje bolnikov in osta- relih. Zadnja tolažba poti po tej solzni dolini pa je tolažba smrti, kateri smo vse bliže, je še pou- daril gospod Pucko. Zadnja nedelja v avgustu je torej namenjena tistim, ki so bolni in trpijo. Le srečanje in pogovor pa Jim lahko olajša bolečino, ki jih spremlja v življenju. T. Mohorko in K. Klep PRVI LUKARSKI PRAZNIK V DORNAVI Lukarji so veseli ljudi Lukarice so svoj prvi praznik pričele z Lukarsko himno. I O tem, kje je pravza- prav središče Liikari- je, so med vasmi po- dobne polemike kot o izvoru koranta. Seve- da so liik sadili skoraj po celotnem Ptujskem polju, a središče Lii- karije je bila Dorna- va. O življenju dor- navskih Liikarjev je pisal že Ingolič v ro- manu Lukarji. Imeli smo občutek, da so Dornavčani in bližnji Mezgovčani ob hitrem razvoju krajev že ne- koliko pozabili na to kulturo in običaje. V letošnjem avgustu ustanovljeno Turistično etnografsko društvo Lu- karji je v nedeljo pripra vilo prvi Liikarski praz nik. Videli in slišali smo prav zanimive dogo- divščine o tej kulturi. Iz- vedeli smo, da so liik pri- nesli v naše kraje iz Turčije in je zato tako rdeč kot turban. Liikarce so predstavile stari način pridelovanja luka. Pre- den pridelajo pravi liik, pretečejo tri leta, so po- vedale. Na bližnji njivi so prikazali postopek sajen- je liika. Pri tem delu so največkrat počenjali raz- ne vragolije: moškim so ženske sezuvale čevlje, tekmovali so, kdo je na- pravil najbolj ravno gre- do za sajenje... V Dornavi živi še ved- no kar precej liikaric, med njimi tudi Marija Miiršec, ki šteje že 82 let. Kljvib temu da je najsta- rejša, je zmagala v ple- tenju vencev. Ob tem je vzkliknila: "Jejte dosti lii- ka, pa boste dugo binca- li!" Skoraj nas je pre- pričala, saj je kljub svo- jim letom zaplesala kot mladenka. Torej v nedeljo se je v Dornavi pokazalo, da vsi le še niso pozabili na čase, ko jim je ta kultura največkrat prinašala edi- ni vir dohodka. Dokazali pa so tudi, da so liikarji veseli ljudje, saj so ob igranju skvipine Prerod rajali še dolgo v noč. V liikarskem društvu pravijo, da so z nedeljsko prireditvijo prestali krst, Tudi minister za turizem je bil deležen lukarskih radosti... in obljubljajo, da bo prire- ditev postala tradicional- na. Izkupiček nedeljske {)rireditve bodo namenili turističnemu razvoju Dor iiav(> in Mezgovcev. Besedilo in posnetki: Marija Slodnjak Bistro Gajec v Gerečji vasi v Gerečji vasi 40/e so v soboto odprli nov bistro. La- stnika sta Terezija in Ciril Pišek, Ciril je sicer znan po svoji dolgoletni kleparski dejavnosti. Bistro so uredili v prizidku stanovanjski hiši, v dveh etažah meri okoli 100 kvadratnih metrov. Bistro Gajec ob otvoritvi. V histroju bo klasična gostinska ponudba, dobiti pa bo mogoče tudi kaj za lačna usta, predvsem do- mače specialitetc. Zakonca Pišek sta se z odprtjem gostinskega lo- kala sama lotila problema zapo- slovanja svojih otrok, v njem bo najprej našla zaposlitev hčerka Suzana. V lepo urejenem bistroju Gajec (ime po bližnjem gozdu) vam bo- do postregli vsak dan (xl jutra do večera. Na sobotni otvoritvi je predsednik Obrtne zbornice Ptuj Roman Toma- nič povedal, da je v Sloveniji vse več družinskih obrti in podjetij, da pa smo v ptujski občini pri zaposlo- vanju v obrti nad republiškim pov- prečjem. To je potrdil tudi predsed- nik IS SO Ptuj Branko Brumen in dodal, da naj bi v petih letih obrtniki in podjetniki zaposlili 3 ti.soč delav- cev. Vsake nove obratovalnice smo torej v občini veseli, posebej v času. 'ko imamo že skoraj pet tisoč neza- poslenih in ko pričakujemo do kon- ca leta še dva tisoč dodatnih delav- cev brez zaposlitve. jg Najstarejša lukarica Marija Muršec 18 — TV SPORED 3. SEPTEMBER 1992 — TEDNIK TEDNIK — 3. SEPTEMBER 1992 ZA RAZVEDRILO — 19 20 — NASVETI 3. SEPTEMBER 1992 TEDNIK PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC Odškodninska odgovornost zaradi uporabe kemičniii sredstev, ki so škodljiva čebelam in rastlinam (/. NADAUEVANJE) b) Ce je zatiranje rast linskih bolezni in škodljiv cev neogibno potrebno, srne za kmetijstvo ozlro ma za gozdarstvo pristojni npravn organ občinske skupščine izjemoma dovo- liti, da se smejo uporablja- ti na pod a) navedenih ra- stlinah in drevju za čebele škodljiva kemična sred stva v pod a) navedenem času. Po pridobljenem iz- jemnem dovoljenju za uporabo čebelam škodlji vih kemičnih sredstev, mora lastnik oziroma upo- rabnik zemljišča obvestiti, bodisi v javnih občilih, bo- disi pismeno ali ustmeno, bodisi na drug v tistem kraju običajen način, o na- meravani uporabi za čebe- le škodljivih kemičnih sredstev, imetnike čebel, ki imajo čebele v stalnih čebelnjakih in na pasiščih oddaljenih do 3 km, od kraja, kjer se namerava uporabiti tako sredstvo. Obvestilo mora biti izvr- šeno 48 ur pred uporabo omenjenega kemičnega sredstva. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča, ki je postopal po zgoraj omen- jenih predpisih, se bo rešil odškodninske odgovorno sti. Za katere rastline pod a) omenjena prepoved ne velja? Zgoraj omenjena Odred- ba Izrecno določa, da se prepoved opisana v tem članku pod a) ne nanaša na krompir, vinsko trto in hmelj, kar pomeni, da se tudi v času cvetenja oz. pojave mane, sme na teh rastlinah uporabljati čebe- lam škodljiva kemična sredstva, ne da bi se za škodo zaradi poškodbe oz. pogina čebel odgovar- jalo. Po volji zakonodajal- ca je v tem primeru odvze- to dejavnosti uporabnika čebelam škodljivih ke- mičnih sredstev ena iz- med predpostavk odškod- ninske odgovornosti, to je protipravnost. Uporaba čebelam ško- dljivih kemičnih sred- stev v sadovnjakih, ko drevje ne cveti Zgoraj omenjena Odred- ba določa, da je pred upo rabo čebelam škodljivih kemičnih sredstev v sa dovnjakih, ko drevje ne cveti, potrebno odstraniti podrast, če je ta v cvetju. Če podrast, ki je v cvet ju, odstranijo ali če po- drast ni v cvetju, pjotem se v sadovnjaku, ko drevje ne cveti, smejo uporabljati čebelam škodljiva ke mična sredstva. V takem primeru ni odškodninske odgovornosti. Če pa zara di vremenskih ali teh ničnih ovir podrast, ki je cvetela ni mogla bili od stranjena pa se morajo (po nalogu oblastnega organa itd.) kemična srtnlstva, ki so škodljiva čebelam kljub temu uporabiti, mora la stnik oziroma uporabnik zemljišča, ki bo uporal)il omenjena kemična sred- stva, postopati tako, kot ti sti, ki je dobil izjemno do voljenje za uporabo čebe lam škodljivih kemičnih sredstev, kar sem opisal pod b). Tudi v tem prime- ru niso uporabniki za čebele škodljivih kemič nih sredstev, ki so imetni- ke čebel pravočasno in na pravilen način obvestili o nameravani uporabi ome- njenih kemičnih sredstev in jim s tem omogočili, da sami poskrbijo za varstvo svojih čebel, odškodnin- sko odgovorni. Kritična meja 50 metrov Ne glede na vse opisane primere pa se v oddaljeno sti do 50 metrov od stal- nih čebelnjakov in pasišč, ne smejo uporabljati čebe- lam škodljiva kemična sredstva in to v nobenem primeru, razen če so imet- niki čebel obveščeni o na- meravani uporabi vsaj 48 ur pred uporabo. Uporab- niki za čebele škodljivih kemičnih sredstev se z ob vestitvijo nameravane uporabe rešijo odškodnin- ske odgovornosti. Uporaba za čebele ško- dljivih kemičnih sred- stev v gozdovih in na gozdnem drevju V gozdovih in na gozdnem drevju se smejo uporabljati čebelam škodljiva kemična sredstva le če organizacija, ki gospodari z gozdovi oziroma zasebni lastnik gozdov postopi tako kot tisti, ki je dobil od pri- stojnega upravnega organa izje- moma dovoljenje za uporabo ta- kih sredstev, kar sem opisal pod b). Če je torej izvršeno pra- vočasno in pravilno obvestilo, se ne odgovarja za škodo. Kraj priprave za upo- rabo čebelam škodlji- vih kemičnih sredstev in odstranitev ostankov teh sredstev Zaradi varstva čebel vsebuje zgoraj omenjena Odredba do- ločbo, ki nalaga uporabnikom čebelam škodljivih kemičnih sred- stev dolžnost, da izvršujejo pripra- ve za uporabo takih sredstev na kraju, ki mora biti od studenca, vodnjaka ali katerekoli tekoče ali stoječe vode, oddaljen najmanj 50 metrov in pa določbo, da morajo razstresene in razbite ostanke teh sredstev odstraniti oziroma jih na- praviti neškodljive za čebele. Kršitev določb ima lahko tudi odškodninsko odgovornost, če so podane še druge predpostavke za povrnitev škode. Dalje prihodnjič Pri prepisovanju rokopisa so se nam v prejšnjem Ted- niku pripetile nekatere napa- ke: — v naslovu in v 2. vrsti- ci članka, objavljenega na strani 12, mora biti namesto besede kmečkih kemičnih — v 51. vrstici mora biti namesto besede citata bese- da cit. (citirano) — v 59. vrstici mora biti namesto besede obličajnih beseda obligacijskih — v 60. vrstici mora biti namesto okrajšave ZOA okrajšava ZOR — v 61. vrstici mora bili namesto 78 napisano ZOR — v 67. vrstici mora biti name.sto beseda streha bese- da straha — za podnaslovom "Ko cvetijo, to je od" namesto teksta a) odpiranje cvetov do odcvetanja pomeni izce- dek (meslena rosa na listih nekaterih razstlin), pravilen tekst: a) odpiranje cvetov do odcvetanja ali kadar se na njih pojavlja mana (mana tukaj pomeni izce- dek ('medena rosa') na li- stih nekaterih rastlin) se ... Avtorju in bralcem se opravičujemo. Priporočene sorte žit za setev v letu 1992/93 Na podlagi večletnih rezultatov pridelka ozimnili žit v ekoloških poskusih je bil 6. avgusta 1992 na sestank\i strokovne skupine za poljedelstvo pri Republiškem cen tru za pospeševanje kmetijstva Ministrstva za kmetij- stvo, izdelan spisek priporočenih sort oziroma žit za Slovenijo. LEGENDA: V — visoka, SV — srednje visoka, SN — srednje nizka, N — nizka slama, Z — zgodnja, SZ - srednje zgodnja, SP — srednje pozna sorta, OS — Poljoprivredni institut Osjek, VK — PIK Vinkovci, ZG — Institut za oplemenjivanje Zagreb, ZC — Poljoprivredni centar Hrvatske. v Sloveniji je bilo pridelano okoli 5.000 t semena pšenice, 23 t oz. rži in 320 t oz. ječmena, kar bo za- doščalo za običajne slovenske potrebe, saj je menjava semena pri pšenici le okoli 50 %, pri drugih žitih pa še manjša. Zato opozarjamo vse, ki bodo sejali lastno nese- mensko pšenico in še zlasti ječmen, da vsaj obvezno to "seme" razkužijo z ustreznimi razkužili (Baytan 200 g ali ml na 100 kg semena, Vitawa 300 ml na 100 kg se- mena, Benit universal 200 g ali ml na 100 kg semena ali z ostalimi, ki bodo na trgii). v primeru pomanjkanja semena bo Ministrstvo za kmetijstvo verjetno dovolilo uvoz madžarskih sort pšenice GK Bence, GK Kinsco in GK Orseg, ki pa so po višini pridelka na ravni zgoraj navedenih priporočenih sort. v naslednjih letih pa se bo razširila madžarska sor- ta PINKA, ki je po obliki klasa resnica. V letošnjem letu je na vseh lokacijah z ekološkimi sortnimi poskusi do- segla največji pridelek. Prednaročila za seme te sorte za naslednje leto že zbirajo trgovci s semenom. Mag. Martina Bavec, dipl. ing. agr. Kmetijski zavod Maribor svetovalna služba za poljedelstvo Krvodajalci Emona-Merkur Ptuj, 11. avgusta: Rudi Rakuša, Žun- kovičeva 1, Ptuj; Marjan Sitar, Lackova 5, Kidričevo; Ma- rijana Kramar, Frasova 13, Ptuj; Zvonko Ulaga, Videm 35; Franček Ljubeč, Zagojiči 27. Elektro Maribor, enota Ptuj, 13. avgusta: Herman Govedič, Zadružni trg 10, Ptuj; Alojz Javšovec, Cvetlična 20, Ormož; Roman Dajnko, Dobrina 1; Andrej Vindiš, Ve- lika Vamica 59; Igor Džankič, Kraigherjeva 6, Ptuj; Franc Vaupotič, Popovci 15; Marjan Brenholc, Mczgovci 70; Stanko Peteršič, Dornava 72; Franc Vilčnik, Muretinci 20/a; Mirko Kovačič, C. kurirjev NOV 38, Ptuj; Miran Gojkovič, Hajdoše 64; Drago Kodrič, Grdina 3; Alojz Pe- trovič, Pacinje 20; Ciril Predikaka, Majšperk 51; Damjan Jerič, Zg. Hajdina 148; Leopold Rodošek, Sela 3l/a. Klicani 11., 12.in 13. avgusta: Adela Bratušek, Podlože 70; Jurček Lamot, Tmovec 1; Lidija Bauman, Kraigherje- va 24, Ptuj; Jožica Čeh, Pacinje 6; Franc Valentan, Apače 89; Anica Perko, Zlatoličje 124/a; Vlado Rozman, Mar- kovci 9; Anton Medved, Pobrežje 24; Jožica Kline, Lanco- va vas 15/a; Anton Kovačec, Slomi 1; Anton Bauman, Lo- vrenc na Dr.polju 2; Marta Lesjak, Mariborska 18, Ptu|; Valerija Vogrinec, Čučkova 5, Kidričevo; Jože Cvetko, Hlaponci 53; Franc Drevenšek, Gerečja vas 39; Franc Ra- tek, Gabmik 1; Franc Valič, Moškanjci 22; Danilo Krajne, Arbajterjeva 7, Ptuj. Dušan Krajne, Aškerčeva 10, Ptuj; Anton Štrucl, Kungota 15; Slavko Rožmarin, Stojnci 60; Jakob Janžekovič, Strejaei 7; Darko Hažič, Formin 52; Vlado Ogrizek, Trubarjeva 11, Ptuj; Jurij Cvitanič, Go- rišnica 62; Anton Kline, Spuhlja 19; Daniel Petrovič, Pod- vinci 124/a; Branko Breg, Strma ul. 6, Ptuj. Posamezniki, ll.in 13. avgusta: Radko Gašparin, Kve- drova 2, Ptuj; Zlatko Gajšek, Podlehnik 6/a; Franc Gor- njec, Rotman 56; Stanko Vršič, Slavšina 36; Dominik Ru- dolf, Kraigherjeva 24, Ptuj; Milica Vršič, Slavšina 36; Jože Topolovec, Jablovec 39; Boris Vukan, Dr. Kovačiča 4, Ormož; Anton Mendaš, Pohorje 20; Alojz Pihlar, Dor- nava 66/a; Andrej Jagarinec, Založe 67; Mirko Tretinjak, Draženska c. 14/e; Gabrijel Bednjički, Ob gozdu 10, Mari- bor; Marijana Predikaka, Barislovci 6; Natalija Grujičič, Kvedrova 4, Ptuj; Silvo Munda, Brstje 6; Andrej Svenšek, Kvedrova 2, Ptuj; Martin Polak, Starše 55; Marija Ivančič, Lancova vas 75; Jožef Novak, Ul. Sercerjeve brigade 5, Maribor; Darij Kornik, Dravska 12, Ptuj; Dušan Bedjanič, Ptujska C. 68, Rače; Drago Furek, Hajdoše 39; Iztok FridI, Zg. Hajdina 97/a; Srečko Svagan, Ul. proletarskih brigad, Maribor; Emest Ilovšek, Prežihova 20, Ptuj; Vlado Flor- jančič, Sračinec svetog Antona. Dober den, suša! Pač nemrem z drugim pozdrovom začeti, saj vi- dite in preštimate, da so nas nebeški gasilci čista pozobli in doj za- pustili. Škoda je ogromna in sami jo bomo nosili na svojih plečih, saj sta država in bog čista pozobla na tote, ki delamo v fabriki brez strehe. Pa bode nekak ie, saj stori Udje pravijo, da za eno sušna le- ta prideta dve mokri, ki pa tudi lehko vejko škodo naredita... Če bi jaz še enkrat mladi bija, bi .se ša za vremenaslovca. Dela bi dež in lepo vreme, kak hi pač kumi pasalo. To hi bija dober kšeft, pa še dobra bi zasluža, saj je zaj resen pitna voda že hoj dragoce- na kak vino. Na Suhen bregi in v okoliških grabah so presehnali vsi izviri pitne vode, vse mlake .sa suhe, jarki pa tudi. Žejni Udje, žejna Živina, žejna polja, gorice, sadovnjaki in travniki. Cela šume se že sišijo... Pa pustimo suša pri miri in si rajši kaj boj mokrega pogučima. Moji kmečki sotrpini ste se to prejšji petek na Ptuju maloštevilno udeležil zbora Kmečke ljudske stranke. Resen je: kmetje smo boj navajeni delati kak pa trajbati politiko, sama potrebno je eno in drugo... To si zapište za vuho. Tajko sen vam misla gnes povedati in črno na bela zapisati tudi mojim delavskim prijatelom, ki jim suša no drugi državni škodljivci glih tak fabrike zapirajo in jih na cesta ter na borza dela mečejo. Te pa živi in prežvekuvli, če lehko. Ja, hujdič je na sveti. Sama jaz vam rečem, lehko še bi nam slabo še šla. Pri nas vsaj vojne nega in je seveda ljubi mir več vreden kak marsikaj drugega. Zato pa tudi jaz pravim mojim moškim kolegom: Če nemate pitne vade, pijte pir, da hote meli v hlačah mir Te pa srečno. Vaš (mirni) UUZEK. V SADNEM VRTU je na voljo vse več zrelega poz- nega sadja. Jabolka, ki le- tos zaradi posledic suše predčasno in v večjem ob segu odpadajo, sproti po- biramo in koristno porabi- mo za predelavo v sadne sokove, za sušenje v sadne krhlje, pripravimo pa si iz njih tudi lahko dober sad- ni kis. Kot za druge name- ne porabe svežega sadja tudi jabolka za predelavo v kis morajo biti zrela, zdrava in čista. Navadno mislimo, da je za kis naj- boljše kislo sadje, pa ni ta- ko. Kislino v kisu proizva jajo ocetne glivice iz alko- iiola, ki ga je v sadnem vi- nu toliko več, kolikor več je bilo v sadju sladkorja. Pravi domači sadni kis toraj ni nič drugega, kot jabolčni sok katerega slad- kor so glivice alkoholnega vrenja pretvorile v alko- hol, ta pa se jc pod vpli- vom ocetnih glivic, zrač- nega kisika in primerne toplote 25 do 30°C spre- menil v ocetno kislino. Po- brano sadje operemo (na- gnite dele plodov izreže- mo in zavržemo), zdrobi- mo ali na drobno zrežemo in vložimo v lončen lonec ali vrč. Uporabimo lahko tudi obrezke in olupke od sadja, če smo pripravljali kompot. Posoda z vlože- nim zdrobljenim sadjem naj bo napolnjena le do treh četrtin. Mešanico za lijmo s toplo vodo tako, da je pokrita z njo. Dobro je že ob začetku vrenja doda- ti nekoliko dobrega in močnega sadnega narav- nega kisa, saj tako vcepi mo glivice ocetno kislega vrenja, s katerimi se po- speši vrenje. Posodo pokri- jemo s {platneno krpo in postavimo na topel pro- stor. V 5 do 6 tednih se te kocina skisa, nakar jo odli- jemo in precedimo in pu- stimo še toliko časa, da se zbistri in kot takšno zlije- mo v steklenice, ki jih te- sno zamašimo. Tako doma pripravljen sadni kis je povsem naraven, brez ke- mičnih dodatkov iz doma pride- lanega sadja, nenadomestljiv in koristen za zdravo prehrano. V OKRASNEM VRTU bodo najbolje uspele narcise, ki jih sadimo septembra. Pravočasno sajene čebulice v dobro pripra- vljeno zemljo, se bodo do zime še tako okoreninile, da bodo do- volj utrjene dobro prezimile in že zgodaj spomladi zacvetele v vsej svoji bujnosti in žlahtnosti. Kot nobena od okrasnih čebulnic pa tudi vrtnin, ne pre- naša svežega hlevskega gnoja, tako tudi narcisam gnojimo le z dobro preperelim in uležanim hlevskim gnojem, še bolje pa bo za humifikacijo služila kom- postna prst in šota. Narcise uspevajo v uležanih tleh, zato jih lahko sadimo tudi na trato. Ne prenašajo pa mokrih in ki- slih tal. Če jih sadimo za potre- be rezanega cvetja, čebulice sa- dimo na grede v vrste 20 cm na- razen, če pa nam bodo služile le za okras pa bodo prišle najbolj do izraza, posajene v skupinah na trato 15 do 20 cm globoko in na 15 cm razdalji med čebulica- mi. V trato sadimo čebulice ta- ko, da s sadilcem. zvrtamo luk- njo, vanjo položimo čebulico in jo nazaj začepimo z isto prstjo in travno rušo. Pri sajenju in polaganju čebulic v tla, smo po- zorni, da so korenine obrnjene navzdol. V ZELENJAVNEM VRTU začetkom septembra sejemo motovileč, ki bo dorastel za po- biranje pozimi in zgodaj spom- ladi. Motovileč je najpomem- bnejša zimska sveža solata z ve- liko vsebnostjo vitaminov A in C, rudninskih snovi in prijetnim okusom. Motovileč raste povsod. Na podnebne, zemljiške in ostale rastiščne pogoje ni zahteven. Gojimo ga lahko tudi na dreve- snih kolobarjih ali v obdeloval- nih pasovih pod sadnim drev- jem, ker dobro prenese njegovo rahlo senco. V takšnem okolju so mu nekoliko zavarovani listi pred ostrimi zimskimi vetrovi. Motovileč ne oblikuje korenin, ki bi vabile podzemne glodav- ce, voluharje in poljske miši, kot je značilno za radič, zato ga lahko brez skrbi gojimo kot podsevek v sadonosniku. Le spomladi ga moramo pobrati preden bodo vršili predpomla- dansko škropljenje sadnega drevja, da ga ne zastrupimo. Sejemo ga v vrste, ki smo jih naredili z žlebičarjem, ker si ta- ko olajšamo zatiranje plevela in spravilo. Pridelali bomo zlahka lepo oblikovane bujno zelene rozete motovilca, če ga pra- vočasno sejemo, plevemo in ob- varujemo pred plevelom, po- skrbimo ob kaljenju in začetni rasti za dovolj vlage ter ustrez- no prehranjenost. Najbolje uspe, če na seme posipamo 1 do 2 cm debelo plast kompostne prsti in pognojimo z 2 do 3 dag/m2 mešanega mineralnega gnojila NPK. * * * Po hiokoledarju je pripo- ročljiva sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista od 2. do 5. in 12. do 14. septem- bra, zaradi podzemnih plodov od 7. da 11. septembra, zaradi nadzemnih plodov od 5. da 8. septembra in rastline, kijih pri- delujemo zaradi cveta in zdra- vilna zelišča L, 2., 9., 11. in 12. septembra. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK — 3. SEPTEMBER 1992 ŠPORT — 21 Oris tekmovanj v sezoni 1992-1993 Vsa nadaljna tekmovanja RO- YAL DARTES bodo v nasled- njih se/.onah preko ZDISAS po- tekala po pravilik FECS (evrop- ska organizacija kompaktnih športov). Kot glavni sponzorji tekmovanj bodo Chorum d.o.o. Ptuj, Skocjan d.o.o. Rakek in Stolp d.o.o. Ptuj. Na območju Slovenije se bodo skozi vso se- zono odvijale tri vrste tekmo- vanj: 1. Državno prvenstvo (zače- tek november 1992) 2. Državno pokalno prven- stvo (začetek november 1992) 3. Ligaško-moštveno prven- stvo (začetek 17. september 1992) Podrobnejša obrazložitev tek- movanj: 1. DRŽAVNO PRVENSVO SLOVENIJE: V organizaciji ZDIŠAS bo v sezoni 92/93 de- set tekmovanj po že veljavlje- nem sistemu točkovanja. Tek- movanja bodo večjega obsega kot v tej sezoni, igralke in igral- ci bodo tekmovali ločeno. Na vsakem turnirju bodo lahko na- stopale tekmovalke in tekmo- valci iz celotne Slovenije. Po zaključni prireditvi bosta po en moški in ženska predstvnica za- stopali domovino na mednarod- nih tekmovanjih. 2. DRZAVNO POKALNO PRVENSTVO SLOVENIJE: Bo potekalo na osnovi območnih tekmovanj v organizaciji poo- blaščencev ZDISAS. Tekmo- vanj bo neomejeno število, na vsakem tekmovanju bo lahko nastopilo do 32 tekmovalk in tekmovalcev. Iz zbranih podat- kov tekmovanj bo ob koncu se- zone ZDIŠAS priredila sklepno pokalno tekmovanje štirih moških predstavnikov in dveh predstavnic območnih tekmo- vanj. Po en moški in ženska predstavnica bosta zastopala Slovenijo na istih mednarodnih tekmovanjih kot zmagovalca državnega prvenstva Slovenije. 3. LIGAŠKO - MOŠTVENO PRVENSTVO SLOVENIJE: Bo potekalo v orgaizaciji ZDIŠAS na območju Slovenije. Moštva bodo sestavljena iz najmanj šti- rih tekmovalk in tekmovalcev (priporočeno število prijavlje- nih igralk ali igralcev za tekočo sezono: 10). Prijave sprejema organizator do 17. septembra 1992. Tekmovanja se bodo od- vijala na torkov popoldan po natančno določenih pravilih FECS v jesenski in spomladan- ski sezoni. Vsa moštva bodo začela s tekmovanji v C ligi (igra 301) v torek, 29. septem- bra ob 18. uri na priznanem tek- movalnem aparatu Loewen Tur- nier Dart. Posamezna liga bo sestavljena iz najmanj šestih moštev, s tem da bo krog tek- movanj do 30 kilometrov. V na slednjih sezonah bodo najbolje uvrščena moštva napredovala v B in A ligo, najboljša moštva iz A lige se bodo dokazovala na mednarodnih tekmovanjih. Za natančnejše informacije bo do- datno poskrbela ZDIŠAS. KARTING Ptujčan Zaman vozil za državno reprezentanco Na sliki na zmagovalnih stopničkah na III. mestu Zaman na mednarodni dirki za nagrado Portoroža. Foto: U. Langerholc Osmo mednarodno dirko za nagrado Portoroža je v močni med- narodni konkurenci osvojila Slovenija. Junaka portoroške dirke, ki sta navdušila nad 2000 gledalcev sta bila 16. letna Nina Jerančič ter 17. letni Italijan Gabirele Lanceri, ki sta zmagovalca in dobitni- ka nagrad pokrovitelja Kras - Sežana in Casina Portorož. V kategoriji C 125 ccm sta v dirki za štartna mesta že v 1. krogu Ptujčan Mitja Zaman in Italijan Gabriele Lancieri v boju za vodilno mesto zletela s proge, nato pa se z vratolomno vožnjo v nadalje- vanju uspela prebiti na 10 oziroma 11. mesto. V finalni dirki je s prvega mesta štartal domačin Čeligo, toda Italijan je že v 10 krogu prehitel vodečega. Zaman sicer ni mogel slediti, vozil je odlično ter ob koncu pri vozil na 3. mesto. Razred A 100 ccm S 1. Nina Jerančič, 2. Gorenc (oba Slovenija), 3. Bernardi Italija ... Razred C 125 ccm - 1. Lancieri Italija, 2. Čeligo, 3. Zaman (oba Slo- venija) ... Ekipni vrstni red: Slovenija 112 točk, sledijo Italija 102, Av- strija 77, ČSR 50 točk. anc REGIJSKI TURNIR DO 12 LET j 130 mečev v dveli dneh Prcjšno soboto in ne- deljo je Teniški klub Ptuj organiziral že tret- ji turnir letos, lokrat se je na igriščih ob to- plicah zbralo 50 fantov in 29 deklet, starih do 12 let. /adnji vikend v septembru bo tukaj še odprto prvenstvo za po- kal Cocte za igralce do 16 let, na katerem pričakujejo vse teniške upe Slovenije. Turnir se je pričel v soboto, ko so mladi igralci in igralke odigrali 72 mečev, in se nadal- jeval s 60 meči v nedeljo. Igral- ci so bili razdeljeni v skupine po starosti in jakostni lestvici. Vodja tekmovanja in vodja šole Teniškega kluba Brane Komel je povedal, da želijo s takšnimi tekmovanji najmlajšim približati utrip turnirjev. To je bilo za veliko mladih teniških igralcev prvo tekmovanje. Skupnega zmagovalca turnirjev niso razglasili, saj ga tudi ni bi- lo. Fantje in dekleta igrajo nam- reč z vsemi nasprotniki svoje skupine in tako dobijo zmago- valce skupin. Rezultate turnirja posreduje organizator na Te- niško zvezo Slovenije, kjer ran- girajo tekmovalce za nadaljnja tekmovanja. Predsednik Teniškega kluba Ptuj Drago Vobner je bil s po- tekom tekmovanja zadovoljen. Z osmimi igrišči in skoraj pov- sem novimi klubskimi prostori ima klub primerne pogoje za poletna tekmovanja, manjkajo pa jim pokrita igrišča. Z novo halo v Hajdošah, ki bo usposo- bljena za igro že to sezono, bo tudi ta problem rešen in Teniški klub Ptuj upa, da se bodo dogo- vorili za čim ugodnejši najem. Možnost treniranja na pokritem igrišču bi morali imeti igralci tenisa že septembra, gotovo pa oktobra, ko jim deževno in hladno vreme pogosto onemo- goča vadbo na prostem. Posnetka in besedilo M Zupanič Med najmlajšimi tekmovalci tokratnega turnirja je bil gotovo osemletni Ptujčan Rok Solina, ki je tekmoval prvič in v svoji skupini celo enkrat zmagal. Prav tako prvič je tekmoval ptuj- ski igralec Kristijan Krajnc, siper pa so se najboljše med do- mačimi Igralci odrezali Žiga Žigman, ki je bil v svoji skupini drugi, pa Robi Pisar in Črto Gobec. Tekmovali so še Urška Ju- rič, Barbara Pristan, Alenka in Matjaž Gojčič ter Jure Arsič. V soboto prvi ptujski marator% Približno 150 udeležencev iz vse Sloveni- je pričakuje organizator prvega ptujskega maratona — Tekaški klub Maraton. Tek na 21 kilometrov bo vodil maratonce iz- pred SŠC na Potrčevo, v Podvince, Pacin- je, Mostje, Dornavo in nazaj. Prav tako se bo pred SŠC pričel trimski 10-kilometrski tek. Start obeh bo ob 10. uri, tekače pa bo- do varovala posebna vozila. Zaradi teka; bo tudi delno oviran promet, vendar bodo^ povsod označeni obvozi. Uspel teniški tabor Teniška šola 'ZCKL je v sodelovanju s Teniškim klubom Ptuj, organi- zirala teniški tabor - priprave. Udeležilo se ga je 25 tekmovalcev, prcd- tekmovalcev in učencev teniške šole od 8. — 16. leta. Potekal je teden dni v Mozirju, osrčju Savinjske doline. Vodja tabora Zoran Krajnc: "Tam smo našli optimalne pogoje za iz- vedbo programa, ki je bil sestavljen zelo razgibano. Dopoldan smo se ukvarjali s tenisom in dopolnilnimi športi. Popoldan pa so se prepletale delovne in zabavne vsebine. Udeleženci tabora so se učili dveh tujih je- zikov s profesorico iz Ljubljane, spoznali osnove vesljanja s kajakom in kanujem po Savinji, se učili jahati ter streljali z lokom. Boštjan Kreutz je za rojstni dan dobil na taborjenju kilogram- ski zalogaj - in moral ga je takoj pojesti. Foto: B. Komel Hkrati so v taboru vsak večer potekale 'Igre brez meja' sestavljene iz aktivnosti povezanih s tenisom in kolesarjenjem. Udeleženci so imeli s seboj kolesa za večjo mobilnost med taborom in teniškimi igrišči. Pri zabavnem delu velja omeniti taborni ogenj ter 'Pidžama par- ty' z nepozabno solo točko "malega bata'. Že sedaj potekajo priprave za izvedbo zimskega teniškega tabora v povezavi s smučanjem," nam je povedal Zoran Krajnc, vodja teniškega tabora, ki bi se ob tej priložnosti zahvalil asistentom za napore pri iz- vedbi poletnega tabora. Namizni tenis Na odprtem prvenstvu za starejše in mlajše pionirje Slovenije, ki je potekalo 29. in 30 avgu- sta v Murski Soboti, so tekmovale tudi ekipe iz sosednje države Hrva- ške. Tekmovanje je po- tekalo ekipno in posa- mezno. NTK Petovio Ptuj so za stopale tri ekipe. Za sta rejše pionirje sta nastopali ekipi Petovia I. Mitja Rozman in Gregor Za fošnik ter Petovia II. — Nejc Janžekovič in Marko Zafošnik. Pri mlajših pio nirjih pa sta tekmovala novinca v khibu Žiga To vernik in Matic Stropnik. Velik uspeh sta dosegli obe ekipi Petovia I in II pri sta- rejših pionirjih, saj sta prema- gali ekipo Kovine I iz Ljublja- ne. Z odličnimi in borbenimi igrami so se izredno izkazali Marko Zafošnik, Nejc Janže- kovič in Gregor Zafošnik, Mitja Rozman pa je igral v okviru zmožnosti. Tudi pri mlajših pionirjih je treba poudariti, da imamo per- spektivne igralce. j p IVIarko Podvršnik med zmagovalci mednarodnega šahovskega turnirja Tradicionalnega mednarodnega šahovskega tur- nirja v Finkeinsteinu v Avstriji se je udeležilo stošestindvajset šahislov, med njimi dva MM, dva FM, dva M in veliko število MK. V tako odlični zasedbi je velik uspeh dosegel član ŠD Ptuj, FM Marko Podvršnik, ki si je s sedmimi točkami delil 1. do 6. mesto. Po Buholzu mu je pripadlo drugo mesto takoj za MM Sermekom (ta je imel le za točko večji Buholz: Sermek 56, Podvršnik 55). Tretji je bil Balinov iz Bolgarije, 4. MM Hrešč, 5. Mencinger (Slovenija), 6. Trauner iz Avstrije (vsi so zbrali po 7 točk). Marko je 5 krat zmagal in 4 krat remiziral, kar je izreden rezultat. Z malo več sreče v dveh srečanjih s kmetom več bi lahko sam posegel po prvem mestu. Skoda le, da se je turnir končal istočasno kot se je pričel kvalifika- cijski turnir za nastop na 2. državnem prvenstvu za člane. Glede na trenutno dobro formo bi ver- jetno Marko tudi na tem turnirju osvojil visoko mesto in se morda celo kvalificiral v finale. Tako pa bo svoje šahovsko znanje potrdil na katerem od naslednjih nastopov. Ob doseženih uspehih pa zasluži vse čestitke. Silva Razlag ^siiiilllllllil^ šest koralcov do icluba Plesalci plesnega kluba Frcdy tudi čez počitnice niso počivali. Potem ko so sc v začetku počit- nic izpopolnjevali in tekmovali na odprtem prvenstvu Italije v Ccrviji, so nekaj dni v avgustu preživeli še na pripravah v ple- sni šoli Urška v LJubljani, nato pa nadaljevali z intenzivnimi treningi v ptujskem Narodnem domu. Za letošnjo plesno sezono pripravljajo veliko novosti in sprememb predvsem v delu z novimi plesalci. Kot nam je povedal manager te plesne šole Metod Peklar, bodo v tem šolskem letu vpisovali v celo- letno plesno šolo. Ta bo potekala v osmih skupinah, v katere bodo razporedili skupaj otroke od prve- ga do tretjega razreda osnovne šole in otroke od četrtega do šeste- ga razreda. Učenci sedmih in osmih razredov ne bodo imeli ce- loletne šole, temveč individualne plesne tečaje po posameznih šolah. Gledano po kakovosti, bo imel plesna šola šest stopenj. Vsaka bo obsegala 16 vaj in bo trajala pri- bližno dva meseca. Le tisti plesa- lec, ki bo opravil vseh šest sto- penj, bo lahko postal član plesne- ga kluba, torej bo lahko pričel red- no trenirati in tekmovati. Plesno šolo bodo pričeli v torek, 21, septembra, in starši lahko do takrat otroke vpišejo vsak pone- deljek, torek, sredo in četrtek od 17. do 20. ure v pisarni Narodnega doma v Ptuju. Cena posamezne stopnje je 870 tolarjev, podrob- nejše informacije pa lahko vsi, ki jih ples zanima, dobijo v času vpi- sa na tel. številki 772—491. Vaje bodo plesalci imeli dvakrat teden- sko po dve uri. Tistim, ki so ple- sno šolo že obiskovali, bodo priz- nali prve tri stopnje plesne šole po novem načinu. d.l. 3. SNL Impol zmagal v Stojncili v drugem kolu nove tretje slovenske lige je bilo najbolj zanimivo v Stojncih, na lokal- nem derbiju z bistriškim Impo- \om. Gostje so bili bolje strel- sko razpoloženi in domače moštvo Lipa/Stojnci premagali s 3:0. Aluminij je gostoval v Radečah, kjer ga je domači Pa- pimičar premagal kar s 5:0. V soboto popoldan bo v Ki dričevem nov lokalni derbi, in sicer Aluminij-Lipa/Stojnci, Im- pol pa se bo v Slovenski Bistri- ci pomeril z Rogašovci. j Npcni teniški turnir I TVD Partizan in Teniški center Kidričevo sta or- ganizirala 4. tradicionalni nočni teni.ški turnir, na katerem je sodelovalo 33 udeležencev. Pod re- flektorji se je vsak večer zbralo tudi okoli 200 gledalcev, ki so gotovo z največjim zanimanjem spremljali dobro igro udeležencev, posebno Roka Plohla, ki je z dobro igro osvojil prvo mesto. Rezultati četrtfinala: Vid Plohi — Bojnec 2 : O, Gojčič - Cvetko 2 : O, Kreutz - Kola 2 : O, Rok Plohi - Fras 2 : 0. Polfinale: Rok Plohi - Kreutz 2:0, Gojčič — Vid Plohi 2 : 0. V finalni borbi je Plohi premagal Gojčiča 2 : 0. ^^^2 22 — POSLOVNA SPOROČILA 3. SEPTEMBER 1992 TEDNIK Izvajanje tržnega reds^ okrnilo ponudbo Prejšnji leden so občinske inšpekcijske službe začele iz- vajati občinski odlok o tržnem redu, ki ga je sprejela ptujska skupščina pred štirimi leti. Po obsežni akciji so številnim prodajalcem prepovedali prodajo. Izvajanje občinskega odioka je spraznilo stojnice. V ponedeljek so o problemih tržnice razpravljali člani ptujskega izvršnega sveta, danes pa bodo na seji vlade pristojne službe podale ob- sežno poročilo o izvajanju akcije. Predsednik izvršnega sveta liranko Brumen je ob tem pove- dal: "Sprijazniti se bomo morali s tem, da se na tržnici sredi mestne- ga jedra ne sme več prodajati ra- zlično blago, ki smo ga bili vajeni. Obrtna zbornica in svetovalna služba Kmetijske zadruge seznan- jata naše ljudi, kmetovalce in moj- stre domače obrti s pogoji prodaje na tržnici. Če jih bodo izpolnjeva- li, bodo lahko prodajali na njej. Ugotovili smo, da dosedanji pro- dajalci niso imeli ustreznih doka- zil o izvoru, manjkale so jim tudi carinske deklaracije o uvozu bla- ga, ki so ga ponujali," Predsednik ptujske vlade pravi, da bo vztrajal pri vzpostavitvi re- da na tržnici. Zavzema se za si- stemske rešitve. Ob tem je še do- dal: "Nekoliko sporna sta dva pri- mera, ko prodajalca imata sloven- sko državljanstvo, njuno obrtno dovoljenje pa jima dovoljuje pro- dajo le na premičnih objektih. Se- veda ne gre za politično ozadje, ampak za sistematično izvajanje občinskega odloka." Dokler ne bodo odgovorni našli sistemskih rešitev za prodajalce na tržnici, se bomo kupci morali na- vadili na okrnjeno ponudbo — po plastiko in tekstil bomo šli kam drugam... M. Slodnjak W3 mHS^ih'iii^''cestafM v ptujski občini I Polletna analiza prometnih nez- god kaže, da rahel upad v primerjavi z lanskim letom. V ptujski občini je bilo 116 prometnih nezgod s 13 mrtvimi in 140 lažjimi in težjimi te- lesnimi poškodbami, medtem ko je bilo lani v tem času 127 nezgod z desetimi mrtvimi udeleženci in 165 poškodovanimi. Na prvem mestu so med povzročitelji nesreč osebni av- tomobili, na drugem kolesarji, nato vozniki koles z motorjem, motornih koles in na zadnjem mestu pešci. V 25 odstotkih nezgod so udeleženi otroci in mladoletniki. Dve tretjini nesreč, v katerih so udeleženi, otroci niso zakrivili. Največ nezgod se je pripetilo v maju in juniju, najbolj nesrečna dneva pa sta bila petek in sobota. Nevarne ure dneva so od 15. do 20. V prvih šestih mesecih le- tošnjega leta je Policijska postaja Ptuj zabeležila 269 kršitev javnega reda in mira, kar je 9 odstotkov manj kot v lanskem letu. McZ TEDNIK — 3. SEPTEMBER 1992 OGLASI IN OBJAVE — 23 Oj, Triglav, moj dom... » Ptujski komorniki so v okrnjeni sestavi ob svoji 40-letnici za- peli na vrhu Triglava. Foto: H. Ozmec Te čudovite, že skoraj ponarodele verze znamenitega župnika in ljubitelja planinstva Jakoba Aljaža so v nedeljo, 30. avgusta, nekaj pred deseto uro zazvenelc iz ust pevcev komornega moškega zbora iz Ptuja. Pa to sploh ne bi bilo nič posebnega, če se vse skupaj ne bi dogajalo 2864 m visoko, ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava. Ptujski komorniki so s tt^m nevsakdanjim kulturnim dogodkom 'na najvišji ravni' (sicer v zmanjšanem števi lu) pričeli proslavljati 401etnico pevskega poslanstva. Skupaj z drugimi člani planinskega društva Ptuj, ki je bilo organizator tridnevnega pohoda na slovenski vrh. pa so ob tem ponosno nazdravili z žlahtno kapljico poz ne trgatve iz ptujskih vinskih kleti. O tem, kako je samo nekaj minut zatem pričelo deževati, grmeti in še kaj, o trnovi poti v dolino ter o okoli 30 prehojenih kilometrih od Rudnega polja prek Vodnikove koče, Planike, vrha Triglava do Doliča, po Dolini triglavskih jezer prek Komne in Bogatina do koče pri slapu Savica pa kdaj drugič, saj novinar Martin Ozmec pripravlja o tem zanimivo reportažo z zanimivi mi fotografijami. OM Toimž PRI oniaožu Nova telefonska centrala Vsi, ki zadnje čase poskušajo telefonirati k To- mažu in pri tem zavrtijo prve tri številke še po sta- rem, so nejevoljni, ker menijo, da so neprestano zasedene. Po 30. juliju, ko so pri Tomažu pri- ključili še zadnjo številko 240-številčne digitalne telefonske centrale, so spremenili tudi prve tri šte- vilke iz 799- v 715-. Ormoško telefonsko vozlišče je tako sklenjeno z najmodernejšimi digitalnimi centralami. Kot smo izvedeli pri Tomažu, bodo 192 številk pri- klopili predvidoma v sredini letošnjega oktobra, ko bodo pri Tomažu praznovali 250-letnico obstoja fare. Še vedno pa pri Tomažu čakajo na 6 milijonov tolar- jev, ki bi jih krajevna skupnost morala dobiti za širi- tev telefonskega omrežja na demografsko ogroženih območjih. Še vedno imajo neporavnan dolg do izvajal- ca del, ljubljanskega Tegrada. yj BRALCI SPRAŠUJETE PLAČILO SPUSTA V DRAVO? mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Bralka H. I. nam je sporočila, da zaračunava Brodarski klub Ran- ča Ptuj plačilo spusta na območju celotne obale reke Drave, in si- cer moraš plačati za spust 500 tolarjev. Zanima jo, na kakšni pravni podlagi lahko Brodarski klub pobira spustnino. Meni, da ji za ta denar klub prav ničesar ne nudi. Predsednik Brodarskega društva Ranča Drago Klobučar je odgo- voril: "Spustnino računamo samo na rampi v Budini, kjer smo la- stnik — in to je torej pravna podlaga — spustne rampe in plava- jočega pomola. Pobrana spustnina ne zadošča niti za tekoče vzdrževanje objektov, kaj šele da bi pomol razširili. Zaračunavali bi lahko tudi pri mizarski delavnici na drugi strani jezera, kjer je tudi rampa, ki je last kluba, vendar tam nimamo človeka, ki bi se s tem ukvarjal. Drugje ob Dravi nimamo nobene pravice pobirati de- narja, res pa je, da brodarji včasih jezno gledajo tiste, ki gredo na reko kje drugje." Pripis: V bralkincm pismu ne piše, kje sc je spustila in ali je morala kaj plačati tudi kje drug^je. Prosimo bralce, da napi.šejo svoje probleme čim natančneje, da ne prihaja do nesporazumov in informacij, ki so prav zaradi nenatančnih vprašanj lahko po- manjkljive. Odgovore i.ščenio samo na tista vprašanja, ki so podpisana s polnim imenom in priimkom, zelo prav pa pride tudi telefonska številka, da vas lahko pokličemo za bolj na- tančna pojasnila. Vaša anonimnost je v časopisu in pri iskanju odgovora zagotovljena. Pripravila M. Zupanič TEDNIK IŠCE ODGOVOR Tradicionalni kmečki praznik na Destrniku Turistično društvo Destrnik bo 6. septtnnhra ob 14. uri pripravilo tradicionalni, letos že enaj- sti kmečki praznik. Osrednji prireditveni pro stor bo pred hunkajšiijiin gasilskim domom, program pa bo slonel na prikazovanju že skoraj p()zal)lj(Miih kin dogovorili, da t)o vsaka vas pripravila svojo izvirno ločko. Za pri- (b^lovalce donjarib kultiu bodo pripravili tek- movanje za najdebeh^jšo bučo in peso, največjo sončnico in koruzo z največ klasi. Olani 'rmisličnega društva D(\slrnik bodo po- skrbeli tudi za pestro izbiro domačib jedi. Ž(dijo si, da jih obiščete in preživite dan med griči Slo- venskih goric. T. Mohorko V nedeljo štirikrat gorelo Najprej zavijanje sirene, nato pa gost dim in vonj po ožganem je v nedeljo popoldan vznemiril vse Ptujčane in bližnje okoličane. Mesto je oživelo, radovedneži so se zbi- rali na levem bregu Drave, najbolj vztrajni pa povzročili skorajda zastoj čez dravski most. Gorela je zgradba Su- rovine na desnem bregu Drave. Gasilci so hitro posredovali, kljub temu je škoda na zgradbah Surovine ogromna. Ptujska policijska postaja je dobila obvestilo ob 14. uri in 55 minut. Nekaj minut kasneje so bili pri Su rovini že ptujski gasilci, gasilci s Hajdine in Turnišč, Na mestu požara so dežurali do 22. ure, ko so s teh niko prizadetih dokončno izpraznili prostore. Zgore- lo je ostrešje stavb, skladišče, v katerem so bili od padki papirja, barvaste kovine in tekstila, zgorel je del upravne stavbe, v kateri so pomožni in energet- ski prostori. Škodo ocenjujejo na 3 do 3,5 milijona tolarjev, vzrok požara pa komisija UNZ Maribor še raziskuje. Kmalu po tistem se je ponovno zaslišala sirena. Ptujski požarni inšpektor Edvard Kozel je koordini- ral akcijo kar z mesta prvega požara. Travo ob želez- niškem mostu so se odpeljali gasit ptujski gasilci. Kmalu za tem je zagorelo v Zamušanih. Tudi tu je gorela trava, pogasili so jo gasilci iz Gorišnice. Kata- strofalen pa je bil četrti požar, ko je zagorelo pri Ro doškovih v Ljubstavi. Stanovanjsko—gospodarski ob- jekt je ogenj kljub hitremu posredovanju videmskih gasilcev uničil. M. Zupanič Zlatoporočenca v poročni dvorani na magistratu v Ptuju. Fo- to.Langerholc V soboto, 22. avgusta je bilo v poročni dvorani na Mestnem trgu v Ptuju spet slovesno. Pred pooblaščenca občinske skupščine in matičarko matičnega urada v Ptuju sta stopila ANTON in ANA FRANGEŽ, Zgor- nje Jablane 4, KS Cirkovce in po 50 letih življenja v zakonu to zvezo slovesno obnovila. Anton Frangež je bil rojen 21. maja 1914 v Zgornjih Jablanah v delav- ski družini. Sam je kot zidaski delavec iskal in našel delo v tujini. Po vrnitvi domov se je zaposlil pri Granitu v Slovenski Bistrici, potem je delal pri Gradisu in nazadnje do upokojitve v TGA Kidričevo. Ana, roj. Šegula, 26. junija 1920, v Sikolah, je bila šivilja in je doma skrbela za dom in družino. Poročila sta se 16. avgusta 1942 v Cirkovcah. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, ob zlatem jubileju pa jima je čestitalo tudi pet vnukov. S skromnimi prihranki in z veliko lastnega dela sta si v Zgornjih Jablanah zgradila hišo, kjer srečna preživljata jesen svojega življenja. Čestitkam ob zlatem jubileju se pridružuje tudi uredništvo Tednika! FF Osebna kronika Rodile so — čestitamo: Ksenja Sajko, Devina 25/b - Eneja; Irena Šincek, Prvenci 4 Jiilijo; Kristina Ljubeč, Nova vas 73/a, Markovci — Renata; Marje- ta Potočnik, Breg 2, Majšperk — dečka; Helena Gregorec, Drstelja 46 — Davorina; Marija Sreš, Vintarovci 53 — Nastjo; Natalija Vičar, Kuršinci 2 l/a, Mala Nedelja - San- jo; Jožica Kozel, Bratislav ci 10 - deklico; Silva Brod njak, Zg. Hajdina 56 - dečka; Simona Rozman, Zabovci 98/b - dečka; Vi- da Muršec, Trnovska vas 39/a — Dorotejo; Valerija Drevenšek, Pleterje 55 — Simona; Manja Bensa, Langusova 28, Ptuj — de klici; Slavica Čeh, Vito- marci 28/a — Tino; Danije- la Prapotnik, Pušinci 18 — Saro; Nataša Fridl, Sp. Haj dina 72 — Žiga; Irena Ba- lažič, Litmerk 5 — Nives; Marjanca Florjančič, Stre- jaci 3 — deklico Kim. Poroke — Ptuj: Milan Zaje in Justina Kristovič, Ptuj, Belšakova ulica 32; Milan Colnarič in Olga Bcrlak, Ptuj, Prešernov^a ulica 7; Janez Prelog in Marjana Valenko, Zagojiči 20/a; Marjan Medved in Mira Sitar, Ptuj, Trubarje- va ulica 12. Popravek: pri objavljenih porokah v prejšnjem Tedniku se priimek ženina pravilno glasi Iztok Belšak (pomotoma napisano Vajd), Stojnci 89, in Ida Vajd, Kicar 123; mladopo- ročencema se za napako opra- vičujemo. Umrli sta: Rozalija Kolarič, Gajevci 4 ^' 1910 — t 21. av- gusta 1992; Elizabeta Kvar, Moškanjci 13 ^K' 1916 — t 28. avgusta 1992. Črna kronika Kolesarka se je huje ranila Po magistralni cesti skozi Po- dlehnik se je v sredo, 26. avgu- sta, okoli 17. ure peljala s kole- som 17-letna S. B. iz Velike Vamice. Pri zavijanju na lokal- no cesto je zaradi okvare na ko- lesu zapeljala v obcestni jarek in padla na travnik. Pri padcu se je huje poškodovala in so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. Z avtom se je prevračal po njivi v četrtek, 27. avgusta, nekaj pred 7. uro se je Franc Kovačec iz Podgorcev 101 peljal z oseb- nim avtomobilom po magistral- ni cesti od Ormoža proti Ptuju. Za naseljem Borovci je zapeljal na desno bankino, kjer je avto začelo zanašati, zato je sunkovi- to zavil levo, zapeljal čez cesto in levo bankino na njivo, kjer se je avto prevračal še okoli 40 metrov. V nezgodi je bil voznik lažje ranjen, njegova sopotnica Marija Fegoš iz Podgorcev 101 pa hudo. Prepeljali so ju v ptuj- sko bolnišnico. Krogla preletela varovalni hrib Na strelišču v Apačah na Dravskem polju so v torek, 25. avgusta, popoldne pripadniki teritorialne obrambe iz učnega centra TO Ptuj streljali s polav- tomatsko puško. Naključje je naneslo, da je eden od izstrel- kov preletel varovalni hrib v na- selje in pri hiši Bolečka vas 3/a zadel v ramo Vlada Petršiča iz Dornave 72. Krogla ga je le lažje ranila. Neznanec vlomil v šolo V noči s ponedeljka na torek (s 24. na 25. avgusta) je nez- nanec vlomil v prostore osnovne šole Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici. Založil se je in izginil predv- sem s tehničnimi predmeti. Ocenjujejo, da je povzročil škode za 213.000 tolarjev. Pogosti požari Suša in vročina sta razlog za pogoste požare na našem ob- močju, ki so jih po zaslugi požrtvovalnosti gasilcev in pre- bivalstva zvečine uspešno ome- jili in pogasili. Na Vurberku je v četrtek, 27. avgusta, zagorelo v manjšem gozdu. Zgorela sta predvsem podrast in grmovje na površini okoli 5 arov mešanega gozda. Gasilcem je uspelo ogenj obvladati. Naslednji dan, to je v petek, pa so spet morali posredovati, ker je veter razvnel ogenj. Ugotovili so, da je šlo za težko nadzorljiv podtalni požar, ki je mogoč le ob izredni suši. To opozarja na toliko večjo pre- vidnost. Otrok padel iz tretjega nadstropja V petek, 28. avgusta, zvečer je skozi odprto kuhinjsko okno iz stanovanja v hiši v Panonski ulici v Ptuju padel enoletni otrok M.C. Pri padcu iz tretjega nadstropja se je hudo poškodo- val in so ga prepeljali v bol- nišnico, pp