pa menijo, da bi se dalo z gesli in izre- ki sestaviti celo svetovno zgodovino. In čisto vsi imajo prav. "Slovenska planinska koča je stavba, ki je dovolj velika, da gredo vsi noter, samo če ne gredo vsi noter; če gredo res vsi noter, pa ne gredo vsi noter." Slovensko planinsko pravilo Vladimir Habjan Viki Grošelj. Najvišji vrhovi celin. Ljubljana. Založba Buča. 2018. 228 str., 19 EUR. To je Vikijeva šestnajsta knjiga, v ka- tero je z veliko zajemalko naložil zgodbe iz svoje polne malhe gorskih pustolovščin. Bralca popelje na dolgo pot preko sedmih celin, ki je trajala dobro desetletje, v resnici pa še precej dlje, saj je bil pri svojem projektu te- meljit bolj, kot je bilo potrebno. V knji- gi zajame tudi Mont Blanc iz let, ko na idejo o projektu še niti pomislil ni, konča pa jo na plavajočem arktičnem ledu, ki le par metrov nad morsko gla- dino ne predstavlja nikakršnega gor- skega vrha, zato pa najsevernejšo točko planeta, na katerem je uspel doseči najvišje vrhove celin. Pripoved začne na domačem dvori- šču, z otroškimi spomini na Šmarno goro, na veselje in prve solze, ki jim je botrovala neizkušena razposaje- nost. Počasi se hoja na goro, na ka- tero je, kot pravi, čustveno navezan, spremeni v plezanje v skalnih stol- pih Turnca. Tu srečamo precejšen del generacije alpinistov, ki je dobro desetletje pozneje ponesla slavo slo- venskega alpinizma v svet. Ideja priplezati na vse najvišje vrho- ve se je Vikiju porodila med vzpo- nom na Kilimandžaro. To je sicer že star izziv alpinističnih pustolovcev, ki je vzklil v sedemdesetih letih prej- šnjega stoletja in je tudi pri nas iz- zval marsikatero polemiko o smislu nabiranja vrhov med vrhunskimi al- pinisti. A temu se pač ni mogoče iz- ogniti. Olimpijski moto citius, altius, fortius (lat.: hitreje, višje, močneje) vsak športnik razume po svoje in se najde tam, kjer presodi, da bo nje- gov uspeh največji. In temu prilagodi svoje prihodnje izzive. Ta velika pustolovščina je bila po de- lih opisana že v avtorjevih prejšnjih knjigah ali podlistkih, vendar ji to ni- kakor ne odvzame duše. Prav na- sprotno, zgodbe, ki smo jih brali pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, so nad- grajene prav zaradi tega, ker so tiča- le nekje zadaj v spominu, sedaj pa zaživijo in nas popeljejo na zelo ra- znovrstne kraje, kakor so raznovrstni tudi vsi opisani vrhovi in ljudje, ki jih je na svoji poti srečeval. Dodaten čar daje zgodbam časovni preskok, saj se je ponekod medtem vse obrnilo na glavo. Spremenile so se državne ureditve, svet je postal skoraj manjši od domačega travnika in marsikate- ra gora je postala plačana avantura, ki jo je pripovedovalec še uspel doži- veti na prvinski način. Vikiju se pozna dolgoletna pisatelj- ska rutina, ki zgodbe naredi tekoče berljive, zato mu ni težko slediti nika- mor. Bodisi je to v nekem trenutku dramatični Everest, ko z izpraznjeno jeklenko zaplava pod gladino strahu, nekoč značilno za večino alpinistov, ki so se znašli na takšni višini brez dodatnega kisika. Po drugi strani pa je lahko tudi drugače, saj vse najviš- je gore celin niso nedostopne rekre- ativnim gornikom. Zato se bo mar- sikdo med bralci, ki je tudi sam kdaj stal na enem, dveh ali celo več naj- višjih vrhov celin – čeprav morda ne po tako težki smeri kot Viki – z vese- ljem spomnil lastnih občutkov, ki so nekoč krasili njegovo pustolovščino. Viki Grošelj je danes upokojenec in med ljudmi še vedno prepoznan kot človek, ki se ni nikoli ustavil na svoji poti. Vrhovi in stene se nižajo, a pot ostane in pustolovščine na poteh po Himalaji se še vedno nizajo. Nekoli- ko drugačne so, a zato nič manj zani- mive. To je pač v njem in s tem se je sprijaznil sam kakor tudi tisti, ki so ga spraševali, zakaj mora riniti tja, ka- mor je namenjen. In čemu človek, četudi upokojen, ne bi rinil tja, kamor ga žene veselje? Ko sem ga med pogovorom vpra- šal, če je zaradi mnogih predavanj in predstavitev postal klasični upo- kojenec, ki vedno toži, da nima časa, je zanikal. "Ker to enostavno ni res. Prej sem imel službo, ki mi je vzela osem ur časa dnevno, zdaj je to čas, ki je moj. Seveda je od posamezni- ka odvisno, ali s tem časom razpo- laga tako, kot sam hoče, ali tako, da predvsem ustreže drugim. Včasih je pač treba poslušati samega sebe." Le kdo mu ne bi dal prav? Knjigo je avtor posvetil staršem in bratu Silvu, ki je v mladih letih tragič- no umrl med alpinističnim vzponom. Namen te izdaje s precej visoko na- klado za slovenske razmere je tudi človekoljuben. Ko se je leta 2015 Viki med trekingom znašel sredi uničujo- čega potresa v Nepalu – cilju mnogih njegovih poti, se je odločil pomaga- ti po svojih močeh. Zato gre polovica vsega zaslužka od knjige Najvišji vr- hovi celin v ta namen. Dušan Škodič V družbi z jezikom in gorami: Zbornik ob jubileju Stanka Klinarja. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana, 2018. 209 str., 19,90 EUR. Ob 85-letnici Stanka Klinarja je Znanstvena založba Filozofske fa- kultete Univerze v Ljubljani izda- la jubilejni zbornik, ki lepo predstavi slovenskega germanista, jezikoslov- ca, prevajalca, alpinista in turnega smučarja, planincem dobro znane- ga in cenjenega planinskega publici- sta. Kdo ne pozna njegovih vodnikov, polnih citatov in malih planinskih razodetij, s katerimi je zabelil suho- parnost rutiniranih opisov poti, ka- kršnim rado zapade del avtorjev vodnikov? Nekdanji študentje, so- delavci, dolgoletni prijatelji ali sopo- tniki na planinskih poteh so mu v 77 januar 2019 PLANINSKI VESTNIK zborniku namenili trinajst tematsko zelo raznolikih prispevkov, odmevov na marsikatero temo, s katero se je Stanko kdaj ukvarjal poklicno in iz ljubezni, tako kot je zapisano v naslo- vu – z jezikom in gorami. Spoštova- nje, ki ga kljub letom v pokoju še da- nes uživa med ljudmi, ki ga poznajo, pač ni nekaj, kar bi lahko prišlo samo od sebe. To lahko doseže le človek z izjemnim občutkom in ljubeznijo do slovenske besede, domoljub in so- govornik, opremljen tudi s presene- tljivo odrezavim humorjem. Zbornik je dopolnjen z impozantno bibliogra- fijo njegovih del, vsem dobrim željam jubilantu se pridružuje tudi Planinski vestnik, v katerem Stanko Klinar kot avtor prispevkov sodeluje že vse od leta 1955. Zbornik je uredila Eva Si- cherl. Dušan Škodič Igor Drnovšek: Najlepše stvari so zastonj. 42 doživetij po Sloveniji za vse čute in letne čase. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2018. 199 strani, 24,99 EUR. Sredi jeseni smo se razveselili nove- ga vodnika po naši deželi, ki nas vabi na čutne izlete v vseh letnih časih. Marsikdo se ob tem vpraša, ali sploh še potrebujemo tovrstne vodnike, ko je na sončni strani Alp že (skoraj) vse znano, opisano, prehojeno in ne na- zadnje tudi obljudeno. Naš odgovor je vsekakor pritrdilen – na vsak način jih potrebujemo! Ne le zaradi včasih za- želenega domoljubja, ki naj bi se kazal v dejanjih, ne pa v besedičenju, am- pak zato, ker bi moralo biti tudi spo- znavanje domačih krajev in ljudi nikoli končana zgodba. Tega se dobro zaveda tudi avtor vo- dnika doživetij, po stroki geograf, si- cer poklicni umetnik pri Slovenski filharmoniji. Da imamo v knjigi oprav- ka z geografijo, kažejo že osnovna poglavja knjige, saj so doživetja raz- vrščena po petih slovenskih pokraji- nah, geografskih makroregijah. Veči- na je povezanih s planinskimi podvigi v naših gričevjih, hribovjih in visoko- gorjih. Že naslov namiguje na mini- malen denarni vložek ter na spozna- nje, da za lepa doživetja potrebujemo prosti čas. Začnemo lahko z bivakiranjem na Grintovcu in nadaljujemo z gradnjo igluja. Vsako od doživetij ima zapo- redno številko, oznako ene od petih pokrajin in moto, citat tujih filozofov, slovenskih literatov ali none Ivanke. Za prvim odstavkom, v katerem nam avtor odstira svoj pogled na vsako od doživetij, je osnovni opis zanimivosti, dodani so dostop, zahtevnost izleta, trajanje, višinska razlika in najprimer- nejši letni čas za obisk. Na koncu je pregledna skica, nekakšen osiroma- šen zemljevid, na katerem je ravno prav vsebine, le tisto, kar je treba ve- deti o doživetju. Pri vsakem izletu je QR-koda cilja s koordinatami in doda- tna literatura. Pri slednji gre za novej- še in aktualne objave knjig in člankov. Med popotovanjem bomo spoznavali različne objekte naše naravne in kul- turne dediščine. Če se osredotočimo le na tiste cilje, do katerih moramo priti bolj po dol- gem kot počez, nas po alpskih po- krajinah avtor popelje okrog, na vrh in skozi Begunjščico vse do razgle- dnega bivaka na Prehodavcih, v do- lino Tolminke in Javorco, na prvaka KamniškoSavinjskih Alp, do zalede- nelega Krnskega jezera, na mineralno vodo pod Olševo, bosih nog na plani- no Pungrat, h kozorogom pod Bovški Gamsovec, pod Peco (in ne v koprive), do slapa Brinta, na zasneženo Veli- ko planino in na botaniziranje na Ve- lem polju. V predalpskih regijah s ka- nujem skozi Ljubljano po reki sedmih imen, do plavanja pod Napoleonovim mostom v Nadiži, v vulkansko dolino Peračice, do Plečnikove Podpeči, po plezalni poti na Šmarno goro, na kr- pljanje na Pohorje in na mizo na Rav- nah pri Žireh, na K(k)olovrat(enje) nad Srednjo Soško dolino in tudi na ravni- no – smučarski tek po Sorškem polju. Dinarskokraška doživetja lahko zač- nemo s potepom po dnu Cerkniške- ga jezera, arheološkim Cvingerjem (Žužemberk), z mesojedim potepom po Črnovrški planoti in nadaljujemo na jerebikove Gorjance, k izviru in kasneje k stopničasti Krki. Prav tako lahko pričnemo nad zgornjim tokom Kolpe, v "hladilnici" Paradana, v "ko- ralastem" Trnovskem gozdu in Vrh- trebnjem, ki ga prečka 15. poldnevnik. Blizu morja nas vabi na Rdeči kras z veliko začetnico, na zimsko plavanje pod strunjanski klif in po železniški progi brez vlakov iz Kozine skozi Glin- ščico v Trst. Tudi večina obpanonskih doživetij je na vzpetinah, začenši z Bi- zeljskim (tudi s podzemnimi repnica- mi), pa na čemažasto Pohorje, med valove jeruzalemskih vinogradov, v toplice v Klevevžu, na Sotinski breg (najnižji kopenski Triglav). Konča- li bomo v planetarnih Strehovcih pri Lendavi in okusili podzemlje v dolini Ščavnice. Najzanimivejše in najcenej- še je gotovo zadnje doživetje – spre- mljanje potovanja oblakov iz viseče mreže, z ležalnika, gugalnika in po- dobnih naprav. Zakaj so najlepša do- živetja ravno na vrhovih, nam razkriva avtor navedka, angleški pisatelj Ar- nold Bennet (1867–1931): "Z vrha je laž- je sestopiti, kot se nanj povzpeti, am- pak razgled nas čaka vedno na vrhu." Če povzamemo – tudi skozi lastna doživetja se potrjuje Zaplotniko- va mantra, da je pot morda celo po- membnejša od cilja. Miha Pavšek PLANINSKA ORGANIZACIJA Dejavnosti Planinske zveze Slovenije Mednarodni dan gora (11. december) nas vsako leto še posebej opomni na pomen gora, ki ne prinašajo dobrobi- ti samo posamezniku, ko nam v pa- leti čudes narave lahko vsakodnev- no lepšajo življenje, ampak je njihov pomen globlji. Gore nam dajejo šte- vilne možnosti, da se v različnih ak- tivnostih, ki jih izvajamo v gorskem svetu, približamo naravi, jo izvirno in pristno doživimo in se tudi soočimo z njeno močjo. Gore so pomembne na področju varovanja voda, na področju prehrane, turizma, biotske raznovr- stnosti, avtohtonih prebivalcev, mla- dih in njihovega širšega razvoja ter 78