O F Logaške NOVICE OSNUTEK Na podlagi 3. in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS H 8/82) in na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Ur. list SRS 3/78 in 5/82) je skupščina občine Logatec na seji................zbora združenega dela in na.......seji zbora krajevnih skupnosti dne.................... 1983 sprejela ODLOK O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH NA OBMOČJU OBČINE LOGATEC I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se urejajo posebne pravice, ki jih ima skupščina občine Logatec na področju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena v smislu določil zakona o komunalnih dejavnostih. Opravljanje komunalnih ejavnosti mora omogočiti smotrno, ekonomično in učinkovito izkoriščanje komunalnih objektov in naprav in kakovostno oskrbo delovnih ljudi in občanov s komunalnimi storitvami oziroma proizvodi. II VRSTE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI 2. člen Za komunalne dejavnosti se šteje: 1. oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode Gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom; 2. odvajanje padavinskih in odpadnih voda iz naselij, ki obsega: - zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda od gospodinjstev, indust-r|je in drugih uporabnikov v naselju, - odvajanje padavinskih voda v naseljih; 3. vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov od gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev; 4 urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo; 5 urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti, hodnikov in drugih javnih poti v naselju; 6 javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih lavnih površin v naseljih; 7 opravljanje javnega primestnega potniškega prometa z javnimi prevoznimi sredstvi; 8 urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost ki obsega: ~ pogrebne storitve - oddajanje prostorov za grobove v najem. 3. člen V občini Logatec se h komunalnim dejavnostim, ki so navedene v 3. členu zakona o komunalnih dejavnostih določijo še naslednje: 1 izvajanje zimske službe po ulicah, trgih, parkirnih prostorih in drugih jav-nih prometnih površinah, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in 'okalne ceste; 2 urejanje odlagališča odpadkov; 3- vzdrževanje in zavarovanje varstvenih pasov vodnih virov, 4- upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča; 5. opravljanje dimnikarskih storitev; 6- opremljanje in urejanje tržnic, Komunalni objekti in naprave pod točko 1. tega člena se štejejo za skup-no komunalno rabo, pod točko 2, 3, 4, 5. in 6. pa za indivudualno komunalno rabo. 4. člen Komunalne dejavnosti navedene v 2. in 3. členu tega odloka so posebnega družbenega pomena. III. ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI 5. člen Komunalne dejavnosti iz 2. in 3. člena tega odloka opravlja v občini Logatec komunalna organizacija, razen dejavnosti iz 4. 5. in 5. točke 2. člena in 1. točke 3. člena, ki jih lahko opravljajo tudi krajevne skupnosti na svojem območju. Dejavnost iz 7. točke 2. člena pa opravlja pristojna organizacija združenega dela, ki je pooblaščena za opravljanje potniškega prometa ter Združenje šoferjev in avtomehanikov občine Logatec. 6. člen Zadeve s področja komunalnih dejavnosti iz 2. in 3. člena tega odloka lahko opravljajo tudi druge organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti, če so za to usposobljene in izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. 7. člen Komunalna organizacija, ki je pooblaščena za izvajanje komunalnih storitev, ne sme brez soglasja skupščine občine spremeniti s tem odlokom določene komunalne dejavnosti in je brez soglasja razširiti, zožiti ali opustiti 8. člen Zaradi specifičnih potreb v okviru krajevnih skupnosti in zaradi oddaljenosti, se lahko posamezne komunalne dejavnosti izvajajo neposredno v krajevni skupnosti. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v skladu z njenim statutom odločajo o združevanju in porabi sredstev za graditev komunalnih objektov in naprav, o pogojih in načinu opravljanja komunalnih storitev in o cenah komunalnih storitev. 9. člen Za opravljanje dejavnosti iz 2. in 3. člena tega odloka se mora komunalna organizacija organizirati v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih in zakonom o združenem delu. 10. člen Družbeni interes na področju komunalnih dejavnosti se uresničuje s soodločanjem delegatov uporabnikov in delegatov družbenopolitične skupnosti tako, da delegati uporabnikov in družbenopolitične skupnosti soodločajo v organu opravljanja komunalne organizacije, v skladu z njenim statutom. Soodločanje se nanaša predvsem na: - določanje temeljnih pogojev za poslovanje in pridobivanje dohodka, - oblikovanje predlogov cen za posamezne komunalne storitve in povračila za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, - razvojne programe, letne in srednjeročne plane, - imenovanje in razreševanje poslovodnega organa. 11. člen Skupščina občine Logatec daje soglasje k statutu komunalne organizacije. 12. člen Delavci komunalne organizacije, pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ta ustvari po načelih svobodne menjave dela za zadovoljevanje svojih potreb in interesov. Za vzdrževanje, rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav zagotavljajo uporabniki in izvajalci sredstva; - s samoupravnim združevanjem sredstev za rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav; - s ceno posameznih komunalnih proizvodov in storitev; - s povračili za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe; - s sredstvi za urejanje stavbnih zemljišč v skladu s posebnim zakonom in z delom nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v skladu s posebnim zakonom; - z drugimi viri. 13. člen V skladu s statutom komunalne organizacije, mora organ upravljanja obravnavati pripombe in predloge krajevnih skupnosti, glede izvajanja komunalnih storitev in jim na njihovo zahtevo dajati odgovore. Če komunalne storitve opravlja krajevna skupnost, morajo organi krajevne skupnosti obravnavati pripombe in predloge, ki so bili sprejeti na vaških odborih ali drugih organih v krajevni skupnosti in jim na njihove zahteve dajati odgovore. 14. člen Izvajalci komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena so dolžni občinski komunalni skupnosti dostavljati poročila in podatke, iz katerih je razvidna uporaba namensko pridobljenih sredstev za posamezno komunalno dejavnost. Komunalna skupnost je dolžna o svojem delu vsako leto poročati skupščini občine. IV. POOBLASTILA SKUPŠČINE OBČINE 15. člen Če se uporabniki in izvajalci v okviru komunalne skupnosti ne sporazumejo o cenah za posamezne komunalne storitve, skupščina občine z odlokom določi cene in način plačevanja komunalnih storitev. 16. člen Če se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo o povračilih za gospodarjenje in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, skupščina občine z odlokom predpiše obvezno plačevanje prispevka vsem zavezancem, ki jih določa zakon o komunalnih dejavnostih. 17. člen Skupščina občine lahko predpiše, da so organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžne izvesti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, če je z družbenim planom občine določeno, da je izvedba določenih nalog na področju komunalnih dejavnosti nujna za nemoteno delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini. 18. člen Skupščina občine lahko s svojim odlokom predpiše: - obvezno uporabo in obvezno plačilo posameznih komunalnih storitev in proizvodov za celotno občino ali njen del; - pogoje in način opravljanja komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih; - pogoje in način rabe komunalnih objektov in naprav skupne rabe (komunalni red). V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Do organiziranja posebne organizacije združenega dela za komunalne dejavnosti skladno z zakonom, opravlja komunalne dejavnosti s tem odlokom GRADNIK - podjetje za gradbene in komunalne dejavnosti Logatec. 20. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o obvezni uporabi in financiranju komunalnih storitev v občini Logatec (Ur. list SRS št. 13/77). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev......... PREDSEDNIK SKUPŠČINE Logatec, dne.......... OBČINE LOGATEC RUDI LIPOVEC RAZLOŽITEV ODLOKA O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH NA OBMOČJU OBČINE LOGATEC Zakon o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS št. 8/82) v 44. členu določa, da občinske skupščine uskladijo svoje predpise in izveddjo druge ukrepe za izvedbo zakona najpozneje v roku enega leta od njegove uveljavitve. V 3. členu pa zakon določa komunalne dejavnosti s tem, da skupščina občine lahko določi kot komunalno dejavnost še posamezno drugo dejavnost, ki ima po svoji naravi komunalni značaj in če je taka dejavnost nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov. V osnutku odloka so take dejavnosti naštete v 3. členu in tu je tudi podano, katere se štejejo za individualno oziroma skupno komunalno rabo. V petem členu pa je navedeno, da komunalne dejavnosti upravlja komunalna organizacija in krajevne skupnosti. Taka določila vsebuje tudi zakon. Za občino Logatec pa je zaradi specifičnosti pogojev in potreb v krajevnih skupnostih najbolj racionalno, da posamezne komunalne dejavnosti opravljajo delovni ljudje in občani neposredno v krajevni skupnosti. To velja predvsem za okoliške krajevne skupnosti, ki opravljajo dejavnosti s področja skupne komunalne rabe. Družbeni interes na področju komunalnih dejavnosti se uresničuje s tem, da v organu upravljanja komunalne organizacije soodločajo tudi delegati uporabnikov in družbenopolitične skupnosti o vseh tistih vprašanjih, ki se nanašajo na določanje pogojev poslovanja in pridobivanja dohodka; oblikovanje predlogov cen za posamezne komunalne storitve in povračila za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe; razvojne programe, letne in srednjeročne plane; imenovanje in razreševanje poslovodnega organa oz. o vseh zadevah, ki so določena z zakonom in tem odlokom kot posebnega družbenega pomena. Skupščina občine pa daje soglasje tudi k statutu komunalne organizacije. Pooblastila skupščine občine s področja komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena pa so navedena tudi v členih 15. do 18. tega odloka. Pomembno je to, da v primeru, ko v komunalni skupnosti ne pride med uporabniki in izvajalci do sporazuma o cenah komunalnih storitev ali povračilu za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, skupščina občine z odlokom predpiše obvezno plačevanje prispevka vsem uporabnikom komunalnih storitev. Zakon tudi določa, da morajo komunalne organizacije urediti svoje poslovanje in organiziranost najpozneje v roku treh let od uveljavitve zakona, to je do marca 1985. Do organiziranja komunalne organizacije skladno z zakonom pa opravlja komunalne dejavnosti GRADNIK, kar je opredeljeno v 19. členu odloka. POROČILO POSTAJE MILICE LOGATEC O DELU ZA LETO 1982 I. VARSTVO USTAVNEGA REDA 1. Kazniva dejanja s političnim obeležjem V letu 1982 postaja milice Logatec, kljub povečanemu številu prekrškov s političnim obeležjem, ni registrirala in obravnavala kaznivega dejanja s političnim obeležjem. 2. Prekrški s političnim obeležjem Primerjava Število Indeks 1981 7 100 1982 8 114 Številčno izkazuje leto 1982 nadaljnjo rast prekrškov s političnim obeležjem, vendar ta porast nima vpliva na varnostno situacijo v občini Logatec. Razen v enem primeru, so storilci delovali verbalno, izpadi pa niso imeli odziva v javnosti, saj so prisotni kot priče tem deliktom obsojali izjave kršiteljev. To pa tudi kaže da je zavest občanov trdna in so jih tj izpadi razburili v pozitivnem smislu, saj so izpade obsojali in se s svojimi mnenji niso pridruževali kršiteljem. Večina teh deliktov je storjena v vinjenem stanju, vendar so bili kršitelji naknadno ugotovljeni, tako da jim vinjenosti v trenutkih kršitve nismo mogli dokazovati, sami pa so jo izpovedovali v svoj zagovor kot nekakšno olajšavo. 3. Prekinitve dela, izsiljeni sestanki in ugotovljena nezadovoljstva V letu 1981 smo registrirali dve prekinitvi dela in dva izsiljena sestanka, v letu 1982 pa teh izrazov nezadovoljstva delavcev in občanov nismo registrirali. Med letom je med občani občasno prihajalo do nezadovoljstva zaradi pomanjkanja posameznih prehrambenih in drugih artiklov (olja, kava maslo, margarina, sladkor, pralni prašek, itd.) oz. zaradi pomanjkanja naftnih derivatov in gospodinjskega plina V nobenem izmed navedenih primerov ni prišlo do kršitev javnega reda in miru ali do materialne škode. L VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN MIRU Leto Skupno št. predlogov Indeks 1981 1982 174 252 100 144 Leto Število prekrškov Indeks 1981 1982 213 344 Leto Število kršiteljev Indeks 100 161 1981 1982 217 313 100 144 - Število kršitev na 1000 prebivalcev Leto Skupno številookršitev Indeks 1981 1982 24 41 100 170 ~ Čas storitve: PODNEVI: Leto Število kršitev Indeks 2981 1982 90 149 100 165 PONOČI: Leto Število kršitev Indeks 1981 1982 123 195 100 158 VINJENOST KOT VZROK KRŠITVE Leto Število kršitev Odstotek 1981 1982 157 307 78% 89,5 % KRAJI KRŠITEV 1981 1982 - Cesta, trg ~ Privatna stanovanja - Gostinski objekti - Javni shodi -Vlak - Ostali javni promet ~ Drugi kraji 60 25 85 6 1 2 34 89 53 119 5 3 7 68 NAČIN STORITVE: - POSAMIČNO 1981 1982 - Dve osebi - Več oseb 159 28 26 235 60 49 GIBANJE KRŠITEV PO ČLENIH ZAKONA 0 PREKRŠKIH ZOPER JRM Označitev člena 1981 1982 - Drzno vedenje, pretepanje - Žalitve miličnikov - Prepiranje, kričanje - Javna sovražna propaganda - Klatenje, potepanje - Hazardiranje - Pijančevanje - Ostali prekrški število pridržanih oseb 42 29 96 6 20 15 4 1981 23 kršitve na cestah oz ulicah. Ker smo že v prejšnjih letih ugotavljali, da je največ teh kršitev v nočnem času ob odhodu iz veselic ali iz disco kluba, smo še okrepili delo miličnikov v nočnem času, hkrati pa tudi zaostrili represivno delovanje Rezultat tega je tudi tako velik porast kršitev Pri tem je med kršitelji tudi večje število povratnikov, skoraj polovica vendar niso to povratniki v takem smislu, da bi bili podani pogoji za podajo kazenske ovadbe pristojnemu tožilstvu zaradi kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja. Ob intervencijah v zasebnih stanovanjih, kadar interveniramo zaradi družinskih sporov, redno obveščamo tudi skupnost socialnega skrbstva Logatec, ki nato rešuje nastalo situacijo Več kot dosedaj pa bi morali za reševanje nastale situacije storiti ostali družbeni subjekti, kot so samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje, skupnost socialnega skrbstva, med mladimi pa OK ZSMS Logatec Popolnoma je omrtvilo tudi delo raznih športnih organizacij in klubov, ki bi s povečanjem svoje rekreativne dejavnosti zainteresirale širši krog občanov. Tako ob družbenem mrtvilu, ki obstoja v Logatcu, ostane »edina zabava« gostinski lokal in alkohol, rezultat tega pa je taka povečava kršitev. 38 54 179 8 9 6 40 8 1982 20 !z statističnih podatkov o gibanju kršitev javnega reda in miru in primerjava teh Podatkov z letom 1981 nam kaže, da so kršitve v porastu za 61 %. Dodatno zaskrbljujoč podatek, razen izredno visokega procentualnoga porasta pa je, da je Število kršitev storjenih v vinjenem stanju, poraslo na 89,5 %. Tudi sicer najpogosteje nastopa kot kršitev prepiranje in kričanje, kjer je skoraj vedno kršitelj vinjen. Porasle so tudi kršitve v gostinskih objektih in zasebnih stanovanjih, ravno tako pa tudi STRUKTURA KRŠITELJEV JAVNEGA REDA IN MIRU - Mladoletniki - Od 18 do 21 let - Od 21 do 25 let - Nad 25 let - Zaposleni - Dijaki in študentje - Obrtniki - Kmetje - Nezaposleni - Ostali POVRATNIKI SPOL: - moški - ženske 5 28 85 195 218 8 2 10 58 17 149 278 35 Razen prekrškov zakona o javnem redu in miru smo obravnavali tudi prekrške ostalih zakonov, ki urejajo področje javnega reda in miru OSTALI PREKRŠKI Leto Število predlogov Indeks 1981 1982 Leto 15 26 Število kršitev 100 173 Indeks 1981 1982 26 40 100 153 Pod to rubriko so zajete kršitve zakona o orožju, zakona o javnih shodih in javnih prireditvah, zakona o osebni izkaznici, zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem oo m m okolju, itd. III. ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE KRIMINALITETE Leto Število KD Št raziskanih KD Odstotek 1981 1982 122 193 100 141 82 % 73,1 % Analitični prikaz obravnavanih kaznivih dejanj v letu 1982 pa nam pokaže, da smo najpogosteje obravnavali naslednja kazniva dejanja: Leto % Vrsta kaznivega dejanja Št. KD Raziskanost v 1981 - Gozdna tatvina 1982 - Gozdna tatvina 1981 - Tatvina 1982 - Tatvina 1981 - Velika tatvina-vlom 1982 - Velika tatvina-vlom 1981 - Odvzem motornega vozila 1982 - Odvzem motornega vozila 1981 -Goljufija 1982 - Goljufija 1981 - Ponarejanje listin 1982 - Ponarejanje listin 1981 - Nasilniško obnašanje 1982 - Nasilniško obnašanje 1981 - Ostala kazniva dejanja 1982 - Ostala kazniva dejanja 2 4 34 71 38 51 4 8 6 21 6 5 6 3 26 30 Osumljenec ni bil znan ob zaznavi kaznivega dejanja: 1981 82 1982 154 50% 100% 73,6 % 55% 71,1 % 628% 75 % 100% 100% 95,3 % 100 % 100% 100% 100% 67,2 % 79,7 % LoftaSke NOVICE Kazniva dejanja s področja gospodarske kriminalitete, ki jih je obravnavala postaja milice Logatec: VRSTA KAZNIVEGA DEJANJA - Izdaja nekritega čeka - Nevestno ravnanje z zaupanim družb, premož. - Poneverba - Zatajitev davščin in drugih družb, dajatev - Dajanje podkupnine ŠTEVILO K.D. 1 2 1 1 1 Razen kaznivih dejanj storjenih na območju občine Logatec, smo uspešno raziskali še večje število goljufij na škodo občanov iz ljubljanskih občin (UNZ Ljubljana-mesto) uspešno pa smo sodelovali tudi z OZK UNZ Postojna, PM Cerknica PM Vrhnika in PM Idrija pri raziskavi posameznih kaznivih dejanj. Statistični pregled kaznivih dejanj nam prikazuje porast kaznivih dejanj za 58,1 %. Glavni del tega porasta je v serijah goljufij in vlomov v osebne avtomobile, veliko pa je tudi povečanje števila tatvin na škodo družbenega premoženja. Kolikor nam je uspelo izboljšati odnos dela čuvajske službe predvsem na področju požarne varnosti, toliko zaostaja njihov odnos do dela pri varovanju družbenega premoženja. Odstotek raziskanosti kaznivih dejanj je sicer procentualno padel z 82 na 73,1 %, vendar smo mnenja, da je raziskanost še vedno dobra, kajti pri primerjavi teh odstotkov moramo upoštevati tudi podatek da je skupno število kaznivih dejanj naraslo za 58,1 %. Porast kaznivih dejanj oz. njihovih zaznav pa je tudi rezultat mnogo resnejšega odnosa do dela miličnikov tukajšnje postaje milice, saj celo kazniva dejanja na škodo družbenega premoženja ugotavljajo sami na terenu in jih tudi obravnavajo po uradni dolžnosti. Nekoliko se je izboljšalo tudi sodelovanje s samoupravnimi delavskimi kontrolami v delovnih organizacijah, ki pa še vedno preveč čakajo v posameznih primerih na poročMo postaje milice in na njem tudi temelji svoje nadaljnje delo, premalo pa je pri tem njihove samoiniciative Medtem, ko znova ne moremo pohvaliti sodelovanja in dela inšpekcijskih služb, predvsem gozdarskega inšpektorja, pa lahko pohvalimo sodelovanje z obema TOZD-oma GG Ljubljana, ki imata sedeža v Logatcu in smo s skupnim delom uspešno rešili kazniva dejanja gozdnih tatvin. Na območju postaje milice Logatec smo prijeli 5 mladoletnikov, ki so pobegnili iz PMD Jarše, VZ Višnja gora ali od doma. V 14 primerih pa smo prijeli gojence iz VZ Planina takoj po njihovem begu in jih tudi takoj vrnili v vzgojni zavod Planina pri Rakeku, še preden je bilo razpisano iskanje. Ravno tako smo v 20 primerih vrnili v vzgojni zavod Logatec gojence, ki so nameravali pobegniti. V treh primerih smo izročili tudi psihiatrični bolnici v Idriji oz. v Ljubljana-Polje osebe, ki so pobegnile iz teh ustanov. Razen teh opravil, ki jih vse lahko uvrstimo v delovanje postaje milice za raziskovanje in preprečevanje kaznivih dejanj, smo opravili še vrsto drugih opravil, kot so hišne preiskave, z nalogom ali pa tudi brez njega, vstopili smo v tuje stanovanje, opravili vrsto ogledov krajev kaznivih dejanj, predvsem ob zaznavi kaznivih dejanj velike tatvine in delovnih nezgod, preverjali anonimne prijave o kaznivih dejanjih, preverjali določene podatke na prošnjo sosednjih pa tudi drugih postaj milice v Sloveniji in na širšem področju Jugoslavije, privedli smo določene osebe k preiskovalnemu sodniku, na razpisane obravnave ali na prestajanje zapornih kazni, itd. IV. MLADOLETNO PRESTOPNIŠTVO 1. Število in vrste kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki in otroci 22 kaznivih dejanj 11 kaznivih dejanj 8 kaznivih dejanj 1 kaznivo dejanje 2 kazniva dejanja 4 kazniva dejanja 3 kazniva dejanja 1 kaznivo dejanje -Mladoletniki 17 - Vrste kaznivih dejanj: - velika tatvina - vlom - Tatvina - Odvzem motornega vozila - Gozdna tatvina - Otroci: 3 - Vrste kaznivih dejanj: - Tatvina - Velika tatvina-vlom 2. Prekrški zoper javni red in mir - Število kršitev - VRSTE KRŠITEV: - žalitev miličnika - prepiranje, kričanje - klatenje - pijančevanje - ostali prekrški 3. Prekrški zoper predpise o varnosti cestnega prometa (ZTVCP in ZVCP) Leto Število kršiteljev Indeks 1981 1982 50 61 100 122 - Vzrok kršitve cestnoprometnih predpisov - vinjenost 2 - vožnja brez vozniškega dovoljenja 24 - vožnja brez luči 22 - vožnja brez potrdila o znanju CPP 17 - vožnja z neregistriranim vozilom 5 - ostali prekrški 16 61 kršiteljev je namreč skupno storilo 86 prekrškov iz cestnoprometnih predpisov - Prekrški so storjeni z: - osebni avtomobil 8 - kolo z motorjem 24 -kolo 17 - motorno kolo 9 - traktor 2 - pešec 1 Kaznovanje mladoletnikov za prekrške zoper varnost cestnega prometa - Opomin 48 - Strožji nadzor staršev 4 - Denarna kazen 7 - Postopek še v teku 3 (skupno 4.800,00 din) V primerjavi z letom 1981 lahko trdimo, da se stanje na področju mladoletnega prestopništva, razen na področju varnosti cestnega prometa, izboljšuje. V padanju so tako kazniva dejanja, kot tudi prekrški zoper javni red in mir. Kazniva dejanja ki jih storijo mladoletniki, so skoraj vedno premoženjski delikti, zelo redko se pojavljajo katerakoli druga kazniva dejanja, tako npr. odvzem motornega vozila, itd Zopet pa se pojavljajo kot storilci kaznivih dejanj otroci, ki so storili ravno tako kot mladoletniki premoženjske delikte. Prekrški javnega reda in miru se še vedno pojavljajo predvsem ob petkih in sobotah v nočnem času, ko se mladoletniki vračajo iz disco kluba v starem vrtcu v Logatcu. Občasne kršitve so tudi v penzionu Krpan. Tu se pojavlja, mislimo pri tem na obe točki, tudi pijančevanje, medtem ko registriranih primerov narkomanije nismo zabeležili. Medtem, ko se kot kršitelji javnega reda in miru skoraj dosledno pojavljajo mladoletniki-delavci v združenem delu, pa se kot kršitelji cestnoprometnih predpisov v večji meri pojavljajo dijaki in učenci v gospodarstvu. Kot vzrok storitve kaznivih dejanj pa tudi kršitve javnega reda in miru, najčešće nastopa objestnost in želja po uveljavitvi med sovrstniki. Občasen razlog pa je tudi želja po lasti nekaterih predmetov, ki so jim drugače nedosegljivi. O ugotovljenih deviantnih pojavov med mladoletniki pa tudi med otroki tekoče obveščamo občinsko skupnost socialnega skrbstva, glede na stalno bivališče obravnavanega primera, ravno tako pa tudi socialnega delavca vzgojnega zavoda in socialno delavko obeh osnovnih šol V reševanje problematike na področju cestnega prometa se je, sicer malo pozno, vključil tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Logatec, mnogo pa na tem področju storita mentorja prometne vzgoje na obeh osnovnih šolah. Poostreno kontroliramo delovanje disco kluba, obnašanje obiskovalcev, prav tako pa tudi mladinske plese v ostalih KS. Pri tem pa predvsem pazimo na to, da ta nadzor ne bi imel negativnih odmevov. Uspešno sodelujemo tudi s skupnostjo socialnega skrbstva Logatec, še vedno pa se zelo malo ali pa nič v reševanje te problematike vključujejo socialni delavci delovnih organizacij, v katerih so ti mladoletniki zaposleni, ravno tako pa tudi socialni delavci šol usmerjenega izobraževanja, kijih dijaki obiskujejo. Ne beležimo primera, da bi se socialni delavec katerekoli šole zanimal za primer deviant-nega delovanja mladoletnika. OPOMBA: Do vključno IV. poglavja so podatki (številčni) zajeti iz statističnih poročil RSNZ. Statistično leto pa zajame dogodke od 1. 12. do 30. 11. V. PROMETNA VARNOST 1. Prometne nezgode Leto Število IndgJ 1981 27 100 1982 29 107 - Posledice; - Prometne nezgode 8 telesnimi poškodbami Leto Število Št.poškodovanih Inde) 1981 21 32 100 1982 21 28 87 - Laž,je telesne poškodbe Leto Št .poškodovanih Indej 1981 22 100 1982 18 82 - Hude telesne poškodbe Leto Št .poškodovanih Indg! 1981 10 100 1982 10 100 - Kraji prometnih nezgod: - Magistralna cesta M/10......................... 6 - regionalna cesta 378 Žiri-Laze ................. 6 - regionalna cesta 304 JEalce-GodoviS ............. 5 - mestne ulice................................... 9 - lokalne ceste .................................. 2 - priključek avtoceste ............................ 1 Ob tem, da že leta izstopajo kot prometno najbolj obremenjene ceste magistralna cesta M/10 in obe regionalni cesti Kalce-Godovič in Laze-Loga-tec-Rovte-Žiri, se pojavljajo kot kraji prometnih nezgod in to v sorazmerno velikem številu tudi mestne ulice. Ob vsem tem pa lahko ugotovimo, da tu- kajšnja postaja milice v letu 1982 ni obravnavala prometne nezgode s smrtnim izidom, padlo pa je tudi število telesno poškodovanih. Ta podatek nam vsekakor kaže, da je vzgoja udeležencev v cestnem prometu, pa tudi ukrepanje miličnikov ob ugotovljenih prekrških (represivno ali preventivno) doseglo svoj namen in ni bilo to samo posledica storitve prekrška. S tem, da je ponovno zaživelo delo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, menimo, da so dane dodatne možnosti za še boljše stanje glede posledic Prometnih nezgod. Med poškodovanimi v prometnih nesrečah pa sta po vrsti let zopet dva otroka. Struktura povzročiteljev prometnih nezgod " Vozniki osebnih avtomobilov ........................ 14 * Voizniki tovornih avtomobilov ...................... 4 - Kolesarji .......................................... 4 - Ostali ............................................. 7 Vztoki prometnih nezgod - Vinjenost .......................................... 10 " Neprimerna hitrost ................................. 7 ~ Izsiljevanje prednosti ............................. 6 - Ostali vzroki ...................................... 6 Od skupno obravnavanih 29 prometnih nezgod smo TJT v Ljubljani enota ha Vrhniki odstopili v nadaljnjo obravnavo 18 primerov, sodniku za prekrške Logatec smo podali predlog za uvedbo postopka o prekršku v 6 primerih, Pet primerov pa smo registrirali kot dogodek. Med vzroki prometnih nezgod je na prvem mestu vinjenost voznikov Seveda pa moramo upoštevati, da je s to vinjenostjo skoraj vedno združeno tudi divjanje po cesti (neprimerna hitrost). S čestimi radarskimi kontrolami ha mestih, kjer se pogosto dogajajo prometne nezgode, smo dosegli, da se 16 posledica neprimerne hitrosti oz. prehitre vožnje, ki se je izražala v številu prometnih nezgod in poškodovanih v teh nezgodah, zmanjšala. S svojimi poročili komunalno-cestni skupnosti Logatec smo skupno dosegli boljšo opremljenost nekaterih kritičnih točk s prometnimi znaki. Pravočasno obveščanje cestnega podjetja Ljubljana - delovodstvo Logatec pa je doseglo svoj namen tako, da je v zimskem času delovodstvo pravočasno plužilo magistralne in regionalne ceste ter s tem zagotovilo čim manjše zastoje v prometu 2 Kršitve cestnoprometnih predpisov £9 to 1931 1932 teto 1931 1932 Leto 1931 1932 Žtevilo predlogov 30? 379 število kršiteljev 311 330 Število prekrškov 395 480 Indeks 100 123 Indeks 100 122 Indeks 100 122 Rast kršitev cestnoprometnih predpisov v primerjavi z letom 1981 se v !etu 1982 nadaljuje, vendar je porast procentualno mnogo manjši kot pa v 'etu 1981. Kontrolo cestnega prometa smo v letu 1982 še poostrili, ravno tako pa smo s preventivnimi akcijami v posameznih primerih dosegli spoštovanje predpisov. Ena izmed usmeritev akcije NNNP 82 je bila tudi s področja prometne varnosti in menimo, da smo na tem področju svojo nalogo zadovoljivo opravili kljub povečanemu številu ugotovljenih kršitev. Žal pa ugotavljamo, da je ravno tako kot pri vzrokih prometnih nezgod tudi pri samih kršitvah cestnoprometnih predpisov v velikem porastu vinjenost in pa vožnja brez ustreznega vozniškega dovoljenja. vzroki kršitev cestnoprometnih predpisov " Vinjenost .......................................... 105 vožn,ja brez vozniškega dov.ali potrdila CPP ........ 76 ' Vožnja brez luči .................................. 86 - Ostali prekrški po ZTVCP in ZVCP ................... 215 °'«Tilo mandatnih kazni in vsote Leto 1981 ........557 ........................... 104.^^0,00 din Leto 1982 ......... J86 ........................... 88.700,00 din Jsdani plačilni nalogi L«to 1981 ......... 52 ....................... Leto 1982 ......... 55 ....................... v letu 1982 smo podali tudi pristojnim tožilstvom pet ovadb za eonpodarski prestopek. Prepovedi vožnje določenih kategorij vozniškega dovoljenja SIJBOOBT.Ti VT1 LETO ST. PREPOVEDI SKUPEN ČAG AN.l k 15. 000,00 din 18. 200,00 din Kat Kat HKorija t. eRorlja A Kategorija B kategorija B £»tegorlja C kategorija C 1981 1982 1981 1982 1981 1982 2 5 79 102 6 mo6eccv 9 mnsecev 288 mesecev 365 mesecev 6 mesecev 13 mosocev V letu 1982 je bilo z odločbami sodnika za prekrške izrečenih skupno 109 različnih prepovedi uporabe določenih kategorij vozniškega dovoljenja. Glede na to, da ugotavljamo povečano število udeležencev v cestnem prometu, ki vozijo motorna vozila v vinjenem stanju, je tudi povečanje teh prepovedi logična posledica prvega. Zaradi raznoraznih kršitev cestnoprometnih predpisov so miličniki tukajšnje postaje milice opozorili 1644 kršiteljev Da bi bil pregled prometne varnosti na območju postaje milice Logatec v letu 1982 popoln, dodajamo še podatke o ukrepih, ki so jih imeli miličniki postaje prometne milice Ljubljana-okolica, ki stalno pokrivajo sektor na av tocesti, občasno pa opravljajo svoje naloge tudi na magistralni cesti M/10 Magistralna cesta M/10 - Opozorjeni kršitelji - Denarno kaznovani - Podani predlogi zoper vinjene voznike - Podani predlogi za ostale kršitve CPP - Napisanih plačilnih nalogov Avtocesta A/2 - Opozorjenih kršiteljev CPP - Denarno kaznovanih - Podani predlogi zoper vinjene voznike - Podani predlogi za ostale kršitve CPP - Napisani plačilni nalogi - Napisani predlogi zaradi kršitve javnega reda in miru 499 58 47 •26 1 722 201 36 37 14 2 Rezultat prometne varnosti se skoraj vedno gleda skozi število in posledice prometnih nezgod. Glede tega števila in posledic lahko trdimo, da smo kljub povečanemu številu ugotovljenih kršitev, storili določen korak naprej pri izboljšanju prometne varnosti. Na posamezno prometno nezgodo, ki jo je obravnavala tukajšnja postaja milice, imamo kar 84,96 ukrepa. Če zraven tega še ponovimo podatek, da v letu 1982 ni bilo prometne nezgode s smrtnim izidom, potem lahko naše zadovoljstvo še podkrepimo. Kljub temu, da je število prekrškov, za katere smo podali predlog za uvedbo postopka, še v porastu za 22 %, menimo, da je tudi represiva v končni fazi prispevala svoj delež izboljšanju prometne varnosti. VI. POŽARI IN DRUGE NESREČE OZ. DOGODKI 1. Požari Leto Število Materialna škoda 1981 1982 15 12 4.051.000,00 din 600.000,00 din V letu 1982 smo področju požarne varnosti posvetili veliko pozornost. S stalnimi kontrolami čuvajske in vratarske službe ter s preventivnim požarnovarnostnim pregledom in z zelo dobrim sodelovanjem s požarno-varnostnim inšpektorjem medobčinskega inšpektorata smo resnično dosegli zmanjšanje tako števila požarov kot tudi materialne škode, ki je v teh požarih nastala Če končno številko požarov 12 razčlenimo, ugotovimo, da so ti požari nastali na različnih mestih in sicer: Delovna organizacija KLI Logatec Ob železniški progi Osebni avtomobil Trava na pašnikih in travnikih Gozd Baraka Velika večina materialne škode iz teh požarov odpade na dva primera (požar v DO KLI je 300.000,00 din in požar na vozilih 250.000,00 din). Ob kontroli čuvajske službe smo v 12 primerih ugotovili razne nepravilnosti in o tem poročali samoupravnim delavskim kontrolam Pri kontrolah, ki se jih je udeležil tudi požarnovarnostni inšpektor, smo preverjali tudi znanje čuvajev in vratarjev v delovnih organizacijah glede uporabe gasilnih aparatov, pa tudi pravilnega ukrepanja in obveščanja v primeru požara. 2. Delovne nezgode Leto Število Št.umrlih Št.poškod. 1981 1982 10 8 10 7 Medtem, ko smo v letu 1981 opravili 10 ogledov delovnih nezgod, pri katerih je bilo 10 oseb telesno poškodovanih (5 huje in 5 lažje), pa v letu 1982 ta številka sicer ni tako velika, saj smo si ogledali eamo 8 primerov delovnih nezgod, vendar je v teh nezgodah ena oseba izgubite življenje, pet oseb je bilo hudo telesno poškodovanih, 2 osebi pa lažje telesno poškodovani. V delovni organizaciji KLI se je pripetilo 5 delovnih nezgod, v Kmetijski zadrugi 2 in pri KSP Gradnik 1 delovna nezgoda. 3. Samomori V letu 1982 smo skupno obravnavali osem primerov samomorov in poskusov samomorov V dveh primerih je bil samomor storjen z obešanjem, enkrat je šlo za povoženje z vlakom, medtem ko so poskusi bili v treh primerih z jemanjem tablet, v dveh primerih pa z rezanjem žil. Razen tega smo v dveh primerih tudi opravili ogled kraja pri nenadnih smrtih. 4. Ostali dogodki Zaradi primerov grdega ravnanja posameznikov z ostalimi družinskimi člani, surovega ravnanja z otrokom, prijetja mladoletnice, ki je pobegnila iz vzgojnega zavoda, pijančevanja, ipd., smo v 24 primerih podali pismeno poročilo skupnosti socialnega skrbstva občine Logatec. Medobčinske inšpekcijske službe smo tekoče obveščali o vseh primerih, ki smo jih ugotovili med opravljanjem svojih nalog, so pa te zadeve sestavni del dejavnosti inšpekcijskih služb. Ta poročila smo pošiljali v 5 primerih (nedovoljena prodaja lesa, zaposlovanje neprijavljenih delavcev, črna prodaja, itd.). Za različne dogodke, ki smo jih registrirali med svojim delom, smo poslali TJT Ljubljana enota na Vrhniki 30 različnih poročil. Ostalim različnim službam smo poslali 20 pismenih poročil o ugotovljenih nepravilnostih. VII. SODELOVANJE S PRAVOSODNIMI ORGANI, INŠPEKCIJSKIMI SLUŽBAMI, SKRBSTVENIMI ORGANI, ITD. rovske spremembe, nova namestnica pa zaradi večjega števila starih zadev ni našla toliko časa za sodelovanje s postajo milice, razen ozkega službenega sodelovanja. Za izboljšavo tega sodelovanja smo v dogovoru za delovni sestanek, na katerem bi razčistili nejasnosti in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri medsebojnem delu. Zelo dobro pa lahko ocenimo sodelovanje s sodnikom za prekrške Logatec. Stalno kaže zelo velik interes za sodelovanje s postajo milice Nejasnosti, ki se ob tem pojavljajo, sproti odpravljamo. Odločbe o prekrških oz. izrečene kazni za storjene prekrške so skoraj dosledno primerne stopnji kršitve, vsaj po naši oceni ter nanje nimamo pripomb. Kljub temu, da prihaja v Logatec samo dvakrat tedensko, to našega sodelovanja v ničemer ne otežuje, saj nam je v vsakem trenutku, tudi izven svojega delovnega časa, pripravljen pomagati Sodelovanja z inšpekcijskimi službami medobčinskega inšpektorata Idrija—Logatec—Vrhnika pa razen redkih izjem še vedno ne moremo pohvaliti. Z nekaterimi inšpektorji sicer dobro sodelujemo, opravljamo skupne akcije, vendar menimo, da bi na tem področju morali narediti veliko več. Še vedno pogrešamo povratne informacije, ali pa tudi njihove ugotovitve ob delu na terenu. V mnogočem se je izboljšalo tudi sodelovanje s skupnostjo socialnega skrbstva občine Logatec, predvsem pri razreševanju mladoletniške problematike. Zelo dobro je tudi sodelovanje z upravnimi organi SO Logatec. Sodelovanje s pravosodnimi organi v letu 1982 ni bilo tako dobro, kot pa KOMANDIR POSTAJE MILICE je to kazalo v letu 1981. Na TJT enota na Frhniki je ponovno prišlo do kad- Jože Sesek, l.r. ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1982 POROČILO K ZAKLJUČNEMU RAČUNU »LOGAŠKIH NOVIC« ZA LETO 1982 Leta 1982 je izšlo 10 rednih številk in praznična številka Logaških novic Povprečni stroški ene številke glasila so znašali 78.500 din. PRIHODKI: Finančni načrt glasila Logaških novic za leto 1982 je bil sprejet decembra 1981. Obveznosti po sporazumu o zagotovitvi materialnih pogojev za redno izhajanje Logaških novic je poravnala večina podpisnikov. Gradnik in Petrol TOZD Motel LOM Logatec sta poravnala tudi dolg iz leta 1981 Skupnost socialnega varstva je zavrnila podpis SS, ker nima lastnih sredstev. DPS pa je zaradi omejenih proračunskih izdatkov nakazala za glasilo 10 % manj sredstev. Ostali prihodki so prihodki od zaračunanih objav, zahval in reklamnih oglasov. ODHODKI: Zbrana sredstva so se trošila v okviru finančnega načrta. Avtorski honorarji, nagrada uredniku in stroški raznašanja se v letu 1982 niso zviševali. Ker poletni številki nista bili izdani, je bilo prihranjeno 92.621,85 din. Presežek prihodkov nad odhodki se prenese v finančni načrt glasila Logaških novic za leto 1983 POROČILO O DELU DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA VRHNIKA - LOGATEC ZA LETO 1982 Po 15. členu zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. I. SRS št. 21/75) naj družbeni pravobranilec samoupravljanja (nadalje: DPS) daje skupščini družbenopolitične skupnosti, Socialistični zvezi delovnega ljudstva in Zvezi sindikatov na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo poročila o stanju, pojavih in problemih ter mnenja in predloge s področja varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Na podlagi te določbe podajam poročilo o ugotovljenih pojavih in problemih ter aktivnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja v letu 1982. Poročilo vsebuje v prvem delu nekatere pomembnejše statistične podatke o delavcih in organih, ki so tekom leta dajali pobude oz zahtevali posredovanje ter o kršitvah in kršiteljih samoupravnih pravic in družbene lastnine, v drugem delu pa kratko oceno pojavov in problemov. Po statističnih podatkih je DPS v letu 1982 evidentiral skupaj 289 vlog, izjav, pobud, prošenj za nasvet ali tolmačenja in podobno (nadalje: predmetov). Primerov je za 14 % več kot leto prej. Od vseh jih je 1/3 iz občine Logatec, 2/3 pa iz občine Vrhnika. Kot neutemeljenih jih je bilo ocenjenih 125, kar je precej več kot leta 1981, ko je bilo takšnih primerov le 61. Reševanje osemnajstih primerov je preneseno v leto 1983. Tudi v letu 1982 so se kot pobudniki za proučitev in razrešitev primerov pojavljali predvsem delavci posamezniki, vedno le kadar so bile prizadete samoupravne pravice njih samih. Tudi v tem letu ni bilo dobrih stikov z organi samoupravne delavsko kontrole. Slednje ugotavljamo že vrsto let (tudi v republiškem merilu). Pričakovati je, da bodo nadzorstvo ki ga izvaja samoupravna delavska kontrola in s tem tudi stiki z DPS zaživeli sedaj, ko so za predsednike in člane teh organov opravljeni seminarji. Velik delež vseh predmetov (skupaj 67) se nanaša na vprašanja, prošnje za nasvete in tolmačenja, ki so jih vložili poslovodni organi, vodilni in strokovni delavci organizacij združenega dela. V teh primerih gre za preventivno delovanje za odpravljanje vzrokov predno nastane kršitev. Takšnega dela bi moralo biti pri DPS še več; so pa možnosti v maksimalni meri že izčrpane. Gre namreč za nasvete v fazah priprav za odločanje organov upravljanja in za nuđenje pomoči v fazi priprav in sprejemanja sprememb in dopolnitev raznih samoupravnih splošnih aktov Takšna pomoč je zlasti potrebna manjšim organizacijam združenega dela, ki nimajo strokovnih delavcev za tovrstna opravila. Večje organizacije takšno delo lažje opravijo in poleg tega bolj vedo, na katero strokovno institucijo (upravni organ, združenje in dr.) naj se obrnejo, če potrebujejo pomoč. V letu 1982 je evidentiranih 80 kršiteljev. Kot kršitelji se najpogosteje pojavljajo organi upravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (zbori delavcev, delavski svet, izvršilni organi delavskega sveta in poslovodni organi), večkrat pa tudi vodilni delavci in drugi. Že v prejšnjih letih in tudi v letu 1982 se zelo pogosto kot kršitelji pojavljajo delavski sveti, izvršilni organi in zbori delavcev. Tu se seveda kot logično postavlja vprašanje; zakaj so ravno ti organi pogosti kršitelji. Posebna analiza o tem ni napravljena. Že bežni pregled teh kršitev pa kaže na slabo pripravljene seje samoupravnih organov tj. na slabo pripravljene predloge strokovnih služb ali poslovodnih organov. Tako je na primer pri vseh kršitvah izbire kandidatov za objavljena prosta dela in naloge in pri vseh prerazporeditvah delavcev kot kršitelj evidentiran izvršilni organ delavskega sveta (v večini so to komisije ali odbori za delovna razmerja), ker je pač ta organ sporno odločitev sprejel. Vemo pa, da so ti organi odločali ali na predlog strokovne službe ali poslovodnega organa in bi tako slednji morali biti evidentirani kot kršitelji, ker so le-ti pripravili nezakonit predlog ali pa dopustili (poslovodni organi), da se sporna nezakonita odločitev sprejme. Po navodilih Zavoda za statistiko pa primere evidentiramo tako kot je navedeno. NOVICE PRILOGA VII Kršitve se še vedno oz se vedno bolj pogosto pojavljajo s področja delovnih razmerij, pri teh pa predvsem razporejanje delavcev Gotovo je, da je zelo pogosta potreba po prerazporeditvi delavca na druga dela oz. k drugim nalogam, za stalno ali začasno. Takšnih primerov je v sedanjih težjih pogojih oskrbe z repromaterialom in zaradi razreševanja drugih problemov današ-n)ega časa vse več. Zakon takšno prerazporejanje dovoljuje, v večini primerov je to tudi zadovoljivo urejeno v samoupravnih splošnih aktih. V praksi pa je kljub temu mnogo napak. Tako se na primer sklep o začasni razporeditvi delavca na druga dela in naloge, ki ga v skladu s pobolastilom (188. čl. ZDR) izda pooblaščeni delavec, ne predloži v presojo pristojnemu organu. Še bolj Pogosti pa so primeri, ko se ne upošteva izvršitev sklepa pri stalni razporeditvi na druga dela in naloge Sklep o takšni razporeditvi večinoma sprejme Pristojni organ, te pa naj bi takoj izvršil, kar ni dovoljeno. Poseben grob printer takšnega ravnanja je evidentiran pri TOZD-u Igrad Vrhnika, ko je na takšen način večja skupina delavcev razporejena v drugo temeljno organizacijo Ob tem pa delavcem ni niti dana možnost, da bi delo, ki so ga opravljali, dokončali, še manj pa da bi lahko opravili primopredajo orodij in naprav, s katerimi so delali in bili zadolženi. Ob ugotovljenih, včasih pa tudi ob domnevnih kršitvah, so bili potrebni do-iočeni ukrepi. V večini primerov (35) gre za opozorila, predloge in pobude, ki tudi dobro učinkujejo To se odraža tudi v tem, da ni bilo pogosto potreb-no to obravnavati izven delovnih organizacij, saj je v letu 1982 le en primer Podan sodišču združenega dela, ker je bilo opozorilo zavrnjeno, en primer Je dan ustavnemu sodišču in en primer javnemu tožilstvu Več je primerov, ko je postopek uveden pri drugih organih, v 26 primerih pa smo prizadetega delavca napotili na pristojni organ v delovni organizaciji. V nekaterih od teh Primerov je sestavljena tudi pismena vloga. II. pri delu v lanskem letu se je DPS v največji možni meri ravnal po programskih usmeritvah, sprejetih na posvetih vseh DPS SR Slovenije, kakor tudi po obveznih navodilih, ki jih v skladu z zakonom izdaja republiški družbeni pravobranilec samoupravljanja. S takšnimi usmeritvami pa občinski DPS ni vezan toliko, da hkrati v skladu z zakonom ne bi mogel obravnavati tudi drugih Primerov, ki se v občini pojavijo V letu 1982 je DPS intenzivneje spremljal delo delavskih svetov temeljnih organizacij Gostinstvo Logatec, Motel Lom Logatec, Fenolit Borovnica in delno tudi Igrad Vrhnika Prvi dve temeljni organizaciji sta zaradi pogostejših Problemov spremljani že drugo leto Spremljanje je potekalo tako, da je DPS dobival enaka gradiva za seje delavskih svetov kot njihovi delegati. Po proučitvi je ali na morebitne nezakonite predloge pred sejo opozoril ali pa se le udeležil seje m na njej po potrebi interveniral. Iz tega spremljanja se da ugotoviti, da odgovorni v temeljnih organizacijah pripravam za seje delavskih svetov (razen v Fenolitu) posvečajo premalo pozornosti Izrazit primer rnalomarnega odnosa do tega vprašanja je ob takšnem spremljanju ugotov-jen v TOZD-u Gostinstvo Logatec V tej temeljni organizaciji je v glavnem zaradi tega pasivnost delegatov razumljiva, s tem pa tudi pogost pojav nezakonitih odločitev. Prizadevanja družbenega pravobranilca samoupravljala in funkcionarjev občinskega sindikalnega sveta ter drugih še vedno niso dala pravega pozitivnega rezultata. Kaže, da bo spremljanje še potrebno, zelo verjetno pa tudi odločnejši ukrepi. Skupščini občine in njenim organom Je znano, da je v letu 1982 v tej temeljni organizaciji tekel postopek za predčasno razrešitev poslovodnega organa. Predlog je imel podporo vseh pristojnih organov občine, pa ga delavski svet kljub temu ni sprejel. Poslovodni organ je delegate delavskega sveta uspel prepričati, da je vse očitane nepravilnosti takoj, ko je bil nanje opozorjen, odpravil in obljubljal, da se to v kratkem času, kolikor mu mandat še traja, ne bo več dogajalo Tudi DPS je 'akšnim obljubam verjel in ni podal predloga Sodišču združenega dela. Kma-u, že po nekaj mesecih, pa se je izkazalo, da se dela po starem. V tem času Pa je bilo že potrebno pričeti s pripravami za objavo razpisa za imenovanje Poslovnega organa Ob spremljanju skladnosti uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka z dogovorom za leto 1982 se je možno pridružiti ocenam izvršnih svetov in skupščin občin, da so se organizacije združenega dela v glavnem ravnale po določilih dogovora m da večjih odstopanj pri tem ni bilo (to velja *a prvih devet mesecev poslovanja, saj podatki za celo leto v času poročala Se niso znani). Ob morebitnih odstopanjih so izvršni sveti zahtevali pojasnila in so jih tudi dobili in šele potem od posameznih organizacij zahtevali vskladitev rasti sredstev za osebne dohodke V teh primerih poseganje DPS ni bilo potrebno. Podrobneje je bilo spremljanje razporejanja sredstev za osebne dohodke v delovnih skupnostih delovnih organizacij Podatki Službe družbenega knjigovodstva so kazali nedovoljeno hitro rast razporejenih sredstev za osebne Phodke v dveh od štirih delovnih skupnosti. To pomeni, da so podatki SDK azali, da razporejena sredstva za osebne dohodke v delovnih skupnostih naraščajo hitreje kot povprečno v temeljnih organizacijah, za katere so dela 'n "aloge opravljale, kar bi bilo v nasprotju z določbo 10. člena dogovora o Uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Obe delovni skupnosti, pri katerih se je kazala prehitra rast osebnih dohodkov, sta razporejanje sredstev in izplačila osebnih dohodkov ponovno proučili in podali pojasnila. En primer je bil tako tudi končan, drugi pa čaka še na mnenje predsedstva občinskega sindikalnega sveta Tudi ta primer bo kmalu rešen, na-JPozneje potem, ko bodo znani ustrezni podatki za celo leto 1982. Ob tej priliki velja opozoriti na pojav, ki zaradi nedoslednega izvajanja dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka utegne povzročiti resnejše negativne posledice. Gre namreč za izvajanje določbe 6 člena, ki ob porastu primerljivega dohodka za 12 % ali manj, dovoljuje porast sredstev za osebne dohodke za 12 %, razumljivo če to dovoljuje dohodek Iz prakse vemo, da smo tudi v primerih, ko je rast primerljivega dohodka bila občutno izpod 12 % dovoljevali 12 % rast sredstev za osebne dohodke, nismo pa pri tem dovolj ali pa sploh nič upoštevali drugih kazalcev, ki jih dogovor določa (npr 1 in 3. točka t. člena). Kako močno je s takšnim ravnanjem prizadeta akumulacija, očitno vidimo že samo po nekaterih kazalcih naslednjih temeljnih organizacijah: Indeksi za obdobje I - IX 82/81 Dohodka Primerljivega Sredstev Akumula dohodka za OD cije Valkarton: Fenolit: 58 65 69,7 72,9 za OD 112 123 15 9 Res je, da sami odstotki in indeksi ne povedo dovolj, povedo pa toliko, da očitno vidimo, da nismo le resno prizadeli akumulacije, temveč da smo tudi že zelo blizu izgub. Prizadevanja delavcev, da bi se izgubam izognili, ne bodo vedno dovolj Potrebna bo pomoč zunanjih činiteljev, zlasti podpisnikov dogovora. Vemo pa tudi, da ima pri razreševanju tovrstnih vprašanj, poleg pre-skrbljenosti trga s surovinami in repromaterialom, največjo težo podpis skupnosti za cene. Pri spremljanju rasti sredstev za osebne dohodke na področju negospodarstva smo morali v letu 1982 upoštevati nekatere spremembe v razširitvi obsega dela, povečano število uporabnikov, kakor tudi z občinsko resolucijo dogovorjeno hitrejšo rast OD pri določenih uporabnikih Z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1982 je bilo določeno, da naj bi sredstva za osebne dohodke v temeljnih organizacijah družbenih dejavnosti (13. čl dogovora) naraščala usklajeno z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. Enako velja tudi za osebne dohodke na zaposlenega Rast sredstev za osebne dohodke delovnih skupnosti SIS, organov družbenopolitičnih skupnosti, državnih organov in drugih (14. čl dogovora) pa naj bi za 10, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa za 5 %, zaostajala za rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu Kako so se navedene usmeritve uresničevale v obdobju l-IX/82 kažejo podatki SDK naslednje (v primerjavi s sredstvi za enako obdobje leta 1981): Občina« Doselenl % rasti raspor, sr. sa OD Razporejena sr sa OD na delavca na aeaec (T _ li rasti razporejen, sred. za OD na delavca na mesec LOGAIitC 1. gospodarstvo 2. negospodarstvo a) iz 13. SI. dogovora - izobrai. in kult. - zdrav, in soc. varstvo b) iz 14. 51. dogovora 24,73 29,70 27,6o 23,23 32,12 38,o3 m 1. gospodar«tro 28,23 2. negospodarstvo 36,o7 a) lz 13. 81. dogovora - izobraževanje ln kultur« - sdravstvano in ■ocial. varstvo 37,89 b) is 14. «1. dogovor« 25,55 17.355 2o.l77 2o.l22 19.878 20.365 2o.38o 19.482 19-127 38,98 18.441 19.257 20.546 23,71 22,93 22,15 18,54 25,89 25,92 28,92 38.31 5o,31 33,29 24,o7 Iz navedenih podatkov vidimo, da je masa sredstev za osebne dohodke v negospodarstvu v obeh občinah, zlasti pa v vrhniški občini, v tem obdobju naraščala hitreje kot v gospodarstvu, da pa je istočasno % rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke na delavca v negospodarstvu občine Logatec nižmi kot v gospodarstvu (za 0,78 odstotne točke); v občini Vrhnika pa precej višji (za 9,39 odstotnih točk). Iz teh podatkov bi lahko sklepali, da dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ni bil dosledno spoštovan. Zato so izvršni sveti občinskih skupščin, ko so te podatke analizirali, tudi ukrepali in pričakovati je, da bodo končni rezultati za celo leto 1982 ugodnejši kot za obdobje devetih mesecev. Pri ocenjevanju skladnosti rasti sredstev za osebne dohodke v dejavnostih izven gospodarstva je družbeni pravobranilec smatral (enako izvršni sveti) za primerno, da se poleg opisanih odstotkov rasti upoštevajo tudi razporejena sredstva za osebne dohodke na delavca Ta podatek, samo za obdo- bje l-IX/82, ne pove dovolj Vidimo le, da so razporejena sredstva za OD na delavca na mesec v negospodarstvu občine Logatec le Se za 16 % višja kot v gospodarstvu (brez upoštevanja kvalifikacijske strukture delavcev) v občini Vrhnika pa kljub prej navedenim višjim odstotkom rasti celo za 2 % nižja. Za lažje razumevanje naj navedem podatek, da so leta 1979 bili povprečni osebni dohodki v negospodarstvu občine Logatec za 25,47 % višji kot v gospodarstvu, v občini Vrhnika pa za 23,33 %. Približno takšno razmerje je bilo tudi v SR Sloveniji. Do takšnega razmerja med poprečnimi osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu je v prvih devetih mesecih leta 1982 prišlo kljub temu, da je masa sredstev za osebne dohodke v negospodarstvu precej hitreje naraščala kot v gospodarstvu (za obdobje januar - september 1982 v občini Logatec za 4,97, v občini Vrhnika pa za 7,84 %). Navedena so le poprečja obeh občin Podrobnejša analiza pa pove še marsikaj Omeniti bi bilo vsaj še to, da so kljub navedenim poprečnim osebnim dohodkom v negospodarstvu in kljub temu, da so izvršni sveti ob vsakem periodičnem obračunu ocenjevali gibanja in opozoarjali na nedovoljena odstopanja, nekateri le nekoliko preveč prehitevali Zaradi prehitrega naraščanja osebnih dohodkov je v primeru de: lovne skupnosti skupnih služb SIS ukrepal izvršni svet skupščine občine Logatec, v primeru Centra za socialno delo Vrhnika pa družbeni pravobranilec samoupravljanja (v času poročanja postopek v tem primeru še ni končan). Pri spremljanju razporejanja dohodka iz čistega dohodka na področju negospodarstva je občasno opaziti velik delež razporejenih sredstev v sklad skupne porabe delavcev. Pri poprečno razporejenih sredstvih na delavca med gospodarstvom in negospodarstvom ni tako velikih razlik. Pričakovati bi tudi bilo, da znotraj negospodarstva razlike niso velike, saj celotno področje pretežni del dohodka pridobi s svobodno menjavo dela. Pa ni tako. Razlike med poprečno najnižjim in najvišjimi zneski na delavca so precejšnje. Ugotovljene so v letu 1982 po podatkih iz ZR za leto 1981. V občini Logatec je razmerje med najnižjimi in najvišjim poprečnim zneskom na delavca 1 : 6,4, v občini Vrhnika pa 1 : 4,5. Ker del sklada skupne porabe (brez dela za stanovanjsko izgradnjo) izvršni sveti resno spremljajo in po potrebi ukrepajo, je možno, da je do navedenih, po moji oceni neupravičenih razlik prišlo le v sredstvih za stanovanjsko izgradnjo. Zaradi tega je tudi stanovanjska problematika delavcev v posameznih dejavnostih bolj pereča, v drugih pa problemov skoraj ni Prav bi bilo, da bi tudi to vprašanje podrobneje razčlenili in ugotovitve upoštevali pri urejanju odnosov na področju svobodne menjave dela Nadurno in pogodbeno delo DPS v letu 1982 ni sistematično spremljal, so pa za posamezne primere pogodbenega dela bili uvedeni postopki. Po grobi oceni, ki sloni na podatkih za 11 mesecev preteklega leta (RAD-1) pa izgleda, da so v celotnem združenem delu delno upoštevali usmeritve o omejevanju nadurnega dela in sklepe, ki so jih na pobudo DPS v letu 1981 sprejeli. Podatki kažejo, da se je nadurno delo znižalo za okrog 24 % (samo v gospodarstvu za okrog 25 %). S tem pa nikakor ni možno trditi, da smo z znižanjem nadurnega dela zagotovili delo nezaposlenim občanom, saj iz podatkov o zaposlenih vidimo, da število zaposlenih stagnira oziroma celo nazaduje Razumljivo pa je, da bi v letu 1982 ob enakem obsegu nadurnega dela kot je bilo v letu 1981, bilo lahko zaposlenih še celo manj. Navedeni podatki in podatki o nezaposlenih, ki trenutno ni tako pereče kot v nekaterih drugih okoljih, kažejo na to, da si moramo vsi skupaj prizadevati, da družbene usmeritve o omejevanju pogodbenega in nadurnega dela dosledneje spoštujemo Še vedno nismo uspeli, da bi delegati družbene skupnosti oz. uporabnikov v delavskem svetu komunalnega podjetja Vrhnika delovali tako kot je sistemsko zamišljeno. To povzroča resne težave, saj mnogih odločitev delavski svet zaradi nesklepčnosti ne more pravočasno sprejeti, poleg tega pa delegati nimajo pravih stikov z organi, ki so jih delegirali. Razlogovo za takšno stanje je gotovo več Nekateri delegati svojo neaktivnost opravičujejo s tem, da seje delavskega sveta niso primerno pripravljene oz da vabilo dobijo prepozno in se že zaradi tega s svojo delegatsko bazo (delavskim svetom, svetom krajevne skupnosti) pred sejo ne morejo posvetovati niti takrat, kadar gre za odločanje o tako pomembnih zadevah, da bi bilo posvetovanje nujno Poleg tega pa to ne morejo storiti tudi zato, ker z vabilom večkrat ne dobijo potrebnega gradiva ali predlogov rešitev. Gotovo pa to ni edini razlog za neaktivnost delegatov. Tudi splošno naš slab odnos do delegatov in delegacij povzroča težave. Premalo prisluhnemo njihovim problemom in sugestijam tako glede njihove možnosti za delo, kot glede vsebine njihovega dela Ker dosedanja prizadevanja za rešitev tega vprašanja niso bila uspešna, je nujno, da smo tu še bolj aktivni in da se zagotovi normalno delovanje delegatov - uporabnikov v delavskem svetu in s tem tudi uspešnejše delo delavskega sveta komunalnega podjetja v celoti. Na drugih področjih delovanja delegatov družbene skupnosti oz. uporabnikov v samoupravnih organih organizacij združenega dela (teh pa ni tako malo) takšnih izrazitih problemov ni bilo zaslediti. Nakazani pojavi in problemi ne pokrivajo v celoti v uvodu navedenih programskih usmeritev. S tem ne mislim reči, da je bil do drugih vprašanj (npr.: cene, izgube, skupni prihodek, imenovanje poslovodnih organov, nezakonito posredovanje delovne sile) pasiven odnos ali da se z njimi pri svojem delu sploh nisem srečal. Gre za to, da samo en delavec celotnega obsega del ni v stanju popolnoma pokriti, predvsem pa nima možnosti, da bi za posamezna takšna vprašanja namenil več časa. Ob takšnem skopem delu pa tudi ni bilo zaznati tolikšne problematičnosti, da bi jo v tem poročilu bilo nujno ob- ravnavati. Problemi pa zelo verjetno so, zlasti pri cenah. Z nekaterimi navedenimi in drugimi vprašanji bo potrebno v letu 1983 nadaljevati in pri tem upoštevati programske usmeritve, dogovorjene skupaj z vsemi občinskimi in republiškim družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Program dela, ki iz takšne usmeritve izhaja, je v skladu s 105. členo, na podlagi 280. člena Zakona o sistemu državne uprave, predložen izvršnim svetom občinskih skupščin. Vrhnika, 1 2. 1983. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Franc Žužek POROČILO O DELU TEMELJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI ENOTE NA VRHNIKI ZA LETO 1982 Redna sodišča kot organi državne oblasti opravljajo sodno funkcijo v mejah svoje pristojnosti, določene z ustavo in zakonom v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Sodišč« pa ob opravljanju sodne funkcije tudi spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij in dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti družbene odgovornosti in socialistične morale Tako ima pričujoče letnC poročilo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote na Vrhniki namen v kratkerf prikazati delo in probleme enote, kakor tudi obe skupščini opozoriti na druJ' bi nevarno delovanje in škodljive pojave, ki jih je bilo moč ugotoviti na ce lotnem področju sodnega dela naše enote. Po štirih letih delovanja reorganiziranega sodstva lahko ugotovimo, da s' Temeljna sodišča opravičila pričakovanja, da bo delo sodišč kvalitetnejše i' da se bo sodstvo približalo delovnim ljudem in občanom. Še so določene tfr zave, zlasti na večjih enotah, manjše enote, katerim prištevamo tudi naš' enoto pa delujejo v dokaj ustaljenih in lahko bi rekli tudi dokaj urejenih rat merah. Že uvodoma bi želeli podkrepiti izpostavljeno ugotovitev o tem, d' pomeni reorganizirano sodstvo določene prednosti s tem, da smo v pretek lem letu priskočili na pomoč enoti v Ljubljani in smo s področja civilnih prav dnih zadev opravili 353 obravnav, kakor tudi odločili v 168 pravdnih zadeva' in na ta način prispevali k zmanjšanju zaostankov, ki jih izkazuje enota 1 Ljubljani. Na enoti združuje delo 13 delavcev in sicer 4 sodniki in 9 administrativno tehničnih delavcev Kar se tiče prostorskih pogojev smo z njimi zadovolji" čeprav imamo določene težave z odlaganjem arhivskega materiala. Deln' bi se lahko potožili še glede tehnične in birotehnične opremljenosti, kajti t' je pomanjkljiva, kolikor pa jo je, je v takšnem stanju, da bo potrebno razmik Ijati o nabavi nove. Obseg dela v preteklem letu je ponovno porastel. Celokupno število z8 dev je bilo večje za približno 2 %, število rešenih zadev pa se je zvečalo z' 4 %. Tako ugotavljamo, da so se kljub povečanemu obsegu, upoštevajo' večjo storilnost delavcev sodišča, poprečni zaostanki zmanjšali in ne pred stavljajo zaskrbljujočega obsega kot je to primer pri nekaterih večjih enotaf V kolikor bo sodišče delalo v polnoštevilni sestavi, upoštevajoč obstoječ' sistemizacijo in razvid del in nalog, potem tudi v bodoče ni realno pričako vati, da ne bi dosegli vsaj takšnih, če ne boljših rezultatov, kot v pretekle^ letu. Iz priložene tabele gibanja in reševanja zadev v času od 1. 1 do 31. 1^ 1982 leta lahko razen že izpostavljene ugotovitve o porastu števila zadev i' povečanja učinkovitosti dela sodišča nadalje ugotavljamo in to z določen' zaskrbljenostjo, da se je nadpovprečno povečal pripad kazenskih zadev i' sicer za približno 30 % V enakem odstotku se je povečal tudi pripad kazen skih zadev odstopljenih v preiskavo, to je v tistih primerih, ko je podan ute meljen sum. da je obdolženec, zoper katerega se predlaga preiskava, sto' kaznivo dejanje. Iz obeh navedenih podatkov lahko po drugi strani tudi z« ključimo, na povečano aktivnost organov pregona v preteklem letu, kiju' vsemu pa nam takšna ugotovitev narekuje boljšo organiziranost, tako <* področju pregona kaznivih dejanj, še zlasti pa na preventivnem področj1 razvijanju in negovanju družbeno samozaščitnega ravnanja v vseh sredina' koder obstoja nevarnost pojavljanja družbi škodljivih pojavov. Sodniki enote smo v preteklem letu opravili 1624 obravnav ali drugač1 povedano imeli smo 290 obravnavanih dni in izdelali 1420 odločb v postoP kih sojenja in odločanja na prvi stopnji Druge zadeve je sodišče reševalo i* ven obravnavnega postopka v zemljiški knjigi, v obliki pravne pomoči in kol1 taktiranje s strankami ipd. Iz priložene tabele bo mogoče dobiti sliko o gibanju in reševanju zadev v času od 1. 1. do 31. 12. 1982. TABELA I/l-t.e. Prejeto Rešeno Ostalo nerešeno Vr«ta zadev Heregeno v začetku dobe poročanja SkupeJ t delu K _^a?-eneke __nadeve 15*».. 191 3<.5 185 160 Kr - Pr«iskovalna ----i£lan_4*_ 26 5". 80 <>8 32 r fr *nt _ 9 9 9 p * ,m F"1"1 TI t 7.adr ve 307 306 61} V* 265 P-L^Lpla5ilni nalogi 282 282 282 D m ■■punčinnke zadeve • sklepom 129 165 291* 171 123 ---_ brez sklep* 6 ■tanovnnjske 3 7 10 5 5, druge 50 278 328 292 36 nepravdne zadeve N . »*inejse ".1 M 105 58 W ——_ drufle 3 3 3 R . 2 251 253 251 2 £2*L_r__pravna pomoč 5 68 73 70 3 2»__r_overitva 791* 79*t 791. dnevna fttev. HP-^ieml.Usk* knjiga" 161 1112 1273 1097 , J76 _ Rz . »plodni vpisnik --zemlji At,. kmltZm 990 327 717 -tJ—n— 238 »79 ••■lJIsKokujUni izpiski 1895 1895 1895 -Ji. ~ sodna uprava 106 106 106 v IK2 _ izvršitev kazni --saoora tj 23 27 2» 6051 7366 5983 1383 Tako je sodišče v preteklem letu imelo v delu skupno 7047 zadev, od teh Pa je rešilo kar 5732 zadev ali drugače povedano več kot 400 zadev na zaposlenega delavca enote. V zvezi z reševanjem obravnavnih zadev, kar predstavlja osnovno dejavnost sodišča, bi želeli še posebej poudariti, da smo dali tudi v preteklem letu, v skladu s sprejetim srednjeročnim programom dela enote, velik poudarek reševanju starejših zadev in zadevam večjega družbenega pomena. Zmanjšalo se je tako število starejših zadev in imamo le še dve zadevi, ki sta prispeli na sodišče pred več kot desetimi leti Za razumevanje ali opravičilo navedenega dejstva velja poudariti, da nekaterih zadev, kamor bi šteli tudi obe navedeni, zaenkrat ni mogoče rešiti, ker ni urejeno predhodno stanje med dediči oz. niso razčiščeni tisti medsebojni odnosi, ki bi sodišču lahko omo-9očili nadaljevanje postopka Včasih imamo občutek pri reševanju starejših zadev, da tudi stranke same ne želijo hitrega reševanja, da po nepotrebnem zavlačujejo z navedbami, predlagajo preložitev narokov in zasledujejo drugačne interese, kot bi lahko sodišče pričakovalo, upoštevajoč njihove navedbe in tožbene zahtevke Včasih imamo tudi težave zaradi odsotnosti posameznih dedičev, zaradi pogrešanosti in tudi vročanje pismenih vabil po a,plomatski poti. Vse te težave v marsičem prispevajo, da delo sodišča ni 'ako učinkovito Nekaj starejših zadev, ki jih vodimo kot nerešene imamo udi na kazensko pravnem področju. Tu pa so prav posebni problemi, kajti obdolženci se neradi odzivajo vabilom sodišča, kar se samo po sebi razume, s|abe evidence in ne najboljša kontrola prijav in odjav bivališča, pa jim pri vsem tem širokogrudno pomagajo Poleg migracije prebivalstva pa je poglavje zase že več let zapovrstjo omenjano vročanje sodnih pošiljk, zlasti obdolžencem in pričam v kazenskem postopku Neusklajenost formalnih Predpisov zakona o kazenskem postopku in poštnih pravilnikov največkrat Pripeljejo do tega, da prihaja sodišče oz. razpravljajoči sodnik v nemogoč Položaj, kajti pošta naslovnika le obvesti o došli pošiljki in je torej od naslovnika odvisno ali bo takšno pošiljko prevzel ali ne, sodišče pa mora imeti iz-azano vabilo, sicer zadeve ne more obravnavati. Dokler ne bo odpravljeno to neskladje in nemogoča situacija, da pravzaprav obdolženec odloča o tem, ali bo sprejel vabilo ali ga ne bo sprejel, do akrat sami težko prevzamemo vso odgovornost in kritike, ki lete na račun o <* dolgotrajnih postopkov, zlasti na kazensko pravnem področju našega dela očj^ Poleg svoje osnovne in redne dejavnosti, to je sojenje in odločanja v kazenskih, pravdnih, nepravdnih in izvršilnih zadevah in vodenja evidence v *emljiški knj igi, je sodišče nudilo občanom tudi pravno pomoč Na uradnih nevih, ki jih imamo vsako sredo na sedežu enote smo sestavili 35 tožb, za razvezo zakonske zveze in sporazumnih predlogov za razvezo zakonske zveze, 4 tožbe na ugotovitev očetovstva, 4 tožbe za zvišanje preživnine, ove-1 smo 87 pogodb med zakonci in izročilnih pogodb, sestavili 37 ponudb za Pr°dajo nezazidanega stavbnega zemljišča, sestavili okrog 50 opominov in predlogov v takozvanem preventivnem postopku pred vložitvijo tožbe, sestavili okrog 23 izvršilnih predlogov, zlasti materam samohranilkam za izterjanje zapadlih preživninskih zneskov, overili smo 794 kupnih, darilnih in drugih pogodb in podali preko 550 ustnih in pismenih pravnih mnenj in nasvetov. Ker naša enota opravlja sodno funkcijo za dvoje družbeno-političnih skupnosti in sicer za občini Logatec in Vrhniko smo pripravili tudi približen razrez zadev, ki se nanašajo na ozemlje ene in druge občine. Natančno število je praktično nemogoče opredeliti zaradi dvojnega kriterija določanja pristojnosti, zato lahko pripad zadev, ki se nanaša na eno oziroma drugo občino lahko le približno opredelimo. Če pa te zadeve ovrednotimo v odstotkih znaša pripad zadev približno 60 proti 40 v korist občine Vrhnika Takšno razmerje pa se je pojavljalo tudi že v preteklih letih, nihanja med posameznimi leti pa so tako malenkostna, da jih lahko zanemarimo Seveda pa je potrebno poudariti, da je precej zadev tudi takozvanih nevtralnih zadev, zlasti na področju kazenskega prava, kajti naše sodišče obravnava v postopku vse storilce kaznivih dejanj, če so kazniva dejsyija storjena na področju obeh prej navedenih občin Čez ozemlje obeh občin teko magistralne ceste, ki povezujejo ljubljansko kotlino in-republiško središče z morjem in z zapadno mejo naše države Te magistralne ceste so močno obremenjene zaradi česar pa je tudi, žal, precej prometnih prekrškov in kaznivih dejanj storjenih na tem področju. Zaradi teh številnih prometnih nezgod, ki so posledica kaznivih dejanj pa so v porastu tudi odškodninski zahtevki v pravdnem postopku in tudi v teh postopkih običajno sodelujejo osebe, ki niso občani naših dveh občin Pri opravljanju svojega dela smo zlasti dobro sodelovali z obema postajama milice v Logatcu in na Vrhniki, z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Logatec in centrom za socialno delo na Vrhniki Enako dobro smo sodelovali tudi z obema delegatskima skupščinama in občin občinskima konferencama SZDL. V preteklem letu je prenehal štiriletni mandat našim sodnikom porotnikom. Za sodelovanje in pomoč se jim zahvaljujemo, istočasno pa pričakujemo, da bodo tudi novo izvoljeni sodniki porotniki z enako zavzetostjo in žarom opravljali svoje delo, kajti le tako bomo vsi skupaj lahko uspešno izpolnili pričakovanja širše družbene skupnosti, da se utrdi spoštovanje ustavnosti in zakonitosti in da se v kali prepreči družbi škodljivo delovanje skupin in posameznikov. V novem mandatnem obdobju je izvoljenih 118 sodnikov porotnikov, torej 31 več kot v preteklem mandatnem obdobju. To povečano število sodnikov porotnikov omogoča uspešnejše delo sodišča, sami sodniki porotniki pa bodo v bodoče manj obremenjeni Z povečanjem števila sodnikov porotnikov pa se širi tudi družbeni vpliv pri odločanju in sojenju, kar v veliki meri vpliva na celotno podružabljanje in krepitev sodne funkcije Kar se tiče sodelovanja naše enote s poravnalnimi sveti v krajevnih skupnostih na žalost ugotavljamo, da to sodelovanje iz leta v leto upada, enako je tudi z uspešnostjo posredovanja poravnalnih svetov v vseh odstopljenjih zadevah. Tako je enota v preteklem letu prejela v delo 11 kazenskih zadev po zasebnih tožbah in jih odstopila z namenom predhodne poravnave poravnalnim svetom, žal pa do poravnave ni prišlo niti v enem primeru Na področju civilnega sodstva v takozvanih sporih majhne vrednosti v preteklem letu ne beležimo primerov, ki bi jih v smislu čl. 468 ZPP odstopili v predhodno reševanje poravnalnim svetom. Potrebno pa je poudariti, da je sodišče vendarle imelo stike s krajevnimi skupnostmi svojega področja, kajti predstavniki posameznih krajevnih skupnosti, predvsem predsedniki ali tajniki svetov krajevnih skupnosti, so se večkrat zglasili na sodišču in iskali pravno pomoč v zvezi s posameznimi pravnimi vprašanji in problemi, na katere so pač naleteli pri svojem delu. Z željo, da bi bralcem tega poročila tudi statistično prikazali obseg našega dela na vseh področjih naše dejavnosti, smo pripravili več tabel in razpredelnic; v opisnem delu in komentarju k tem tabelam pa želimo pokazati predvsem na nekatere pogoste in bolj zaskrbljujoče pojave ali probleme, ki so po našem prepričanju pomembni za nadaljnjo razvijanje samoupravne socialistične morale, spoštovanja ustanovsti in zakonitosti ter razvijanja samozaščitnega ravnanja in varnostne kulture. Na podlagi podatkov iz statističnega poročila za leto 1982 izhaja, da se je število kazenskih zadev povečalo kar za 1/3-tino od 146 na 191 zadev V preteklem letu smo rešili 184 zadev, ena pa je bila odstopljena drugemu sodišču, kar je skoraaj j j toliko, kot smo jih prejeli Sicer pa je tudi zaostanek majhen, saj je bilo ob koncu leta le 160 nerešenih zadev, od tega kar 102 zadevi iz istega leta, le 58 pa iz prejšnjih Primerjajoč statistične podatke za leto 1981 je to razmerje bistveno ugodnejše, saj je bilo ob zaključku leta 1981 približno pol nerešenih zadev iz prejšnjih let. Od celotnega števila zadev je obtožbo zastopal v 177 primerih javni tožilec in le v 11 zasebni tožilec, v eni pa oškodovanec kot tožilec. Tako v letu 1982 kazenske zasebne tožbe niso predstavljale po številu omembe vrednih sporov, sicer pa je ta pripad na splošno v zadnjih letih upadel. Te zadeve smo odstopili poravnalnim svetom, ki pa v nobenem primeru niso mogli doseči poravnave, tako da je moralo sodišče v njih moritorno odločati. Ob tem je treba dodati, da poravnalni sveti ne delujejo tako, kot bi morali in bi po oceni sodišča večji del teh zadev lahko sami rešili. Tako kot v zadnjih letih so bile tudi v preteklem letu najštevilnejša kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa, temu so sledila kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, nato kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja, kazniva dejanja zoper javni red in mir ter kazniva dejanja zoper življenje in telo PRILOGA STATISTIČNO POROČILO o kazenskih zadevah zoper polnoletne osebe v postopku na prvi stopnji za leto 1982 « • HO £ s • to d o H ■H * « O KO TJ 15*» Število prejetih zadev vlagatelj obtožbe 177 O 11 « •O ► -d kj O O rt « TJ TJ O •J ■ o.x u a o. « •n O IH d » t» e) O *n d r-l e > o • 191 1 u o *J a •o o 3 • »o > »o e 'H •a -a * o H D O 3 -J B •H • > tc e 3 •u u KO TJ število rešenih zadev s sodbo o „ 13 10 11 21 L38 m d *> o o *> 3 <0 O M p 12 O rH d k* •o *> lf\ n j-<*■* M 0 *> a o t) TJ «9 O > • 1 j- 13 11 15 184 Število nerešenih zadev na koncu doba poročanja 16 102 17 5« •i o. 3 M o 18 160 o d 3 • +j t% e m 1» o. a o ♦» 3 a a ■o « o d --3 M d • > *> a G TJ O O P 19 trajanje postopka o « o e ■ O TJ 20 57 21 46 a V d o tj > « o TJ S 22 30 Ti « 0 23 51 Zanimivo pa je to, da je pri več ali manj vseh kaznivih dejanjih velikokrat navzoč alkohol ter se storilci večkrat prav pod njegovim vplivom odločajo za storitev kaznivega dejanja. Razen bistvenega porasta Števila kazenskih zadev pa zaenkrat ne moremo sklepati o kakšnih kvalitetnejših premikih, bodisi na izboljšanje družbenega varstva ali pa v smeri porasta težjih in družbi bolj nevarnih kaznivih dejanj. Tako opažamo, da ostaja kriminaliteta na področju gospodarstva enaka kot v prejšnjih letih, opažamo pa tudi trend upadanja kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo, kajti ta kazniva dejanja so bila prisotna zlasti v preteklih dveh letih. V kolikor smo pač lahko zaskrbljeni s številčnim porastom kaznivih dejanj, pa vendarle mislimo, da je številčni porast odkritih in obravnavanih kaznivih dejanj iskati predvsem v povečani budnosti organov pregona, da pa se ni zvečalo število kaznivih dejanj večje družbene nevarnosti, to je po našem mnenju pripisati tudi boljši samozaščitni organiziranosti v vseh naših sredinah, ki se odraža v preventivni dejavnosti in boljšem zavarovanju družbenega premoženja, čeprav menimo, da bi morali samozaščitno kulturo spraviti še na viščjo stopnjo kot do sedaj, stopnjo kot do sedaj, ko bodo občani in delavci zavestno sprejeli načela samozaščitnega ravnanja tako v krajevnih skupnostih kot v temeljnih organizacijah. Tedaj bomo lahko zadovoljni s preventivnim ravnanjem na tem področju in z gotovostjo lahko trdimo, da se bo v takšnem primeru ne samo zmanjšala teža kaznivih dejanj, ampak tudi število le-teh. CIVILNO PRAVDNE ZADEVE Med civilne pravdne spore štejemo spore iz osebnih in rodbinskih razmerij, iz delovnih razmerij in iz premoženjskih in drugih civilno-pravdnih razmerij, fizičnih in civilnih, pravnih oseb, družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti kakšnega drugega sodišča ali državnega oziroma družbenega organa. Kot smo poudarili že v uvodnem delu letnega poročila, smo delavci na enoti Vrhnika pomagali s svojim delom reševati tudi civilno pravne zadeve iz ožje pristojnosti enote v Ljubljani. Tako smo imeli na pravdnem področju 613 zadev, kar predstavlja celokupni obseg pravdnega področja, tudi tiste zadeve, ki smo jih obravnavali iz pristojnosti ljubljanske enote. Čisti pripad pravdnih zadev v preteklem letu, upoštevajoč krajevno pristojnost enote, je znašal v preteklem letu 207 zadev in pomeni približno 20 % porast zadev v primerjavi z letom 1981. Prav zaradi tako povečanega pripada zadev so se za približno 20 % tudi povečali zaostanki v primerjavi s preteklim letom in znašajo v letošnjem letu 184 zadev. Potrebno pa je istočasno poudariti, da se je kljub povečanju statističnih zaostankov zmanjšalo število več kot dve leti starih zadev in družbeno pomembnejših zadev. Tako kot v prejšnjih letih so bili tudi v preteklem letu najštevilnejši spori na civilnem pravdnem področju takozvani odškodovanski spori, tem sporom slede razvezni postopki, spori iz pogodbenih razmerij, spori iz stanovanjskih razmerij, lastninski in posestno pravni spori ter preživninski spori. Odškodninski spori so Se vedno v rahlem porastu, opazen pa je tudi trend zvišanja zahtevkov tako za materialno kot nematerialno škodo. Večino oš-kodninskih zahtevkov, ki smo jih obravnavali ima temelj odškodninske odgovornosti v prometnih nezgodah, tako da je, na strani tožene stranke skoraj redno nastopala zavarovalna organizacija, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče zavarovano svoje motorno vozilo. Občutek imamo, da bi se število teh odškodninskih sporov, ki so dolgotrajni in dragi, lahko zmanjšalo, če bi se za posamezne oblike škode vseh okvirno postavila otipljivejša merila, ker bi na ta način preprečili včasih dokaj neenotne sodne odločitve glede višine odškodnine. Opažamo tudi, da zavarovalnice potem, ko je spor pred sodiščem, niso dovolj motivirane, da se spor hitro reši na to kažejo tudi zelo pogosti izostanki od narodov, kar prav gotovo v določeni meri prispeva k trajanju tovrstnih odškodninskih sporov. Tudi število statusnih sporov, kamor štejemo zlasti spore zaradi razveze in razveljavitve zakonske zveze, ugotovitve in izpodbijanja očetovstva, nikakor ne upada in je celo v rahlem porastu. V preteklem letu smo obravnavali 53 takšnih sporov, od tega 47 razvez in 6 zadev s področja ugotavljanja očetovstva ter spodbijanja očetovstva. Že v prejšnjih letih poročilih smo poudarili, kot poseben problem, veliko število razvez, upoštevajoč populacijo obeh občin. Letos pa nas še bolj zaskrbljuje dejstvo oziroma ugotovitev, da je velik odstotek razvez posledica mladoletne nepremišljenosti ob sklepanju zakonskih zvez in ob razvezi nezrelo in neodgovorno sprejemanje bremen, ki jih življenje postavlja pred nas. Tudi alkoholizem je še vedno pogost vzrok za razveze, čeprav je včeraj kaj težko ugotoviti ali je alkoholizem vzrok ali posledica obstoječih nesoglasij in nevzdržnih odnosov v zakonski zvezi. V sporih, kjer se zahteva ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva, pa je razumljivo, da je v večini primerov težko dobiti pred sodišče domnevnega očeta - toženca. Ti se selijo iz kraja v kraj, puščajo delo in za njimi največkrat ne moremo najti sledu. Želimo si, da bi prijavno odjavne službe imele večji pregled nad gibanjem prebivalstva, kajti stanje kateremu smo priča je že sedaj lahko zaskrbljujoče. V preteklem letu je po daljšem času ponovno porastel pripad preživninskih zadev, vendar je med temi zadevami že skoraj polovica takšnih, v katerih preživninski zavezanci vlagajo tožbe za znižanje preživnin, zaradi nominalnega porasta preživnin, katere letno valorizirajo občinske skupnosti socialnega skrbstva. V času, ko se realno zmanjšujejo prejemki preživninskih obveznikov in očitno pada življenjski standard občanov predvsem zaradi čedalje dražje hrane, obleke in obutve, je včasih morda res vprašljivo, ali va-lorizacijski količniki upoštevajo oba prej navedena parametra, to je porast življenjskih stroškov in realno manjši dohodek preživninskih zavezancev, saj iz vlog in dokazov pravdnih strank, med njimi pa so zlasti tisti z nižjimi osebnimi dohodki, izhaja, da po valorizaciji preživnin včasih zavezancem res ne ostane odovolj celo za lastno preživljanje. Seveda pa so tudi nasprotni primeri, ko se preživninski zavezanci z različnimi potrdili svojih delovnih organizacij ali odločbami davčnih uprav na vse kriplje trudijo, da bi odtegnili preživnino svojim otrokom in nemalokrat imamo občutek, da so potrdila, ki jih prilagajo takšna, da jim je kar težko verjeti. STATISTIČN««- POROČILO o pravdnih zadevah v postopku na prvi stopnji za leto 1982 Tožbe brez predloga za izdaj 0 pii ičilnega naloga število nerešenih zadev trajanje število prejetil število rešenih zadev na koncu poročevalne dobe postopka zadev 0 a s sodbo stku a x •h a e 0 ** 10 •rt n« Oi tsj iH kj 0O VO J-4j o tj o e a M k) • H • a b • ■o • kj >o •h t) O n a tO v 60 1-» .-1 > a » a u ki P. > xi •H a e i-l • a 1» a a > a h a a ■rt ki 0 p. 0 0 3 -u V k n 3 B ■ a a 4-» • rt a M xi 2 -° HO tj e k, « 2 0 0 t> m e •h k> 1 o » u «0 S jO •rt k-0 s v pristojnost od dr' •rt t) a a m 9 e u s» a£ >. 0 0 5 H o ■»-1 a Bi 3 M a število zadev,odstoj drugemu sodišču a a H 0 P. •rt ki Pt •rt x a H t) s. a zaradi izostanka oa podlagi sporne ot 5 sodno poravnavo • a a a « »n k| ► a H a xi >n 0 *' o •rt kj a d b0 3 u tj a c! **-j a a 3 M a od tega v postopka vrednosti a *> «1 a to « hj o a 4> N •h iz preteklega leta iz prejšnjih let •»-i a p< 3 0 odstopljeno poravna a je pi 0 •j 10 0 o. p> a «j •rt a ■h jć • ki P< ■irovanje postopka t> a 0 a B a B k\ o tj > « 0 0 10 « B vo o tj k\ tj ■ c a « 0 tj 1» a 0 a a e a vo tj a ■ ■ 0 *> e H ■ •rt a a TJ a a a 2 J 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 2<4 25 307 294 1 11 306 1» 24 20 160 *»7 - 93 344 4 177 3. 34 265 j 11 9 104 92 97 51 Prav posebej pa bi želeli s področja civilno pravdnih zadev izpostaviti dva Problema od katerih je prvi prisoten lahko bi rekli v obeh občinah, drugi pa zaenkrat le v občini Vrhnika. Prvi primer predstavljajo tožbe krajevnih skupnosti zoper posamezne krajane za plačilo deleža za položitev asfalta ali oprave drugih del na javnih oziroma komunalnih napravah. Znano je, da se sredstva od občanov lahko zbirajo na podlagi razpisa referenduma ali z pogodbeno zavezo posameznega občana, ne pa tudi na druge načine. V nekaterih krajevnih skupnostih so prezrli ta določila in so potem v pravdi nastale težave, ki jih je bilo moč premostiti le tako, da so toženci svoj osebni mteres zavestno in prostovoljno podredili širšemu družbenemu interesu. Vendar a menimo, da bi v takšnih primerih bila primernejša samoupravna Pot, ne pa redna sodna pot. Ne glede na to pa je v bodoče kljub nesporno dobrim namenom, vendarle upoštevati utečene samoupravne in pravne postopke za dosego posameznih zastavljenih ciljev. Drugi morda še bolj pereč Problem, ki je navzroč zaenkrat le v občini Vrhnika pa je izpolnjevanje pogodb o opremljanju in oddaji nezazidanih stavbnih zemljišč z komunalno-in-'rastrukturo. Kot je znano, je pred leti takšne pogodbe sklepalo Komunalno Podjetje Vrhnika V teh pogodbah je procentualno ovrednotena opremljenost zemljišča, ki se oddaja za gradnjo zlasti družinskih stanovanjskih hiš. Ta Pogodba investitorja, kupca gradbenega zemljišča zavezuje, da je za zatrje-vano komunalno opremljenost dolžan plačati določen denarni znesek in takšen znesek je praviloma investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja 'udi moral plačati. Komunalno podjetje se je v pogodbi zavezalo, da bo opremilo zemljišče, ki je namenjeno za gradnjo z določenimi komunalnimi napravami, v pogodbah pa so tudi roki za izpolnitev posameznih del. Ker Komunalno podjetje kot pogodbena stranka ni izpolnilo pogodbe, roki pa so že davno potekli, investitorji, kupci gradbenih zemljišč vlagajo tožbe in zahtevajo izvršitev prevzete pogodbene obveznosti. Komunalno podjetje Vrhnika v pravdi ugovarja, da je sicer res podpisalo pogodbo, vendar da so obveznosti po tej pogodbi prešle na Samoupravno komunalno interesno skupnost. Samoupravna komunalna interesnaskupnost priznava, da je narejena Primopredajna bilanca sredstev nekdanjega komunalnega sklada, vendar denarna sredstva oziroma ostanek teh sredstev niti približno ne zadošča za obveznosti, ki bi jih bilo potrebno izpolniti na podlagi sklenjenih pogodb, *ato se je SKIS postavil na stališče, da je le prevzemnik pravic ne pa tudi obveznosti. Tako torej nihče ne čuti dolžnosti, da bi prevzel obveznosti, kar pa Je vsekakor nevzdržno, kajti z reorganizacijo ali spremembo naziva neke Pravne osebe ne morejo prenehati pravice in obveznosti napram tretjim osebam, kajti pravno urejeno država, ki temelji na pravni varnosti občanov, k°t je naša, kaj takega ne more dovoljevati. Čeprav gre v zadnjem primeru za razrešitev konkretnih vprašanj obveznostnega prava, pa je vendarle potrebno o problemu tudi širše razpravljati in ga politično načelno rešiti, kajti Ce bomo problem osvetlili z vseh strani in ga tudi tako reševali, potem je možno pričakovati uspešno razreševanje številnih zadev tudi mimo drage sodne poti. S tem v zvezi bi morda opozorili še na primer, ki ga bo tudi po-rebno pogumneje razrešiti. V času epidemije zlatenice na Vrhniki pred mnogimi leti je bila na hitro, Drez gradbene dokumentacije zgrajena kanalizacija na Dobovičnikovi cesti nad zajetjem Primčevega studenca. Ta kanalizacija je bila speljana preko sveta, ki je v zasebni lasti, investicijska dela pa je opravljalo takratno Komu- nalno podjetje na Vrhniki. Stranka, lastnica sveta, po katerem teče dejansko javna kanalizacija brez njenega pristanka, je vložila tožbo za odstranitev kanalizacije. Tožbo je vložila zoper dve fizični osebi, lastnika družinske stanovanjske hiše, ki sta priključeni na kanalizacijo, ta dva pa ugovarjata, da je kanalizacijo zgradilo komunalno podjetje, da sta za to izgradnjo plačala komunalni prispevek in da gre za javno kanalizacijo, katere odstranitev ni mogoče zahtevati. Ko smo opravili poizvedbe pri pristojnih organih ali gre v danem primeru za javno ali za zasebno kanalizacijo, odgovora nismo dobili, čeprav zakoniti predpisi določajo, da morajo vse komunalne naprave biti vknjižene v katastru komunalnih naprav. Tako se posamezni organi in organizacije krijejo drug pred drugim, ostaja pa nerešeno vprašanje in nezadovoljstvo občanov. Težko je sodišču razrešiti takšne spore, kajti občutek imamo, da bi bilo te zadeve potrebno drugače reševati, ne preko sodne poti, kajti le takšna rešitev zadev, ko bi se odstranil vir nejasnosti in nesoglasij, bi lahko pripeljala do trajne razrešitve sporov, ne pa sodni izrek, ki lahko ugodi ali ne ugodi posameznemu zahtevku strank v postopku Prav zaradi navedenega smo tudi izpostavili te posamezne primere, ki so po našem takšni, da narekujejo tudi širši družbeni skupnosti večje angažiranje pri razreševanju. IZVRŠILNE ZADEVE Vse pravnomočne sodne odločbe bodisi samoupravnih ali rednih sodišč realizirajo na predlog upnika redna sodišča, to so enote temeljnih sodišč, v izvršilnem postopku Najpogostejša načina izvršbe sta bila tudi v preteklem letu izvršba na osebne dohodke, ki jih dolžniki prejemajo pri temeljni organizaciji ali z osebnim delom v zasebnih obrtih in z rubežem, hrambo in prodajo premičnega premoženja, ki ga ima v svoji posesti dolžnik. Opravili smo tudi 5 deložacij v stanovanjskih oziroma poslovnih prostorih. Pri opravljanju izvršbe po uvedbi bencinskih bonov, saj se je z uvedbo teh bonov precej zmanjšala mobilnost izvršilnega organa in s tem tudi njegova učinkovitost Upamo, da je ta ukrep res začasne narave, kajti v nasprotnem primeru bo delo izvršilnega oddelka vsekakor močno ovirano. CIVILNE NEPRAVDNE ZADEVE Sem zlasti štejemo zapuščinske zadeve, mejne spore, določanje odškodnine za razlaščeno nepremično premoženje, določitev stanovanjske pravice med razvezanima zakoncema, o najemnini, razdružitev skupnega premoženja, določanje zasilnih poti, amortizacija vrednostnih papirjev itd Največji delež s tega področja je tudi v preteklem letu odpadel na zapuščinske zadeve Tem sledijo mejni spori, določanje stanovanjske pravice po razvezi in določanje odškodnin po izvedenem razlastitvenem postopku. Opažamo, da se v zadnjem času zmanjšuje pripad zadev v zemljiški knjigi, kar pripisujemo predvsem ostrejšim pogojem za nakup nepremičnin, zlasti kmetijskega zemljišča s strani občanov, ki nimajo statusa kmeta, kakor tudi že opaznemu upadu nakupovalne mrzlice gradbenih parcel, ker teh praktično na področju obeh občin zmanjkuje. Tako je znašal celokupen pripad zemljiškoknjižnih zadev v preteklem letu 1112 napram 1348 zadev v letu Statistično poročilo o zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah v postopku na prvi stopnji za leto 1982 Zapuščinske zadeve ! Druge nepravdne zadeve « *> o tj • h a s X e> v a H a a ► a ■o a H JI rt a a KO a a B • ** KO Število prejetih zadev ► s tj a H M rt B e KO « h O rt rt ► a KO a a ■a evalne 1 Število reSenih zadev Število nerešenih zadev na koncu poročev dobe Število nerešenih zadev na začetku poroč dobe število prejetih zadev razglasitev za mrtvega in dokazovanje smrti odvzem poslovne sposobnosti solastninska razmerja, delitev, ureditev meja in zasilna pot dajanje dovoljenj za sklenitev zakonske zveze ureditev razmer med sterši in otroki odškodnina za razlaščeno premoženje in za arondacijo amortizacija listin sestavljanje sodne oporoke stanovanjska razmerja depoziti Pravna pomoč Overitve Vpisi v sodni register skupaj število nerešenih zadev na koncu Poročevalne dobe skupaj od tega mednarodna skupaj Jod tega listin za tujino organizacij združenega dela' 0 *j X a 0 3 n .C rt bO 3 h tj skupaj druge zadeve 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 1? 20 21 22 23 24 25 26 129 211 217 123 48 1180 3 18 1 «5 24 7 70 6 794 13 251 1173 55 2J 1981 Nekoliko pa seje povečalo število izdanih zemljiškoknjižnih izpiskov, saj smo jih izdali v preteklem letu 1895 zpiskov To povečanje je po našem mnenju pripisati predvsem velikemu povpraševanju po stanovanjskih kreditnih sredstvih in bojazni, da se bodo morda v prihodnje bistveno spremenili načini in pogoji stanovanjskega kreditiranja oziroma pomoči. V zvezi z delom zemljiške knjige je potrebno podčrtati dobro sodelovanje z Geodetsko upravo v Logatcu in na Vrhniki, enako z obema Kmetijskima zemljiškima skupnostima in premoženjsko pravnima službama obeh občin Trudimo se, da bi evidence v zemljiški knjigi ažurirali, potrebno pa je pri tem poudariti, da naš trud brez istočasnega truda družbenopravnih in fizičnih oseb od katerih je pričakovati sprotno evidentiranje pravnega prometa nepremičnin, še na poseben fenomen vse številnejših potrdil, izjav, ponudb in podobno, ki se zahtevajo ob priliki prepisa zemljišč v zemljiški knjigi Če je namen zemljiške knjige predvsem ta, da se v njej ažurno evidentira pravni promet z nepremičninami, lastninska pravica in pravica uporabe družbene lastnine, potem bi bilo potrebno poenostaviti to evidentiranje, kajti treba se je zavedati, da je vendarle večina strank prava neveščih in se ne znajde v zamotanih labirintih administracije, iščoč številna potrdila, izpiaknj, ponudbe ipd. Na koncu svojega poročila bi se želeli predvsem zahvaliti za pomoč in razumevanje obema delegatskima skupščinama, enako tudi za pomoč vsem ostalim organom, ki so nam pomagali pri našem sodnem delu Prepričani smo, da bo takšno pomoč in sodelovanje možno ohraniti tudi v naslednjih letih; delavci enote pa se bomo trudili, da bomo s svojim delom opravičili vse tiste zahteve, ki jih pred nas postavlja družba v takšnem prelomnem obdobju kot je obdobje stabilizacije in družbenih reform Vodja enote: Janez Obreza, l.r. Poročilo o delu občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani za občine: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Vrhnika - v letu 1982 s tekočo problematiko in s številčnim prikazom obravnavanih zadev za posamezno občino in s prikazom opravil v primerjavi z drugimi pravobranilstvi v SR Sloveniji, kot sestavni del tega poročila. Iz priloženih statističnih podatkov za leto 1982 je razvidno, v kolikih primerih je javno pravobranilstvo zastopalo posamezno občino in krajevne skupnosti na njenem področju v premoženjsko pravnih zadevah. Iz vpisnika P so razvidne vse pravdne zadeve, tj. izterjava premoženjskih zahtevkov pred pristojnimi sodišči do izdaje pravnomočne sodbe. V vpisniku I so zavedene premičninske in nepremičninske izvršbe, na podlagi sodnih in upravnih odločb. V R vpisniku so zavedene vse zadeve, ki sodijo v neposrno postopanje, kamor spadajo, zlasti, mejni spori, razna zemljiškoknjižna dejanja, upravni spori in poleg tega, na podlagi posebnih predpisov vodeni postopki v sporih za določitev odškodnin za odvzeta zemljišča in pregled raznih upravnih in sodnih odločb, ki obravnavajo razpolaganje z družbeno lastnino. Vpisnik M zajema presojo pogodb o prometu z družbenimi nepremičninami, ki jih vršimo na podlagi posebnih predpisov, poleg tega pa tudi pismena pravna mnenja, ki jih dajemo na podlagi zakona o javnem pravobranilstvu iz področja premoženjsko pravnih razmerij organom in organizacijam, ki jih zastopa javno pravobranilstvo. V tem vpisniku pa niso zavedena tista pravna mnenja in pravna pomoč, ki jo daje javni pravobranilec družbenim ter civilno pravnim osebam, na podlagi zakona. Število teh zadev pa ocenjujemo v povprčju - tridnevno. Primerjava tega poročila s poročili, ki jin bodo dali drugi organi občine, bo omogočala ugotoviti oz. sklepati na plačilno disciplino vaših občanov ter aktivnost organov občine pri evidenci in izterjavi. Poročilo o delu javnih pravobranilstev v SR Sloveniji služi za presojo, kako smo porabili dodeljena sredstva za funkcioniranje pravobranilstva in kakšna je bila naša storilnost. Statistično poročilo zajema področje celotne naše regije, iz katerega pa so razvidni podatki za področje posamezne občine za možno primerjavo, kakšno delo je bilo opravljeno za druge občine oz. sofinancerje. Problemi, ki so se pojavljali na področju posameznih občin, so se reševali v konkretnih spisih in so bili v teh postopki tudi rešeni. Na splošno pa lahko ugotovimo, da na področju zastopanja nismo naleteli na posebne probleme, ki bi jih bilo potrebno v poročilu omenjati. Z vsemi, ki smo jih zastopali, smo dobro sodelovali, zaprošene podatke, ki smo jih potrebovali za sodne postopke, so nam, zlasti občine, zadovoljivo dostavljale, v samih postopkih pa tudi aktivno sodelovale. Tako ugotovitev smo lahko podali že tudi v preteklem obdobju poročanja. Ne moremo pa tega trditi tudi o vseh krajevnih skupnostih. Na območju, ki pokriva naše pravobranilstvo je 116 krajevnih skupnosti. Funkcionarji v krajevni skupnosti so izvoljeni iz vrst politično angažiranih krajanov, ne pa strokovnjakov, za posamezne naloge, s katerimi se, kot funikcionarji krajevne skupnosti kasneje srečujejo. Od teh ne moremo zahtevati, da bi se znašli v obilici predpisov, Cesto neusklajenih in v neštetih navodilih. Zato prihaja v nekaterih pravdah do nerazrešljivih situacij, ko ne moremo sodišču ponuditi niti pismenega gradiva, niti ustrezno oblikovanih sklepov, ne da bi se pri tem spuščali v vprašanje pravilnosti postopkov, po katerih so bili taki sklepi sprejeti Največkrat naletimo že na izvršena dejanja, brez ali s pomanjkljivo pravno podlago, ki imajo poleg moralno-političnih tudi materialne posledice. Ker se v krajevnih skupnostih odvija velika gospodarska aktivnost, katere predpogoj je zbiranje sredstev na razne načine, izvajanje dejavnosti in obračuni teh, kar vse spremlja sprejemanje sklepov, sporazumov, pogodb, izvedbenih Pogodb in zunanji vpliv, kot so podražitve, zamude, škode in reševanje zemljiških sporov, ki so vedno prisotni, bi morali biti kontakti med pravobranilstvom, kot posvetovalno službo in organom za zastopanje interesov krajevnih skupnosti, pogostejši in tesnejši. Kljub sestankom, ki jih imamo s predstavniki krajevnih skupnosti in pismenimi navodili, se stanje ne more izboljšati, kajti zaradi reelekcije se morajo ti stiki stalno obnavljati Ko je sodelovanje na primerni ravni, pa pride do novih volitev in se mora začeti kontaktiranje znova. V času slabih kontaktov pa se kljub pomoči, ki jo dajejo organi občine krajevni skupnosti, odvijejo postopki brez zadostne zakonitosti in skrbi za zaščito interesov krajevne skupnosti in krajanov, kar je kasneje težko popraviti v postopkih, kjer se upošteva le delovanje v skladu z zakoni in se v tem smislu tolmačijo tudi sklepi in pogodbe. Zaradi nepravilno sprejetih in oblikovanih sklepov, nezakonitih Pogodb oz. pogodb, ki ne ščitijo dovolj krajevne skupnosti, ker so laično sestavljene, brez upoštevanja pravnih institucij pogodbenega prava, ki obravnavajo zamude, podražitve, jamčenja škode itd., nastajajo često velike škode ne le pri KS, temveč tudi pri občinah. Z aktivnejšim povezovanjem s pravobranilstvom pred vsako akcijo ali sklepanjem premoženjsko pravnih razmerij, povsod tam, kjer ni specializiranih pravnikov oz pravnikov z ustreznimi izkušnjami, bi se stanje izboljšalo. Pravobranilec ne more vedeti za vsako potrebo njegove udeležbe, temveč bi ga morali delavci KS in občine tudi sami na to opozarjati oz iskati mnenje Umestno bi bilo postavljati taka vprašanja pismeno, ker moramo imeti ob obilici predpisov in včasih mejasnih tolmačenjih ali često nasprotujočih si navodilih, dovolj časa, da na vprašanja odgovorimo. Pri informacijah po telefonu ali osebnih stikih se dogaja, da je informacija netočna pa tudi mnenje čestokrat nepravilno tolmačeno Ob takem stanju pa je neizterjanega precej denarja, povzročeno veliko škode in ostanejo nerešena premoženjsko pravna razmerja, ki imajo negativne posledice za odnose med krajani. Posebni problem so odbori, ki so sestavljeni za posamezna območja KS ali vasi in niso skupnega pomena za krajevno skupnost, za elektrifikacijo, izgradnjo vodovoda itd., ki ne delajo kot sestavni del organov krajevne skupnosti in zato niso pravne osebe Pri njih se stekajo velika denarna sredstva, zbrana od krajanov, dotacij krajevnih skupnosti, občine in drugih, ki so nedvomno družbena sredstva in s temi sredstvi zgrajeni objekti so družbeni. Kljub temu pa ti odbori ne morejo biti procesne stranke (ne morejo tožiti, niti biti toženi). Zaradi tega v takih primerih ne moremo zaščititi interesov te skupine krajanov oz. družbenega premoženja drugače, kot da po raznih postopkih prikažemo, da je aktivno legitimirana stranka krajevna skupnost, kar Pa to vedno ni v njenem interesu Tu gre za vprašanje, ki je pričujoče že desetletja, postaja pa vedno bolj pereče zato, ker se polaga vedno večji pomen na dejavnosti krajevne skupbosti, pa tudi zato, ker družbeni organi, kakor tudi fizične osebe, vedno bolj stremijo k uravnavanju pravnih razmerij in k zakonitemu postopanju. Dokler bo javno pravobranilstvo zakoniti zastopnik krajevne skupnosti in občine, kar ima za posledico, da vročitev mimo javneba pravobranilstva nirtfa pravne posledice za opustitev kakšnega procesnega opravila s strani KS in občine, ne bo mogla nastati škoda zaradi motenj pri funkcioniranju teh organov, vendar pa je neprijetno, da moramo tako pogosto predlagati določitev prejšnjega stanja, v katerem KS ni pravilno zastopala svojih interesov, ali pa je zamudila procesna dejanja, ki imajo za posledico veliko škode. Ti primeri nastopajo v vseh občinah, so pa posledica dejstva, da so in bodo tudi v bodoče funkcionarji krajevnih skupnosti izbrani iz vrst družbenopolitičnih delavcev, ne pa strokovnjakov Zato smatramo, da zakonito zastopanje krajevnih skupnosti in občin ne bo smelo biti spremenjeno, če nočemo materialnih in moralno političnih posledic. Ob spremembah republiškega zakona o javnem pravobranilstvu, ki se je uporabljal tudi za delo drugih javnih pravobranilstev, so nastali zaradi neusklajenosti predpisov o izterjavi davkov, problemi pri vknjižbi zastavne pravice ln dražbi nepremičnin, ki jo vodi javni pravobranilec kot zastopnik občine, za neplačane davke in prispevke SIS-om Po predpish in sporazumih pobirajo davke in prispevke SIS-om uprave za dohodke, javni pravobranilec pa je po spremembah zakona bil zastopnik le za občino, ne pa tudi za SlS-e. Da ne Di prišlo zaradi tega do hujših materialnih posledic, ki jih zakonodajalec ni Predvidel, smo zato v tem delu predpise kršili in izterjevali davke in prispevke v celoti. Opozarjamo vas tudi na nerešeno problematiko iz lanskoletnega poročala, ki je še vedno odprta, dokler ne bo predstavljala resnejšega finančnega Problema občin, tj. vprašanje pravne in materialne ureditve plačila odškod-n,n za odvzete nepremičnine v agrarni reformi. Že lansko leto smo poročali, °a po stališču višjega sodišča v Ljubljani, t.j. sodišča, ki odloča v II. stopnji, kot dokončno sodišče v nespornih zadevah na našem območju, ni razloga, da bi se upravičencu do odškodnine za odvzete nepremičnine pa agrarni reformi, ne izplačala odškodnina, ne glede na to, da niso bila do sedaj izdana podrobna navodila o odmeri in višini odškodnine Zavezanec k plačilu take odškodnine je, po odpravi okrajev, občina. Po čl 248 zakona o združenem delu pa je mogoče prenesti na drugo družbeno pravno osebo kmetijsko in stavbno zemljišče, gozd in gozdno zemljišče, ki so družbena lastnina, le neodplačno, oz. le proti povrnitvi višine vrednosti vlaganj v to zemljišče oz. v ta gozd. Razpolaganja v tem smislu so se že izvajala po zakonu o gozdovih in zakonu o kmetijskih zemljiščih, na gozdna gospodarstva oz. kmetijske zemljiške skupnosti. Misliti bo potrebno, da se sprejmejo določila, po katerih so zavezanci do odškodnin dejanski imetniki nepremičnin pridobljenih z agrarno reformo, oz., da morajo ti povrniti ta sredstva, skupaj s stroški postopkov, občini. Iz lanskega poročila ni bilo rešeno vprašanje 40 čl zakona o stanovanjskem gospodarstvu, po katerem bo sporazum sklenjen med vlagateljem, t.j. občino, kot nosilcem pravice uporabe na nekaterih stanovanjih družbene lastnine in skupnostjo stanovalcev, reguliral premoženjsko pravna razmerja za tedaj, kadar ekonomska najemnina ne bo pokrila stroškov za večja vzdrževalna dela, amortizacijo, (iz katere se plačajo tudi anuitete) sredstva vzajemnosti, funkcionalne stroške in stroške poslovanja. To razliko bi morali kriti stanovalci in vlagatelj Vlagatelj občina pa nima za to predvidenih sredstev, niti ni zainteresirana na teh stanovanjih, kajti določilo, da obdrži za ta stanovanja razpolagalno pravico vlagatelj, v tem primeru občina, je protiustavno in nezakonito, kajti s skladom skupne porabe imajo pravico razpolagati le delavci v združenem delu in delovnih skupnostih. Nerešeno iz prejšnjega poročanja je ostalo tudi vprašanje, ki predstavlja problem dela premoženjsko pravne službe, in sicer uporabo določil 143 čl. in naslednjih, zakona o kmetijskih zemljiščih, kakor smo to že poročali v lanskem letu. Pri določanju odškodnin za odvzeta stavbna zemljišča mora občina ponuditi kmetu drugo kmetijsko zemljišče, če tega nima, pa nam sodišče določi rok, v katerem mora poskusiti kupiti nadomestno kmetijsko zemljišče. Zaradi neusklajene zakonodaje pa je situacija naslednja. Komunalna skupnost ki ima denar za pridobivanje stavbnih zemljišč, kmetijskega zemljišča ne more kupti in ga imeti na zalogi, kmetijska zemljiška skupnost pa nima denarja, niti interesa, da bi imela taka zemljišča na zalogi za komunalno skupnost. V bodoče bo sicer družbene interese pri določitvah odškodnin pred sodiščem zastopal družbeni pravobranilec samoupravljanja, vendar bo za nadomestno zemljišče morala poskrbeti občina. Izvajanje nalog po posebnih predpisih, tj. razveljavljanjem pogodb, sklenjenih na škodo družbenega premoženja, smo reševali zaradi neodpravljenih problemov, ki so nastajali zaradi inflacije, kot smo ta problem nakazali v lanskem letu, tako da smo navajali stranke družbenega sektorja, ki so sklepale pogodbe, dosledno na predhodno posvetovanje z javnim pravobranilcem oz. smo dajali predhodno mnenje in pomoč. Tako je s preventivnim delovanjem odpadla večina problemov pri uskladitvi pogodb z zakonitimi določili. Ker posvetovalna pristojnost ne bo spremenjena, upamo, da bomo tako te probleme odpravljali tudi v bodoče. V zvezi s pogodbami vas seznanjamo s problemi, ki so nastali v zadnjem tromesečju leta 1982, ker smo zaradi pomanjkanja goriva potrošili z zastopanjem več časa, kot je bilo to v prejšnjih obdobjih, tako da so nastali pri reševanju pogodb veliki zaostanki O tem problemu smo tako) seznanili izvršne svete občin S pregledom pogodb, tudi ob sobotah in nedeljah, smo zaostanke rešili šele do 15 januarja 1983 Zaradi predlaganih sprememb zakona o javnem pravobranilstvu, katerega osnutek je objavljen v skupščinskem gradivu (skup poročevalec št 1/83) in komentiran v dnevnem časopisju in na pismene zahteve nekaterih občin, naj do 1. 3. sporočimo pripombe na ta predlog, sporočamo, da na ta predlog nimamo pripomb zaradi naslednjega: Naše javno pravobranilstvo je bilo leta 1955 ustanovljeno za okraj Ljubljana, ki je pokrival področje naše ljubljan. regije. Ob nameravani združitvi vseh ljubljan. občin v enovito mestno občino, so se izdvojile iz tega pravobranilstva ljubljanske mestne občine in je tedaj to pravobranilstvo predstavljalo prve oddelke, poleg oddelka za notranje zadeve, bodoče mestne občine Ljubljane. Po propadu te ideje je tako tudi ostalo. Ker je bilo tedaj občinsko javno pravobranilstvo za ostalo ozemlje okraja Ljubljana, personalno zasedeno samo s tremi pravniki in štirimi administrativnimi delavci, smo tedaj zaprosili občino Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, da zaradi neugodnih povezav s sedežem pravobranilstva ustanovi lastno medobčinsko pravobranilstvo. Ti razlogi so danes sicer odpadli zaradi boljših prometnih povezav, predvidene ukinitve bonov in ker nekatere pravdne zadeve za občino Litija odstopa TS enota v Ljubljani v reševanje enoti sodišča v Trbovljah Mesto pravobranilca v Trbovljah in administatorja pa že dalje časa ni zasedeno. Ljubljana, dne 24. 2 1983 Namestnik javnega pravobranilca Benjamin Turk, l.r POROČILO O DELU TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI - ENOTE NA VRHNIKI ZA LETO 1982 1. Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani je v letu 1982 pri izvrševanju funkcije upoštevalo, da je njegova osnovna naloga v zaostrenih razmerah, v katerih potekajo prizadevanja za ekonomsko stabilizacijo, v doslednem in odločnem pregonu storilcev kaznivih dejanj zoper gospodarstvo in družbeno lastnino, v preprečevanju špekulacij in drugih oblik izpodkopavanja odnosov na trgu, v zatiranuu vseh nevarnih oblik kršenja zakonov ter družbenih in moralnih norm. Vse te in še druge naloge iz svoje pristojnosti je javno tožilstvo uresničevalo ob tvornem sodelovanju z drugimi organi družbenega nadzorstva. Pri tem si je prizadevalo ob represivnem še naprej uveljavljati tudi preventivno delovanje: tako je še povečalo število ustnih in pismenih obvestil oziroma opozoril organizacijam združenega dela in drugim družbenim pravnim osebam (preko 20 %), ob tem pa je posvetilo ustrezno pozornost tudi seznanjanju družbenega pravobranilca samoupravljanja, komisij za družbeni nadzor pri skupščinah občin ter drugih organov z ugotovljenimi negativnimi pojavi. Javno tožilstvo je obveščalo o zapaženih pojavih in problemih tudi skupščine občin ter druge organe družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Ustrezno mesto sta imeli v delu javnega tožilstva tudi področji informiranja javnosti ter spremljanja uresničevanja predpisov v praksi organov kazenskega pregona Za leto 1982 je značilno, da je prišlo na vseh področjih dela kot tudi v vseh območjih, za katera deljejo posamezne enote temeljnega javnega tožilstva, do znatnega povečanja prijavljenih storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov Primerjava ovadenih nam namreč v štiriletnem obdobju od pri-četka delovanja Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani pokaže, da je bila smer naraščanja odkritih oblik kriminalitete v letu 1982 še posebej izražena. 1979 1980 1981 1982 Indeks 82/79 ovadene pl.oseba 6268 6694 6976 8116 129,5 ovadene ml.oseba 744 827 923 1180 153,6 ovadeni g.prestop . 576 962 961 1237 214,8 neznani storilci 319» 3434 5235 7232 230,8 Podobno lahko ugotovimo, da na področju polnoletniške kot prevladujoče oblike kriminalitete prikazani porast ni posebnost le ene ali dveh občin, temveč ga opažamo pri vseh enotah, pri čemer v letu 1982 izjemno izstopajo občine v Zasavju (enota v Trbovljah) z indeksom 188. TABKTiA 2 Ovadene polnoletne osebe za. kazniva dejanja po enotah 1981 1982 Indeks LJubljana 5306 112 Domžale 685 723 105 Kočevje 378 732 114 Trbovlje 369 693 188 Vrhnika 360 462 128 a k u p a J 6976 8116 116 Vse to skupaj s podatki za mladoletne osee ter odgovorne in pavne osebe pri gospodarskih prestopkih in nenazadnje zaradi porasta kaznivih dejanj, pri katerih storilec ni bil odkrit, podpira oceno, da gre za realen porast kriminalitete, pa čeprav je kar dobršen del povečanja pripisati tudi intenzivnejšemu delu organov odkrivanja, vsaj deloma pa tudi večji prijavitveni aktivnosti oškodovancev in drugih nosilcev družbene samozaščite. 2. Tako povečane naloge so ob skrbi za ohranitev prednostnih usmeritev ter kakovostnih vsebin terjale bistveno okrepljeno aktivnost, ki se kaže v preko 21 % povečanju števila rešenih ovadb zoper polnoletne osebe (7687), mladoletne osebe (1088 ali 23 % več) in gospodarske prestopke (1208 ali 26,6 % več). Z obtožbami je bilo zajeto skupno 4470 polnoletnih oseb in 651 pravnih oseb za gospodarske prestopke, istočasno pa so bili vloženi pri sodišču tudi predlogi za izrek vzgojnega ukrepa oziroma kazni zoper 41 7 mladoletnikov, tako da je bilo skupno z obtoževanjem zajetih 5538 oseb ali 13 % več kot leto prej. Število izrečenih obsodb je bilo kot doslej največje pri polnoletniških kazenskih zadevah, kjer je bila obsodba izrečena kar 2725 osebam, in seveda pri mladoletnih storilcih kaznivih dejanj. Zaradi narave področja je bila manjša, čeprav še vedno zadovoljiva, pri gospodarskih prestopkih (71 %). Reševanje starejših zadev, predvsem pa pravne nedorečenosti nekaterih predpisov, sta glavna razloga za takšno stanje. Zaradi določene zaostritve kaznovalne politike je bil naš vpliv s pritožbami v letu 1982 količinsko morda manj, zato pa vsebinsko bolj izražen, saj smo terjali zaostritev predvsem pri težjih, ekscesnih primerih kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov, pri tem pa doživeli uspeh v sedmih od desetih primerov pritožbe. V letu 1982 so enote javnega tožilstva povečale aktivnost še pri zagotavljanju udeležbe v postopkih, zlasti na glavnih obravnavah, ki so jih enote Temeljnega sodišča razpisale preko 7600, kot tudi na upravno-civilnem področju, kjer se je še posebej zvečalo število predlogovo za uvedbo postopka o prekršku (za 88 %), predvsem po zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa. 3. Primerjava s prejšnjim letom pokaže, da je porast na področju kriminalitete polnoletnih oseb v največji meri povezan s povečanjem kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje. Zlasti prva kazniva dejanja skupaj s kaznivimi dejanji zoper gospodarstvo ne le nraščajo, temveč je tudi njihov delež v strukturi celotne kriminalitete vse večji; v zadnjih štirih letih se je povzpel od 18,6 % na preko 34 % (oziroma od 1170 na 2779 ovadenih oseb). Pri tem najbolj izstopajo tatvine, velike tatvine in goljufije. Narava dejanj ter predmeti napada dopuščajo določeno povezavo s slabšanjem gmotnega položaja med storilci kaznivih dejanj Družbena lastnina je še vedno najbolj ogrožena v bančništvu, trgovini in gradbeništvu. Med kaznivimi dejanji poleg že omenjenih klasičnih premoženjskih deliktov izstopajo izdaje nekritega čeka, poneverbe ter ponekod primeri nevestnega gospodarjenja. Skupna škoda povzročena s kaznivimi dejanji gospodarskega kriminala po vloženih obtožbah za leto 1982 presega 24 milijonov din in je za 60 % večja kot v letu 1981. Med odkritimi storilci sicer prevladujejo osebe izven oškodovanih organizacij združenega dela. to pa ne pomeni, da je ogroženost pred notranjimi napadi manjša. Zlasti ne, če upoštevamo nekatere odkrite, pa čeprav redke oblike zlorab odgovornih delavcev, pa tudi znatno število prijavljenih kaznivih dejanj z neznanim storilcem Še vedno vela, da organi samoupravne delavske kontrole pa tudi drugi subjekti družbene samozaščite (potrošniški sveti, državi organi ter druge institucije) svoje funkcije ne opravljajo zadovoljivo. Če lahko dalje ugotovimo, da v letu 1982 ni bilo odkritih resnejših napadov na družbeno ureditev in lahko na tem področju zabeležimo le manjši strukturni premik od kaznivih dejanj, s katerimi se sramoti SFRJ k narodnostno nestrpnost vzbujajočim deliktom, pa seje v letu 1982 upadanje cestno-pro-metnih deliktov zaustavilo. Ker pa je do tega prišlo predvsem zaradi porasta najlažjih oblik kaznivih dejanj ogrožanja varnosti v prometu, po naši sodbi ne gre za pomembnejšo spremembo. Zlasti ne, ker jo lahko v večji meri opravičimo z razlogi inflacije gmotnih škod. Že lani nakazane negativne smeri se v okviru mladoletnega prestopništva nadaljujejo Agresivna nota, skupinsko (113 odkritih grup) izvrševanja kaznivih dejanj, predvsem premoženjskega značaja ter izredno veliko število (preko 2300) kaznivih dejanj so posledice ravnanj mladostnikov, ki v večini izhajajo iz nepopolnih ali sicer okrnjenih družin in drugih, za oblikovanje zdrave osebnosti neugodnih okolij. Porast gospodarskih prestopkov pripisujemo v celoti novo uveljavljenemu Zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa. Ker je že sama uvrstitev tovrstnih kršitev na področju gospodarskih prestopkov sporna, saj ne gre za kršitve finančno-materialnega poslovanja, lahko tedaj ocenimo, da se število gospodarskih prestopkov v ožjem dobesednem pomenu besede ni povečalo Navkljub angažiranemu delu nekaterih inšpekcijskih organov tako bistvenih premikov pri odkrivanju in pregonov najtežjih kršitev s področja premikov pri odkrivanju in pregonov najtežjih kršitev s področja zagotavljanja ekonomske stabilizacije ne beležimo. Po 31. 7. 1982 uveljavljeni odlok o določitvi najvišje ravni cen, ki je nadomestil prej prevladujoči režim potrjevanja cen, je osnovni razlog upada prijav s področja zakona o temeljih sistema cen, med katerrrrimi še vedno prevladujejo kršitve trgovskih organizacij združenega dela, v celoti gledano pa kršitve manjših organizacij združenega dela Medtem ko lahko na področju naložb ocenimo disciplino kar zadovoljivo, pa menimo, da manjše število ovad ovadb po zakonih o zavarovanju plačil, o blagovnem prometu, o deviznem in zunanje-trgovinskem poslovanju ter še nekaterih ne odraža realnega stanja zakonitosti v gospodarjenju. Takšno oceno nenazadnje podkrepi ugotovitev, da smo v vsem letu obravnavali en sam primer izsiljevanja prek fiktivnega samoupravnega sporazuma. V okviru gospodarskih prestopkov smo obravnavali tudi večje število ekscesov s področja delovanja športnih društev zoper katere smo vložili večje število obtožnih predlogov. Na koncu naj omenim, da je javno tožilstvo izvrševalo tudi naloge na področju tiska. V letu 1982 sta bili začasno prepovedani dve tiskani stvari, obe prepovedi pa je sodišče tudi potrdilo. Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, Enota na Vrhniki za leto 1982. Tako kot na vseh ostalih enotah Temeljnega javnega tožilstva beležimo tudi na enoti na Vrhniki občuten porast pripada števila ovadenih oseb v primerjavi z letom 1981 Indeks povečanja znaša 128, saj smo v letu 1981 prejeli ovadbe zoper 360 oseb, v letu 1982 pa zoper 462 oseb. Porast kriminalitete pa je v pretežni meri povezan s povečanjem števila kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje. Prvo veliko skupino obravnavanih kaznivih dejanj predstavljajo kazniva dejanja ogrožanja cestnega prometa V letu 1982 smo obravnavali skupno 100 ovadb zaradi kaznivih dejanj ogrožanja cestnega prometa. Primerjava s številom obravnavanih ovadb v letu 1981 pa pokaže rahel upad hujših oblik tovrstnih kaznivih dejanj ter manjši porast kaznivih dejanj po čl. 251/3 in 1 KZ SRS Saj smo prejeli 7 ovadb več kot leto poprej. Obravnavali pa smo dve ovadbi manj za prometne nesreče s smrtnim izidom in 4 ovadbe manj za huda kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa Zaradi primerjave vzrokov prometnih nesreč z letom 1981 smo tudi letos analizirali vzroke za nesreče v zadevah v katerih smo v letošnjem letu vložili obtožne akte. Nep-ri|agojena hitrost razmeram na cestišču je botrovala skoraj 40 % vseh prometnih nesreč, največkrat pa je povezana tudi z vožnjo pod vplivom alkohola, ki se kot vzrok za prometne nesreče pojavlja v približno 30 %. Med ostalimi kršitvami se pogosteje pojavljajo še izsiljevanje prednosti, vožnja po 'evi strani vozišča in nezadostna pozornost na pešce na cestišču. Te ugotovitve veljajo predvsem za magistralne in regionalne ceste, medtem ko so najpogostejši vzroki za nesreče na avtocesti nepravilna prehitevanja, neprilagojena hitrost vozniškim sposobnostim, neprimerna varnostna razdalja in Preutrujenost voznikov. Tabelarni prikaz pripada v letu 1982 na enoti TJT na Vrhniki po prejetih ovadbah in ovadenih osebah za kazniva dejanja s področja cestnega prometa: Vrhnika Cerknica Logatec ovadbe osebe ovadbe osebe ovadbe oseb« 43 37 37 20 20 V letu 1982 smo s področja gospodarskega kriminala prejeli ovadbe zo-Per 145 oseb g ( skupa 99o. 955.513,95 99 .91 97 110 48 96 II. ODHODKI : 6. Tiskanje 7« Materialni stroški 8- PTT strcški «*• SDK strcški Ostali odhodki /f ctomaterial,sejni stroški / 625.cco 12.004 7.co« 1.5oo 12.5ca 567.655,90 12.147.4c 7.o91,9c 1.5oc,7o lo.837,2c 91 lcl lrl lco 86 ?£DPISNIKI SS ; Obvezno3t SS za_1982 Poravnava obveznosti 1982 S I S : 14. Izobraževalna skupnost Logatec 35.100 35.100 15. Kulturna skppnost Logatec 17.55o 17.55o 16. Zdravstvena skupnost Logatec 35.1--c 35-loc 17. Telesnokulturna skupno*t Logatec 11.700 11.7oo 18. Skupnost otrxwkega varstva Logatec 23.400 23.4oc 19. Skupnost socialnega skrbstva Logatec 11.7oo 11.7oo 2c. Skupnost s.cialnega varstva Logatec 5.85o - 21. Raziskovalne skupnost L0gatec 5.85o 5.85j 22. Samoupravna skupnost za zaposlovanje Log. 5.85« 5.85o 23. Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec 35.1jo 35.1oo 24. Komunalno cestna skup..cst Logatec 23.400 23.40- 25. Skupnost za varstvo pred požarem Logatec 11.7io 11.7oj 26. Kmetijsko zemljiška skupnost Logatec ll.7oo 11.7oo skupaj : 234.oco 228.15o 27. 'Skupščina občine Ljgatec 275. ooc 25o.ooc SKUPAJ VSI PODPISNIKI SS : 892.3co 868.274 ^gateo, januarja 1983