GLASILO PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE LJUBLJANA, 5. JUNIJA 1963 - LETO XIII - ŠTEV. 11 # UPRAVLJANJE V ŠOLSTVU in medsebojni odnosi posameznih organov Poudarek na kvaliteti Programi dela posameznih komisij republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti predvidevajo nadaljnji razvoj samoupravljanja v Ob družbenem osamosvajanju beno osamosvajanje vzgojno-izo- družbeni organi, njihova naloga dopolnilno dejavnost načrtno VZgOjnO iZObrOŽevalllŽh UStUllOVCh Vzgojno-izobraževalnih ustanov braževalnih ustanov pa nikakor pa je, da na področju komune usmerjati. To pa ne pomeni, da N, seii Dredsedstva renubliške- hodka oredvsem z bolišo kvali-veckrat naletimo na vprašanje, ki ne more razbremeniti svetov za skrbijo za celotno problematiko bi morali sveti za šostvo dajati „ predse°stva republiške bodka, predvsem z boljšo k ali nas opozarja na neurejenost od- šolstvo, pač pa lahko v določe- šolstva in jo usmerjajo. Da svoje neposredna navodila ali narlko- f Slndlkata delav«v d®la: Kolektivom pa je tre- nosov med organi' šole in organi nem smislu samo spremeni nji- delo prilagajajo osamosvajanju vati šolam kaj in kako morajo- T f ifr1 d®la^ostl’.kl blla ba nud!b vso P°moc. da se bodo komune, dostikrat pa tudi na neo- hove naloge. Skrb za materialna vzgojno-izobraževalnih ustanov, to je stvar kolektivov in družbi v i pete\ 31, V DdmU uveVaVll‘ sa™<>dPravni ^gam; predeljenost pravic in dolžnosti vprašanja so sveti za šolstvo v ne pomeni, da vso skrb prepušča- nih organov na šolah! W j ub temu meddrug^m^bratnav^i moaam ZzoZsti anahzt°odnoIovmS organov v ustanovi. Ce prav ne- glavnem prepustili UO skladov za jo šolam samim. Svet za šolstvo pa lahko nudijo veliko pomoč ko- med druglm oblavaavall.Pr.°Srarn Pozornosti analizi odnosov med soglasja v posamenzih primerih šolstvo, češ da so kot družbeni v občini mora biti organ, ki vo- lektivom z usmerjanjem i^načeE f del0 Posameznih komisij v le-. samoupravnimi m družbenimi or- pridejo do zaostritve, kljub temu organ le oni odgovorni za mate- di politiko šolstva v komuni, se no politiko financiranji domM - tOS?Jem letU:- k°mislle. za razvoJ f.dni upravljanja, točneje oprede- lahko ugotovimo, da v h' tvu ne rialni razvoj šol. Iz prakse pa ve- pravi, da vsestransko skrbi za šo- ne dejavnosti. prnaVlce in dolznoStl enega in gre za načelne spore, r pa za mo, da so prav materialna sred- le, jim pomaga uresničevati nji- Delo svetov za šolstvo kot at ^ in. .notran;ld delltev drugega. nepravilno pojmovanje c žbene- stva največkrat tista, ki nareku- hov program, se zanimati za nji- družbenih organov v komuni mo- r*’ P™181!6 ,za organizacijo y pričetku prihodnjega šolskega osamosvajanja vzgojno izobra- jejo in usmerjajo politiko razvo- hovo materialno vprašanje in vo- ra biti tesno povezano z delom ld lzoDrazevanJe m komisije za ga ieta predvidevajo sklicanje ževalnih ustanov in nedosledno ja vzgojno-izobraževalnih usta- diti skrb za izobraževanje in družbenih organov v ustanovi statute- predstavnikov tistih ustanov, ki izvajanje ustavnih načel. Posa- nov; potemtakem bi morali za- vzgajanje v širšem pomenu bese- Podpirati morajo tak sistem dela V Pogledu financiranja šolstva imajo že kolikor toliko rešeno to de, na primer: skrb za razširitev družbenih organov v ustanovi, ki ^ bil0 Poudarjeno, da je osnov- problematiko, da bi na skupnem kapacitet, usmerjanje učencev v bo pomagal uresničevati družbe- ni Problem v tem- da niso izena- posvetovanju določili smernice za šole druge stopnje, skrb za siste- no-vzgojno-izobraževalni smoter čeni in objektivizirani osnovni nadaljnji razvoj samoupravnih matično izpopolnjevanje učno- in istočasno razvijati in usposab- knteriji za dodeljevanje sredstev organov. Tudi za izdelavo statu- vzgojnega kadra itd. Bdeti bi mo- ijati kolektive kot samoupravne Posameznim šolam. Potrebno bo tov bodo kolektivi na ta način ral nad pravicami samoupravnih organe, kar pa ne moremo samo narediti analize dela zavodov in dobili koristne osnove in pomoč. organov, jih negovati in pomagati z besedami, pač pa moramo pre- Q°loc.ltl objektivne kriterije za kolektivom izgrajevati sistem sa- puščati kolektivom naloge ki naj formiranje dohodka, na osnovi te-moupravljanja. jih samostojno rešujejo ’ ga pa nato Postaviti dober sistem Nemalo skrbi povzroča našim Veliko nepravilnosti se prav v za, dodeljevanje sredstev za delo kolektivom po šolah vprašanje tem času dogaja ob reševanju so arn- Zagotoviti je potrebno mi-dopolnilne dejavnosti, bodisi za- -kadrovskega vprašanja. Nekateri n'mfden Program in materialna radi financiranja ali drugih orga- družbeni organi rešujejo kadrov- sredstva za 'poslovanje šol ne gle-nizacijskih razlogov. Predvsem pa sko vprašanje mimo samouprav- de ?a možnosti komune. Tako bo je dopolnilna dejavnost preveč nih organov, se pravi mimo ko- rno?no zagotoviti dejansko samo- -dh Reformo šolstva izvesti do kraja .. ------ --------- . - .... „.0----, - Kandidatka za kulturno prosvet- prepuščena šolam samim. Neka- lektivov, kar vsekakor ni pravil- stoJno vlogo skladov za šolstvo v nj zbor zvezne skupščine tovari-tere šole imajo dopolnilno dejav- no. Razumljivo je, da kolektivi komunab' šica Francka Varlova je profeso- nost tako razširjeno, da gre na morajo soodločati o tem, koga bo- Osnutek programa za delo ko- rica na Pedagoški akademiji v škodo osnovne dejavnosti, med- do sprejeli v svoje vrste, če jih misije za samoupravljanje in no- Mariboru. Poučuje slovenski je-tem ko druge šole sploh nimajo delamo odgovorne za kvaliteto tranjo delitev dohodka predvide- zik (PreJ je učila na gimnaziji in razvite dopolnilne dejavnosti. Te- vzgojno-izobraževalnega dela. Po- va nadaljnje proučevanje in tako na ESŠ). Diplomirala kot izredni ga problema prav tako ne kaže dobnih anomalij je še več, ven- razvijanje sistema delitve dohod- študent 1956. Je članica OK ZKS prepuščati UO skladov za šolstvo, dar ni namen članka bičati ano- ka, ki bo zagotovil splošen na- Maribor, sveta za šolstvo občine da bi s politiko razdeljevanja malije, ker — kot je že uvodoma predek in razvoj služb ter sti- Maribor, strokovni svetovalec za sredstev usmerjali dopolnilno de- ugotovljeno — so časovno pogo- muliral kolektive in posamezni- srednje in srednje strokovne šo-javnost. Nasa družba zasleduje jene, pač pa hočemo opozoriti ke po kvaliteti in obsegu dela. le pri zavodu za PPS Maribor, svoj vzgojno-izobraževalni smo- družbene in samoupravne organe Zagotoviti je potrebno, da bo lah- »Znanje materinega' jezika v ter, za dosego katerega pa je do- na probleme, ki jih moramo re- ko posameznik v vseh službah naših šolah je zelo šibko,« je re-polmlna dejavnost tudi eden iz- sevati in predvsem v statutih družbenih dejavnosti vplival na kla v razgovoru. »Za to pa so v sil! med Pog°lev’ zato 1® nuin° tudi pravilno uzakoniti. G. C. povečanje lastnega osebnega do- glavnem objektivni vzroki: v uč- nem načrtu (prejšnjem), ki ni dovolj obravnaval jezika, temveč je bil pretežno orientiran literarno, kakor je še zdaj orientirana večina slavistov na šolah — o tem vprašanju prav te dni razprav- ' # Ijajo na kongresu slavistov v Idejnost pouka še vedno zapostavljena "Si S5flprVrt««%ri,i^io™kTr! Profesor pedagogike in psiho- šolah. Se vse preveč jev osored- 8ani Sposobni ljudje zapuščajo Sijn/^n^PSli£ 2g0li traeVbf’nXajhurrenUid°bltl- ^ ^ prvo leto Učiteljišče ie končal 1^e;,nost1 Pa Potisnjena ob Vprašanje, o katerem razmiš-1954 nato je tri leta učitelieval stran- Aktiv komunistov prosvet- Ija kandidat za republiško skupna podeželju se voisa! na Jnn? mh delavcev ie pr®d kndldm ščino tov. Veljko Troha, je tudi verzo in pred kratkfm dirUom^af Zn°Za obravnaval to vprašanje in razvoj šolstva v slabo razvitih Med študijem je služboval nol Sa bo moral spet: v.bistvu gre za krajih. Cernu bi morali biti pro- kai časa v zavodu za delikvpntno dotrani° organizacijo šolske re- svetni delavci, ki poučujejo v tež-mladfno ! Planini pri Rakatrn lo)\me' Pri tem pa se srečujejo jih pogojih, poleg tega še slabše pedagogi s težavami, med kateri- plačani za svoje delo kot enako Življenje ga je metalo sem in mi verjetno najhujša slaba sposobni ljudje v bolj razvitih tja. Bil je še otrok, ko so njego- °Premljenost šol z modernimi uč- krajih? vim staršem požgali dom in vse nimi Pripomočki, učili, sodobnimi Problemov je veliko in novi pregnali na Rab in Gonars. Brid- učbeniki... Zlasti je to občutno predstavniki ljudske oblasti so SREČANJA S POSLANSKIMI KANDIDATI »Mladi tehniki Ljubljane razstavljajo«: 22. maja so v Križankah v Ljubljani odprli razstavo izdelkov tehničnih krožkov skoraj vseh osemletk ljubljanskega okraja ter gojencev Zavoda za gluho mla- - - * . . . ----------- , , . . - -....................... __ dino in Zavoda za slepo mladino. Posebno pozornost so zbujali ke izku»nje vojnih in povojnih Pr3 tehničnem pouku, ki si ga pač pripravljeni, da se bodo spopri-izdelki Zavoda za slepo mladino in uporabni predmeti drugih "" " ' ' t'’7 n ' "'u ’"1f ' šol. (Foto: Milan Šparovec) Prof. Troha Veljko mezni organi komune ob reševa- ključiti, da so sedaj UO skladov nju nekaterih vprašanj posegajo najvišji družbeni organ ža vpra-v kompetence samoupravnih or- šanje šolstva v komuni. Upravni ganov ali organov družbenega odbori skladov si zelo prizadeva-upravljanja v ustanovi. Podobni jo, da bi materialno vprašanje šob pojavi so tudi med organi v usta- čimbolj ugodno rešili, vendar to novi. Ti pojavi so prav v tem ča- največkrat ni samo od njih od-su posledica demokratizacije in visno. V svoji vnemi in prizade-decentralizacije upravljanja na vanju pa včasih gredo celo tako eni strani pa tudi dokaj nepri- daleč, da določajo kriterije vzgoj-lagojene zakonodaje in internih no-izobraževalnim ustanovam,- po predpisov, na drugi strani pa katerih naj razporejajo in troši-tudi osnutki občinskih statutov jo sredstva, s čimer pa posegajo skromno obdelujejo ta problem, v pravice družbenih in samo-Nedvomno so družbeni organi upravnih organov v ustanovi kar upravljanja v vzgojno-izobraže- opravičujejo s tem, da so organi v valnih ustanovah in sveti za šol- ustanovi še premalo zreli in ne-stvo v komunah opravili v dose- sposobni, da bi samostojno go-danjem razvoju veliko nalogo, spodarili. Sveti za šolstvo bi mo-Njihove naloge, dolžnosti in pra- rali tudi sedaj skrbeti za mate- iaeoiene mladine V 70 a ^ bda v proizvodnji, toda prav vice so bile že ustaljene in s po- rialno vprašanje šol in usmerjati pianini se mu je'te vrX U .v nič ^ »e vleče nazaj. Delo z di-zitivnimi predpisi uzakonjene, politiko financiranja. Morali bi na deiavnost približala + 7ZgT jakl (>>ki so že toliko odrasli, da vendar le-te na sedanji stopnji voditi načelno politiko pri vpra- ea D0leg dela na učiteli -° ^ se lahko Pomeniš z njimi kot družbenega razvoja večkrat niso šanju skladov v vzgojno-izobra- vedno privlači. »Na tem enak z enakimi«> i« veliko bolj v skladu z novimi ustavnimi na- ževalnih ustanovah in skrbeti, da ie še toliko neraziskane^ zammivo. čeli oziroma pravicami delovnih se s politiko nagrajevanja dosled- obdelanega, nimamo oblik »TnH. . ... * kolektivov, ki jih imajo po na- no in kvalitetno izvaja učno- cruoirati neprilagoiene dk’,kako >>Toda,« pripoveduje tov. Žo- w> Po Stoni P« vzgojni program, ki ga^ražba ti- g” MolaS nSS ?2 S(*PT “T *™S£ prosvetni delavci ugotavljajo, da nancira. ripi-i 7 niimi Šolskega rala spet razkunti v soh. Dijaki so vzgojno-izobraževalne ustanove Na sedanji stopnji razvoja je kako preveč ' pozabi j amo^na ”10 navdih' "lladin8k,0 konf!;f^0„’ v nekaterih ozirih vse preveč pre- zelo pomembno, da medsebojne mladino; namestili srno i0 v%tl četrtini pPf Je bl+° k 3 5?, puščene same sebi, kar gre na odnose, pravice in dolžnosti zač- rih gradovih, v Planini v Vnr" šala nhh Bllai Sem m--,m P?om’ škodo njihove dejavnosti. Oba po- nemo načrtno urejati in jih z in- žeju in drugod, kakor dk hi hiik koliko3 h - 6^a Porocl.la ° tem’ Java, čeprav sta si popolnoma na- ternimi predpisi v ustanovah in to najbolj prikladno, ie nP P!° Potem c lmel1 Sej’ lzl®t0 ,;' j sprotna, sta škodljiva za razvoj s statuti v komunah uzakoniti, nasprotno težnjam, ki bi PikP!3 res ne S m 'bm pa Povedala’ kaj družbenega upravljanja, pred- Prav sedaj, ko so občinski sta- razvili v neprilagojenih-V fencah mv,orejo na sv?Rh konfe' vsem pa za pravilno razumeva- tuti v končni fazi izdelave in sta- sredstvi bi jim morali nrihulS l i iih ^ bravnavat!. t),st® ?tva^’ nje družbenega osamosvajanja tuti ustanov v pripravljalni fazi, sodobno življenje, okolje soHoh- mi vedo^f^Ja.tr! Prof. Francka Varl let so vzbudile v njem zanimanje težko zamislimo brez primernih jeli z njimi za vso resnostjo, za problematiko družbeno nepri- prostorov, brez orodja in tudi Kandidat Veljko Troha je tudi brez kadra. S pridobivanjem no- eden izmed članov novega repub-vih, potrebnih učnih moči pa liškega odbora Sindikata delav-imajo tudi na novomeškem uči- cev družbenih dejavnosti SRS. sebi samem in ne valiti krivde za slabo znanje jezika na kolege, ki uče druge predmete ...« Pedagoška akademija je v Mariboru zelo potrebna, je nadalje-.... vala. Na osnovnih šolah maribor- Občani Pobrežja pri Mariboru nih upravljanja ne bodo druge- ske§a okraja je nesorazmerje so kandidirali za republiško po- ga kot poslušalci...« med razrednimi in predmetnimi slanleo v kulturno^prosvetni zbor Tov. Žoherjevo poznajo kot ze- učitelji naravnost katastrofalno profesorico politične ekonomije lo kritično državljanko, ki se ra- Samo v občini Lenart na primer na Ekonomski srednji šoli v Ma- da oglaša vsepovsod. »Samo, pre- ki ima sedem popolnih osnovnih riboru tov. Durjavo-Zoher Trudo. seda mi pa to neprestano sejanje šol, /SO le trije predmetni učitelji Potem ko je tov. Žoherjeva kot zarada sejanja samega; mislim, ostali so vsi razredni; v občim izredni študent diplomirala za- da je 'polno raznih problemov, Ljutomer je na osnovnih šolah Razvijati samostojno mišljenje in kritičnost grebško ekonomsko fakulteto (leta 1950), je prešla na ESS, kjer je zdaj že trinajst let. Le dve leti iHi Prof. Durjava-Žohcr Truda vsega dvanajst predmetnih učiteljev itd. Zaradi takega stanjs bo nujno še naprej razvijati PA v Mariboru, tako da bo v prihodnjih letih dobila še ostale predmetne skupine, ki jih zdaj nima. biologija-kemija, likovni in glasbeni pouk ter za telesno vzgojo. Razen tega ima PA v Mariboru zelo razvit tudi izredni študij, ki beleži vsako leto porast študentov. Letos ima akademija nad 100 rednih in okroglo 400 izrednih slušateljev. Po mišljenju tov. Varlove je treba v prihodnje predvsem urediti tri stvari: šolska mreža se mora stabilizirati, takšna, kakršna je; urediti financiranje šolstva, tudi v tem smislu, da ne bo- do tako velike razlike med posa- vzgojno-izobraževalnih ustanov, je važno, da razčistimo načelna nega človeka”, njegov^na*;!000^' V razredu poveduti 1°: ” ' meznimi občinami; v reformira- Sveti za šolstvo v nekaterih ko- vprašanja in jih uzakonimo v nasanja in delovanja o P°~ Z?V’ kl imajo zaradi tako v našem šolstvu, kakor m osnovni šoli pa je treba pogle- rmir> aV, — ------1,-_____j________... -o—-..--o u: _____ P _ * • Poma- promsorjev. tam. na riiorovamu sploh v __.... okolje sodob- mi vedo v razredu povedati toliko težav, ki jih imajo zaradi profesorjev, tam, na zborovanju pa o odnosih dijak-profesor niti besede? Vsi skupaj boste sami v uusan kimavci, sem jim dejala, ne upa- ------- iuuj , Kot predsednik ideoinsi™ ,lom?°StaVit] 2a svoj, prav’ 28 Vod;m dopisne srednje šole ESP Prepuščali družbenim organom družbenih in upravnih organov v misije pri občinskem komiteiu kaj bo ”1° saniha^!b°rsklo„°kra:’’ ki ima treba do kraja izvesti, pri tem pa -ven ouiobvv/ v ii^n.aiej.j.11 vprašanja in jin uzaKonunu v nasanja ni ueiovanja ■Prv^o nrof• 7 .......S --------• u A*«acnj soislvu, KaKor pa je ireoa pogie- munah niso pravilno razumeli enem in drugem statutu. Pravice gati bi jim morali, da bi’in** ~ n« n na zborovan^-! sPl0b v našem življenju, ki se dati, če smo dosegli tiste uspehe, družbenega osamosvajanja vzgoj- in dolžnosti občinskih organov za rastle v njih nove oblili hp«edc.7 ^ • dliak:Profesor niti ne dajo rešiti zgolj z govorje- kot smo jih nameravali. (Tu sta no-izobraževalnih ustanov, ker so šolstvo bi moral vsekakor uzako- manja sveta nad starimi m cdL!" u-imav!; Vsi skuPaJ. boste saml , občutljivi točki matematika ^ečkrat posamezna vprašanja, ki niti občinski statut. Pri tem so še v nemirnih dušah 3 1 Srrd” te se ^„adrn,JltT1 dejala, ne upa- r ^Kandidatka je tudi pedagoški slovenski jezik.) bi jih morali načelno reševati, mišljenje dolžnosti in pravice »Reformo našega šolstva je eicpusuau uiuzucmm uiganom oruzoenm in upravmn uiganuv v naoijc pil oucinskem k-ai hrv i -------- .—T upravljanja oziroma samouprav- komuni. Občinski sveti za šolstvo ima seveda pripombe ah ZIZJZ nrišli G * 1V?S7sPozne,3e’1 k° b°i • sanih okrog 200 slušateljev. Ra- sproti ugotavljati, kaj smo dosegli »irn organom v ustanovi. Drua- s„ in morajo biti tudi v bodmi. ni.m stanju boutoSaVSli K nlttgft.Si E.S foS E-SK 16 M “““ “Vd"Š'“ ?to™a%ismo do,™?. S kij učila tov. Varlova. Znamenju Napredek a tudi problemi.. NOVIH PROGRAMOV 1% I , I Šolstvo italijanske in madžarske manjšine v SR Sloveniji 0 delu sindikalne podružnice mariborskih strokovnih šol Med drugim ima italijanska narodnostna skupnost na Koprskem tudi pravico do lastnega manjšinskega šolstva s poukom v svojem narodnem jeziku. To so šolske ustanove-prve in druge stopnje in predšolske ustanove. Tako imajo devet osnovnih šol z 42 oddelki, gimnaziji v Kopru in Piranu idr. predvideva možnost, da na teh .v Luciji itd. V perspektivnem Število učencev v italijanskih Na zadnjem občnem zboru so skih kuhinj itd. Komisija je preše podružnice mariborskih stro- vzela skrb za zaposlovanje mla-kovmh šol in delovnih skupnosti dine, zato je povezana z vzgojno združile v enotno sindikalno or- posvetovalnico, zavodom za soci-ganizacijo, v kateri je nad sto alno varstvo, mladinskim sodi-članov. Predsednik novega odbo- ščem ter upravami internatov, ra je Dušica Kolarič, medtem ko Komisija za kulturo in druž-je bil za podpredsednika izvoljen beno delo sestavlja program za Albin Presker. Na občnem zboru sindikalne sestanke, študijske in _ , , , x , so ustanovili pet komisij, sprejeli družabne ekskurzije, kulturne in šolah nenehno raste, medtem ko pa so tudi nov delovni program, družbene prireditve članov ter v šolskem letu 1956/57 vpi- Udeleženci občnega zbora so mladinske prireditve. sanih le 269 učencev, jih je bilo sklenili, da se vključijo zastopni- Kljub temu je delo na stro- °k zadnjem vpisu ze 449. Poseb-ki podružnice v društvene, poli- kovnih šolah zelo težko in odgo- n6Sa učiteljišča nimajo, zato^ pa tične in množične organizacije, v vorno (saj se učenci menjajo tri- kadri za učitelje (po' končam organe občin in gospodarske zbor- krat na leto), pa se člani podruž- gimnazijski maturi) na osnovnih niče ne le zaradi popularizacije niče in njenih komisij trudijo tudi pripravljajo v posebnih te- vprašanj o strokovnem šolstvu, za uresničitev bogatega programa čajih v drugih dveh istrskih temveč tudi zaradi zaščite intere- in sklepov, ki so jih sprejeli na okrajih, kjer živi večji del manj-sov sindikalne podružnice, njenih zadnjem občnem zboru. Seveda pa šine. aktivov ter posameznih članov, je za to, da bi dosegli uspešen re- Kot je znano, morajo biti uči-Poudarili so, naj bi iihel odsek za zultat, potrebna daljša mandatna telji na italijanskih šolah pripad-dopisništvo pri tem posebno vlo- doba odbora podružnice, posebno niki italijanske narodne manjši-go. pa večja podpora odločilnih fak- ne, ker pa le-teh še ni dovolj, Organizacijska komisija skrbi torjev, širše možnosti za poglob- jih (začasno) ponekod zamenjuje-za koordinacijo med sindikalnimi Ijeno poklicno delo in ne nazad- jo učitelji slovenske narodnosti z komisijami ter aktivi na posamez- nje — čut odgovornosti vsakega znanjem italijanskega jezika. Do-nih šolah, prevzela pa je tudi skrb člana do svojih nalog. A. K. ločilo londonskega memoranduma za organizacijo sindikalnih sestankov in prireditev. Med drugim bo izdelala študijo o celotni problematiki strokovnega šolstva v Mariboru, posebej pa — ob 25-let-nici tega šolstva v SFRJ, njegovo zgodovino. Posebna komisija skrbi za politično in ideološko delo (za študij ustave in občinskih statutov, zakonodaje, razpravlja o gmotnih vprašanjih članov ipd.). Na se-' Stanke vabi priznane strokovnjake, člane pa opozarja na važnejša predavanja, tečaje in seminarje. Komisija za pedagoško in izobraževalno delo odgovarja za psihološka in didaktična vprašanja, pa tudi za vzgojna ter metodična. Posameznim članom nudi pomoč pri študiju, svetuje jim pri oblikovanju mladinskih ur, ukvarja se z uvajanjem sodobnih vzgojnih in učnih oblik ter metod, med drugim pa še z reševanjem pereče problematike mladinskega vprašanja. Skrbi za uvajanje demonstrativnih delavnic, poklicnih šol, oskrbuje dijake z učnimi knjigami, skriptami ipd. Predlagala je uvedbo takih strokovnih šol druge stopnje, v katerih bi učenci dosegali večje uspehe kot v dosedanjih periodičnih šolah. Komisija prireja tudi krajše tečaje in predavanja. V program sindikalne podružnice je vključena tudi skrb za socialno-zdravstveno delo. Glavne naloge komisije za to področje so: skrb za rekreacijo aktivnega in upokojenega članstva, organizacija okrevališč in taborjenj, posredovanje pri dodeljevanju stanovanj prosvetnim delavcem in vodenje evidence o zdravstvenem in socialnem stanju članstva. Člani te komisije ugotavljajo po posameznih šolah zdravstveno stanje mladine, skrbe za delovanje šol- Ste poravnali naročnino »Prosvetnega delavca« za leto 1963? šolah — v primeru pomanjkanja učnih moči pripadnikov manjšine — poučujejo tudi tuji državljani. Takih kandidatov doslej ni bilo, zato so lani uvedli kot nadomestilo dva seminarja italijanske kulture, namenjene italijanskemu jeziku, književnosti in zgodovini (v Kopru ter v Rovinju). Organizacija manjšinskega šolstva se opira na načelo, da morajo v šolskih odborih predstavljati večino članov pripadniki italijanske narodne manjšine, da morajo učni naqrti upoštevati narodni značaj učenca ter da so v ustreznih prosvetno - pedagoških službah zastopani tudi pripadniki manjšine. Prav tako kot slovensko šolstvo na tem območju, se tudi italijanske manjšinske šole v koprskem okraju borijo s težavami: z zastarelimi prostori, s pomanjkanjem stanovanj za učitelje, slabo založenostjo z učili, s pomanjkanjem opreme v šolskih kabinetih ipd. Nič manjše težave niso bile tudi v zvezi z reformo šolstva, ki je zahtevala nove učne knjige za osnovne šole in gimnazije. Investicijske potrebe tega šolstva rešujemo postopno ter vzporedno s potrebami slovenskega šolstva. Prav v zadnjih letih so bila vlaganja največja. Zgradili so novo italijansko šolo v Bertokih, v Piranu so adaptirali zgradbo, letos so začeli z adaptacijo in dozidavo italijanske osnovne šole Seminar za angleški jezik Oddelek za angleški jezik in književnost na filozofski fakulteti ljubljanske univerze prireja seminar za angleški jezik in književnost za učitelje angleškega jezika na gimnazijah in osnovnih šolah. Seminar bo v Kopru od 4. do 24. VIII. 1963. Na njem bodo pre.davali 3 angleški in 1 ameriški profesor. Kandidati za seminar naj pošljejo prijavo najkasneje do 15. Vi. 1963 na področne zavode za prosvetno pedagoško službo. _ Za seminar je določeno omejeno število mest, zato naj interesenti pohi- programu 1961—1965 je predvidena gradnja novega italijanskega šolskega centra v Kopru. Letos so začeli z deli, za katera bodo porabili 300 milijonov investicij. Znatna sredstva so odmerjena tudi za osnovno dejavnost italijanskih manjšinskih šol v koprskem okraju. Za njihovo osnovno dejavnost je za letos predvidenih nad 60 milijonov din, za investicije 50 milijonov, za učbenike pa nad 3 milijone. Zanimiv je tudi podatek, da veljajo stroški šolanja enega dijaka slovenske srednje šole (v letu 1962/63) v koprskem okraju 100.000 din, italijanskega dijaka (srednje šole) pa 603.000 din. Prav zato, ker v italijanski gimnaziji v Piranu ni mnogo dijakov, je ta odnos tak. V zvezi z reformo šolstva se je postavila potreba po novih učbenikih tudi za manjšinske osnovne in srednje šole. Program izdajanja potrebnih učbenikov bo uresničen do 1966. leta. (V načrtu je 44 učbenikov v italijanskem jeziku.) PROBLEMI DVOJEZIČNEGA Šolstva v pomorju Kot vemo, se je na narodnostnem območju v Pomurju uveljavilo dvojezično šolstvo. To so sprejeli s priznanjem posebno starši madžarskih otrok, saj je tako omogočeno nadaljevati izobraževanje njihovih otrok v vseh slovenskih višjih in visokih šolah. Na pomurskem narodnostno mešanem območju je 14 dvojezičnih šol, ki imajo 93 oddelkov. V šolah je od 2765 učencev 1460 madžarskih. V šestih slovenskih srednjih šolah nekdanjega murskosoboškega okraja je v šolskem letu 1961/62 nadaljevalo šolanje 86 madžarskih dijakov, nekaj pa jih je bilo vpisanih tudi na srednjih šolah v drugih mestih. Tudi v tem šolstvu predstavlja največji problem pomanjkanje učiteljev, ki se za zdaj uspo-tijo s prijavami. Celotni stroški (pri- sabljajo na soboškem učiteljišču javnina, oskrba) znašajo 30.000 dinar- (v p0sebnem oddelku Z obveznim zavod za napredek šolstva shs poukom madžarskega jezika). Po- leg tega imajo v Lendavi že nekaj let seminar iz madžarskega jezika in književnosti za učitelje, predavatelje in vzgojitelje dvojezičnih šol. Pravijo, da bo z ukinitvijo učiteljišč organizirala kasneje redni študij dvojezičnega razrednega pouka mariborska pedagoška akademija. Dvojezično šolstvo v Pomurju bo dobilo do 1965. leta 379 milijonov investicij. M. K. Z občnega zbora Samopomoči prosvetnih in znanstvenih delavcev Občnega zbora Samopomoči prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije, ki je bil pred kratkim, se je udeležilo precejšnje število članov. Po poročilih predsednika UO, blagajnika in predsednika nadzornega odbora so razpravljali o predlogih uprave, posebej pa še o predlogih mariborskih članov. Občni zbor je razrešil staro upravo ter ji poveril vodstvo organizacije za prihodnji dve leti. Občni zbor je sprejel naslednje sklepe in priporočila: Posmrtnina 58.00» din in posmrt-nlnski prispevek 20.000 din za smrtni primer ostaneta v veljavi, letni prispevek za poslovanje pa bo zvišan od 180 na 200 din. Upravni odbor lahko posmrtnino zviša ali zniža v skladu s finančnimi motnostmi. Starostna doba za sprejem v članstvo ostane nespremenjena (všteto 45. leto starosti). Kdor vstopi do vštetega 35. leta, mu pripada 100 posmrtnina, za vsako kasnejše leto vstopa pa se odbije dva odstotka od posmrtnine. Seveda pa lahko tudi tak član doseže 100°/< posmrtnino, če poravna vse prispevke ki so zapadli po njegovem 35. letti. S tem sklepom hočejo odvrniti špeku-liranje s samopomočjo, ki je izrazito socialno humana ustanova vzajemnega podpiranja. Sklenili so tudi, da skuša UO razširiti mrežo poverjenikov ne le na posameznih zavodih, temveč tudi po večjih krajevnih središčih in komunah. Predlagali so, da podele priznanja vsem prizadevnim in dolgoletnim poverjenikom. Po občnem zboru se Je upravni odbor sporazumel z novim sindikatom delavcev družbenih dejavnosti (Samopomoč je odslej v njegovem okviru), naj ostane Samopomoč še vnaprej namenjena le osebju vzgojnih, prosvetnih in znanstvenih institucij. Samopomoč vabi vse, ki še niso včlanjeni, imajo pa pogoje za vstop, naj se vključijo v to stanovsko vzajemno podporno organizacijo. Novi člani republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ob Tednu muzejev 1963 so v prostorih Šolskega muzeja v Ljubljani odprli razstavo »Šolstvo na slovenskem ozemlju«. Razstavljeni so dokumenti o razvoju šolstva pri nas od 12. stoletja do najnovejšega časa. Zlasti je prikazano šolstvo prejšnjih obdobij, vzporedno z bojem in stremljenji slovenskega učiteljstva za sodobno slovensko šolo Na učiteljišču v Murski Soboti uči metodiko tovariš Orešnik Ivo. Kot predsednik sindikalne organizacije na učiteljišču in upravnega odbora, dolgoletni sindikalni delavec, član okrajnega odbora SZDL, pozna dobro problematiko šolstva na murskosoboškem območju. Učiteljišče v Murski Soboti so pred 5 leti znova ustanovili, ker so bile velike potrebe po učiteljih v teh krajih. Letos obiskuje to ustanovo 400 slušateljev. Kakih 200 novih učiteljev bo v letošnjem letu na novo nameščenih. »S tem bomo zdaj prvič lahko govorili o kolikor toliko normalnem delu ha šolah,« pravi tov. Orešnik. Doslej je bilo marsikje tako, da so bili zaradi slabe kadrovske zasedbe skrčeni urni- x f‘a .SC1 nekateri predmeti niso poučevali ipd. Posebno v goričkem predelu - od Hodoša do Beltincev - (Prav tam, kjer tov. Orešnik tudi kandidira za republiškega poslanca.) so razmere v šolstvu dokaj neurejene ... Povečini delovni kolektivi v šolah pri nagrajevanju premalo upoštevajo kvaliteto dela pri vzgoji in izob- raževanju. Toda to je težavno vprašanje. Naše učiteljišče naj bi izvedlo nalogo, da bi izdelalo nekatere Orešnik Ivo pokazatelje za ugotavljanje kvalitete. Pred tem problemom tičimo zdaj ... Eno najvažnejših vprašanj, ki se tičejo dela sindikalnih organizacij, je še vedno izpopolnjevanje sistema družbenega upravljanja; kolektivom bo treba dati tiste pravice in tiste dolžnosti, ki jim pripadajo po novi ustavi... Na šolah imamo še več ali manj administrativno upravljanje; marsikje še ni prišlo do tiste medsebojne odgovornosti, da bi bilo tudi vodstvo zavoda odgovorno delovnemu kolektivu in ne le obratno ... Vsaj z novim šolskim letom naj bi zaživeli novi sveti zavodov, namesto prejšnjih šolskih odborov; ti sveti bodo imeli precej drugačne kompetence - predvsem naj bi vodili bolj načelno politiko zavoda, kolektiv pa naj o podrobnostih sam odloča. Sveti ne bodo tako terensko obširni, pač pa naj bi bili bližji sami šolski problematiki - seveda bo poudarek na vsebinski sestavi svetov. Pri izdelavi statutov bomo morali vse te stvari upoštevati,- je zaključil tov. Orešnik. -dh nega pouka odvisno predvsem od vrste proizvodnje ter strokovne usposobljenosti vodje delavnice. Ker bodo poklicne šole z zunanjim deloviščem zaradi potrebe Razprave o reformi strokov- ne poklicne šole, ki bi imele svo- nito nagrado za njegovo delo in jih postavljamo za delavnice po- šolanja kadrov in pomanjkanja nega šolstva v naši republiki so je delavnice ,ampak se bomo mo- je bil s tem delno olajšan mate- klicnih šol, naj veljajo tudi za rednih poklicnih šol torej še vrsto potrdile zamisel, da je poklicna rali sprijazniti s tem, da bodo ob- rialni položaj socialno ogroženih delovišča izven šole. Predvsem let aktualne, se bomo morali spri-šola najprimernejša oblika usta- stajale še dokaj let za nekatere učencev, je izgubil status učenca mora biti kader v teh delavnicah jazniti s takim sistemom izobra-nove, ki bo izobraževala poklice poklice sedanje oblike izobraže- in s tem mnoge pravice, ki jih strokovno usposobljen, moralno ževanja. Menim pa, da bi lahko širokih profilov. Predvidene so vanja, ko bo učenec dobil prak- uživajo njemu enakovredni učen- m politično neoporečen ter sezna- postopno ta sistem izboljševali, če tudi minimalne zahteve in drugi tično znanje v delavnici izven ci drugih strokovnih šol. Ker njen z osnovnimi pedagoškimi in bi ustvarili take materialne pogo-pogoji, ki jih bodo morale te šole šole, teoretično znanje pa v šoli. predvideva koncept nove poklic- metodičnimi načeli, da mu lahko je, da bi učenci lahko v šolski de-izpolnjevati, da bodo lahko veri- Prav tu pa nastajajo problemi, ki ne šole, da se mora tudi praktič- zaupamo mladega človeka. V de- lavnici dobili osnovna praktična ficirane, to se pravi, da bodo jih poraja uzakonjeni vajenski no vzgajanje in izobraževanje iz- lavnicah morajo biti na razpola- znanja stroke. V prvem letu šo-imele pravico izvajati določeno sistem. Smatram, da je zdaj, ko vajati pod strokovnim vodstvom 6° stroji, orodja in materiali, ki lanja bi torej učenci absolvirali izobraževalno dejavnost in izda- smo na pragu reforme strokov- poklicne šole ne glede na to, kje so potrebni za uspešen praktični poleg teoretičnih predmetov tudi jati spričevala z družbeno prizna- nega šolstva, najugodnejši čas za se opravlja izobraževalni proces, pouk, in končno mora biti higi- praktični osnovni program stro-no veljavnostjo. S tem bomo do- rešitev nekaterih problemov, če bo treba dosledno zahtevati, da ensko-tehnična ureditev delavnic ke v. šolski delavnici pod vod-segli določeno enotnost glede or- hočemo, da bodo sedanje vajen- bo imel ta mladinec status učenca primerna za mladega človeka, stvom učiteljev praktičnega po-ganizacije strokovnega izobraže- ske šole vsebinsko približane po- poklicne šole in ne vajenca ne- Morda so takšne zahteve na videz uka, s čimer bi bilo zajamčeno vanja, minimalne izobrazbe učen- klicni šoli. kega podjetja, šola pa bi morala prevelike, ker pač doslej nismo solidno osnovno znanje. Nasled- cev in vrednotenja teh šol. Verjetno bo najteže rešljiv pri sklepanju učne pogodbe so- bili preveč tankočutni do njih, nja leta učenja bi se učenec Ker je naloga poklicne šole problem vpisa in statusa učencev delovati s svojimi zahtevami in vendar smatram, da je to naj- praktično izobraževal v podjetju, praktična in teoretična izobrazba teh šol. Doslej vajenska šola ni pogoji kot enakopraven partner, manj, kar moramo zahtevati, če s.katerim ima sklenjeno učno poza določen poklic, lahko ugotovi- imela nobenega vpliva na vpis, V sedanjem vajenskem siste- dopuščamo, da se učenci praktič- godbo, šola bi mu pa nudila na-mo, da imamo že sedaj vrsto šol, ker so učenci po dokončani mu je bilo praktično izobraževa- no izobražujejo izven šole. Če bo daljnjo teoretično izobrazbo. S ki so se vsaj organizacijsko zelo osnovni šoli oziroma njihovi star- nje ločeno od šole, nekontrolira- šola morala za pridobitev verifi- tem bi razbremenili podjetja ve-približale obliki poklicne šole. ši sklepali učne pogodbe s pod- no in često nenačrtno. Novi učni kacije izpolniti minimalne zahte- likih skrbi, kako naj organizira-To so nekatere industrijske, kme- jetji in kolikor je bilo teh učen- načrti za praktična znanja pokli- ve, naj veljajo neke zahteve tu- jo osnovni praktični pouk, ob- tijske in druge šole, ki sprejema- cev, toliko jih je šola sprejela k cev še ne bodo dovoljno jamstvo, di za vsako delovno mesto, na enem pa bi podjetja te učence jo učence na podlagi razpisa in teoretičnemu pouku. Ta mladi- da se bo dvignila kvaliteta teh katerem se bo učenec praktično lahko hitreje vključila v uvajanje v katerih dobijo učenci poleg te- nec je postal vajenec in se je če- znanj, zato smatram, da bodo mo- izobraževal. nadaljnjega programa praktične- oretičnega znanja tudi vsa prak- sto čutil zaradi neprijetnega pri- rale šole poleg oblik, ki se delno ^^b izpolnitvi teh zahtev pa ga pouka in specializirano proiz- tična znanja v šolskih delavnicah zvoka te besed zapostavljenega v že izvajajo (obiski v delavnicah, je t3ka oblika strokovnega iz- vodnjo, ker bi učenci že obvla- ali deloviščih. Pri drugi skupini primeri z učenci sorodnih šol ter nadzor nad praktičnim poukom), obrazevanja še vedno pomanjklji- dali osnovna praktična znanja in strokovnih šol, ki jih poznamo često tudi v resnici na delovnem uvesti preverjanje izpolnjevanja va in jo bo treba izpopolnjevati, brez dvoma bi bilo tudi znanje pod imenom vajenske šole, pa na- mestu občutil, da ni učenec, am- tega načrta in kvalitete praktič- Organiziran in pravilno strokov- teh učencev kvalitetnejše. Za staja vrsta problemov, ki jih bo- pak le cenena delovna sila ali ce- nih znanj učencev tudi z vmesni- n0 }n sistematično voden prak- uresničenje te zamisli pa so po-mo morali rešiti, če bomo hoteli lo objekt izkoriščanja. Nikar si mi kontrolnimi praktičnimi izdel- tičm pouk bo izvedljiv le v obra- trebna določena materialna sred-tijdi te šole približati zahtevam ne delajmo utvar, da takih pri- ki. Pa tudi to še ne bo dovolj, če tih, kjer bo skupina učencev pod stva za ureditev šolskih delavnic poklicne šole. Materialna sredstva merov ni več! ne bomo postavili večjih zahtev strokovnim vodstvom učitelja in nabavo reprodukcijskega ma- nam ne dopuščajo, da bi čez noč Zaradi učne pogodbe, ki je te- in pogojev na samih delovnih praktičnega porka v manjših teriala, sredstva za kritje poveča-spremenili vajenske šole v ideal- mu mladincu zagotavljala zako- mestih. Približno iste zahteve, ki obratih pa bo izvajanje praktič- ne dejavnosti šole ter privoljenje Organizacija potika na poklicnih šolah podjetij v tak sistem izobraževanja. Mnoge šole imajo že sedaj pogoje za prehod na to obliko in jo bodo začele uvajati že s prihodnjim šolskim letom, menim pa, da bi lahko kmalu ustvarili te pogoje tudi na ostalih šolah. Za poklice, ki jih ne bi mogli zajeti v ta sistem (npr. trgovski), pa bi ostali pri sedanjih oblikah, le da bi morali biti zagotovljeni ustrezni učni pogoji na delovnih mestih. V zvezi s postopno preobrazbo vajenskih šol v poklicne šole se odpira tudi problem teoretičnega pouka, ki bi ga lahko prav sedaj najbolje rešili. Večina naših sedanjih vajenskih šol je pred leti prešla na strnjeni (periodični) sistem teoretičnega pouka. V primerjavi s prejšnjim celoletnim sistemom, ko je učenec dva do tri dni v tednu obiskoval teoretični pouk, ostale dni pa je bil v praksi na delovnem mestu, je ta sistem v mnogočem boljši, čeprav ni idealen. Celoletni sistem je terjal od učepca stalno menjavo koncentracije od teorije na prakso, učno snov so zaradi prešibke utrditve od tedna do tedna pozabljali, na drugi strani pa je bil učenec le vse šolsko leto povezan s podjetjem (prakso) in s -šolo. Strnjeni sistem pouke pa omogoča učencu poglobitev v učno snov, ga razbremeni skrbi na delovnem mestu, vendar v času pouka izgubi zvezo s podjetjem, v razdobju, ko je na delovnem mestu pa OBČNI zbor društva GLASBENIH PEDAGOGOV Množičnost glasbene vzgoje: mladinski pevski zbor na osnovni šoli Janka Premrla-Vojka v Kopru. Pevski zbor šteje okrog 200 pevcev, vodi ga prof. Stanko Tavzelj Društvo glasbenih pedagogov je imelo v maju svoj redni občni zbor. Razprava je potekala predvsem o reformi glasbenega šolstva. O tej temi je izdelalo že več komisij elaborate, zadnji predlog ie izšel v društvenem glasilu »Grlica« (Letnik IX. št. 1). Občni zbor je ugotovil, da ni moči reševati vprašanja glasbene reforme nič več oddvojeno od drugih splošnih vzgojnih vprašanj, priložnostno in kampanjsko, od primera do primera, pač pa da zahteva temeljite, studiozne analize, ki bo pokazala prizadevanja in pomanjkljivosti glasbenega vzgojstva. Reforma bo morala izhajati iz objektivnih pokazateljev, ki niso vzpodbudni v času epohalnih tehničnih izumov za dolg in naporen glasbeni študij, in iz subjektivnih težav, ki izvirajo iz dosedanje drobnjakarske, neusmerjene in stihijske kadrovske politike, ki išče izhod med znanstveno in strogo umetniško smerjo, ne da bi se dovolj zavestno Pouk estetike na strokovnih šolali? Delo slavističnega aktiva za strokovne šole v Mariboru Revolucija industrializacije ne bo popustila, nasprotno, naraščala bo. In prav je tako, saj nam zagotavlja gospodarski napredek. Toda tehnik je prav tako človek čustva in razuma kot glasbenik. Prava umetnost sega v srce vsakogar. Zakaj bi mu jo odtegovali? Ponuditi mu jo je treba. Tudi tehnik sliši rad lep koncert. Ni res, da družba zapostavlja glasbenega vzgojitelja, družba zapostavlja slabega, nedelavnega glasbenega vzgojitelja, prav tako kot slabega tehnika, ali bi ju vsaj lahko. Kritično analizo pa bo moral opraviti seveda vsak pedagog najprej sam s seboj: Kaj sem storil za svoje dnevno strokovno in ideološko izpopolnjevanje, da bom sVoje znanje vse bolj uspešno posredoval mladini? Ali poznam osnovna gibala našega družbenega napredka? Ali sem si ustvaril in izbral pri svojem strokovnem delu metodo, ki mi je najbližja? Itd. Izvršni odbor Društva glasbenih pedagogov Slovenije je reše-mladega človeka samo neposredni, val poleg vprašanja reforme še »dejstvujoči organizem«. In prav druga organizacijska, strokovna in za tako aktivno, glasbeno-ustvar- idejna vprašanja. Pripravljal je jalno moč gre, ki sveži intelekt, revije, kot solistično-instrumen-bodri duha in vnema mlada srca talno (v Ljubljani in Mariboru), in katere ne more dati otroku orkestralno po okrajih in v okvi-nobena glasba iz aparata. Glasbe- ru republike, organiziral obisk ni pedagog še ni utegnil potrkati članov na IV. rednem kongresu na vrata niti vsem osnovnim šo- glasbenih pedagogov ISME na lam, kaj šele strokovnim, indu- Dunaju, podprl je akcijo Mladin-strijskim, obrtnim in gospodar- 'skega pevskega festivala v Ce- ozirala na potrebe terena, ki je tako v obveznem kot v strokovnem šolstvu in v ljudski prosveti še vedno preveč odtegnjen od glasbene estetske vzgoje. Te pomanjkljivosti se dovolj ne zaveda tudi splošno vzgojstvo, kar kažejo izostanki razpisov mest za glasbene pedagoge, vrhunski pedagogi, odgovorni za popularizacijo in razširitev glasbene vzgoje na vseh vrstah šol in v ljudski prosveti, pa niso dovolj prizadevno pristopili k reševanju, že nekaj let tako akutnega problema. Iniciativo za reformo glasbenega šolstva bodo morali prevzeti pedagogi, ki poznajo razmere in potrebe na terenu, vzgojitelji, ki živijo in delajo med neposrednimi obiskovalci estetskega in etičnega lika bodočega ustvarjalnega člana socialistične skupnosti. Gospodarske, standardne in delno tudi prosvetne prilike vasi in mesta se v pospešeni fazi komunikacij in RTV res da izenačujejo, ne izenačuje pa se ona živa, aktivna, sveža rast duhovne hrane, ki jo lahko prenaša na Prav gotovo je slavistični ak- tu«, na mehanski šoli pa so imeli šoli, dovolj sredstev za realizacijo nih ustvarjalcev. V razpravi po tiv za strokovne šole eden naj- pogovor o filmu »Nočni direktor« uspešne estetske vzgoje itd. končanem praktičnem delu z bolj delavnih aktivov maribor- - seveda so si dijaki predstave Ko so udeleženci na sestankih učenci ki so se je udeležili tudi ; 27 hvalen-. iTu^glavnTrcferarTe Trne! "pr^dl skega zavoda za prosveto in pe- poprej ogledali. Predavanje m aktiva govorili o reviziji pouka dam aktiva, so govonh se o vph- cev brez vsakršne estetske vzgo- sednik društva prof. Peter Lipar), dagosko službo. Člani aktiva ki razgovor — oboje je pokazalo, slovenskega jezika, so med dru- vih filma na mladino. Predlagali ^ medtem ko manjka predpisana organiziral je dva plenuma DGPS. le povezan s slavističnim dru- kako sprejemljiva je mladina za gim predlagali, naj bi uvedli na so, naj bi se založbe zavzele za ti- šolska izobrazba 450 glasbenim Nove podružnice je ustanovil v stvom, so imeli ze vec sestankov, umetniška dela. Mnogi izmed strokovne sole pouk estetike. Za- skanje slik naših filmskih igral- pedagogom 158 učiteljev poučuje Celju v Kranju in v Ajdovščina katerih so razpravljali o pro- učencev še niso bili namreč ni- htevaii so, da bi bilo koordinira- cev s primernim besedilom, prav giasbo poleg ostalega pouka le ni blematiki slovenskega jezika ter koli v gledališču ali na koncertu, no vsaj posredno sodelovanje tako pa tudi slik naših literarnih 13o pedagogov je strokovno ušpo- Občni zbor je razpravljal še o o estetski vzgoji na šolah druge tisti redki, ki jih sedma umetnost VSega učnega kadra in vodstev m umetniških ustvarjalcev, na- sobljenih. ' problemih učnih pripomočkov stopnje, organizirali pa so tpdi privlači, pa so obiskovali le kav- šol pri umetnostni in estetski rodnih herojev itd. S tem bi naj- Glasbeno-vzgojni poklic je publicistični dejavnosti in opozo-predavanja s praktičnim učnim bojske filme. Le-ti so bili ob svo- vzgoji mladega rodu. Pri tem se- bolje izkoristili zbiralno vnemo treba močneje stimulirati! Dru- ril na akcije, ki jih bo organizi- delom v razredu (o poslovnem jem prvem srečanju z umetnostjo veda ne gre le za estetiko v umet- mladine, ki nam lahko pomaga štvo glasbenih pedagogov Slove- rala Zveza glasbenih pedagogov spisju, govornih vajah, obravna- iskreno navdušeni, to pa je hkrati nosti) temveč tudi za estetski čut tudi pri vzgoji in izobraževanju. nije je ugotovilo, da naporni de- Jugoslavije. Cvetko Budkovič vi pesmi, berila ipd.). V letošnjem šolskem letu je dokaz, da zmore vsak pa naj v vsakdanjem življenju, bo še tako preprost — človek do- precej pogrešamo. ga Posebej je zanimivo tudi to, setletni študij za mladino ni prida je mariborska pedagoška aka- vlačen, saj ji daje naziv le stro- aktiv posvetil največ pozornosti leti njene lepote, seveda po svo- 2agovarJall so mlsal d> naj demija organizirala skupaj z za- kovnega učitelja. Prejemki so te- Revij« ZbOIOV V VdeiljU obravnavanju gledališke in Klm- 1%učenci strokovnih Sol in gimna- ske umetnosti. Tako so npr. na gradbeni šoli govorili v nih in naivnih vprašanjih mladih okviru SolskemTem vTaj esauoeni sim govonu v urevzrut nela kot samim, učne ure o Verdijevem »Rigolet- ,T . .... ,. J SlskemTeTu v°saf So° dJamsko^n ^ ^ t^°ki na nost Tasbenega^tudija sThlonl Ob koncu prejšnjega tedna je bila v Velenju vrsta kulturnih prireditev, ki so dostojno počastile Titov rojstni dan. Gojenci glasben^ šole Velenje sp v 28 točkah pokazali solidno znanje. Petsto pevcev na reviji zborov v Radečah nnernn nrpristavn seveda na ne str°kovnih in drugih šolah, pa ska primerjava stopenj in nazivov (Torej tistim zrelim, odraslim JL nozabiti da ie med niimi tudi za administrativne kadre v drugih šol z glasbenimi šolami je „„ ___________ „„„„„„ ljudem, katerih dolžnost je, da bi ^ ’ • J<.nnj.,inr, yh- Podjetjih. Ze v začetku šolskega temeljni vzrok napačne interpre- Novost je pomenil nastop godalnega posredovali in pokazali mladini v nhisirali nai hi tudi leta 80 Priredili (skupno z delav- tacije fiziognomije in ranga po- ansambla, ki ga vodi tovariš Marin. ™t ne le v ra,,„nevanle hece^ne po en’ (izbran) dober film sko univerzo) tečaje za spoznava-, saineznih šol. Snecifičnost elasbe- .Na pevskem festivalu v kulturnei koreografsko umetniško delo, pot ne le v razumevanje besedne umetnosti, temveč še drugih njenih zvrsti). Zdi se, da je mlad človek vse preveč natrpan le s su-Ob priključitvi Radeč k laški obči- boparno snovjb v jezikovnem poni je bila v Radečah, revija pionirskih ukllj medtem ko mu nudimo pre- ir'e1^ek,ovfu:Vnadh5Z00OmiIdihape:: n^veTuje" naTe, kar P^Hke spoznati bogastva ki mu cev iz Radeč, Rimskih Toplic, Lokav- . dobro j* mi1 labkn n„di pstpt- Sa. lahko Posredujejo kulturne ca, Jurkloštra, Zidanega mosta, Reži- užitek ce, Reke in Brez. Nastopil je tudi sko univerzo) tečaje za spoznava- saineznih šol Specifičnost glasbe- ^‘^deiovŠmTesS nje m upravljanje z avdiovizual- nega izobraževanja se razlikuje pevskih zborov velenjske občine. Pse knjižno ter likovno razstavo in koncert. Ko bo uresničeno to, se ne bo več primerilo, da otrok v enajstih letih šolanja ne bo imel nimi sredstvi, pred kratkim pa še celo od sorodnih vej umetniškega tridnevni tečaj o filmu. T-š šolanja. Nci enem izmed sestankov 3k~ harmonikarski zbor iz Rimskih Toplic. Čas je, da bi dokončno razmi- tjva je Milena Godinova predla-zbori so bili dobro pripravljeni za ° tenu kako naj se oblikuje gaia ustanovitev dramske šole. nastop, posebno toplo pa je sprejelo pouk slovenskega jezika na tri- y njej bi se temeljiteje izobraže-občinstvo sedemčlanski zbor šole iz mesečnih periodičnih šolah (ob vau tisti mladi talenti, ki so po-Lokavca. Tokrat se je prvič predsta- minimalno odmerjenih učnih kazali, posebno nadarjenost v VU mladi trogiasni zbor »škrjančkov« urah), da bi izobrazili mlade lju- dramskih krožkih svojih šol. Tako iz Radeč,- zapel je pod/ vodstvom tov. di za njihov poklic, obenem pa bi dobila naša podeželska gledali-Stebiovnika, ki je vodil tudi deset- jih uvedli v spoznavanje umetno- gQa vrsto dobrih igralcev Sicer Manski zbor učencev iz Laškega. Le- sti. To naj bi dosegli ne le z bra- pa Smo takšno šolo že imeli v ta je zaključil slovesno prireditev z njem in razlago, tefnveč tudi z čaSu med dvema vojnama, vodil hiiadinsko himno. obiski gledališč, koncertov, Mladinski pevski zbor, ki ga je vo- Ogledi razstav ipd. Načrti, po katerih naj bi na pa jo je dramski umetnik Milan Skrbinšek. Na avtomehanski šoli je govorila tov. Emeršičeva o filmski Cii pevski učitelj tov. Gorič, je bil Brav gotovo najbolj discipliniran,,Ob- strokovnih šolah razširiirsnov, "pa__ _ „ .... enem pa tudi najboljši v interpreta- prav gotovo ne bodo rodili sadov, vzgoji mladine. Pripovedovala je 5, isnsiT&r-ssft no sprejel, lepo opr za posamezne vrste šol (prilagoje- o filmu »Nočni direktor« (Velika nih učnemu času), sposobnih ka- družina). Seznanila jih je z zgo-drov, knjig, ponazoril, temelji- dovino filma, z značilnostmi film-tejše jezikovne podlage v osnovni ske umetnosti ter z delom nje- stična dvorana »Svobode« pa je pripomogla k prijetnemu vzdušju, pa tudi k uspehu revije. S. S. ^gubi zvezo s šolo. Te hibe so sku.šale nekatere šole odpraviti s čaj, ne pa redna šola. Vsebina in sti, ki v sedanjem sistemu prak-obseg novih učnih načrtov, če tično ne zaživijo, bi imele boljše tem, da so uvedle v času teore- upoštevamo že samo osnutek mi- pogoje za svoje delo. Skratka, če Učnega pouka nekaj ur praktič- nimalnega programa splošnoiz- lotno šolsko delo bi se normalizi- obraževalnih predmetov, nas bo- ralo in povezalo z ustaljenim si-sta prisilili, da bomo izvršili to stemom pouka na ostalih šolah. I" skusah ponekod doseči s pismeni- obremenjeni m predvidena snov b zavedam, da so ostali tel nalogami, ki so jih morali sploh ne bo mogla biti predelana. „ogoii (kadrovski in materialni) Ucenci reševati in prinašati v ko- V tromesečnem sistemu tudi ne bi Lfo5Jilnejši, smatram, da tudi or tekturo svojim predavateljem ali mogli uvesti osnovnega progra- eanizaciiskih oblik ne smemo za Pa z občasnimi sestanki in skup- ma praktičnega pouka, ki sem ga nostavliati himi r-=7ciwimT-i čVnra-u nnhan oH omenil v prejšnjem odstavku, in p ’ . __, ki bo skupno z osnovno teorijo Glavna °Y.ira. ^ uresničevalo šolsko nol- teiu te zamisli, ki pa pri vpraša-nju kvalitete pouka m znanja ne bi smela biti glavna, bo verjetno Pega pouka, če bi bile na razpo-tego delavnice, ali pa so učenci teaeli pouk le 5 dni v tednu, šesti tenu razgovori. Čeprav noben od Navedenih sistemov ni brez pomanjkljivosti, je praksa 'pokazala, ?a je strnjen pouk le primernejši trajal najmanj eno šolsko polletje. *ill Tehnična srednja šola v Ljubljani: dijaki v delavnici leg njih sta nastopila še harmonikarski orkester glasbene šole in tambu-raški zbor. Revija zborov je bila dokaj uspela. Predvsem je močno ugajal nastop mlajših pionirjev iz Šoštanja, ki jih vrodi tovarišica Bukovac. Vsi so bili prijetno uniiormirani. Menimo, da bi na zunanjost morali paziti vsi pevski zbori. Po festivalu so vsem pevovodjem razdelili priznanja za požrtvovaliin delo. Festival pionirskih pevskih zborov v Velenju je pokazal, da tod še ni zamrla prelepa pesem, ki žlahtni srca na j mlajših in ga vzgaja v ljubezni do domovine. -V- Modema učila? sesisvirenke Za praktičen pouk v elektrotehniki, kemiji in biologiji (ter se v nekaterih drugih predmetih) v šolskih delavnicah potrebujemo predvsem določena učila. Sele z njimi lahko prikažemo razne postopke, uporabo modernih instrumentov ter praktično ugotavljamo in uporabljamo zapletene zakone elektrike, kemije in fizike nasploh. Mislim namreč na sestavljenke, ki jih izdeluje izolsko podjetje »Mehanotehnika«. To so mehanične sestavljenke: »Mehano A, B, 1-8« (za pouk strojne tehnike), biolog (s preciznim mikroskopom in drugimi' potrebščinami za razne eksperimente), kemik (z vrsto kemikalij, tehtnico in kompletom za razne kemične poskuse) ter elektro-pionir (z nad šestdeset zanimivimi elektrotehničnimi poskusi).1 Te garniture pa niso namenjene le šolski mladini (ki ob njih e kmalu pokaže nagnjenje za to ali ono zvrst tehnike), temveč orav tako tudi pedagogom. Da-ies sodi takšna garnitura v uči-oljevo delovno sobo, kot je pred leti našla svoj prostor didaktična ali metodološka knjiga. Cafi Predvolilno zborovanje v Velenju O tej občini bi ob koncu smeli pri-nisati še. da ie med tistimi redkimi, ?ržal?dta°Ssfstemmtudi vTodoi^e" .,b), 9® uva-iamo sistem P°klic- žopeTv materialnih sredstvilT S treba bi ea bilo le nekoliko kori-’ mh so1, smatram, da bi morale tem sistemom praktično podalj-gjrati g tudi te šole imeti vsaj v osnovi šujemo teoretični pouk in s tem isto organizacijsko strukturo po- izobraževanje mladine v šolah, v. Po neki tradiciji se je na ve- uka kakor ostale šole in ta te- kar bo terjalo več (sredstev za' ctei šol ohranil trimesečni sistem melji na polletjih (semestrih), zla- redno šolsko delo. Tudi kapacite- strnjenega teoretičnega pouka in sti še zaradi tega, ker ima večina ta šol se na ta način zmanjša rs'L»S-e je P° mo^em mn®niu že strokovnih šol tudi Že sedaj uve- ker namesto treh skupin učencev volilnega delovnega sestanka, ki je za Šolstvo pri velenjski občini sestal ki je' V zadnjih petih letih investiraia preživel. Smatram namreč, da bi den polletni sistem. Nova po- bo šola lahko sprejela na leto le bU VnPY?(ranl delavskega sveta rud- le dvakrat. Pa še tokrat so bili šibko milijardo 47 milijonov dinarjev za teotala vsaka izmena trajati eno klicna šola te ali one oblike naj dve skupini. Stojimo torej pred "sestanka sta ^e^deiežila Se kandi- nizacij!"1 ilani iz gospodarskih orga- gradnjo novih in adaptacije starih °lsko polletje in bom skuhal ta ima vsaj enotno organizacijo po- izbiro: kvalitetnejše, šolanje — dat za poslanca v zvezni kulturno- ‘ ' °1- Predlog utemeljiti: uka in ta naj bo zopet enotna z boljši kadri — več .sredstev ali Prosvf*nlr.zbor tovarišica Stiftar Mi- , a) Tromesečni sistem je bil v ostalimi šolami. S tem bi obenem pa sedanji sistem z-vsemi nere- nT blv ^kandfdtt STuUurnoI tesu kn sr, nastnialp nrvo norir,- odstranili mnoge organizacijske šemmi problemi m sedanja raz- prosvetni zbor Republiške skupščine, tečno -1 ‘J , p . P ‘ težave sedanjih tromesečnih šol položljiva sredstva. Mislim rin 70 Po «uYii?nem poročilu o probiema- {er je bU'tudi'obseg snovi ma^ o težko verjel," da skrbno pretipa in utrdi otrokov besedni zaklad. TU so seveda še vaje v izpeljevanj11 pridevnikov iz samostalnikov, zamenjavanju sinonimnih izrazov-vaja v iskanju različnih odvisnikov iz poljubnega teksta, dodajanje različnih odvisnikov prostim stavkom idr. Vse to bogat* izostritev opazovanja in mišlje" nja. Ob izidu zbornika VI. kongresa jugoslovanskih geografov Osnovne smernice za poklicno vzgojo v osnovni šoli Zbral in uredil Zavod za na- klicnega usmerjanja in lista po-predek šolstva LRS — Mala pe- klicne odločitve. V začetku letošnjega leta je izšel dagoška knjižnica 8; DZS Ljub- Posebno poglavje tega priroč-kot zadnja kongresna publikacija Ijana 1963; 112 strani. nika o poklicni vzgoji v osnovni ganiTacijsko ^"ftrokovno ^kon^esno Težko Pričakovana knjiga «e šoli obravnava nadalje predloge delo. obenem seznanja ta obsežna izšla. S tem, da smo dobili to za delo v posameznih razredih publikacija (na 427 straneh), ki je iz- delo, je izpopolnjena velika vr- osnovne šole, v katerih • so pri-Gamsata dr. SaviSka,Sbralca tudfz zel’ ki ■i0 ie bil0 dosle3 čutiti na kazane konkretne naloge, seve-deiom jugoslovanskih’ geografov v področju poklicne vzgoje v osnov- da ob naslonitvi na veljavni učni ^i. ni šoli. Pri sestavljanju vsebine načrt, kakršne bi lahko prišle v o demeizvezeU geografskih* društev j® sodelovalo več praktikov, ki že poštev pri pouku ter programu sfrj ter o mnogih problemih znan- od vsega začetka sodelujejo pri dela poklicnega usmerjanja na J" Šolske geografije. Mednje poklicnem usmerjanju v naših osnovni šoli Stane Žagar v Kra-ha 'naših šolali "-^takc^^ied^lteviia razmerah, in so navedeni sode- n ju, kakor so ga tam izvajali v ur. kakor tudi glede vsebinske plati, lavci prikazali marsikatero misel šolskem letu 1961/62. Ker računate ,Hei za;ien?a strokovne refera- tudi kot rezultat svoje prakse. mo pri nadaljnjem delu naših šol te, razdeljen pa Je na teme: koncept _ . , . , , in naloge geografije, geografija in tu- Osnovni poudarek celotne vse- na organizacijsko strukturo ne sa-rizem ter pouk geografije - kar so hine te kniise ie v tem da ie do- mo pri nadaljnjem delu naših šol raddTsep"Sšnek0aktuSamo°sU anaaVskupn2fh vzgoja kontinuiran proces, vsem komisij za poklicno vzgojo sestankih, o specifičnih problemih izbira poklica pa končna faza ce- bo ta prikaz dela na konkretni uzične geografije in antropogeografi- lotnega vplivanja najrazličnejših šoli lahko v marsičem opora so-pravijaiinv“lk2ijih0gra£i3° Pa S° raZ" faktorjev doma, v šoli in izven lam oziroma komisijam pri na-2e sam naslov referata s. Ilešiča šole, ki oblikujejo mlado osebnost, daljnjih prizadevanjih na podroc-»Poiožaj i zadaci geografske nauke u Vsebina knjige zajema v pr- lu PoMicnega usmerjanja, o^^anašnjem ^stanju^geografskega vem poglavju v ožjem smislu V zaključnem poglavju najde-znanstveno raziskovalnega dela v na- osnovne smernice ža poklicno mo na se(^mi^ straneh se o i Od knjig jih loči steklo in nemara tudi — visoke cene... ši državi ter v posameznih republi- vzeoio v osnovni šoli in v obsegu seznam literature, ki nudi solni- kan Nakazal je probleme, ki so zna- tela ° elavfa Dr kazuie mesto m- ku mnogo gradiva za poglablja- čilni za vso jugoslovansko znanstve- tega poglavja prikazuje mesio po- . ^n geografijo (ne^ le ^ v^ smishi^dela, klicne vzgoje v okviru vzgoje kot nJeQpjs'ani priročnik pomeni lep sameznih'’ geogrSsldh "društev^ter Pna poklicno vzgojo kot družbeno de- Podobnih problemih v svetu, ie av- javnost, govori o nrinoinih tor o mU pedagoškemu delu sol in g tor nakazal pot naše hodnosti. A. Melik je v »-Nekih geografskih Poglavje o predlogih za delo Problemih Slovenije« govoril o neka- v poklicnem usmerjanju na Šolah terih proučitvah v naši republiki, ki govor: 0 ctonniah noklirneea zaslužijo pozornost zaradi svoje te- govo . ° »topnjan poklicnega meljitosti in novih dognanj ter pove- usmerjanja V Šoli, poklicni pro- zave z vsakdanjim življenjem, v. Dju- blematiki v okviru posameznih žil vprVašanj°enCoP enltnf^ali^de^eSi učnih Predmetov, o čtivu in filmu, geografiji, o njeni specializaciji, o o risbah in prostih spisih, o krož- predmetu m nalogah geografije ipd. klh za poklicno usmerjanje v šo- „ naoisati oceno za brati kako je prišel naprej? Ce dvigniti uspešnost in izboljšati naših šol pouk začetnega branja zem« pr|až2j™jo av0torh geografske ® slovenski jezik v II. razredu ne bo znal v višjih razredih pre- kvaliteto pouka branja Ce pa se le preveč šablonski in metodsko faktorje, ki se zrcalijo v turizmu, ali siuzdo poklicnega usmerjanja pri osnovne šole Vse leto se s kolegi brati sestavka iz knjige, kako ga oklepamo misli, da bi bilo s po- omrtvičen. grafsko-turStičnimi pnjbiemi^Jugifsla- vS sredsTv^S šof ^ Pogovarjamo o tem, ali se bra- bo povedal? Resje, da zdaj še novnouvedbo^očenega^ ocen jeva- vije in Slovenije, pa tudi ožje turistične regije.« Ocenjevanje in pouk branja Ne samo okrog začetnega S—rsrrie- re?eratan8tudiU pouku8 geografiji V nfiifu 1 4»6 naLit bo b®re, napiše pa še toliko, da torej ocenim? Nekaterim se to prave poti v smeri poenostavlja- v vseh razredih se že desetletja SS&SSS^A^SLŠ SJSS&ČSTČZ, g“ nla'=r'----- - aktivizacije učenika u nastavnem Procesu; D. Kompare, Problemi pouka geografije). D., Kompare poudarja, da je treba odmeriti geografiji tisto mesto, ki ji z ozirom na njeno Uspešnost pouka branja je v in le preveč pogosto odmeva v PREJELI SMO OCENO Pertl, dr. Eman: Kožne in spolne poudarek branju Zato pa ga'tudi slovenskega jezika. Torej — ne- prvi vrsti metodski problem. Ni naših učilnicah v urah branja posebej ocenjujemo zadostno. Meni pa se zdi tako oce- le problem nekega razreda ali ne- monotoni: »Beri dalje — ti«, ka- . , . . . .h njevarije krivično. Kako delate ke stopnje, ampak problem vseh kor da se ni izvršila medtem pra- “£soi0“k.i«. .o, da sjsssvansffass: strokovnih šolah je treba 'urediti ne šoi^ir^tTp^^^Mlamnska^knjiga la oceno za slovenski jezik ne sklenili posebej ocenjevati pomanjkljivosti bralnega pouka, kako prihaja otroku pred oci pi- ™ zadostao. Kot sem P-akovala ^ pa ni Pšlo. ^ staUkl na katere nas naši praktiki že ........ - ■ ' Str Blagajne, Dana s sode.ovanjem ne zna večkot zaeno^Nemo- narnreč ni rubrike - branje. Za dolgo opozarjajo in se z njimi šolah, saj vemo, da ponekod pouču- sana beseda in v uho njen živi zvok. O pouku branja lahko trdimo, da je le preveč stagniral, jejo geografijo v presledkih. Avtor A v Knowles“(B A)-Angleščina za n® zna,vef KOt. za e"°', , .. nasvet se vam vnaprej zahvalju- morejo sprijazniti. ... - . ;{S1S' “■V”* “““ al0,”u*- S- )em! . F' Novak Elementarci niso zadovoljni s medtem ko mn silen tdhnični in STO S/raiU ptispevka, 'k, nam „ je po- o učbenikih in ueSo™ibinih prSei 5^13»;“;?™’..?,'.'^,''IS'D,S“" dSiaSkli da llabla brSre*J5 sl,>la naSa "»delavka, veje velika sko regenerirati z zelo vidnimi množic, odpira metodske mozno- aA.WMS.9BMS— K SSSS “ SUSS&Z&K SK !fšti?Clir^nilih0™»woX,mV0lam«k,re," ca- Prev- Franček Safar. Državna za- tem bodo vprašali^ kolegi iz^ vis- njem nekaj ni v redu. strokovni knjigi o pouku začetne- jemo in se bomo še srečevali ob leratu o mnogih problemih, ki so v rožblsiovenUe 1963 Str 291 »vezi s poukom geografije v osnovni ložl5a SIOVen«e> 1963- str- 281 s°li in na gimnazijah. Posebno zanimiva so njegova opažanja in zaključki. nastali na temelju anketnih proučitev in testiranj o geografskem »nanju, ki ga prinesejo učenci osnov-hih šol, na zagrebških gimnazijah. Avtorjeve misli o verbalizmu in zastarelosti metod pri geografskem on-Uku na naših šolah, ki se pojavljajo še marsikje, ter o aktivnem sodelovanju učencev, morajo vzbuditi zanimanje vsakogar. P. Kurtek je pouda-fil, da je treba v naših šolah postaviti pouk geografije na zdrave temelje že v osnovni šoli. V temah sekcije za fizično geografijo so prikazani specifični, splošni in teoretični problemi in proučitve o našem krasu, hidrologiji, glaciacijl, morfoloških procesih, klimi in kartografiji. Štirinajst referatov antropogeograf-ske in ekonomskogeografske vsebine if""' Prikazuje obsežnost tega področia. V ia hjih so avtorji skušali pojasniti z geo- I grafskega vidika probleme, ki so si- j cer v domeni drugih strok, vendar Pa dobe z geografskim pojasnjeva- j njem še bolj jasno podobo. Obravna- giii v Vana snov je v mnogih referatih povezana z vsakdanjostjo, zato bodo Ugotovljeni zaključki koristili tudi hegeografom. s-čs; Ob koncu tega pregleda vsebine llii:; Zbornika le še to: publikacija ni le spričevalo o delu jugoslovanskih geo- i:: K , grafov, temveč tudi o delu slovenskih geografov ter Geografskega društva Slovenije. Tudi prosvetni delavci bo-do našli med razpravami v Zborniku jih razredov, zakaj otrok ne zna marsikaj, kar jim bo koristilo pri < šolskem delu in njegovi lastni iz- Ce govorimo o ocenjevanju ga branja, dr. Rostoharjeva in pouku branja, nas bodo silili, da branja, bi tudi jaz rad podčrtal Metlikina, kar je za nas redkost, bomo začeli bolj in bolj razmiš-dve stvari: eno je ugotavljanje Sodim, da izvira ta aktivnost iz Ijati, razpravljati in tudi ukrepati, in rangiranje učenčevega znanja spoznanja, da je v veliki večini A. Š. v branju, drugo pa je uspešnost oziroma izboljšanje pouka branja. Resda je eno in drugo v tesni medsebojni povezanosti. Ocenjevanje ima gotovo svoj pomen in vpliv pri izboljševanju učenčevega branja, ni pa nek absoluten pripomoček .in ne ključ, ki nam bo kar tako odprl vrata na poti do uspeha. Gotovo ni primarno vprašanje, ali ocenjujemo v nekem razredu branje posebej v spričevalu, ali pa je ocena iz branja zapopade-na v oceni iz slovenskega jezika. Nerazumljivo se mi zdi, čemu naj ; v bi šole uradno ocenjevanje v šol-ittl skih spričevalih reševale anar-' hično. Z oceno, ki bi jo vpisali v "f spričevalo, se kvaliteta učenčevega branja ne bo menjala. In prav za to gre. Odpraviti hočemo učenčevo slabo branje, zato je treba obrazbi. v. Leban Vujaklija Lazar (Jugoslavija): Velika predstava, barv. litografija SPOMIN NA DETELO VABI V MORAVCE Dr. Fran Detela se Je vključil v slovensko književnost pred enainosemdesetimi leti, ko je bil profesor v Dunajskem Novem mestu (1882.). Ko je začel LZ objavljati njegovo prvo ... pripovedno delo (MALO ŽIVLJENJE), V pouku literarne zgodovine tem času srtlo prebrali seveda v šoli pa ga z vprašanji vred raz- je bilo pisatelju že 32 let. srno Slovenci daleč pred avstral- mnogo opisov in različnih tekstov, delimo dijakom. Vprašanja so v svojih otroških letih sem tudi Šoli jasno sliko naše kulturne in vošolcu za šolsko nalogo npr. opis je po vašem mnenju storil junak Loki, sem pisatelja spoznal tudi oseb-'iterarne rasti, ne ve Avstralec poštarja, njegovega sošolca, ma- tako in ne drugače? Za kaj bi se no;v?°L“A0^oje.aec Je bT11,,!ŠH1a12iekar o svoji literaturi ničesar. Samo tere. idr. Enako ravnamo lahko odločili vi? Razložite izraze... v r a . v 3 ' . nekaj imen pozna in nekaj pri opisu živali, krajev, pokrajin, Poiščite v odstavku primere me- je1 Cza PisateijskT IIm? j? napisal Pesmic ki se jih je naučil še v klime itd. — dokler ne preidemo fafor! Kateri staveK m si lahko mnogo — njegova dela pa je objav-nižjih razredih. Pri njih je lite- do opisov abstraktnih pojmov, do izbral slikar kot naslov za svojo Mal MZ, tu* Mohorjeva družba ter farni pouk opravljen že s - tem, misli in čustev. Kot zaključek, za ilustracijo? Itd. siove^ ^Matlca^ obdelajo v enem letu skupno končno oceno na primer, lahko Mnogo nam lanKo pomagajo odločila lani, da bo izdala njegove v šoli dve knjigi. Preberejo ju, damo nalogo, ki bo zajemal^ vse tudi izkušnje o tem, kako ob- spise v šestih knjigah. Detelove spise Enačijo karakterje, pišejo o njih obravnavane teme. Pri tem naj ravnavajo y avstralskih šolah J?™«! Jžek0pbred °d?lgo svitovno ha izpitih, odgovarjajo na vpra- velja: dijaka nikar ne puščajmo poezijo. V solskem letu prebere vojno. Nekaj zvezkov je izšlo že te- šanja, ki testirajo njihovo razu- njegovemu lastnemu tipanju za ves razred antologijo pesmi, ep- daj, neprodane knjige pa so NemcJ Sevanje posameznih odstavkov, odgovorom (treba je pomisliti tu- skih in lirskih, izbranih za posa- SeiaU^v pVaDirevee’ k3er S° 1 P odločajo se za tisto, kar jim je di na tiste brez »fantazije«), zato mezne stopnje. Zdi se mi da je v v prvl knjigi Detelovih spisov ja bilo v knjigi všeč itd. To je sicer naj pokaže v nalogi le, česa se je zvezi s tem prav opnavljanje v prvič objavljena njegova povest zma-•hienitno, da se naučimo brati naučil pri pouku in tudi to, ali prozi zelo dobra vaja v izraža- gomir Kukec, ki so jo našli v lite- knjige — knjig pa je premalo, je po našem konkretnem posre- nju. Potem ko učitelj skrbno po- roketfisi.pu6fiinl med neob]av jenl' komaj dve do tri vsako leto. Ce dovanju postalo njegovo izraža- jasni in razčleni (posebno lirsko) pomiad je, bliža se čas šolskih lahko pove kdo na izpitu kaj o nje boljše. pesem, da ucencem solsko vajo, izletov in zakaj se ne bi odločili za knjigi, ki jo je prebral kot »do- Zdi se mi tudi pametneje, da v kateri morajo strniti vsako ki- ^‘^oravl^Defemistllla kra-niače čtivo«, se mu dodajo za bi s testiranjem dijaka — kako tico v en sam miselni stavek, ki ja?! Kdor bo hotel Stja na obisk, se ‘Posebne zasluge« določeni »bo- je razumel prebrani tekst — izri- povzema pesnikovo misel. Za do- lahko odpelje z rednim avtobusom, bus« odstotki. Učence seznanjajo nili sedanje nemogoče obnove, mačo nalogo lahko poiščejo raz- n^jametftldf^ose^S8 avtobus ‘bdi s pisatelji, a vse skupaj je Vse tisto, kar bi lahko napak ra- ne figure in stilistične okraske, . c “! ! 'ud' Ji Pfemalo povezano. Dela so izbra- zumeli — ali pa je sploh nemo- tipične za avtorjev stil. v nižjih zgrešiti Detelove rofstn^hišl: na njej ba starosti primerno, v izboru pa goče razvozlati — obnovimo in razredih so lanKo oprte na pesmi je spominska plošča. Po domače se ?e Prepletajo pomembnejša dela temeljito prerešetamo. IZŠEL JE »ENCIKLOPEDUSKI RJEČNIK PEDUGOGIJE«, ki so ga uredili profesorji filozofske fakultete zagrebškega vseučilišča dr. Dragutin Brankovič, dr. Pero Simleša in dr. Zlatko Pregrad, sodelovalo pa je še 22 strokovnjakov s področja pedagogike in psihologije. Na 1146 straneh več kot 5000 pojmov Cena 5500 dinarjev Naročniki časopisa »Kolo« ter člani Matice hrvatske imajo pri nakupu vseh knjig, ki jih izda Matica hrvatska, do 30 % popusta. »ENCIKLOPEDUSKI RJECNIK PEDAGOGIJE« bo za vse prosvetne delavce, študente in za tiste, ki se ukvarjajo z vzgojo in prosveto, nepogrešljiv in praktičen priročnik. Knjiga je natisnjena na prvovrstnem papirju, zelo lepo je opremljena, saj je vezana v platno, z zlatotiskom na naslovni strani, ima pa tudi varovalni ovitek v treh barvah. Lahko jo dobite v vseh knjigarnah in v založniških podjetjih na obroke, če predložite potrdilo, da ste v delovnem razmerju. Zahtevajte v založbi najnovejši seznam knjig in pogoje za vpis v članstvo Matice hrvatske. Nakladni zavod Matice hrvatske Zagreb, ul. Matice hrvatske 2 Tekoči račun pri NB Zagreb 400-18-1-1097 Dijaka tudi proste naloge. Tem je veliko rekl0 hiši »pri jiirku«, sin teda-------------------»n««'"«—*- in kmeta pa je angleške literature z ^vstrail- lahko navadimo h gibčnosti in - posebno mlajši dijaki pa (puate* Deteia,. skirni avtorji. natančnosti pri branju tako, da vajo, da jim das prostovoljno sedaj je pisateljeva rojstna hiša v »s ms****: £, »rs opiše, porabimo tri ure. V čin do razmnoževalnega stroja), M. M. iože Zupančič DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Priporoča naslednje publikacije MALE PEDAGOŠKE KNJIŽNICE: Gustav Šilih: UČNA NAČELA NAŠE ŠOLE 400 din Jože Širec: NESTANDARIZIRANI UČNI TESTI ZA KEMIJO 460 din Vladimir Cvetko: ENO LETO IZVAJANJA ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI 250 din Milan Dolgan: PRIPRAVE IN REZULTATI DVEH DRAMATIZACIJ 400 din Fistrovič-Kordaš: TUJI JEZIKI ZA OTROKE 400 din Marija Švajger: JEZIKOVNE IGRE 400 din Venceslav Čopič: metrski sestav IN UČNO NAVODILO 200 din OSNOVNE SMERNICE ZA POKLICNO VZGOJO V OSNOVNI ŠOLI 300 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite na- ravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. STKAN 6 Razpisi delovnih mest »Boj za obstanek« na TV OSNOVNA SOLA VRHOVCI — občina Ljubljana-vič-Rudnik, razpisuje delovno mesto UČITELJA ZA MATEMATIKO-FIZIKO —P—PRU — stanovanja ni, prometne zveze. POPRAVEK V razpisu za delovno mesto uči- telja za telesno vzgojo, dne 20. aprila 1963, je pomotoma izpadla pripomba moški. • Šolski odbor Osnovne šole v Gabrovki razpisuje v šolskem letu 1963/64 službena mesta za 3 učitelje Pogoj: učiteljišče z diplomo. Samske sobe na razpolago. Red- Po 97. členu svojega statuta objavlja svet VIŠJE PEDAGOŠKE ŠOLE V LJUBLJANI RAZPIS za vpis rednih in izrednih študentov v I. letnik Višje pedagoške šole v Ljubljani v študijskem letu 1963/64 I. Kandidati za vpis na VPŠ se lahko vpišejo na naslednje predmetne skupine: 1. slovenski-srbski ali hrvatski jezik, 2. ruski-slovenski jezik, 3. angleški-slovenski jezik, 4. nemški-slovenski jezik, 5. zgodovina-zemljepis ali zemljepis-zgodovina, 6. biologija-kemija, 7. matematika-fizika ali fizika-matematika, 8. glasba, 9. likovna vzgoja (vezana na katerikoli predmet razen na tehnično vzgojo in glasbo), 10. tehnična vzgoja z osnovami fizike, 11. defektologija: a) ortopedagogika, b) surdopedagogika, c) tiflopedagogika (samo za izredne slušatelje) in 12. eventualno angleški-nemški jezik. II. Na VPg se v študijskem letu 1963/64 lahko vpišejo tisti kandidati, ki so končali naslednje šole: 1. na katerokoli predmetno skupino se lahko vpišejo tisti, ki so z zaključnim izpitom končali učiteljišče, gimnazijo ali srednjo vzgojiteljsko šolo; 2. na ustrezne predmetne skupine tisti, ki so z uspešnim zaključnim izpitom končali tehniško srednjo šolo ali enakovredno strokovno šolo, na kateri je trajal pouk najmanj štiri leta: na jezikovne skupine: srednjo ekonomsko šolo; na skupino zgodovina-zemljepis: srednjo ekonomsko šolo, pomorsko srednjo šolo (komercialni oddelek); na skupino biologija-kemija: srednjo kmetijsko šolo, srednjo gozdarsko šolo, kemijski oddelek tehniške srednje šole; na skupino matematika-fizika: tehniško srednjo šolo, srednjo gradbeno šolo, pomorsko srednjo šolo (strojni in navigacijski oddelek); na skupino glasba: srednjo glasbeno šolo; na skupino likovna vzgoja: šolo za oblikovanje, sred-dnjo tekstilno šolo in grafično šolo; na skupino tehnična vzgoja z osnovami fizike: tehniško srednjo šolo, srednjo gradbeno šolo, šolo za oblikovanje, pomorsko srednjo šolo (strojni in navigacijski oddelek), industrijsko ali vajensko šolo za kovinsko, lesno in elektro stroko z rednim štiriletnim poukom; na defektologijo: srednjo medicinsko šolo. ■ 3. V I. letnik posameznih predmetnih skupin se lahko vpišejo tudi tisti kandidati, ki niso končali nobene izmed ustreznih šol, navedenih v točki 1. in 2., če t so stari 18 let in če imajo štiriletno uspešno strokovno in pedagoško prakso v dejavnosti, ki ustreza študiju predmetne skupine, namenom šole in nalogam bodočih vzgojiteljev (režiserska ali knjižničarska praksa npr. ustreza študiju slovenskega jezika, vodstveno delo v godbenih ali pevskih skupinah ustreza študiju glasbe, industrijska dejavnost študiju tehnične vzgoje in podobno). III. Sprejemne izpite iz posebnega dela opravljajo: 1. vsi kandidati za vpis na glasbo ,2. vsi kandidati za likovno vzgojo, 3. kandidati iz tehniške srednje šole — kemijski oddelek, ki žele študirati biologijo-kemijo, opravljajo ustni sprejemni izpit iz biologije. Sprejemne izpite iz splošnega in posebnega dela opravljajo kandidati, ki so dovršili industrijsko ali vajensko šolo, in kandidati, ki nimajo formalne šolske izobrazbe druge stopnje. Obseg splošnega In posebnega dela sprejemnega izpita ter literature za pripravo k sprejemnim izpitoin dobe kandidati osebno ali po pošti v tajništvu šole. Sprejemni izpiti bodo predvidoma od 10. septembra dalje. O času opravljanja sprejemnega izpita bodo kandidati posebej obveščeni. IV. Vsi kandidati, ki se žele vpisati v I. letnik v študijskem letu 1963/64, se morajo za vpis pismeno prijaviti. Prijava mora biti poslana na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani (Stari trg 34) do 25. avgusta. Priglasitev naj obsega: L Prijavo s točnim naslovom kandidata; v njej naj bo navedeno, na katero predmetno skupino se želi kandidat vpisati in ali namerava študirati redno ali izredno. Prijava mora biti kolkovana z državnim kole-kom za 50 din. 2. Priloge, ki naj bodo kolkovane z državnim kolekom ža 30 din so: a) originalno maturitetno spričevalo oziroma spričevalo o zaključnem izpitu ali zaključni šoli. b) izpisek iz rojstne matične knjige (rojstni list), c) življenjepis, č) mnenje šole, zavoda ali podjetja, kjer se je kandidat šolal ali bil zaposlen, o kandidatovih sposobnostih in nagnjenjih za poklic učitelja ali vzgojitelja, d) kandidati, ki niso končali ustreznih šol, morajo predložiti tudi potrdilo o štiriletni delovni praksi in uspehu prakse. e) kandidati za izredni študij morajo predložiti tudi potrdilo delodajalca, da so v stalnem delovnem razmerju, f) kandidati naj prileže znamko za obvestilo o sprejemu. Prispevek za kritje stroškov izrednega študija bo določen kasneje. Kandidati ga bodo v celoti vplačali ob vpisu na šolo. Redni vpisni rok je od 25. septembra do 5. oktobra. Vsa nadaljnja pojasnila in informacije o razpisu in študiju daje tajništvo. VIŠJA PEDAGOŠKA ŠOLA V LJUBLJANI na avtobusna proga Gabrovka— Ljubljana preko Litije. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. • Komisija za razpis prostih mest učnega in vzgojnega osebja podaljšuje razpis prostih mest: ravnatelja gimnazije Nova Gorica; upravnika dijaškega doma Nova Gorica; upravnika vzgojnega otroškega vrtca v Dornberku, ki je bil objavljen 20. aprila t. i. v »Prosvetnem delavcu« št. 9. RAZPISNA KOMISIJA SS ObLO NOVA GORICA • Šolski odbor gimnazije v Murski Soboti razpisuje mesto PROFESORJA TELESNE VZGOJE (moški, družinsko ali samsko stanovanje zajamčeno). • Šolske delavnice tehniškib šol v Ljubljani, Gorupova 6 razpisujejo delovno mesto STROKOVNEGA UČITELJA ALI UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA ZA OBDELAVO LESA Pogoji: Diplomirani tehnik lesne stroke ali visokokvalificiran delavec s 5 let prakse pri praktičnem delu. Interesenti naj se osebno ali pismeno zglasijo v upravi Zavoda. • Šolski odbor učiteljišča TOLMIN podaljšuje razpis sledečih delovnih mest: — pomočnika ravnatelja — P, — učitelja za pedagogiko, psihologijo in metodiko — P, — učitelja za angleščino in nemščino — P, — učitelja za francoščino — P, — učitelja za zgodovino — P in — učitelja za kemijo in biologijo — P. Za vsa razpisana mesta bodo do konca leta 1963 na razpolago i družinska komfortna stanovanja. Prednost pri dodelitvi stanovanj imajo učitelji za pedagogiko, an-gleščino-nemščino, zgodovino, kemijo in biologijo. Nastop službe 1. septembra 1963. Osebni prejemki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. • OSNOVNA SOLA LJUBLJANA VIC POPRAVEK V rednem razpisu prostih delovnih mest, objavljenem v 9. štev. našega lista, je bilo pri razpisu za osnovno šolo Vič izpuščena opomba, da šola potrebuje za telesno vzgojo moško delovno moč — U ali PRU. SAMOOBRAMBA 5. življenjski krog: Številne živali, ki živijo v morju, potrebujejo orožje, s katerim se branijo sovražnikov, se tako zavarujejo in ohrani jl>. Naj pogostejše obrambno sredstvo je beg. Kot primer za to navaja dr. Stohr oceansko ribo tuna, ki naj hujšemu roparju, morskemu psu, uide le s hitrim plavanjem. Za to ribo je značilno močno mišičasto telo in hidrodinamična oblika, dolge in ozke plavuti. Zato je tun sposoben preplavati izredno dolge razdalje. Druga morska okolja se razlikujejo od odprtih oceanskih voda, zato jim morajo biti tudi obrambna sredstva prilagojena. Morske živali imajo na voljo več vrst obrambnih sredstev. Tako imajo na primer počasne ali sploh negibljive živali sposobnost, da hitro reagirajo, npr. školjka, ki v primeru nevarnosti v trenutku zapre lupini in tako zavaruje mehke telesne dele. Ribe, ki sicer dobro plavajo, štedijo z energijo in lagodno plavajo, se ne bojijo večjih rib, ker se zavedajo, da lahko vsak hip pobegnejo. Ribe imajo često obrambne bodice, nekatere na plavutih, druge na obeh straneh telesa, ob repu (riba »kirurg«), ki jih sama steguje in lahko napada sovražnika. Bodice so v splošnem znamenje počasnih živali, npr. morski ježki. Tudi jastog ima polno bodičastih izrastkov, celo zastopniki nekaterih morskih ščetin-cev imajo bodice, ščetine, celo strupene. Izredno strupeno bodico 'ima raža, tudi škorpena, zlasti na glavi. Posebna oblika obrambnega sredstva je napihovanje pri ribi napihovalki, ki se s požiranjem zraka lahko napihne kot balon, da jo Je nemogoče ugrizniti. Nadaljnja vrsta obrambnih sredstev so debele lupine polžev v obliki hišic. Hiton npr. ima lupino samo od zgoraj, z nogo se namreč močno prilepi na podlago. Solidne kamnitne zgradbe A gradijo kamene koralje. Kamnitne cevke si delajo tudi nekateri nečlenarji — cev-karji. Posebne vrste apnenčast oklep, sestavljen iz gibljivih ploščic. ima morska zvezda. Tudi morska želva ima močan oklep. • V samoobrambi uporabljajo morske živali tudi pesek, v katerega se hipoma zakopljejo. Lep primer za to je ploščat rak porcelanar, ki ima ostre robove, ki mu pomagajo, da hitro izgine v pesku. Pri zakopavanju si pomaga porcelanar tudi z robatimi škarjami. V pesek se zakopava tudi polž porcelanka, najzanimivejša pri tem je vsekakor morska zvezda, ki uporablja, pri zakopavanju vso množico brazdnih nožič. Celo nekatere ribe se zakopavajo. Nato dr. Stohr navaja še druge primere samoobrambe, kakor so na primer razni varljivi znaki (riba metuljček z veliko piko na repu). uporaba kamuflaže, npr. morski list, nekateri raki. ki posnemajo gričke in kupčke na morskem dnu, zopet rak, ki na svojem oklepu nosi morsko trave. Morska trava namreč na raku ne poganja korenin, temveč je pritrjena s posebno ploščico. Samoobramba ni le enostranska, lahko je kombinirana. Tako na primer pomagajo škarje raku pri prehranjevanju, da z njimi zgrabi in obdrži plen, hkrati pa tudi v samoobrambo. Prav tako tudi sipa: skrivanje pod kamni, močne lovke in čeljusti ter črnilo iz črnilnega mehurja. Avtotomija je tudi eden izmed načinov samoobrambe. Žival v nevarnosti žrtvuje del telesa v blagor celote, npr. morska zvezda, kačjerepi. ZNANSTVENO RAZISKOVANJE MORJA 6. življenjski krog: Pričujoči film nam bo pokazal tri vrste problemov, in sicer: 1. kako ohranjevati naravne vire bogastva v morju, 2. kako v človekov prid povečati produktivnost morja in 3. kako napredovati pri znanstvenem raziskovanju morja. Kot prvi primer bomo videli, kaj se zgodi, ko pride v morje odpadni material civiliziranega sveta. Spoznali bomo proučevanje marinobiološkega laboratorija na univerzi Miami v južni Floridi. Gre. namreč za raziskovanje tako imenovanega 5 milj širokega in 30 milj dolgega Biscaynskega zaliva nasproti Miamija med južno Florido in verigo otokov. Tod je bilo morje svoje dni čisto in polno rib. Pozneje, ko so se naselili ljudje vzdolž obale, je pričelo prihajati vanj vedno več umazanije in naravno ekološko ravnotežje se je porušilo. Pri tem procesu sodeluje več činiteljev: v morje speljana kanalizacija, razne zgradbe in naprave, kot so na primer jezovi, valobrani idr. Tuji material posredno dovajajo v morje številni kanali, speljani v reke, nekatere odplake pa se stekajo v morje tudi neposredno, tako npr. one od ladjedelnic, tovarn itd. ter onečejajo vodo Biscaynskega zaliva. Levji delež pri omenjenih spremembah morske vode v zalivu ima vsekakor kanalizacija. Včasih so se iztekali v zaliv odpadki od približno četrt milijona prebivalcev. Pozneje so ob obali zgradili tovarno za predelavo odpadkov. Raziskovalce je namreč zanimalo, kakšne spremembe so nastopile med stanjem pred predelovanjem in potem, ko so sezidali tovarno. Raziskovali so v ustju reke Miamija. V določenih časovnih presledkih so pregledali število in vrste živali, ki živijo na dnu zaliva. Ugotavljali so, kako spreminjajoči se pogoji v okolju vplivajo na življenje živali, ki živijo na določenem dnu; nekaterim ži- valim namreč umazanija prija,; drugim škoduje. Večje živali dobijo tako, da blato presejajo z različnimi siti, bakterije pa love s posebnimi bakterijskimi filtri. Bakterije nato v laboratoriju znanstveno obdelajo in identificirajo. Zlasti pomembno je, ko gre za razne patogene bakterije, povzročitelje nekaterih nalezljivih bolezni. Nato nas film uvede v raziskovanje na področju naravnih virov. Zanima ga ena naj lepših morskih rib, tako imenovani atlantski tar-pon. Ker so na vsak način hoteli obvarovati omenjeno ribo iztrebljenja, so morali natančno proučiti njen način drstenja in selitve, ki sta bili dotlej neznani. Raziskovalna ladja nas popelje na mesto, kjer. je teh rib obilo, in sicer v bližino otoka Gasparillo. Pri delu so udeleženi tudi športni ribiči, ki ugotavljajo rast rib, na podlagi primerkov lusk živih rib v vodi. Tar-poni so do 125 kg težke ribe, ki jih ribiči včasih težko obvladajo. Ujetim ribam s šilom prebijejo na hrbtu kožo in hrbtno mišico, skoznjo potegnejo rumeno nit z oznako raziskovalnega laboratorija ter jo izpustijo. Ko pozneje kdorkoli ujame signirano ribo, jo izroči laboratoriju in ta lahko ugotovi njeno rast in razširjenost. Drug problem je povečanje produktivnosti morja. Ribe in druge lovne morske živali se pojavljajo sporadično. Nastaja problem, kako napraviti, da bi se te živali pojavljale enakomerno. Tu nam film kaže dva primera: lov kozic na obali Floride. Lov na te rake zahteva velike investicije za čolne in opremo. Zato je za ribiška podjetja važno, da vedo, kje so kozice, kako so razširjene in kako hitro rastejo. Tu označujejo cele skupine - do 20.000 rakov — tako, da jim vbrizgajo v bližini repa neko rastlinsko neškodljivo barvilo, ki se razširi po vsem telesu, trajno pa ostane v bližini škrg. Nato jih spustijo v morje, kjer so jih ujeli. Na tej osnovi lahko ugotavljajo njihovo razširjenost in rast. V drugem primeru gre za to, kako povečati letno produkcijo rib. Takšna vprašanja so skušali reševati v ZDA s podvodno televizijo. V ta namen so spustili na dno morja, kjer so raziskovali, past, v katero so namestili televizijsko kamero in meso lignja, na katerega rad prime predstavnik rib Sebastes marinus. Vabo so nastavili na vhodu pasti. Televizijska kamera opazuje in sporoča po kablu v elektronski center ladje, kjer se posnetki filmajo za poznejše raziskovanje. Tako poskušajo ameriški znanstveniki dobiti tudi s televizijsko kamero podatke o razmnoževanju rib. Nato nam film kaže raziskovanje močvamih predelov, v katerih raste mangrovec in jih civilizacija še ni načela. Krečič Ivan Zaposlitev Slovenec, profesor srbohrvaščine z enajstletno prakso, Išče službo v Sloveniji. Edini pogoj: enosobno družinsko stanovanje. Ponudbe pošljite do i. julija na naslov: Cajnko Gojko, Titov trg 19, Slavonski Brod. »PROSVETNI DELAVEC« izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SR Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva 33-122, int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina 400 din, za šole in druge ustanove 100 din — Štev. tek. računa 600-14/608-16 — Tiska CZP »Ljudska pravica«. Obvestilo Po daljšem presledku je Višja pedagoška šola v Ljubljani za študijsko leto 1963/64 ponovno razpisala študij surdopedagogike. Da bi kandidatom olajšal študij, bo Zavod za gluho mladino v Ljubljani sporazumno s komisijo za štipendije OLO Ljubljana razpisal za redne slušatelje surdopedagogike šest štipendij. Izrednim slušateljem štipendij ne moremo dodeljevati. K vpisu na surdopedagogiko vabimo mlajše učne moči s prakso, absolvente učiteljišč, kot tudi absolvente gimnazij in srednje vzgojiteljske šole. Obletnica mature Maturantje 5. a letnika mariborskega učiteljišča, ki so maturirali leta 1958, naj javijo tov. Borislavi Murko (Osnovna šola »Prežihov Voranc«, Gosposvetska c. 10 Maribor), ali se nameravajo udeležiti proslavljanja 5-letnice. Usnje, usnjeno galanterijo čevljorsko-sedlarsko orodje in potrebščine - avto gume, tehmično gumo - plastične mase, plastično galanterijo -tehnični tekstil, vrvarske izdelke zaščitna sredstva -kovinsko galanterijo - bižuterijo -domače in uvožene igrače -izberite v sortiranih zalogah veletrgovine LJUBLJANA Bežigrad 6, — Tel; 32-394 lllllll!!!ilillIlll!i]|l!IID!ini!ill!IVIIlll||||||!lllW Pravkar izšlo A\ ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA UUBUMfi, Titovo 3 je izdala zanimivo in pomembno knjigo DJ0RDJE RADENK0VIČ: »Maršali, generali in politiki o drugi svetovni vojni« • Knjiga je izšla kot izredna izdaja v znani knjižni zbirki »Školjka«. • Na več kot 300 straneh prinaša diplomatske razgovore, zahrbtnosti in intrige, ki so botrovali drugi svetovni vojni. Zanimivosti, ki vas bodo pritegnile vedno znova. Dogodki, ki še niso bili nikjer objavljeni. • Dobite jo za nizko ceno (broširana 950 din, kar-tonirana 1400 din) v vseh knjigarnah ali direktno pri prodajnem oddelku založbe, Ljubljana, Titova 3. PRIPRAVA BELE KAVE BDE/ KUHIliJ« V skodelici imeiajle kavno iiižko »ZDRAVKI«, pol tlllke, sladkorja i nekaj kapljicami vode. Maso meiajte, da se penasto raipusti. Dolijte toplo ali hladno mleko. Osladite po, okusu ZDRAVKO za b eio ka vo dobite v trgovinah KOLINSKA • LJUBLJANA