?k 30-letnici Iskre Elektromehanike Kranj je bila v petek^K). septembra, popoldne V dvorani tovarne na Laborah svečanost in slavnostna seja delavskega sveta (slika levo), V Iskrim tovarni ltWrunientiiV v Otočah pa so v četrtek, 9. septembra, opoldne poleg .iO-letnicc na zborovanju kolektiva proslavili tudi 15 letnico obstoja in razvoja tovarne v Otočuh (slika desno). Leto XXIX. Številka 72 V^anovitelji: občinske konference SZDL esenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ' Ir*i* - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni dn'k Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar A S I L O S O C I Kranj, torek, 14. 9. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Jutri start festivala Jutri, v sredo zvečer, se bo s Svečano otvoritvijo v kinu Center J: Kranju začel šesti mednarodni ,estival športnih in turističnih ril -JTOV, ki so jih poslali v Kranj Rimski ustvarjalci iz več kot 30 držav. Med' kratkometražniki s športno in turistično vsebino se b°do za festivalske nagrade potegovali kot že nekajkrat doslej j^di dolgometražni igrani filmi. Mednarodna festivalska žirija je £a predvajanje v konkurenci izbrala 49 filmov, ki se bodo odšteli od srede, 15., do torka, 21. ^Ptenihra, v kinu Center. Spored Pft je takle: Sreda, 15. septembra ob 20.15 Kali je vendarle zahtevala (barv- jug.), Lepa Savoja (barvni, Jjan<--.), Kikladi (barvni, grški), trinajst sekund (barvni, franc), ^"rnpijski zmagovalec (češki), ni nemogoče (barvni, kanad.), Kralj tned igrami (indijski) Četrtek, 16. septembra ob 20. Kajak (barvni, jug.), Ikarus JJVni, zah. nem.). Mati Ganges (b barvni, indijski). Gibanje (barv-n>. kanad.). Tempo (barvni, av-stralski), Gojzerji (barvni, madž.) Petek, 17. septembra, Spored izbranih filmov finske Proizvodnje (izven konkurence) J ^varrto vse občane in °Vne organizacije, da sij* SePtembra 1976 izobe-«d> 2a.8tave in tako po-Ven udeležence slo-ohl * Proslave ob 40. nih - ci stavke tekstilcev gradbenih delavko« f ,OVenije. Občinska žVp enca Socialistične Sin delovnega ljudstva avenije - K^anj \m iJ* *>jl le jna S anioa Ob 11. uri v Savskem logu V soboto, 18. septembra, bo v Kranju v Savskem logu proslava 40-letnice velike stavke tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije. Začela se bo ob 11. uri, njen začetek pa bodo, tako kot leta 1936 začetek stavk, naznanile tovarniške sirene. Po odlomku iz Cankarjevega Kurenta, ki ga bodo recitirali člani kranjskega gledališkega centra in Prešernovega gledališča, in ko bo izzvenela Varšavjanka, ki jo bodo zapeli združeni pevski zbori, bo udeležence proslave pozdravil predsednik republiškega sveta slovenskih sindikatov Janez Barborič. On bo besedo predal slavnostnemu govorniku, predsedniku CK Zveze komunistov Slovenije Francetu Popitu. Sledil bo kulturni program, v katerem bodo združeni pevski zbori in recitatorji izvajali re- volucionarne in delavske pesmi. Pesmi in recitacije bodo povezovali kronisti z opisi revolucionarnih dogodkov izpred 40 let. Osrednja točka kulturnega programa bo odlomek iz kan-tate Radovana Gobca Splavarji na ognjeni reki, ki jo bodo ob spremljavi godbe milice iz Ljubljane zapeli mešani pevski zbori Slavček iz Trbovelj, Svoboda II iz Trbovelj, France Prešeren iz Celja in Angel Besednjak i/. Maribora. Združene pevske zbore, ta veliki zbor bo sestavljalo več kot 1000 pevcev iz vse Slovenije, pa bo spremljala Delavska godba iz Trbovelj. Scenarij za sobotno proslavo je pripravil Doro Hvalica, pevcem bo dirigiral Radovan Gobec, scena bo narejena po zamisli Saša Kumpa, oblikovalec bo Aleksander Močnik, režiser prireditve pa bo Jože Vozny. L. B. »Dan kolektiva« v Gorenjski predilnici Skofja Loka — Člani delovnega kolektiva Gorenjske predilnice iz Škofje Loke so v soboto, 11. septembra, slovesno proslavili »dan kolektiva«. Najprej so se škofjeloški »pre-dilci« zbrali v kino dvorani »Sora«. Tu je zbrane, med gosti so bili tudi predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Stanonik, predsednik občinske konference SZDL Jože Subic ter predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantar, pozdravil sekretar podjetja Janez Thaler. V nadaljevanju slavnostnega zasedanja je Vodja prodajnega oddelka Gorenjske predilnice Matjaž Cepin spregovoril o bodoči samoupravni organiziranosti te doma in v svetu poznane škofjeloške delovne organizacije. Že v najkrajšem času bodo v Gorenjski predilnici ustanovljene tri temeljne organizacije združenega dela. To bodo TOZI) »kemija«, TOZI) »predilnica« in TOŽI) »ko-dranka«. Poleg tega, da bodo v Gorenjski predilnici V prihodnje tri temeljne organizacije združenega dela, pa bo v delovni organizaciji še delavski svet skupnih služb. V -prihodnjih dneh bodo Skofjeločani imenovali in izvolili posebno komisijo za samoupravno organiziranost. Komisija naj hi s pomočjo vseh ostalih organov do konca prihodnjega leta izvedla in izpeljala vse zastavljene načrte. O poslovanju Gorenjske predilnice je udeležencem na svečanosti spregovoril direktor Gorenjske predilnice Franc Urevc. »Pogoji za tekstilno industrijo v Sloveniji so skrajno neugodni,« je dejal. »Vzrok za to je velika konkurenca na domačih in tujih tržiščih, velika rast cen surovinam in še marsikaj. Toda kljub splošni gospodarski krizi pred dvema letoma smo naredili veliko. Naše investicije so bile dolgoročne. Našli smo pač še tisto obdobje, ko je bilo mogoče vlagati. Prvič se nam je zgodilo sicer, da smo postali nelik- vidni, prvič in mislim, da tudi zadnjič. Da so investicije pravilno naložene, pa najlepše kažejo sedanji rezultati našega poslovanja. Smotrna samoupravna organiziranost, o kateri je bilo danes že govora, pa nam lahko prinese še boljše rezultate. Kajti, če bo vse to uresničeno, se zagotovo ,ne bomo imeli slabo'«. Nato so predstavniki Gorenjske predilnice podelili nagrade najzve-stejšim članom kolektiva. Tistim, ki so v tovarni zaposleni že po 15 ali 25 let. Teh pa ni bilo malo. Po svečanem zborovanju v prostorih kino dvorane »Sora« so se člani delovnega kolektiva Gorenjske predilnice napotili na vrt oh škofjeloškem gradu, kjer so v lepem vremenu preživeli nekaj prijetnih uric. J. Govekar V Križah začeli s celodnevno šolo Do novembra se bosta začeli celodnevni šoli tudi v DražgošaH in na Sovodnju 3. stran: Slovenska pesem je odmevala v Železni Kapli 24. STRAN: Sobotni potres dokončal razdejanje 176 žrtev letalske nesreče Križe, 13. septembra - Po Pre-dosljah, Žirovnici in Kranjski-gori so danes zjutraj tudi na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah pričeli s celodnevno šolo. Za zdaj je v celo dnevni pouk vključenih okrog otrok prvih štirih razredov. Kriško osnovno šolo, ki je bila s samoprispevkom občanov zgrajena leta 1971, so za celodnevno šolo modernizirali. Namestili so /.aluzije in preuredili ali na novo zgradili kabinete, kuhinjo in garderobo. Za to so potrošili okrog 400.000 dinar je\. Po kulturnem programu, ki so mu razen učencev in učiteljev kriške osnovne šole prisostvovali tudi predstavniki tržiškega družhenopolit ič-nega Življenja, Zavoda za šolstvo J-organi/.acijske i»note Kranj in gorenjskih občin kjei -elodnevno šolo že imajo, so o pomenu celodnevne šole govorili ravnatelj osnovne šole Kokrškega odreda Križi- Jane/. Ribnikar, predsednik tržiškega koordinacijskega odbora za celodnevno šolo Ivo Gorjanc in predstojnik kranjske organizacijske enote Republiškega zavoda za šolstvo Lojze Malovrh, ki je celodnevno šolo tudi odprl. Poudarjali so prizadevanja šolskega kolektiva, da hi se celodnevna šola pravočasno začela, in pohvalili pomoč tržiske občine, predvsem izobraževalne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in koordinacijskega odbora za celodnevno šolo. Z zacelim ho treba nadaljevati in ustvariti pogoje, da se bodo v celodnevni pouk vključili tudi učenci višjih razredov. Pri kriški celodnevni šoli je pomembno, da so najprej ustvarili pogoje /a novo obliko VZgoje in izobraževanja in se trudili, da bo začetek čim bolj popoln. Kriški celodnevni šoli se bosta letos (najverjetneje do novembra) pridružili še šoli v DražgoAah in na Sovodnju. J. Košu jek almifci Radovljica v svojih dve prodajalnah * ■ 11 .f - .5 k moške in otroške ikotažne delke ZNIŽAN CENA -J Naročnik: IX. MEDNARODNI SEJEM OPREME V KRANJU OD 12. DO 19 10. 1976 □I In ■ 11 iti lllllll ;: ■M r Sv. Romunski gost odpotoval Generalni sekretar romunske K P in predsednik SR Ro-iunije Nieolae Ceausescu, ki je bil na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji, je v soboto dopoldne odpotoval v domovino. Njegov obisk v Jugoslaviji je potrdil visoko stopijo iskrenega sodelovanja med državama tako na gospodarskem kot na političnem področju. 100 let cementarne Delavci trboveljske cementarne so z zborovanjem, na Planskem proslavili 100-letnico obstoja in dela tovarne. Zborovanja so se poleg delavcev in upokojencev udeležili tudi številni gostje med njimi dr. Marijan Brecelj, inž. Andrej Marine, Marjan Orožen in drugi. Predsednik republiške skupščine dr. Marijan Brecelj je ob tej priložnosti kolektivu izroči visoko odlikovanje predsednika Tita: red dela z rdečo zastavo. Slavnostni govornik je bil predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marine. Z zborovanja so delavci poslali tudi protestno pismo zaradi brutalnega ravnanja avstrijske policije z našimi rojaki na Koroškem. Zbor koroških partizanov Ob prazniku občine Mozirje j' bilo na Solčavi veliko Ijud-$ko zborovanje, ki so se ga udeležili tudi borci Koroške z Uibeh strani meje. Slavnostni t ovor je imel republiški sekre-tir za mednarodno sodelova-i ■ Marjan Osolnik. Dejal je, da velikonemške nacionali-ične in šovinistične sile na }. oroškem in v Avstriji ponov-0 razpihujejo nacionalno aržnjo, oživljajo nasledstvo cizma o asimilaciji, nacio-/r no zavedne Slovence pa ž-le prikazati kot nelojalne < jstrijske državljane. Govor-ik je tudi poudaril, da je v Z dnjem času tarča avstrij-. h napadov tudi neuvrščena c agoslavija in ne samo Slo-Vi uina Koroškem. Predsednik Tito na zdravljenju Med rednim zdravniškim pregledom predsednika repub-i'ke Josipa Broza-Tita po nje-(fOVi vrnitvi iz Colomba, so zdravniki ugotovili znamenja akutnega obolenja jeter. Zaradi tega bo potrebno ustrezno zdravljenje in bo moral predsednik Tito več tednov počivati. Zato so tudi začasno odložili obisk predsednika francoske republike Valeryja Giscarda d'Estainga v Jugo-sla viji. Logatec in Gacko pobratena V okviru praznovanj ob občinskem prazniku Logatca so na sobotni slavnostni seji občinske skupščine podpisali listino o pobratenju Logatca in Gackega. Pred 31 leti je nam-reč v bojih, ki jih je 29. herce-ga k ka brigada skupaj z domačimi borci bojevala za < joboditev Logatca, padlo i tdi 27 borcev iz Gackega in <,.- er Pa tičijo zametki sodelo-2bc ..i^ja med zbori v prvem srečanju pa tičij< "nec Qr v?v 'Z Stražišča pri Kranju in iz j>j|a 'c' ki sta se jim kasneje pridru-Se zamejska pevska zbora iz Že- lezne Kaple in Proseka-Kontovele. Nedeljska prireditev v Železni Kapli ni imela le kulturnega, temveč tudi nacionalnopolitični pomen, kar je še posebno pomembno v boju koroških Slovencev za narodnostne pravice. Slednje se je izrazilo v nedeljo v Železni Kapli. Ne damo se preštevati, vztrajamo pri zaščiti Slovencev na Koroškem in menimo, da kulturno udejstvovanje in sodelovanje Slovencev na obeh straneh Karavank pomaga pri ohranjevanju slovenstva onstran meja matične domovine, so bila osnovna gesla srečanja v Železni Kapli. Obenem pa kulturna prireditev v Železni Kapli opozarja, da kaže še bolj okrepiti vezi med občinami, od koder so sodelujoči pevski zbori. To velja še posebej za Kranj in Železno Kaplo. Delo Za nrf na organizacija je objavila. razpis za vodilno delovno mesto Uuah*r,S delovno mesto šefa komercialnega sektorja in za šefa vi§ja ,. Računskega sektorja. Za obe delovni mesti se je z ,iAVls°ka šolska izobrazba z deset let delovnih izkušenj i zahtevala j i šolsko • 0vnem rnestu za višješolsko izobrazbo in pet let za visoko ^ar,di(l 'Zoorazbo. Za vsako delovno mesto sta se prijavila po en '2kušer ^a s^a imela višjo šolsko izobrazbo in po štiri leta delovnih zkušenj na vodil- le izoof'1-81?8 komisija delovne organizacije je ugotovila, da kandidata Zac»je • nJuJeta vseh razpisnih pogojev. Delavski svet delovne organi-^idatov6 na ?voJ' seJ' obravnaval obe prijavi. Mnenja o izbiri kan-Ponovjf S° ^a raznčna. Predsednik razpisne komisije je predlagal 8° uien^r razP'sa' vendar člani delavskega sveta s tem niso soglašali in Jazujg .!''• da je po 6. členu republiškega zakona o medsebojnih c* in • klavcev v združenem delu in delovnih razmerjih med delav- • ^°žnost i nimi delodajalci Ur- SRS 1H/74> P° katerem je dala '2Polni ' 'anko kandidira za prosto delovno mesto tudi tisti, ki ne ^elav^i ^e Vseh razpisnih pogojev in je tudi tak delavec lahko izbran. ža moL.} 8Ve^ Je potem res oba kandidata izbral na prosti delovni mesti Xdatno dobo štirih let. i^ine q °..fcbiro ni soglašal družbeni pravobranilec samoupravljanja ar>did t združenega dela je predlagal, da naj oba sklepa o izbiri ^Pr^vr. V razveljavi. Po mnenju družbenega pravobranilca samo-^2Um izbira kandidatov ni bila v skladu s samoupravnim spo- °rgarn7""^dsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne silnih HC|Je' ^er n'sta imela določeno dobo delovnih izkušenj na vo-^°rala °Vnm mestin- Ker sta imela le višješolsko izobrazbo, bi § J.^eti 10 let delovnih izkušenj. ^Onpr ls.e združenega dela je predlogu družbenega pravobranilca nabije 0\|^n)a ugodilo in oba sklepa delavskega sveta delovne organi- Ka p1" kandidatov razveljavilo iz naslednjih razlogov: ^a sarn* ata za Prost' delovni mesti bi morala v smislu 35. in 39. čle-^^"^Pravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v ^ftstu *!em irneti 10 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem Movnjk8- višJešolsko izobrazbo. Ker pa sta imela le po štiri leta ^ista m !zkU'šenj, nista izpolnjevala vseh pogojev iz razpisa in zato Skl" . izbrana na prosti navedeni vodilni delovni mesti. °^euje'CevanJe delavskega sveta delovne organizacije na 6. člen Mja je .e^a republiškega zakona v tem primeru ne pride v poštev. To °do n akrat, ko razpis ni uspel in se ta ponovi ali pa se odločijo, da V^h pQa delovno mesto začasno sprejeli kandidata, ki ne izpolnjuje **ruj Sojev. V takem primeru se tak delavec sprejme ali razporedi v ? Javj n° ^e'° za določen čas, dokler delovnega mesta ne zasede po lU^ern H ^e8a delovnega mesta, kandidat, ki izpolnjuje vse pogoje. Na tem mestu delavec lahko opravlja posle največ eno leto. 0 dtd ^asom Je potrebno obvezno prosto delovno mesto razpisati, ^sti avski svet delovne organizacije na obe razpisani prosti delovni ^arn0u ai mogel izbrati, saj nista izpolnjevala pogojev po t Uzen avnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v ePubljium delu, niti ta odločitev ni bila v skladu z omenjenim P^mi Juf^u Prireditve v Železni Kapli so Vsi sodelujoči pevci zapeli štiri Petjen)Plj v°dstvom pevovodij vseh štirih zborov. Na fotografi/i pevci med m Aljaževega Triglava pod taktirko Ludvika Česna iz Stražišča S sodišča združenega dela *e VspK^*11^^8* za razpi8ano prosto delovno mesto ne izpolnju-Proa* j P°8°jev po razpisu, ne more biti izbran na razpisano 8i° delovno mesto Predsednik Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple inž. Peter Kuhar Med številnimi obiskovalci nedeljske prireditve so bili tudi naš generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvit-ter, predsednik Slovenske kulturne zveze iz Trsta Mirko Kapelj, člani solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev in predstavniki brežiške in kranjske občine. Slednjo sta zastopala Jaka K u rat in Janez Eržen. Pevce in obiskovalce so pozdravili predsednik Slovenskega prosvetnega društva -Zarja Železna Kapla inž. Peter Kuhar, predstavniki občin, od koder zbori so, kapel-ski župan Lubas in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter. Pcsedilo: J. Košu jek Slike: F. Perdan Pevce in obiskovalce je pozdravil tudi kapelski župan Lubas V počastitev krajevnega praznika Javornika in Koroške Bele so člani pro stovoljnega gasilskega društva pripravili mokro gasilsko vajo na Potokih. — Foto: B. B. Mladi želez ar j i pred novimi akcijami lfn zakonom. M. Prežel j Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškerm dr. Franci Zivitter V Četrtek, 9. septembra, je bila v Železarni Jesenice programska in volilna seja koordinacijskega sveta ZSMS. Mladi železarji so na njej kritično ocenili svoje delo v preteklem enoletnem obdobju ter sprejeli nov akcijski program, v katerega so zapisali vrsto aktualnih nalog, ki jih čakajo v prihodnje. Najprej bodo v novem mandatnem obdobju ustanovili osnovne organizacije ZSMS v vseh sredinah, kjer jih še ni oz. slabo delajo. Ustanovili bodo aktiv ndadih članov ZK in malo knjižnico za ideološko izobraževanje. Med poglavitne naloge nadalje sodi ustanovitev komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, povezovanje mladih železarjev z ostalimi kolektivnimi člani ZSMS, seznanjanje novospre-jetih delavcev z delom mladinske organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij, uresničevanje Dohodki interesnih skupnosti Škofja Loka — Sredstva za samoupravne interesne skupnosti v Skofji Loki v letošnjem prvem polletju dotekajo normalno. Nekoliko so sicer pod planom, še posebno, če se upoštevajo višje stopnje v prvih treh mesecih. Povprečna realizacija dohodka je dosegla 49,02 odstotka na plan dohodkov za vse leto. Občinska izobraževalna skupnost je planirala 22 milijonov 01.000 dinarjev dohodkov, realizacija pa je dosegla 21 milijonov 924.000 dinarjev. Skupnost otroškega varstva je planirala 2 milijona 130.000 dinarjev, realizacija pa znaša milijon 935.000 dinarjev, temeljna telesnokulturna skupnost je planirala milijon 821.000^dinarjev, realizacija znaša milijon 780.000 dinarjev, občinska skupnost socialnega varstva pa je planirala 2 milijona 730.000 dinarjev, realizirala pa 2 milijona 830.(X)0 dinarjev. D. S. Konec meseca volilna konferenca Radovljica — Predsedstvo občinske konference ZSMS Radovljica je v četrtek, 2. septembra, sklenilo, da bo občinska volilna in programska konferenca ZSMS v četrtek, 30. septembra. Po zelo kritični razpravi so ugotovili, da je treba kandidatno listo novega predsedstva razširiti in jo dati v obravnavo in potrditev vsem osnovnim organizacijam ZSMS v občini. Imenovali so tudi posebno sedemčlansko delovno skupino, ki bo pripravljala gradivo za konferenco. Večina članov pred« sedstva je tudi menila, da funkcija predsednika v prihodnje ne bi bila poklicna, marveč, da bi bil plačan le sekretar občinske konference ZSMS, ki bi moral voditi vse operativne posle. JR Aktiv mladih novinarjev Po dvomesečnem zatišju je spet začel delovati aktiv mladih novinarjev in lite ra tov iz Kranja. Prvi sestanek bodo člani imeli v torek. 14. septembra, ob 17. uri v sejni sobi skupščine občine Kranj. V novi sezoni jih čaka vrsta nalog. Med drugim bodo organizirali novinarske dneve, novinarski teden z revijo Mladina, izobraževalna predavanja, ogled CP Glas in RTV Ljubljana, vsak mesec pa bodo izdajali tudi svoj bilten I.Hribar stabilizacijskega in akcijskega programa Železarne, evidentiranje in kadrovanje članov ZSMS za nove samoupravne organe ter poživitev delovanja mladih v samskih domovih. Poleg akcijskega programa celotnega koordinacijskega sveta ZSMS pa so svoje programe pripravile tudi posamezne komisije, in sicer za idejnopolitično izobraževanje, za kulturo in šport ter za informiranje. Vsi programi so zelo pestri, tako da DO v njih lahko sleherni mlad železar našel nekaj zase. Na četrtkovi seji so bile izvedene tudi volitve, in sicer so delegati koordinacijskega sveta ZSMS izvolili novo 17-člansko predsedstvo ter predsednike posameznih komisij. Za novega predsednika koordinacijskega sveta ZSMS Železarne je bil ponovno izvoljen Valentin Jekler, za sekretarja pa Roman Kosmač. J. R. iz glasil delovnih oiganizacij E H N I K SGP Tehnik Skolja Loka POSLOVNI REZULTATI V PRVEM POLLETJU V podjetju ugotavljajo, da je skupni dohodek sorazmerni) precejšen, da pa v prvem polletju letošnjega leta niso dosegli takšnih rezultatov, ki bi lahko obetali uspešnejše poslovno leto. Analize kažejo, da je število zaposlenih nekoliko manjše kot lani, število opravljenih ur se je zmanjšalo za približno 10.000, precej pa so porasle tako imenovane neproduktivne ure, in sicer od 17 odstotkov na 24 odstotkov. Ta podatek kaže, da je delovni čas neracionalno izkoriščen, da je izredno veliko izostankov z dela. V izrednem porastu so izostanki zaradi rednih dopustov, izredni dopusti so porasli od 1200 na 13.000 ur, bolezenski dopusti pa so narasli od 19.000 na 26.000 ur. Grobi povzetek kaže, da delajo le še 75 odstotkov predvidenega delovnega časa. Ko je delavski svet razpravljal o polletnem gospodarjenju, je sprejel določene ukrepe, ki naj bi izboljšali poslovanje v organizaciji do konca letošnjega leta. VPIS POSOJILA ZA CESTE Od skupnega števila zaposlenih je vpisalo posojilo za ceste 78 odstotkov zaposlenih. Večina je vpisala polovico osebnega dohodka kot posojilo. Skupni znesek posojila, ki so ga delavci SGP Tehnik vpisali, znaša 708.000 dinarjev. Razen tega so TOZD vpisale posojilo v višini 1 odstotek bruto osebnega dohodka, izplačanega v letu 1975, kar znaša 322.264 dinarjev. aerodrom MALA PLAKETA JNA KRANJ — Kolektivu delovne skupnosti Aerodrom Ljubljana-Pula je Jugoslovanska narodna armija — vojna pošta Zagreb dodelila malo plaketo JNA. Plaketo so jim podelili v znak priznanja za dosežene uspehe pri .sodelovanju /. vojnimi enotami, ustanovami vojnega letalstva in pri protiletalski obrambi. mur LES POSOJILO ZA t ESTE LESCE — Z vpisovanjem posojila so v podjetju Murka Lesce začeli 7. junija. V manj kot enem mesecu je vpisalo posojilo 199 članov kolektiva. Vpisali so 300.950 dinarjev ali poprečno 1512. Po programu naj bi zaposleni v Murki vpisali za 313.300 dinarjev posojila. Kot poročajo v glasilu delovne skupnosti Naš list, ni bojazni, da predvidenega zneska ne bi dosegli. POČITNIŠKI DOM LESCE — I. julija je Trgovsko podjetje .Murka Lesce v 1'magu odprlo svoj počitniški dom. V domu je 32 postelj, v sobah je topla in hladna voda, dom pa ima urejeno tudi centralno ogrevanje. V domu so že letovali člani kolektiva, kot pišejo v glasilu pa so 21 članom kolektiva omogočili leto vanjebrezplačno". " Boljše kot ob tromesečju, vendar še ne zadovoljivo Gospodarjenje v kranjski občini v prvem polletju ni dalo pričakovanih rezultatov. Spremembe v obračunavanju dohodka ne morejo biti izgovor za stagnacijo proizvodnje, za kopičenje zalog, za skoraj ustavljeno vlaganje kranjskega gospodarstva v razširjeno reprodukcijo in za padec produktivnosti dela! Kranj, 7. septembra — Izvršni svet občinske skupščine je na današnji 112. seji temeljito obravnaval dosežke kranjskega gospodarstva v letošnjih prvih šestih mesecih ter , ugotovil mnoge pomanjkljivosti in težave, s katerimi so se ubadali skoraj vsi delovni kolektivi: stagnacija proizvodnje in prodaje, kopičenje zalog gotovih izdelkov, padec ..produktivnosti. Edini kolektiv, ki je zabeležil vidne rezultate v produktivnosti, proizvodnji ter izvozu, je Iskra, pa čeprav so vse ostale proizvodne gospodarske organizacije kranjske občine zastoj v prodaji na domačem trgu reševale s pospešenim (in često tudi popolnoma nerentabilnim) izvozom. To je privedlo sicer do razveseljivega rezultata, da gospodarstvo kranjske občine skoraj v celoti pokriva svoje uvozne potrebe (97,2 %) s svojo prodajo izdelkov in storitev na tuja tržišča. V Iskri je danes zaposlenih kar 1/4 vseh zaposlenih delavcev v kranjski občini, zato je tudi njen vpliv na vse rezultate gospodarjenja pa tudi porabe prigospodarjenih sredstev tako pomemben in tako velik. Primer: industrijska proizvodnja se je v letošnjih šestih mesecih v primerjavi z lanskimi dvignila za 17,9% — računano brez Iskre pa komaj za 2,5 %\ Zato je izvršni svet tudi kritično ocenjeval proizvodne napore »ostale« proizvodnje. Produktivnost, ki je računano brez Iskre v ostalih OZD ostala na lanski ravni (celo samo 99,8 %), vsekakor ne kaže posebno dobre perspektive nobeni OZD. Jože Zaletel, član izvršnega sveta, je v svoji razpravi poudaril nekaj značilnosti Izguba, a ne le zaradi drugih Izguba v gospodarstvu v radovljiški občini je bila ob polletju letos kar sedemkrat večja kot v enakem lanskem obdobju — Vendar je večina izgube le navidezna in dejanskih poslovnih izgub razen v gostinstvu in turizmu pravzaprav ni Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji ta mesec obravnaval poročilo o gibanju gospodarstva v občini v letošnjem prvem pollletju in ugotovil, da je izguba zaradi nedoseženega dohodka kar sedemkrat večja kot v enakem lanskem obdobju. Vzroke za to je treba iskati na eni strani v novem zakonu o obračunavanju in delitvi celotnega dohodka in zakonu o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, na drugi strani pa tudi v prepovršnem izvajanju stabilizacijskih programov, ki so jih delovne organizacije v občini sprejele lani. Zakon o ugotavljanju in obračunavanju dohodka v TOZD določa, da se v celotni dohodek priznavajo samo plačani zneski doseženi s prodajo proizvodov in storitev na trgu v neposredni menjavi dela. Vendar pa je zakon posegel le v prvi del oziroma v ugotavljanje celotnega dohodka, medtem ko so določbe o ajegovi delitvi ostale nespremenje-ie. Tako so na primer stroški za >rodane izdelke, ki so neplačani, ne smejo zmanjšati, marveč jih je treba obračunavati v breme celotnega dohodka. Posledice takšnega določila so torej izgube, ki so jih ugotovili skoraj na vseh področjih gospodarskih dejavnosti. Tako je HO obravnavanih organizacij v občini ob >olletju imelo izgubo zaradi nedose- enega dohodka. Vendar pa je 'ečina teh izgub le navidezna. )ejanskih poslovnih izgub pravzaprav ni, razen v gostinstvu in turizmu, ki imata sezonski značaj. V prvem polletju je gostinstvo v občini zabeležilo 327.244 prenočitev ili 6 odstotkov več kot do polletja lani. Število prenočitev domačih gostov se je povečalo kar za K) odstotkov, prenočitve tujih gostov ra so enake kot lani. Za primerjavo jovejmo, da so se v letošnjih šestih mesecih prenočitve v Sloveniji povečale za 5 odstotkov; od tega orenočitve domačih gostov za 0 odstotkov, tujih pa za 3 odstotke. Poleg omenjenega novega obračunskega sistema, ki je vplival na manjši doseženi dohodek, je treba tudi upoštevati, da so nekatere delovne organizacije uporabile pri dosedanjem odpisovanju terjatev zelo ostra merila. Poleg tega pa se je etos zaradi revalorizacije osnovnih sredstev povečala amortizacija po predpisanih stopnjah kar za 79 odstotkov. To je povzročilo nenormalno povečanje porabljenih sredstev. »krati pa zmanjšanje doseženega lohoc'ka. Sploh pa je za letošnje gibanje gospodarstva v prvih šestih mesecih značilno zmanjševanje industrijske proizvodnje, povečanje zalog, neugodna konjunktura, zaviranje cen ter povečanje izvoza tudi za ceno slabih finančnih rezultatov ter nenazadnje omejevanje uvoza. Po drugi strani pa v občini ugotavljajo, da se nadaljujejo ugodna gibanja v zunanji trgovini in da so tudi izvozna naročila zadovoljiva. In še nekaj je značilno za radovljiško gospodarstvo. Stopnja zaposlenosti je ostala na lanski ravni. Realni osebni dohodki pa še naprej padajo. Poleg omenjenih pa je izvršni svet ugotovil, da je vzroke za slabše poslovne rezultate treba iskati tudi v delovnih organizacijah. Kot rečeno, le-te preveč površno in ne dovolj dosledno izvajajo stabilizacijske programe, ki so jih sprejele lani. A. Zalar te naše produktivnosti: v proizvodnji in v montažah imamo evropske norme, ki jih naši delavci po količini kot po kvaliteti dosegajo in presegajo. Toda čimbolj se oddaljujemo od delovnih mest v neposredni proizvodnji, slabša se produktivnost . . . Rešitev je torej iskati v administrativnih službah, v organizaciji dela strokovnih služb, večji kvaliteti dela komerciale, ne v »naporih« teh služb, temveč v »rezultatih«! Ob polletju je kranjsko gospodarstvo izkazalo 420 milijonov dinarjev primanjkljaja. To je dovolj velika številka za resen opomin vsem kolektivom, posebno pa tistim, ki jim izguba že najeda lastno substanco. Izvršni svet v svojih zaključkih poziva vse OZD z izgubo, da takoj pripravijo sanacijske načrte in jih predložijo izvršnemu svetu oz. njegovemu koordinacijskemu odboru za sanacijo gospodarstva. OZD morajo preučiti vzroke za padec produktivnosti, ki niso pri delavcih za strojih (!), opravijo naj raziskave trga in podvzamejo naj skrajne ukrepe, da razprodajo prekomerne zaloge gotovih izdelkov. Tudi kadrovske analize ne bi bile odveč, posebno v administraciji je večkrat treba preučiti številčno potrebnost kadrov, zahtevan nivo ter delovno učinkovitost. Vsekakor pa se ne sme prezreti nujno potrebno tekoče izobraževanje kadrov ter njihovo usposabljanje za prevzemanje odgovornih del. OZD morajo pod nujno preučiti namen in obseg nadaljnjega vlaganja v razširitev in modernizacijo svoje proizvodnje, ker na tem področju kranjsko gospodarstvo že zaostaja (indeks investicijskega vlaganja je samo 72), in če bi šlo v tem trendu naprej, bi-Kranj kmalu ostal zaostala in le na pol razvita občina. Skupščina občine bo konec meseca obravnavala gospodarske rezultate in do takrat bo SDK izdelala še posebno študijo zaradi osvetlitve tudi druge, posebno še finančne problematike združenega dela v občini Kranj. I. S. SGP Sava gradi Jesenice — Splošno gradbeno podjetje Sava z Jesenic gradi na Plavžu več stolpnic. Tako bo do 20. decembra gotova stolpnica S4, medtem ko bo do 29. novembra pod streho druga stolpnica na Plavžu. Sava je začela tudi s pripravljalnimi deli na stolpnici Si (za Ulčarjem). Stanovanjska gradnja na Plavžu je torej v polnem razmahu, poteka v okviru dogovorjenih rokov. SGP Sava gradi z novo tehnologijo, tako da je vsak stanovanjski objekt z okoli 100 stanovanji nared v manj kot letu dni. Razen tega bo jeseniško gradbeno podjetje v sredo, 15. septembra, izročilo svojemu namenu tudi cesto v Podkorenu. Ta cesta pa še nima priključka na magistralno cesto Podkoren—Jesenice, ker zanj primanjkuje denarja. D. S. Povezati skupnosti in gospodarstvo Krajevne skupnosti tržiške občine so v preteklih petih letih prejele 6,488.781 dinarjev Tržič — Trinajst krajevnih skupnosti v tržiški občini je v preteklem petletnem obdobju prejemalo sredstva predvsem iz prispevkov od uporabe mestnega zemljišča, prispevkov organizacij združenega dela za negospodarske investicije, občinskega proračuna in samoprispevka občanov. Podatki, ki jih je zbral upravni organ tržiške občinske skupščine, povedo, da so krajevne skupnosti v tržiški občini prejele med letom 1971 in 1975 skupno o,488.781 dinarjev. Od tega so znašale dotacije 1,804.748 dinarjev, prispevek od uporabe mestnega zemljišča je dosegel enako vsoto, namenske dotacije pa so znašale 2,7(55.771 dinarjev. Veliko je bilo s tem denarjem, ki ga je oplemenitilo na tisoče prostovoljnih delovnih ur, zgrajenega ali popravljenega v krajevnih skupnostih. V prihodnje bo treba krepiti in izpopolnjevati samoupravne in delegatske odnose v krajevnih skupnostih. Zato bo nujno potrebno spremljati, dopolnjevati in usklajevati samoupravne akte z ustavo in drugimi dokumenti, kar velja predvsem /a statute krajevnih skupnosti. Hitreje kot doslej kaže oblikovati hišne svete in druge ulične in vaške oblike organiziranja v krajevnih skupnostih ter okrepiti sodelovanje s sosednjimi krajevnimi oziroma drugimi skupnostmi v občini. Pomembna bo tudi krepitev delegatskih odnosov na vseh ravneh in vloge družbenopolitičnih organizacij, združenih v socialistično zvezo delovnega ljudstva. Posebna pozornost bo veljala oblikovanju takih organov, ki bodo krepili in bogatili medsebojne človeške odnose kot poravnalni sveti, potrošniški sveti itd. Predvsem pa bo treba urediti financiranje krajevnih skupnosti. To je naloga krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela oziroma sporazumov med organizacijami združenega dela in delovnimi kolektivi. Pri tem bo treba upoštevati potrebe krajanov po skupnostih in zmožnosti gospodarstva oziroma organizacij združenega dela. J. Košn jek Na svečanosti na Laborah so jubilantom podelili Iskrine jubilejne zna Pomemben delež in vpliv Ob 30-letnici Iskre Elektromehanike Kranj je bU° v petek, 10. septembra, popoldne v tovarni t& Laborah slavnostno zasedanje delavskega sve$ — V okviru tega jubileja je v četrtek, 9. septembra, kolektiv Iskre — Tovarne merilnih instrU' mentov O toče proslavil 15-letnico Kranj, Otoče — »Z ustanovitvijo nove delovne skupnosti Iskre se začenja bistveno prestruktuiranje kranjskega gospodarstva, saj se z vso naglostjo in za našo socialistično družbo značilno zagnanostjo pričenja ob nekdanji skorajda edini tekstilni industriji v Kranju razvoj elektroindustrije kot nove mlade in perspektivne veje kranjske industrije in njegovega gospodarstva z vsemi posledicami, ki jih že dolgo občutimo in ki so vse bolj in bolj prisotne,« je na petkovi slavnostni seji delavskega sveta Iskre Elektromehanike Kranj poudaril predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. Na slavnostni seji v dvorani Tovarne telekomunikacij na Laborah, kjer sta o pomenu in razvoju Iskre Elektromehanike govorila predsednik delavskega sveta Jože Zaletel in glavni direktor Aleksander Mihev, so bili poleg gostov in predstavnikov družbenopolitičnega življenja ter gospodarstva tudi jubilanti. Na slovesnosti je bilo še posebej poudarjeno, da je danes skoraj vsak tretji delovni človek iz kranjske občine zaposlen v Iskri in da je z rastjo kranjske Elektromehanike postal tudi Kranj poznani center elektroindustrije doma in v svetu. Pred kulturnim programom, v katerem so nastopili kulturna skupina in moški pevski zbor Iskre, so jubilantom podelili tudi slavnostne značke Iskre. Med slav-ljenci pa je bilo tudi 48 članov kolektiva, ki so v Iskri že vse od njene ustanovitve pred 30 leti. V okviru proslav in prireditev ob 3U-letnici Iskre Elektromehanik Kranj pa je prek 500-članski kole* tiv Iskre-Tovarne instrumentov O točah slavil v četrtek, 9. septemor* 15-letnico obstoja in hitrega razvoj tovarne. Ob tej priliki je bilo na i0 varniškem dvorišču svečano zD°f vanje kolektiva, ki so se ga poleg J j bilantov udeležili tudi predstavni* skupščine in družbenopolitičnih 0 ganizacij radovljiške občine. 0 ra voju in pomenu te tovarne so g°v, rili direktor tovarne Jernej V^\e nik, predsednik radovljiške obČins*. skupščine Leopold Pernuš in glaY.e direktor Iskre Elektromehan1*. Aleksander Mihev, ki je ob tej prly |0 kolektivu za uspešno 15-letno oel izročil tudi plaketo Lskre. Predsednik radovljiške oD^n?,ej skupščine je med drugim pose poudaril, da je poleg izrednega hitrega razvoja kolektiv Iskre v y ^ čah vedno sodeloval pri vseh akCU, in naporih za razvoj krajevne in b^ še občinske skupnosti. Ostro pa Je . Q tej priliki obsodil tudi avstnj8^ manjšinsko politiko proti Slovenj, na Koroškem in Hrvatom na Gra ščanskem. Pred kulturnim programom, ki ^ ga pripravili kulturna skupina Is^j Elektromehanike in moški PeV"jj jubilejne značke Iskre članom kol*k. zbor Iskre iz Kranja, so podelili OIII " . t tiva, ki so v Iskri že 30, 25 ali 20'Jj Jubilejne značke so dobili M'nK Sušnik, Miroslav Mlakar, Zinka » pajne, Stane Pirnat, Elza Prapjk nik, Marija Svetina, Zdravko So*1 in Jože Dolenc. A. Žalar Svečanega zborovanja kolektiva Iskre v Otočah so se med drugim udele tudi predstavniki ra'n Prav takšni motivi stojijo Pri V?U ^estvice njegovih slikarskih nii^a anJ m so me(^ naJb°iJ opaz-J)1 na razstavi. kar1?rav ^e na za^etku sv°Je sn_ R?- Hot*' kaže dejavnost Milen-j^. **ljajčiča zelo ugodno prognozo. Jegove krajine in naselja spadajo po svoji kompozicijski in barvni zasnovi med najboljše na Iskrini razstavni prireditvi. Iz zgodovinske snovi zajema svojo motiviko Franc Kavčič. Kot dober risar se bo morda v bodoče še uspešneje razvijal ob opazovanju in oblikovanju predmetov iz svoje neposredne okolice. S figuraliko se ukvarja Franc Gu-ček. To področje je eno najtežjih in najbolj zahtevnih na področju slikarskega ustvarjanja in bo od avtorja zahtevalo veliko naporov, konzultacij, nenehnih poskusov pa tudi poguma. Dar za portretno slikarstvo hitro opazimo v delu Izidorja Jalovca, še posebej v drobnih, a privlačnih por-tretnih zapisih, ki jih je napravil pri vojakih. Janez Vovk je izkušen kipar in dober poznavalec ljudi, ki jih oblikuje. Njegove plastike v lesu spominjajo po svoji oblikovni tehtnosti na naše stare podobarske mojstre, kakršne smo poznali pri nas v 19. in zgodnjem 20. stoletju. Tako kot ti se tudi Janez Vovk odlikuje po pestrosti oblik in motivov. Jože Volarič se nam to pot predstavlja s svojimi skupinskimi kiparskimi kompozicijami, ki kažejo na zelo perspektivne možnosti kiparjevega bodočega snovanja v železu. Okrepila se je tudi plastična polnost in sklenjenost obravnavanih figur še posebej živalskih. Kljub raznolikosti slikarskih in kiparskih zasnov, kaže skupina'likovnikov, ki se ob Iskrinem jubileju predstavlja javnosti, močno voljo po sklenjenem, resnem in kvalitetnem *£ktrTAVA VOTOCAH ~V°k viru proslav in prireditev ob 30-letnici Iskre 0^ r°mehanike Kranj in 15-letnice Iskre — Tovarne Merilnih instrumentov Umet minuli ponedeljek (6. septembra) v tovarni v O točah odprli razstavo btilan j*1*1 a*naterjev — delavcev iz tovarne. Svoja dela so razstavili tcinim n^^> Emil škrinjar in Andrej Mehle. Razstavo, kije zbudila veliko f>fo8inan^ med delavci, so zaprli v petek, 10. septembra. V okviru razstave in v0toč£f*)a S° v četrtek pripravili tudi pogovor z likovniki iz Iskrine tovarne Osnovna dola heroja Grajzerja v Tržiču razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. učitelja za slovenski in nemški jezik fPU ali P) za nedoločen čas 2. delavca šolske svetovalne službe — psihologa (P) oziroma socialnega delavca (PU) za nedoločen čas 3. učitelja za oddelek podaljšanega bivanja za razredno stopnjo (U aliPU) .za nedoločen čas ^riJave pošljite na naslov šole. Razpisni rok je 15 dni. Osnovna šola Stane Žagar Kranj obvešča, da bo vpisovanje šolskih novincev za šolsko leto 1977/78 od 20. do 23. septembra 1976. ^Pisovali bomo od 8. do 10. ure ter od 16. do 18. ure v pro-p«^1*1*1 osnovne šole Stane Žagar Kranj po naslednjem abe-^nem redu: 20. 9.1976 od črke A - F 21. 9. 1976 od črkeG-L 22. 9. 1976 od črke M - R 23. 9.1976 od črke~S - Ž Vpjg°Yali bomo otroke rojene leta 1970. Pogojno bomo l97j tudi otroke rojene v januarju, februarju in marcu r^tn" Prosimo, da pripeljelo k vpisu otroka in prinesejo njegov oblikovanju, pri tem pa tudi željo, da bi take prireditve kot današnja postale stalna oblika njihovega dela pa tudi njihovega prispevka naši družbi. Cene Avguštin Vpis abonmaja v Prešernovem gledališču za sezono 76/77 Kot že vrsto let, tudi letošnji repertoar sestavljajo domače predstave ter predstave različnih drugih slovenskih gledaliških ansamblov. Z izborom najrazličnejših del želimo kvalitetno zadovoljiti našega gledalca. Repertoar se bo prav zato potrjeval tako s komedijo kot z dramo, vendar se zavedamo, da se ne smemo približati niti ceneni koketnosti niti problemsko našemljenemu snobovstvu. Vodilo nam je kvaliteta in skozi prizmo te, včasih" neprijetne besede, bomo skušali poiskati najboljše, tako da bo gledalec skozi naše predstave spoznal profil celotne gledališke Slovenije. TEDEN SLOVENSKE DRAME 77 bo tudi v letošnji sezoni ena od najpomembnejših slovenskih gledaliških manifestacij. Domača dramatika, ki se preverja na našem festivalu, tako na najneposrednejši način dopolnjuje podobo slovenske gledališke misli, ki se oblikuje v vseh naših gledališčih. Pestrost kranjskega gledališkega trenutka se mnogokrat istoveti z repertoarnimi predstavami domače gledališke hiše. Kreativnost Prešernovega gledališča pa bi bula brez predstav, ki jim največkrat pravimo »za otroke in mladino« močno osiromašena. Prav zato želimo v naslednji sezoni ob nezmanjšanem številu novih uprizoritev še bolj izostriti kvaliteto predstav, ki so namenjene najmlajšim. Pestrost našega celotnega programa ne bo ocenjevala samo kritika, ampak predvsem publika — torej vi in vaše^ ocene, vaš odziv, vaš kritičen aplavz'nam bodo dobrodošel vodnik pri naših naporih. Med abonmajskimi predstavami za odrasle je PG izbralo Potrčeve »Krefle«, Kleistov »Razbiti vrč«, noviteto kranjskega dramatika Pavla Lužana »Triangel« ter izvirno slovensko dramatizacijo Haškovega »Švejka«, ki jo je v času profesionalnega gledališča pripravil takratni umetniški vodja Herbert Griin. Iz pretekle sezone pa si bodo gledalci lahko ogledali lanskoletno uspešnico Hadžičevega »Hitlerja v partizanih«. Za mlade obiskovalce kranjske gledališke hiše pa bo Prešernovo gledališče uprizorilo slovensko noviteto »Liliputanci gredo v napad« Miroslava Slane. Novoletno praznovanje pa bodo popestrili s posebno predstavo. Za najmlajše pa bo PG uprizorilo dve lutkovni predstavi. Ob abonmajskem repertoarju za odrasle, ki ga pripravlja PG skupaj s požrtvovalnim nepoklicnim igralskim ansamblom, pa se bo lahko gledalec soočal s kvalitetnimi dosežki drugih slovenskih gledališč. M. L. Kljub težavam živahna dejavnost Bohinj — Čeprav amaterski kulturni delavci v Bohinjski Bistrici v radovljiški občini nimajo svojih prostorov, se DPI) Svoboda Tomaž Godec v letošnjem prvem polletju lahko pohvali z živahno dejavnost jo. Folklorna skupina je v tem času pripravila 10 nastopov ob različnih prireditvah in za turiste v Bohinju. Njihove plese si je ogledalo prek 3000 domačinov in tujcev. Tamburaška sekcija je organizirala 15 koncertov, moški pevski zbor pa je nastopil dvanajstkrat. Aktivna je bila tudi foto-kino sekcija, ki je pripravila klubsko razstavo foto krožka in dve razstavi samostojnih avtorjev ter foto razstavo Gorenjski pionirski foto 70. Dramska sekcija sicer ni naštudirala nobene igre, je pa organizirala občinsko proslavo ob dnevu QF. Kot rečeno, imajo v Bohinjski Bistirici največ težav zaradi prostora. Zdaj so prireditve v avli nove osnovne šole. Kulturni dom, v katerem je kino dvorana, pa je tako rekoč neuporaben. Ze tako je bilo delo v domu oteženo, pred dnevi pa so vanj vdrli še domači razposajenci in prostore tako poškodovali, da so morali zdaj dom sploh zapreti. JR France Smole France Smole sodi med tiste slikarje, ki na drevesu našega samo-rastniškega likovnega snovanja rodijo najlepše sadove. Ne želja po pridobivanju, temveč resnično veselje in pošten odnos do dela sta značilna za Smoleta kot človeka in slikarja. Brez spogledovanja z občinstvom ustvarja France Smole svoja dela, kot mu jih narekuje njegov pred in po vojni izgrajevani likovni koncept. Je izrazit krajinar, čeprav se v slikarjevem motivnem svetu pogosto pojavljata tudi tihožitje in portret. Kot poglavitno likovno izrazilo se pri Francetu Smoletu uveljavlja akvarel. Zdi se, da mehka prosojnost akvarelnih barv bolje ustreza slikarjevi naravi in razpoloženju kot katerakoli druga tehnika. Mere Smoletovih slik so majhne, nekatere so podobne miniaturam. Kljub vsej zadržanosti niso Smoletovi akvareli nikakršni drobni izrezi iz narave, temveč komDozieij-sko zelo odprto zasnovane krajine, ki bi jim ustrezna povečava hitro dala vsaj na zunaj mnogo bolj pomemben videz. Motili bi se, če bi Smoletove krajine hoteli uvrstiti pod strogo realistični imenovalec. Pridobitve, ki so jih impresionisti in njihovi nasledniki zasejali v evropsko slikarstvo, odmevajo tudi v Smoletovem delu. Smoletova krajina je optična vizija krajine, krajina zajeta v vsej svoji svetlobni, barvni in atmosferski pojavnosti, krajina brez trdih obrisov, zlita v sončni luči v mehko in enovito barvno gmoto. Smoletova razstava je ena prvih prireditev v okviru načrtnih predstavitev prizadevanj likovnih skupin Slovenije in njenih članov. Njen namen je s premišljeno razstavno politiko, z izborom zares vrednih del, s stalno mentorsko službo in drugimi likovno-vzgojnimi prijemi poiskati nove in primerne oblike rasti vedno bolj žive, v svoji pojavnosti zelo raznolike pa tudi zapletene in prav zato pozornosti potrebne amaterske likovne dejavnosti pri nas. Cene Avguštin Janez Ravnik Akademski slikar Janez Ravnik z Bleda, ki je razen po svojem slikarskem delu poznan tudi kot odlični likovni pedagog naših najmlajših, si je za tematsko izhodišče svojega likovnega prizadevanja izbral poseben svet, svet za katerega bi lahko trdili, da je nekakšna sinteza lirične abstrakcije, konstruktivističnih oblikovnih teženj in ne nazadnje prvin, ki označujejo tako imenovano in močno aktualno »novo ornamen-tiko«. Značilno — pa tudi pozitivno je, da se je umetnik do tega svojstvenega oblikovnega sveta dokopal sam, če tako lahko zapišem, »v potu svojega obraza«, torej po dosledni in logični razvojni poti, ki obsega več kot desetletno intenzivno likovno delo; to, in pa. dejstvo, da se je Ravnik kljub specifičnemu samosvojemu likovnemu izražanju, v bistvu vedno zavestno vključeval v tokove sodobnega likovnega stremljenja v svetu, daje stvaritvam, likovnim rezultatom tega umetnika še posebno ceno in kvalitativno težo. Slike Janeza Ravnika so vizije intenzivno, spektralno obarvanih oblik, oblik, ki živijo same zase svojo ploskovito in obenem prostorsko življenje; to so projekcije čistega likovnega bistva, prvine, ki v bistvu niso podvržene nikakršnim drugim zakonom, kot zgolj likovnim; logika njihove eksistence je slikarska logika. Osnovna struktura teh oblik se sestoji iz pasov različno gradiranih nians barvnega spektra, ki ob pregibih, zvojih ali prepletih, prehajajo iz tople v hladno barvno skalo ali obratno; pri tem pride barva do veljave kot bistveni element sleherne Ravnikove stvaritve, kot polnoveljavna vrednota, ki odloča kakšen bo vizualni in emocionalni vtis posamezne kompozicije; istočasno pa tudi z menjavanjem hladnih in toplih tonalitet dobimo vtis, da se ti trakovi — »oblanci« intenzivno razvijajo v slikovni prostor. Oblike in barve, nam v Ravniko-vih slikah v skladnem, preštudira- nem sozvočju lahko izpričujejo najrazličnejša razpoloženja, čustvena stanja; z različnim načinom likovne izpeljave lahko vzbudijo občutek veselja ali žalosti. V teh, na videz preprostih, pred nevtralnim ozadjem lebdečih oblikah, se kaže ustvarjalna sposobnost umetnika, ki ni nič manjša od tiste, ki jo posedujejo »realisti« — ali pa je morda še večja, kajti mnogo lažje je »imitirati« neko realnost, kot pa ustvariti povsem nov svet s, samo njemu lastnimi zakonitostmi. Spomnimo se samo slikarja Turnerja, ki je sredi 18. stoletja, ko je najbolj cvetel »realizem«, ustvarjal svoje izrazito »abstraktne« študije barv, ozračja, svetlobe; prav zaradi tega se ne smemo čuditi nekaterim današnjim umetnikom, ki jih, kljub ponovni prevladi realizma, še vedno privlačuje čar reševanja čistih slikarskih problemov, odnosov med barvami in oblikami, ki so pogosto povsem neodvisne od oprijemljivega, realnega sveta. Da pa je zanimanje zgolj za anorganski, abstraktni svet pri slikarju Janezu Ravniku le prehodnega značaja, nam dokazuje ciklus njegovih najnovejših risb s tušem; v teh risbah, ki so narejene na nekakšen »pointilističen« način — s pomočjo drobnih pičic, se že pojavljajo prvi znanilci biološkega, organskega življenja: v komaj vidno nakazani krajini, nekakšnem imaginarnem pej-sažu, razpete med iluzijo in konkretnostjo, visijo v zraku zaobljene, bio-morfne in vitalno življenje razodevajoče forme; te oblike niso samo dokazi obstoječega biološkega sveta, marveč tudi sugestija novega, porajajočega se življenja — iz mehkih in na ženske organe spominjajočih matičnih oblik, vre cela množica novih malih elementov, iz katerih se bodo razvile iste oblike. Nove stvaritve slikarja Janeza Ravnika so v bistvu zaenkrat še nekakšna težko opredeljiva kozmična biologija, vendar napovedujejo nove možnosti in tudi verjetno nove pomembne likovne rezultate; prej ko slej bo v te, za zdaj še monohrome svetove, vdrla tudi barva in jim dala člove?ko toplejše, bolj humane razsežnosti. Franc Zalar vasa pisma J V nedeljo popoldne je bila cesta Kranj — Tržič dobesedno nabita. K temu je veliko prispevala tržiška šuštarska nedelja. Tisti, ki smo se odločili za vožnjo po stari cesti, smo bili na boljšem. Manj je bilo gneče in hitreje smo bili v Tržiču. Težje je bilo priti s stranske na glavno cesto. Tam so nas usmerjali miličniki in gasilci. Ko smo končno le našli parkirišče (le-ta niso mogla več sprejemati novih in novih vozil), smo odšli na sejem na Trg svobode. Tu so bile stojnice slovenskih čevljarskih in drugih podjetij in zasebnikov.'Zaradi boljše prodaje so se prodajalci odločili za popuste. Alpina ga je na primer nudila 10 odstotkov, Peko 20 odstotkov, Ciciban pa celo 50 odstotkov. Največ obiska je imel brez dvoma prodajalec brusilnih kamnov, ki je zgovorno in izvirno ponujal izdelke. Od petka dalje je bila v stari šoli heroja Bračiča tudi razstava ptic pevk, ki jo je pripravilo društvo Kalinka. Tudi zaradi šuštarske nedelje je bila bolje obiskana. Za ptice je bilo treba odšteti od 10 do 1200 dinarjev. Člani Kalinke so razstavljali in prodajali križance, papagaje, zebre, kakaduje, nimfe, lore in druge živali. Naprodaj so bile tudi kletke. Veljale so od 110 do 200 dinarjev. Natrpan je bil tudi veseliščni prostor, popestren s srečelovom. Z letakov smo zvedeli za šuštarski meriti. Sestavljali so ga juha z žlinkrofi, pečenka, prazen krompir, flancati in kompot iz suhega sadja. Ko smo se vračali, je bilo normalne vožnje že na Polici konec. Zaradi semafor o v v Kranju se je že tu začenjala kolona. I. Hribar • •• V vašem glasilu je bil objavljen članek »Asfalt proti Crngrobu bo!« v katerem je navedeno, da jaz zaviram asfaltiranje ceste v Crngrobu. Zato sem dolžan dati pojasnilo glede mojega odnosa do te poti skozi vas. V letu 1969 sem odstopil za to pot 150 m in pol metra širok pas zemljišča zastonj. Odškodnina 250,00 din se mi je takrat priznala za odstranitev češplje, prestavitev ograje in pa za ureditev ovinka proti cerkvi v Crngrobu. 200,00 din se mi je izplačalo še istega leta, 50,00 din pa čez 6 let, in sicer točneje pred dvema mesecema. Odstopljeno zemljišče za cesto pa se še do danes ni odpisalo in še plačujem zanj davek. V februarju letos so se zglasili pri meni zastopniki krajevne skupnosti zaradi asfaltiranja ceste in sem bil pripravljen prispevati za to 2.000,00 din, vendar pa sem predlagal, da naj bi se asfaltirala pot tudi mimo moje hiše do cerkve v dolžnimi 45 metrov mimo posestva Jamnika Janeza. Ko so prišli iz krajevne skupnosti drugič, sem res postavil pogoj, da naj se tudi Jamnik Janez umakne in dopusti razširitev poti proti cerkvi. Jamnik Janez je postavil tik za to potjo pred 4 leti gnojišče, preden/ pa postavlja gumi voz. Zato turisti, ki prihajajo, sploh ne vedo, kje pelje pot do cerkve, saj sedaj izgleda tako, kot da je pot del dvorišču J amnikove domačije. Nasproti tega gnojišča čez pot je moj sadovnjak in se pot širi v moje zemljišče zaradi postavljene gnojne jame in ker sosed stalno nasipa zemljo nad pot in tako nastali nasip drsi v pot. Prav ob moji hiši je ovinek proti cerkvi. Ko turisti pripeljejo do tega ovinka, vidijo da se pot ne nadaljuje in zato enostavno parkirajo na moje dvorišče, ki je tako že zelo majhno. Prav zaradi tega pa sem jaz tudi potreben zaščite, saj vse breme turističnega prometa proti cerkvi ne morem nositi in sem zato predlagal, da se uredi cestišče do cerk ve, kulturnozgodovinskega spomenika. Turisti pa parkirajo tudi na mojih 'ostalih travnikih, s čimer pa se meni povzroča škoda na mojih pridelkih. Vendar pa za moje ugovore nihče noče ničesar slišati in sem se zato obrnil na vaše glasilo, da se seznani tudi z mojimi težavami. Pri moji starosti 76 let in bolezni pa se sedaj res ne morem obračati za zaščito mojih pravic na sodišče. Menim pa, da je tudi star človek upravičen, da se ga na stara leta zaščiti in da uživa svoj mir, ne pa da se stalno razburja zaradi motenja njegove posesti in povzročene škode. Masterl Matevž Turjak OBLEGANJE TURJAŠKEGA GRADU Če bi partizani bili oboroženi tako kot pred italijansko kapitulacijo, bi turjaški grad bil zanje ne-zavzetna trdnjava. Vanjo bi bilo moč vdreti le z zvijačo ali v primeru, če bi posadka bila nepazljiva, kajti z lahko pehotno oborožitvijo ne bi bilo moč priti do živega tako močni posadki, skrivajoči se za debelimi zidovi in oboroženi z več kot sto lahkimi in težkimi strojnicami ter nekaj mino-meti. Napadalcev pa ni oviralo le zi-dovje, temveč tudi lega gradu. Turjaški grad namreč čepi na vzpetini s silno strmimi severnimi, zahodnimi in južnimi pobočji. S severa in juga oklepata grad globeli, ki se spuščata v globoko dolino rečice Zelimeljščice. Do gradu je mogoče priti le od vzhoda, po poti, ki je speljana po ozkem sedlu in mimo grajskega zidovja do glavnega vhoda na zahodni strani gradu. To ni naključje: glavni vhod je na zahodni strani, ki je za obrambo najugodnejša, saj se tu pobočja spuščajo strmo vse do kakih dvesto metrov niže ležeče Zelimeljščice, medtem ko je na vzhodni strani grajsko zidovje najdebelejše, kajti grad je moč napadati le iz te smeri. To pa hkrati pomeni, da turjaški grad niti ni bil obkoljen, zakaj glavnina Gorenjske brigade je zasedla položaje na robovih kakih dvesto metrov vzhodno od gradu, severna, zahodna in južna pobočja pa je nadzirala le s patruljami in manjšimi zasedami. Te pa so bile prešibke in njihovi položaji preveč neugodni za kakršenkoli odpor, če bi se turjaška posadka odločila za preboj v njihovo smer. Nadzor nad severnimi, zahodnimi in južnimi pobočji vzpetine, na kateri stoji turjaški grad, pa v prvih dneh bojev ni mogel biti učinkovit tudi zato, ker so se po vaseh onstran Zelimeljščice (Zapo-tok, Osredek, Veliki Osolnik, Čre-tež) zadrževale še druge belogardi-stične in četniške enote. In tako je Gorenjska brigada 13. septembra ponoči prodrla prav pred grajsko zidovje, ne da bi naletela na kak resnejši odpor. Na severni strani, onstran globeli, je nekaj dni bil na položajih tudi 3. bataljon Gradnikove brigade, ki pa so ga nato poslali proti Begunjam in Cerknici. Borci se prvo noč še niso dobro znašli, pa tudi časa ni bilo dovolj za temeljito vkopavanje. To se jim je naslednjega dne pošteno maščevalo. Na položajih ni bilo dovolj kritij za vse in tako je marsikaterega borca, ki si ni znal poiskali zanesljivega zaklona ali ni bil dovolj previden, zadela sovražnikova krogla. Samo 2. bataljon, ki je bil ponoči zasedel položaje vzhodno od gradu, je tega dne imel šest ranjencev, nekaj pa tudi 3. bataljon Gradnikove brigade na njegovem desnem krilu. Sovražnik je bil iznajdljivejši: »Dano je bilo povelje, naj fantje utrdijo grajska okna. Tik pred gradom je bilo dosti kamenja. Legionarji ,so se razpostavili preko dvorišča v živo verigo. Kamen za kamnom je romal iz rok v roke. Temu ali onemu je omahnil iz rok, če je bil pretežak. Bog ve kdaj so slovenski predniki na isti način pretovorili to kamenje iz doline do gradu. Zdaj so kamenje podajale roke skozi mogočni vhod, mimo kapele, po stopnicah v prvo nadstropje in tam preko dvoran na okna. Tam so jih veščaki skladali. Samo strelne line so pustili. . .« Potemtakem ni prav nič čudnega, da tisočere krogle, ki so jih bile izstrelile partizanske strojnice in puške, niso mogle najti poti do svojega cilja. Neučinkoviti pa so bili tudi težki minometi. Mine so se razletavale že ob dotiku z opeko na grajskih strehah in zato niso mogle napraviti kake večje škode. Pred onimi, ki so padale na notranje grajsko dvorišče, pa so se branilci zavarovali tako, da so okna zadelali z vrečami moke. Z municijo niso varčevali ne eni ne drugi. Oboji so jo imeli na pretek. Pokanja pušk skoraj ni bilo več slišati, ker so ga preglasili dolgi mitraljezni rafali. Tu pa tam se jt oglašal tudi belogardistični mino-met, ki je s položajev na grajskem podstrešju trosil mine po marofu, kjer so bili naši minometi, in po robovih okrog gradu. Brž ko pa so mu naši odgovorili z enako mero, je sovražnikov minomet pri priči utihnil. V spomin na boje in zmage VII. udarne brigade »Franceta Prešerna« bomo v nadaljevanjih objavili odlomek iz knjige Stanka Petelina: Prešernova brigada (Knjižnica NOV in POS 11, Nova Gorica 1967), ker se ti dogodki ujemajo prav na te čase izpred 33 let. — 8. septembra 1943 zvečer je italijanska vlada objavila brezpogojno kapitulacijo svoje vojske. Vse partizanske enote in terenske organizacije so takoj in samoiniciativno začele razorože-vati italijanske posadke v Ljubljanski pokrajini, množična mobilizacija v NOV pa je ustvarila možnost za številčno in oborožitveno okrepitev že obstoječih in za ustanovitev novih partizanskih enot. Partizanska vojska je v Sloveniji razorožila okoli šest italijanskih divizij ter dobro oborožena ter številčno okrepljena najprej uničila precejšnje število belogardističnih posadk na Dolenjskem in Notranjskem, 10. septembra 1943 likvidirala četniško oporišče v Grčaricah na Dolenjskem, 13. septembra pa je Prešernova brigada (takrat še Gorenjska brigada) pričela bitko za Turjak. Kadar je streljanje nekoliko ponehalo, je bilo slišati kričanje branilcev gradu. »Začeli so z izzivalnim petjem nabožnih pesmi pa vse do kričečih belogardističnih koračnic. Vmes so se pogumno drli. Vpili so, da slavnega gradu niso premagali niti Turki niti Francozi, še manj ga bodo partizani.« Tako je »Kristusove vojščake« v gradu prepričevalo vodstvo, sestavljeno iz fanatikov Zuraja, Per-neta in kaplana Malovrha, ki je po umiku podpolkovnika Josipa Dež-mana v Čretež prevzelo v svoje roke poveljstvo nad približno 750 belogardisti, kolikor jih je takrat bilo v turjaškem gradu, in se niti stotniku Cerkveniku, ki je takrat bil pri brigadi »Triglav« na območju Zapotoka, ni hotelo več pokoravati. Tam so namreč že prejšnjega dne na sestanku, ki so ga imeli kar na hlodih pred zapotoško šolo, ugotovili, »da je potreba izprazniti grad in da mora vsa na tem področju zbrana vojska oditi bodisi v smeri proti Trstu, če se izkaže resničnost napovedovanja izkrcanja Anglo-Američžhrfov odnosno proti Ljubljani, zasedeni po Nemcih, ker ne bomo mogli vzdržati niti zaradi pomanjkanja prehrane niti zadostne količine orožja in municije. Zvečer je Cerkvenik poslal v grad patruljo z ukazom, naj se tamkajšnja posadka še to noč umakne iz gradu in se pridruži glavnini v Zapotoku, da bi skupno nadaljevali pot čez Ljubljansko barje. Patrulja je na Turjaku naletela na gluha ušesa in tako so belogardisti začeli uresničevati zamisel o svojem Alcazarju. Čutili so se tako močne, da so tudi razgovore, ki jih je 14. septembra ponudilo poveljstvo Gorenjske brigade, gladko zavrnili z naslednjim odgovorom: ».. . 2. Smo redna slovenska vojska, sestavni del redne jugoslovanske vojske. Formirali smo se v skladu z intencijami zaveznikov in smo z njimi v vsakdanjem stiku ter imamo v štabu zastopnika Anglije . 3. Vaš predlog smo sporočili Poveljstvu divizije in pričakujemo odgovor najkasneje jutri; kajti po našem zastopniku bomo dobili odgovor iz Kaira. 4. Do tedaj predlagamo premirje, ker sodimo, da je prelivanje krvi v teh dneh največja nesreča.« Odgovor je kot poveljnik brigade »Krim«, ki so jo bili medtem na Turjaku sestavili iz raznih belogardističnih oddelkov, podpisal kaplan Franc Malovrh. Ko pa je potem Gorenjska brigada z vso silo udarila po gradu tudi s težjim orožjem, minometi in topovi, se je belogardistično vodstvo premislilo in po dveh ženskah., ki sta nosili belo zastavo, predlagalo pogajanja. V gostilni »Ahac« so se nato sestali naši in njihovi predstavniki. Na naši strani so bili komandant Gorenjske brigade Dušan Švara-Dule, komandant 14. divizije Mirko Bračič in komisar iste divizije Janez Hribar, v imenu belogardistične posadke pa se je hotel pogajati velikološki župan Pater-nost. To pa zato, ker si noben belogardistični oficir — kot razberemo iz njihovih poročil — ni upal iz gradu. Naši pa s civilisti niso hoteli imeti nobenega opravka in so zahtevali vojaške poveljnike. Naposled so le prišli Zuraj, Perne in Miklič. Naši so zahtevali, naj se posadka vda; belogardistični komandanti so predlagali sklenitev sporazuma o medsebojnem nenapadanju, oboji pa naj bi zadržali vsak svojo cono. Bilo je očitno, da belogardisti žele pridobiti čas, pričakujoč, da se bodo medtem Anglo-Američani le izkrcali ali pa jim bo prišla iz Ljubljane nemška pomoč. Istega dne je stotnik Cerkvenik spet imel sestanek na hlodih pred zapotoško šolo. Navzoči poveljniki in civilni belogardistični veljaki so razglabljali o najnovejšem položaju in ugotovili, da so pravzaprav že obkoljeni: partizani so pred Turjakom, na Golem in Igu, njihovi oklopniki pa patruljirajo tudi že po cesti, ki pelje mimo Turjaka čez Pijavo gorico proti Škofljici. Bil je res že skrajni čas, da se umaknejo. Sklenili so, da bo ob pol enajstih ponoči brigada »Triglav« krenila iz Zapotoka čez Zelimlje proti Ljubljanskemu barju. Na Turjak so iz Zapotoka spet poslali patruljo z ukazom, naj se tudi brigada »Krim« to noč prebije iz gradu. Znak za proboj naj bi bile tri rakete. Toda vodstvo na turjaškem gradu je bilo trmasto in se ni dalo prepričati. Da ne bi mogel nihče uiti z gradu, je pred vrata postavilo stražo z nalogo, da nikogar ne spuste ven. Beli brigadi »Triglav«, v kateri je bilo 700 do 800 mož, se je pridružil tudi podpolkovnik Josip Dežman s svojimi 40 četniki. Pred odhodom s Čreteža je poslal patruljo pod Turjak, da bi olajšal preboj brigade »Krim« s turjaškega gradu v Za-potok, toda »patrulja je zadela na goste partizanske zasede, zato se je previdno morala umakniti«. Četni-ška patrulja je bržkone naletela na 2. četo 1. bataljona Gorenjske brigade, ki so jo bili tja poslali že preje z nalogo, da prepreči sovražniku izpad v to smer. Seveda pa ena sama četa, ki je povrh vsega bila še v dolini, te naloge v primeru resničnega izpada ne bi^ mogla opraviti. Tako je ob pol enajstih ponoči iz Zapotoka krenila na pot le brigada »Triglav«, pa še ta ne vsa. Belogardistično vodstvo je verjetno v naglici pozabilo obvestiti o odhodu bataljona, ki sta bila na območju Velikega Osolnika in Osredka. Tu je bilo skupno kakih 370 belogardistov, ki so jih oddelki Tomšičeve brigade napadli še to noč, dokončno razbili pa naslednjega dne. Približno enako usodo je doživela tudi glavnina belogardistične brigade »Triglav«. Na poti skozi Zelimlje je padla v zasedo, ki so jo bili postavili deli Tomšičeve brigade nad vasjo. Kolona se je razpršila. Da pa je partizanska zaseda ni povsem razbila, je menda zasluga Josipa Dežmana in njegovih Četnikov, čeprav so nekateri tudi nasprotnega mnenja. Do zore so se belogardisti le nekako prebili na rob Ljubljanskega barja, toda iz smeri Pijave gorice so jih znova napadli partizanski mitraljezci v oklopnem avtomobilu. In belogardisti so spet bežali: »Razpršeni smo bili docela. Pritisnili so še iz Škofljice na nas. Vsa naša rešitev je bila v begu preko mostu v Crni vasi pred Ljubljano. Bežali smo čez jarke, gazili vodo med neprestanim obstreljevanjem komunistov. Naše enote niso dale odpora,« tarna belogardistični organizator in duhovni svetnik Karel Skulj. V obeh napadih je bilo pobitih ali zajetih kakih dvesto belogardistov. Do Havptmanc, v neposredno bližino žičnih ovir, ki so jih bili še Italijani razpeli okrog Ljubljane, je pribežalo kakih štiristo »triglavskih brigadirjev« — torej le polovica. Tu so sklenili, da se pridružijo Nemcem. Ta svoj sklep pa so — po pripovedovanju Ivana Auserja — uresničili takole: »Tu sta odšla kapetan Cerkvenik in duhovnik Škulj v Ljubljano z namenom, da razložita Nemcem, kdo in kaj smo. Vrnila sta se okrog poldne z izjavo, da je vse v redu, da se bo ustanovilo slovensko domobranstvo. Dospevši do bloka, smo morali oddati vse orožje in še Nemci so nas sprejeli, eden spredaj, eden zadaj in tako smo marširali po Ižanski cesti, zasramovani od ljudi, mladih in starih obojega spola ...« Tak je bil konec belogardistične 1. planinske brigade »Triglav«. Kaj pa se je po njenem odhodu iz Zapotoka dogajalo na turjaškem gradu? »Turjak se je spustil v defenzivo. Dopoldne so bili vsi Legionarji pri maši, nato pa so imeli vzgojne ure. Fante je najbolj znal navdušiti Rožanec. Govoril jim je, da je OF postala popolnoma komunistična. S komunizmom pa ne more sodelovati noben Slovenec in noben katoličan. Saj je komunizem mednaroden in proti vsaki veri. Fantje so mu pritrjevali...« Še večje »zasluge« za trdovraten odpor in nepotrebne žrtve je imel kaplan Franc Malovrh, poveljnik brigade »Krim«: »Od zore do mraka in ponoči je letal od ene strelne line do druge, neprestano zbiral fante, jim govoril, jih poučeval, jih spodbujal, da morajo turjaški grad ohraniti, čeprav za ceno krvi. Vsi so bili zbrani ob njem, vsem je dajal poguma m moči, čeprav so se zidovi rušili in so plameni objemali grad. Četudi je bilo v gradu kot v peklu, je France hodil kot junak, zavriskali so, ko so ga zagledali v najhujšem ognju in ob njegovi besedi so zopet šli v boj na življenje in smrt...« V sredo, 15. septembra, se ni zgodilo nič posebnega. Obstreljavanje gradu se je nadaljevalo. Izgub ni bilo več toliko, saj so si borci na položajih izkopali globoke zaklone, jih prekrili z bruni in deskami, nanje pa nasuli debelo plast prsti, tako da jim celo mine niso mogle do živega. Kljub temu pa je ena izmed tisočerih krogel, izstreljenih iz gradu, le našla komisarja 3. bataljona Igorja in ga ubila. V četrtek je enaka usoda doletela tudi Rudolfa Berčiča-Crtomira, doma iz Škofje Loke. Smrt pa tudi belogardistom ni prizanašala, čeprav so se skrivali v varnih kleteh in'za debelim z>* dovjem: »Bolničarja Logar in Krmelj sta nosila ranjence. Ko sta bila na dvorišču, je priletela mina iz mino-meta. Oba sta obležala z razmesarjenimi nogami. Takoj so ju pobrali in odnesli v ambulanto . ..« V četrtek dopoldne pa je v gradu završalo. Belogardistični trdnjavi se je bližal partizanski tank. Prvi poizkus, da bi se prebil do glavnega vhoda, se mu ni posrečil: na ozki poti pod gradom je stala težka havbica, ki je belogardisti zaradi p°" manjkanja municije sicer niso mogli uporabljati, sedaj pa jim Je le prišla prav, ker je tanku zapirala pot. Toda naš tankist Milan Vu-kelič ni hotel kar tako odnehati-Prav počasi in previdno, da ne bi zdrsnil v globel, je havbico obšel in po ozki poti srečno pripeljal pred glavna vrata. Čeprav jih je s svojimi izstrelki razcefral, naprej ni mogel, ker so belogardisti pred vhodom še pravočasno izkopali globok jarek. Ker tam ni imel vec kaj početi, se je Vukelič hotel mimo havbice spet povrniti k svojim. Toda tokrat je bilo že huje-Belogardisti so tank obmetavali z ročnimi bombami in steklenicami, napolnjenimi z bencinom-Storili so vse, da bi ga uničili. To pa jim ni uspelo, čeprav ni dosti manjkalo, da bi se jim želja izpolnila. Tank precej časa ni in m mogel speljati mimo havbice, na-poslen je pa le zvozil in se rešil pred resno nevarnostjo. Večjo skrb kot tank pa je belogardistom pripravilo partizansko topništvo, ki je grad silovito obstreljevalo. Belogardisti so našteli* da so partizanski topovi in minometi v pičlih dveh urah izstrelili na grad tristo petindevetdeset granat in min. Mine niso povzročile kake posebne škode, granate pa so prebijale tanjše zidove v zgornjih nadstropjih, toda belogardisti kljub temu niso imeli nobenih žrtev: kadarkoli so se oglasili topovi, so se umaknili v grajske kleti. Da bi se izognili minam, ki so nenehno treskale po grajskem dvorišču, so meu sobami prebili zidove, dvorišča pa niso več uporabljali. Partizanska kanonada turjaškim branilcem sicer ni povzročila kakih posebnih žrtev, je pa le močno načela njihov bojni duh. Čedalje več je bilo tistih, ki so zahtevali uro"1 iz gradu. Pod njihovim pritiskom je belogardistično vodstvo v četrte* ponoči poslalo iz gradu dve bojni patrulji, sestavljeni iz domačinov-Prva je krenila na notranjsko stran, druga pa proti Ljubljani-Kmalu sta se vrnili in poročali, da sta obe smeri prosti. Toda komandant belogardistične brigade »Krim« je odločno pobijal vsak0 misel na preboj oziroma umik i^ turjaškega gradu. Še vedno je *a" čunal, da se bo prej ko slej skupn0 z Nemci vrnila brigada »Triglav* in pregnala partizane izpred gr8"1^ ni pa vedel, kaj se je pravzapi*8 zgodilo s Cerkvenikom in njeg0' vimi. j. To noč so oblegovalci skuša grad zažgati. V gasilsko brizgal*? so natočili dva soda bencina, ce pa potegnili pod sam grad. Nihče s ni spomnil, da bi morali cevi pop*e} namočiti v vodi, šele potem pa skozi nje spustiti bencin. Ko so bri** galno pognali v tek, so cevi P°PH skoraj ves bencin, ven pa ga je P*£ teklo le toliko, da se je vnela hi»* pod grajskim obzidjem, ne pa tu° grad. (Nadaljevanje v petkovi številki) Jesenski izlet izžrebanih Uspela prireditev na Hraški gmajni naročnikov Glasa - —— (1. zapis) Letošnji jesenski izlet smo usmeri v kraje, ki se jih doslej naša vsa-K°letna potovanja še niso dotaknila, p Resda bo kar precej daleč do tuja in Slovenskih goric — toda J0va hitra cesta od Celja do Hoč tlT k° Pohranila kar debelo uro j,^li pa bomo v tejle smeri: iz pranja prek Domžal in Trojan v Sanjsko dolino; od tu pa skozi Celje a novo cesto. Prav hitro bomo slovenski Bistrici, kjer se bomo R?^a|i na Ptujsko polje. Mimo ''•uričevega bomo prispeli v Hajdino j^pelj boga Mitre) in v Ptuj. Po pR'edu bogatega muzeja na Gradu in tuJske vinske kleti se bomo Povzpeli še na Slovenske gorice, Naročniki žrebajo naročnike Kosmač Jože, Gosposvet-8*a 19, Kranj, je izžrebal na-*Je.767> prenočitev, enakem letošnjem obdobju pa se število prenočitev povzpelo na 37.080. Za hotelski kolektiv dosežena raven ni končna. Na osnovi anket med gosti bo skušal odpravljati pomanjkljivosti, se odločati za propagandne akcije (med drugim je prejelo prospekte in cenike zahodno* nemško združenje avtobusnih prevoznikov RDA s prek 1000 člani) in zboljšati sodelovanje z drugimi Kompasovimi temeljnimi organizacijami in poslovalnicami. Septembra se obeta prijetna novost. V Kompasovem hotelu se odločajo za desetdnevne shujše-valno-rekreacijske kure. Gostom bo izdatna dietna hrana v telovadnici, bazenu in na volji program savni! Med probleme, ki ovirajo še hitrejši razvoj Kompasovega hotela kot celotne Kranjske gore. kaže pri- šteti še pomanjkanje stanovanj za gostinske in turistične delavce, športnih in rekreacijskih naprav ter dvorane za seminarje in konference. Slednja in igrišča za tenis bodo najverjetneje najprej zgrajeni, saj to prispeva k rasti in urejenosti vse . Kranjske gore. Kompas igra lahko pri tem pomembno vlogo, saj sodita k njemu razen sodobnega hotela tudi motel in od začetka letošnjega leta dalje tudi hotel Alpina. V njih je skupno zaposlenih 17(i delavcev. J. Košnjek Le korak do Črne gore je Veliko je še predelov v Jugoslaviji ki jih Slovenci bore malo poznamo. Mednje sodi tudi socialistična republika Črna gora, sorazmerno majhna po površini, skriva pa obilo zemljepisnih in klimatskih posebnosti ter zanimive kraške oblike, katerim v državi težko najdemo primerjavo. Podnebno je Črna gora zelo različna, saj je podvržena tako celinski kot sredozemski klimi, ki prevladuje na vsem najjužnejšem delu jugoslovanske obale, dolgem 277 kilometrov. Obala je razvejana in ima številne rte, zalive in otočke. Posebno zanimiva je Boka Kotorska. Sicer pa obmorski del Črne gore slovi po peščenih plažah, dolgih skupno 55 kilometrov. Najdaljša je uleinjska na skrajenem jugu, ki se konča ob albanski meji. Nič manj znane niso peščene plaže pri Budvi. Petrovcu, Svetem Štefanu in Suto-moru. So sicer krajše kot v Ulcinju, leta meri več kot 12 kilometrov, vendar nič manj privlačne, Celinski del Črne gore je pretežno planinski in je eden naših najznačilnejših kraških predelov. Posebno znana so področja Orjena, Lovčena in Rumije. Številne so visoke planine in kraška polja, posebno en-kratnost pa dajejo krajini i/.braz-dane doline in kanjoni. Črna gora se ponaša s Skadarskim jezerom, največjim na Balkanu, in 30 ledeniškimi jezeri, od katerih jih je 28 na področju Durmilorja, najvišjega vrha Črne gore. Za vsakega obiskovalca so na primer privlačni kanjoni Mora če, Pive in Tare. le Turistična ponudba Črne gore pogosto v tujini bolj znana kot doma. Ulcinj ima več kot 3000 ležišč v hotelih, v Baru je nekaj več kot 1000 ležišč, prav toliko jih je v Petrovcu in nekaj manj pri Svetem Štefanu. Potem pa so tu še Budva s skoraj 5000 hotelskimi ležišči, Tivat s 015 ležišči, Kotor s skoraj 1000 posteljami, Cetinje s 100 ležišči in Mojkovac z 80 turističnimi ležišči. Skupno je v obmorski in celinski Črni gori v hotelih A in B kategorije več kot 12.500 ležišč, 8000 ležišč v kampih in 25.000 turističnih ležišč pri zasebnikih. Hotelov -A in B kategorije ima Črna gora 42. Lani t dosegla Črna gora v na jpomembnej šib turističnih objektih poldrug milijon prenočitev, letos, ko je bila zgrajena tudi proga Beograd — Bar, pa bo lanski dosežek zanesljivo presežen. Veliko zaslug za tako skokovit turistični razvoj Črne gore ima podjetje Montenegroturist iz Budve, ki od predlani dalje združuje skoraj vso turistično in gostinsko ponudbo v republiki. Zanesljivo je eden od vzrokov, da med številnimi obiskovalci Crne gore ni več Slovencev in prebivalcev drugih republik, precejšnja oddaljenost. V Črni gori je najpogosteje srečati Nemca, Angleža, Italijana. Šveda in deloma tudi Kanadčana in Američana. Vendar dobra organizacija in prometne zveze še tako oddaljene kraje zbližujejo. Še posebno z letalskim prevozom je Črna gora zelo blizu nas. J. Košnjek njimi so celo predvojnega datuma)« večina strežnih prostorov je enolič" nih in prostorsko utesnjenih (pog0' sto tudi zaradi spomeniškega varstva nad stavbami), temu primerna pa je tudi ponudba. Preseganje teg8 položaja je zaradi omenjenih zaprek težje kot bi sicer bilo. Sanacijski oziroma srednjeročni razvojni program. Gostinskega P0". djetja Zelenica je razdeljen v tri dele. V prvega sodi izgradnja nov* avtobusne postaje, katere uradna otvoritev je bila za letošnji tržiskj občinski praznik. Veljala je \3Prodam novo STREŠNO OPE-ca. 250 kosov, rdečo, valovito, ?°vomeški izdelek. Stare, Tekstilna 15. Kranj 5819 . Prodam POMIVALNO KORITO ln ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK za t°00 din. Brudar, C. na Klanec 28 b, Kranj 5820 Prodam PLETILNI STROJ z Jzorci in nekaj rabljenega FOHI-?TVA. Volčič, Zupančičeva 12, 5821 termoakumulacijsko posesti Oddam GARAŽO takoj. Cena po dogovoru. V poštev pridejo interesenti za daljšo dobo. Stare, Tekstilna 15, Kranj 5834 Prodam vseljivo HIŠO z vrtom v okolici Bleda. Ponudbe pod »Gotovina« ali naslov v oglasnem oddelku. 5835 Kupim ZEMLJO na področju Gorenjske. Ponudbe pod »Plačam takoj« 5836 zaposlitve Sprejmem vsa ZIDARSKA in FA-SADERSKA dela. Imam oder in orodje. Fači Hadži, C. na Brdo 49, Kokrica, Kranj 5837 Sprejmemo za določen čas PRODAJALKO ali PRODAJALCA. MLADINSKA KNJIGA KRANJ, prodaja na veliko. 5838 Zaposlim KV ali PK PLESKARJA. PLESKARSTO Vakaričič Miro, Medetova 14, Kranj 5839 A ran j Prodam termoaKumuiacnsKo J:EČ, 4 KW, nemško, po ugodni ceni. Ugled od 18. do 20. ure. Redžep !v»na, Zlato polje 3 a, IV nadstropje, Kranj 5822 Ugodno prodam JABOLKA za JJjoSt ali prekuho žganja. Sp. Brnik 67> Cerklje 5823 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA . *>P- Brnik 66, Cerklje 5824 .Ugodno prodam termoakumula-Jjsko PEČ, 4 KW in trajnožarečo dodatno PEČ GORENJE 116. Ogled ^sak dan po 15. uri. Tičar Milan, Zg. Hela 38 a, Preddvor 5825 Prodam KRAVO, ki bo konec ^eseca tretjič telila. Hraše 28, Lesce vozila ».Prodam dobro ohranjeno ZASTA-ci-101, ietnik 1974, ali zamenjam za JKODO. Albert Možina, Pajerjeva A4> Šenčur 5826 „Ugodno prodam RENAULT 4. "ped vsak dan od 14.30 do 17. ure. "t Kern, Planina 14, Kranj 5827 JIAT 1300, letnik 1968, prodam po t?!0 ugodni ceni. Lahovče 73, Cer-klJ.eT 5828 .Ugodno prodam ZASTAVO 750, tnik 1969. Interesenti naj se javijo Jla naslov: Zadnik Majda, C. *>°krškega odr. 19, Kranj, od 15. ure aalJe 5829 9 Prodam BMW 1600. Partizanska 4''Kranj 5841 AVTOTAXIPREVOZI s citroen D-auper Cene: dnevni kilometer 3 din nočni kilometer 4,5 din tel. 21-106 Kranj Se priporočam D. Pogačnik kupim Kupim BIKCA simentalca za Žak •okoli 400 kg težkega. Šifrer, ^abnica23 5830 ko i?lm mlado KRAVO simental-dn' £aJe naci 15 litrov mleka nevno. Šifrer, Žabnica 23 5831 st snovanja ^dopremljeno STANOVANJE p eta zakonca v Kranju ali okolici. °nudbe pod »Nujno« 5750 Njf enj"am trosobne STANOVA-Ra^ V branju, lahko za dvosobno v si*a°vljici, po možnosti v bloku. Na-°X v oglasnem oddelku 5832 §tu ,Vema solidnima slovenskima da^en^orna yi^Je šole v Kranju od-Proti °Premljeno SOBO za eno leto d u" Predplačilu. Kličite tel. 25-357 ure dopoldan ter po 17. uri. {z.daja CP Glas, Kranj, Ulica Mose ^.nadeja 1. Stavek: GP Gorenjski "»K Kranj, tisk: Združeno podjetje j^udska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja l\ - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 - Te-•efoni: glavni urednik, odgovorni Upednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-°Kl«sni in naročniški oddelek •3-34l. _ Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko «dinarja. — Oproščeno prometne-Ka davka po pristo:"em mnenju 421-1/72 KMETOVALCI: Po ugodnih cenah vam nudimo koruzo, pšenico, krmila za krave in kokoši KŽK KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS SKLADIŠČE KOOPERACIJE Cesta JLA 2 (Pri Kernu) tel. 21-652 obvestila TRIMER GLAVNIK za striženje vas preseneča z zanimivo serijo značk. Profesionalni model in značka stane 40 din — skupaj s poštnino plačate ob prevzemu. Interesenti za TRIMER — strugalnik za britvice za čiščenje oken, naj pošljejo svoj naslov. TRIMER Zagreb, p.p. 692 5510 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 5343 EKSPRES STROJNO pridem na dom čistit vse vrste talnih OBLOG (itison, tapisom, preproge). Pišite: Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj ali telefonirajte v popoldanskem času na Senjak, tel. 22-059 5755 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRANJ, OBJAVLJA VPIS V VEČERNO ŠOLO ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE POKLICNIH ŠOFERJEV. POGOJ ZA VPIS JE: ZDRAVSTVENA SPOSOBNOST, NAJMANJ 6 RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE, VOZNIŠKO DOVOLJENJE »B« KATEGORIJE IN VPLAČILO ŠOLNINE. INFORMACIJE IN VPIS DO 20. SPETEMBRA PRI MRAVLJE V. KRANJ, STANETA ROZMANA 5. TELEFON 23-623 5758 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 064-60-801 5842 Cenjene goste obveščamo, da bo lokal od 16. 9. 1976 dalje ZAPRT v PONEDELJKIH in ne ob sredah kot doslej. Priporoča se GOSTILNA LOVEC, GORICE pri Golniku. Zdravko Debeljak. 5843 KRANJČANI! EKSPRES specializirana ČISTILNICA ZA PREPROGE in TAPISOME. Kličite po telefonu in obiščem vas doma. Čistim tudi družbenim ustanovam. Telefon 26-912 5844 dežurni veterinarji od 17. do 24. septembra 1976: Vehovec Srečko, dipl. vet., Kranj, Stosičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; Pipp Andrej, dipl. vet., Šk. Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Škofja Loka; Benulič Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, tel. 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj. Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec Združite prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI in si tako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena Na vašo željo dobavljam^ tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. Proizvajamo, prodajamo, montiramo Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja, Žalec. Aškerčeva 4, telefon številka (063) 710-740, 710-783. 710-782 Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št (063) 722-027 Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. murka Praktični prikaz uporabe Izttll ZAMRZOVALNIH SKRINJ v petek, 1 7. 9., od 16. do 1 9. ure in v soboto, 18. 9., od 9. do 12. ure V POSLOVALNICI ELGO LESCE Predavala bo Ela Kovačič Pridite — čakamo vas! rha Na podlagi 197. člena statuta občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 16/74) in v skladu z 11. členom odločbe skupščine občine Radovljica, številka 023-1/1976 ponovno razpisujemo delovno mesto individualnega poslovodnega organa (direktorja) Komunalno gradbenega podjetja »Grad« Bled Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, gradben,- ali komunalne smeri z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj S let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na vodilnih delovnih mestih, ali — da ima srednjo strokovno izobrazbo gradbene ali komunalne smeri / opravljenim strokovnim izpitom in najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih — da je moralno in politično neoporečen. Rok za prijavo trnja 15 dni od dneva objave. Kandidati naj v odrejenem roku pošljejo ponudbe z dokazili o strokovnosti, z opisom dosedanjega dela in s potrdilom o nekaznovanju na naslov: Skupščina občine Radovljica, sekretariat skupščine, z oznako na ovojnici: za razpisano delovno mesto direktorja KGP »Grad« Bled. Glas - 21. stran nesreče Otroci na prehodu V četrtek, 9. septembra, ob 13.40 se je v Kranju na Cesti 1. maja pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Branko Pukla-nec (roj. 1951) iz Kranja je peljal proti mestu. Ko se je približeval prehodu za pešce pri osnovni šoli Stane Žagar, so prehod prečkali otroci, ki so bili izstopili iz avtobusa v bližini. Voznik Puklanec je prehiteval avtobus prav takrat, ko so na prehod začeli stopati otroci; zato je zaviral, vendar pa je kljub temu zadel Marinko Čujič, da je padla in se laže ranila. Prehitevanje V četrtek, 9. septembra, ob 13.45 se je na cesti prvega reda na viaduktu Lešnica pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Emil Maertz (roj. 1920), nemški državljan, je vozil od Podtabora proti Peračici. V bližini parkirnega prostora je začel prehitevati kombi-bus avstrijske registracije, ki ga je vozil Aleksander Fruhauf (roj. 1947). Ko je bil že vzporedno s kombibu-som, je le-ta nenadoma zavil v levo, ker je prehiteval pred seboj osebni avto Andreja Malija (roj. 1941) z Jesenic. Voznik Maertz je zato zavil še bolj levo na odstavni pas, da pa ne bi trčil v varovalno ograjo na viaduktu, je zavil ostro nazaj v desno na svoj vozni pas, pri tem pa je trčil v Malijev avtomobil, ki ga je bil voznik kombibusa že prehitel. Sunek je Malijev avtomobil obrnil in prevrnil na bok, Maertzov avtomobil pa je trčil v varovalno ograjo na viaduktu. V nesrečli je bil voznik Mali lažje ranjen, škode na vozilih pa je za 26.000 din. Zapeljal s ceste V četrtek, 9. septembra, ob 8.15 se je pri Lescah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila iranski državljan Einulah Zandieh (roj. 1947) je v desnem ovinku na cesti prvega reda pri nadvozu za Begunje prehiteval neki avtomobil prav tedaj, ko je drugi prihajal iz nasprotne smeri. Voznik Zandieh se je sicer rešil iz »škarij«, vendar je pri tem zapeljal čez rob ceste, trčil v obcestni kamen in se prevračal j)o travniku. Voznik je padel iz avta, a je bil le laže ranjen. Škode na avtomobilu je za 30.000 din. Nepreviden otrok V soboto, 11. septembra, ob 13. uri se je na Ljubljanski cesti v Radovljici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrija Veštan (roj. 1927) iz Radovljice je vozil proti mestu. Z vrta pri hiši št. 49 je tedaj pritekla Marcela Boben, stara 7 let, se za hip ustavila na robu ceste, nato pa stekla čez, tako da jo je avtomobil kljub zaviranju zadel. Huje ranjeno so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Sredi ceste ustavljal avtomobile V petek, 10. septembra, ob 21.30 se je v Zg. Bitnjah pripetila prometna nezgoda. Miroslav Možina (roj. 1931) iz Zg. Bitenj je hodil od Žabnice proti Kranju in pri tem ustavljal avtomobile. Na enak način je, vinjen kot je bil, hotel ustaviti tudi avtomobil Antona Mravlje (roj. 1939) iz Šutne. Šel je proti avtomobilu po sredini ceste in ga z rokami ustavljal. Voznik Mravlje" se je pešcu umikal v desno, vendar ga je kljub temu zadel. Možina si je v nesreči zlomil nogo. »Sekal« ovinek V nedeljo, 12. septembra, ob 18. uri se je na regionalni cesti v vasi Praprotno pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Bister (roj. 1943) iz Sp. Besni-ce je vozil proti Železnikom. V Pra-protnem je sekal pregledni desni ovinek in zato trčil v osebni avtomobil Edvarda Kavčiča (roj. 1943) iz Kranja, ki je pripeljal pravilno po desni iz nasprotne smeri. Za Kavčičevim avtomobilom je vozil v prekratki varnostni razdalji Ae v avtomobilu Vlado Kavčič (roj. 1959) iz Kranja in zato trčil vanj. V nesreči so bili huje ranjeni voznik Bister in Rezka Bister iz Železnikov ter voznik Evard Kavčič. Lažje pa so bili ranjeni sopotniki v avtomobilu Edvarda Kavčiča, in sicer žena in oba otroka. Škode na avtomobilih je za 70.000 din. L. M. Torek, 14. septembra 1976 V tako imenovanem komunalnem delu srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti Lesce v radovljiški občini je med drugim predvidena tudi ureditev kanalizacije in razširitev in obnovitev oziroma povečanje vodovodnega omrežja. Komunalno podjetje Vodovod Radovljica pravkar obnavlja vodovod od nove šole do Finžgarjeve ulice v Lescah. Dela bodo najbrž končana še ta mesec. — A. Z. Zaradi letošnje suše, ki je najbolj prizadela živinorejce, bo krme primanjkovalo. Prizadeti živinorejci so se marsikje trudili, da bi za živino preskrbeli čimveč sena in otave. Tale posnetek pa kaže tudi drugo plat. Na parceli, Zdaj je za košnjo seveda že prepozno, saj je od sočne trave ostala le še slaba in porjavela slama. Čigava je parcela, niti ni toliko pomembno. Gre za to, da je v širšem družbenem interesu, da bi na vse načine omilili posledice letošnje suše. - J. Ambrožič Ob krajevnem prazniku na Blejski Dobravi so namenu izročili dva požarna bazena. Za požarna bazena so prispevali krajevna skupnost, vaščani ter Zavarovalnica Sava - enota Jesenice. Ob otvoritvi bazena so mladinci in pionirji, člani prostovoljnega gasilskega društva izvedli mokro vajo. - B. B. Nedaleč stran od Zgornjih Gorij v GrabČu stoji že prek tristo let Strojev mlin. Opuščen je, kakor tudi kovačnica (fužina), ki stoji zraven. Objekta sta pod spomeniškim varstvom, toda zob časa ju vztrajno načenja. Vsaj streho bi bilo treba čimprej popraviti. Sicer pa Strojev mlin in fužina v Grabču nista edina tovrstna ob/ekta.Tu je še mlin pri Mlinarju ki pa je prav tako onemel,ko je lani preminil zadnji mlinar. Včasih pa sta bili v Grabču še dve žagi tn kovucnica pod Ledrarjem, kjer so strojih surove živalske kože. To naselje je bilo torej včasih prava mala industrijska vas, kjer so dobivali energijo od Radovne. Kar zadeva mline pa je tako, da danes tod pravzaprav ni več kaj mleti. Ribez na primer kot eden glavnih pridelkov na gorjanskem območju gre namreč surov dobro v prodajo. — J. Ambrožič. Sodobno pridelovanje krompirja Kranj. — Zadružna zveza Slovenije, Kmetijski institut Slovenije in Kmetijskoživilski kombinat iz Kranja bodo organizirali jutri, 15. septembra, v dvorani kranjske občinske skupščine seminar o sodobnem pridelovanju krompirja. Po seminarju bodo odšli udeleženci na ogled izkopavanja in sortiranja krompirja pri Kmetijskoživilskem kombinatu. Na seminarju bo prebranih in obravnavanih več strokovnih referatov. Inž. Viktor Repanšek bo govoril o vlogi proizvodnje krompirja v srednjeročnem razvojnem programu kmetijstva v SRS do leta 1980, dr. inž. Miloš Kus iz Kranja bo razlagal sodobne poglede na tehnologijo pridelovanja krompirja, inž. Jelena Hočevar bo razpravljala o boleznih in škodljivcih na krompirjevih nasadih, inž. Viktor Marine pa bo govoril o mehanizaciji proizvodnje krompirja, nakupu, rabi strojev in organizaciji dela v pridelovalnih skupnostih za krompir. , -9jk Za stalne odjemalce ceneje Kamnik — Neki pridelovalec krompirja iz okolice Komende je ta torek kar nenapovedan pripeljal v Kamnik svojim dolgoletnim stalnim odjemalcem krompir za ozimnico. »Upam, da ga boste tudi letos vzeli. Imam samo sorto igor, cena pa je 3 in pol dinarja kilogram.« Vsako gospodinjstvo se je rado oskrbelo s 300 do 400 kg lepega belega krompirja pri svojem starem dobavitelju. Tak odnos na relaciji pridelovalec-odjemalec je kaj prikupen in vreden, da ga zabeležimo. -a Gobarsko društvo na izletu Jesenice — Gobarsko društvo Jesenice je v nedeljo, 5. septembra, organiziralo prvi letošnji izlet gobarjev na Dolenjsko. Izleta se je udeležilo 31 članov gobarskega društva Jesenice, ki so se na izletu zelo dobro počutili- Na Ajdovcu so se razdelili na dve skupini in začeli nabirati gobe. Največ je bilo golobic, rumene in zlato rumene grive in tudi brez jurčka ni ostal noben član. Gobarski piknik so sklenili z ogledom spomenika NOB v Zuženberku. Gobarsko društvo pa se tudi že pripravlja na oktobrsko dvodnevno gobarsko razstavo na Jesenicah. J. M. Srečanje železniških upokojencev Prometna sekcija Nova Gorica je 4. septembra letos priredila srečanje železniških upokojencev goriške proge na Črnem vrhu. Srečanje je sodilo v okvir proslave 70-letnice proge Celovec — Trst. Ker spada del goriške proge od Bohinja do Jesenic- k prometni sekciji Nova Gorica, so se vabilu odzvali železniški upokojenci, ki so službovali na tem delu proge. S prvim jutranjim vlakom so se železniški upokojenci z Bjeda, Bohinjske Bele, N omenja in Boh. Bistrice odpeljali do Mosta na Soči, kjer so se presedli na avtobus. Tu jih je že čakal topel prigrizek. Sem so pripeljali še trije avtobusi z železni- j škimi upokojenci iz Nove Gorice, nato pa so vsi nadaljevali pot proti Cerknemu. kjer so najprej obiskali partizansko bolnico Franjo. Tu jih je pozdrayil predstavnik samoupravnega odbora prometne sekcije, ki je poudaril, da je sobotno srečanje prvo te vrste in da sodi v okvir proslav ob obletnici izgradnje goriške proge. V imenu Hit) udeležencev srečanja se je zahvalil Rudolf Vari ter dejal, da je ravno ta generacija, ki sedaj uživa zaslužen pokoj, največ prispevala k današnjemu razvoju železnice, saj so železničarji opravljali svoje delo brez plačanih nadur in nadel jske službe, ob slabih mesečnih prejemkih, kar se sedaj po/na seveda pri pokojnini, kljub temu pa so delo ob močnem tranzitnem prometu opravljali /. veseljem in odgovornostjo. Še danes spremljajo razvoj železnic in z nasveti pomagajo mlajšim. Po ogledu bolnice Prati je, ki se je vsem globoko vtisnila v spomin, so železniški upokojenci krenili na piknik na Črni vrh: srečanje je minilo v veselem razpoloženju kljub zelo hladnemu vremenu, tako da je dan kar prehitro minil. Piknika se je udeležil tudi šel prometne sekcije Maksimiljan Brelih. Takšnih srečanj si upokojenci še želijo. Jane/ Cei he Na balinišču zraven nogometnega igrišča v Medvodah je vsak dan zelp živahno, saj je zanimanje za balinanje med krajani Medvod precejšnji; Tamkajšnji balinarski klub je že poskrbel tudi za prve nastope med balinarp sindikalnih ekip medvoških delovnih organizacij, ki so zbudili dovolj zanimanja. '' i Pozdrav ameriških Slovencev gorenjskim planincem Zakaj ne bi enega od osvojenih vrhov v Ameriki ali kje drugje na svetu slovenski planinci poimenovali »Gorenjski vrh« ali »Slovenski vrh«, predlaga v pismu našemu uredništvu ameriški slovenski planinec inž. Stanko Meršol iz Kalifornije Kranj — »Ameriški Slovenci podpiramo in smo veseli slovenskih in jugoslovanskih uspehov alpinističnih odprav na Himalaji, pozdravljamo pa tudi načrtovan vzpon na pogorje Karako-rum. Z veseljem prejemamo vaš list z dobrimi in veselimi novicami z Gorenjskega, od koder izjaha tudi del našega rodu... Z našim pismom seznanite gorenjske planince. Hvala lepa in še naprej želimo listu velike uspehe. Če boste spet plezali na El Capitanu ali drugje v Kaliforniji, nam pravočasno javite. Zadnjič smo prepozno izvedeli. Iskrene pozdrave in oglasite se,« piše v pismu našemu uredništvu ameriški Slovenec inž. Stanko Meršol iz Kalifornije. Pismo je bilo odposlano na poti v Nepal in naprej na najvišjo goro sveta Mont Everest, kamor se namerava v počastitev 200. obletnice Združenih držav Amerike povzpeti ameriška odprava. Njeni člani so večinoma profesorji na raznih ameriških univerzah. Član odprave je tudi inž. Stanko Meršol, naš rojak in strokovnjak za etnolingvistiko, in avtor pisma, ki ga omenjamo. * njem se navdušuje nad načrtovano odpravo Tržičanov v pogorje Kara* korum, kar v turkestanščini pomeri} »črni ledenik«, in nad cilji osvoji*1 Chogoro (8611 metrov), Gašerbrun J (8068 metrov), Gašebrun II (8035 metrov) ali pa Broad Peak (804' metrov). »Tudi Slovenci iz Severne Amerike smo že marsikaj prele* zli,« pravi nadalje pismo. »Lahko bi ustanovili severnoamerišk-odsek Slovenskega planinskega društva, ki bi sodeloval z enakirn v Argentini in Planinsko organ1" zacijo v Sloveniji. Za to nalogo bl lahko zadolžili Tineta Orla »* Slovenije (urednik Planinskega vestnika — op. p.), dr. Arka iz A£ gentine, kjer urejuje Slovensk' planinski vestnik, Pavla Kvedr8 in Janeza Varška iz Clevelanda in Toronta in nas iz Kalifornije-* Inž. Stanko Meršol nato opisuje alpinistične dosežke ameriških Slovencev. Omenja strica dr. Valentin3 Meršola, rojaka iz Radovljice, ki Je kljub visoki starosti prelezel yse najvišje gore Amerike in bil tudi 1 Evropi. Po njem se imenuje tud' eden od ameriških vrhov (TinetoV kotiček). Piše o Albinu Gnidovcu, k' kljub 80 letom ne pozna počitka- Slovenske planince vabijo vsepov' sod, kar potrjuje njihovo uspešnos v ameriških gorah. Pismo je končano z zanimiv1!*! predlogom: zakaj ne bi slovenski planinci nekje na svetu eno od Še neosvojenih in še neimenovanih g°ra imenovali »Gorenjski vrh« in »Slo* venski vrh«. To je naloga planincev v domovini in gornikov našega p°" rekla, ki so raztreseni po vsem svetuj »Torej, vsem slovenskim P*?" nincem po svetu: srečno gor *D srečnodol!« J. Košnjek \ SA VIČA - PRILJUBLJENO ZBIRALIŠČE PLANINCEV - Pri Slapu Savica v Bohinju ne manjka planincev in drugih obiskovalcev. Za mnoge je tu izhodišče za bližnje planinske ture. Le-teh ni malo. Od Savice dobro shojene poti gornika pripeljejo na Komno, Bogatin, Krn, v Trento, k Sedmerim jezerom, na Komarčo, Triglav, Pršivec, planino Vogar in druge holj ali manj znane vrhove in planinske postojanke. Pri slapu Savica ima gostišče Savica, ki sodi k ljubljanskemu hotelu Lev, urejen kiosk za prodajo spominkov in razglednic. Franc Jensterle, kije honorarno za/)osten v kiosku, mora pogosto naenkrat postreči tudi stotim in več planincem, (jk) — Foto: F. Perdan Priznanja za alpiniste Kranj — Na zadnji seji upravnega odbora Planinskega društva Kranj so se odločili podeliti vsako leto priznanja najzaslužnejšim alpinistom za alpinistične dosežke, za organizacijsko in instruktorsko delo in za vzgojno delo v društvu. Alpinistični odsek je nu-d najaktivnejšimi skupinami v društvu in med najmnožic-nejšimi in najuspešnejšimi v republiki. Zato bodb vsakoletna priznanja nova spodbuda za kranjske alpiniste. -jk SLAP PEROČCA V BOHl^ — Zaradi deževja, ki je bilo še P sebno močno v petek in ponoči s P ,■ ka na soboto, so v Bohinju nar9t0 številni hudourni potoki. Se Po8jno, veličasten je bil v soboto pogled ^ slap Peročca, ki je narasel, kot malokdaj doslej. Vodna gmota $e ^ valila s skalovja na desni s^!'anil ceste med Nomenjem in Bitnja^' neposredno nad eno od stanovanja skih hiš v Lepencah. Po ocenah d„ mačinov je slap visok več kot metrov, (jk) — Foto: F. Perdan ^Hioupravni sporazum o ugodnostih slovenskih smučarjev je v prostorih ipine Ziri v imenu smučarjev Slovenije podpisal predsednik SZ Slovenije Uct^z Kocjančič. - Foto: M. Ciglič Podpisali samoupravni sporazum Prelomnica slovenskega smučanja — 9. september bo prav gotovo mejnik v našem smučarskem sportu. V prostorih ..ovske Alpine so ta dan domača tovarna čevljev Alpina, begunjski Elan, radovljiška 2vm,ra. ljubljanska Pletenina in Nama, celjski Toper, Zavarovalnica Sava s Smučarsko de?20 .^,ov»'n'J«' podpisali samoupravni sporazum o posebnih ugodnostih, ki jih bodo L*c*ni vsi člani smučarskih organizacij v SR Sloveniji. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ^*J° k sporazumu v kratkem pristopili Se slovenski zičničarji, Slovenijasport in Planika. delovne organizacije so že dale načelno soglasje, da bodo sopodpisnice sporazuma, podpisniki samoupravnega sporazuma so dejali: ( I "**nez Humerca, komercialni direktor Almire: »Pričakujemo, da se bo naSa prodaja povela \ Y.^'m'r' 8e namreč zavzemamo za napredek našega smučanja. Prepričan sem, da bo **cija veliko prispevala k slovenskemu smučarskemu Sportu.« f v "'nko Bogataj, direktor prodaje v Elanu: »Nismo oklevali, ko so nas povabili k sodelo-doh ^ave<*am° Pa 8e» <*a bomo potegnili krajSi konec, saj bodo naSi izdatki večji kot pa j 'Cek. To pa končno tudi ni vse, saj bo podpis prav gotovo vplival na dvig našega amu- J» '>r' ivm Pa bomo omogočili SirSim množicam cenejši nakup naSih smuči in palic« pod P°'Jan8ek, predsednik delavskega sveta Alpine: »NaS glavni namen podpisa je, da te Pre,no naSe smučanje, saj pričakujemo obojestransko korist. NaSa prodaja ne bo trpela, (japec *>e bo povečala. S tem sporazumom pa smo obenem vsem organiziranim smučarjem 'Joinost, da čim ceneje pridejo do smučarske opreme.« 8e .Marko Jezernik, generlni direktor Topra: »Število aktivnih članov pri tej skupni akciji kv i° Prav gotovo pri osnovnih smučarskih organizacijah povečalo. Dvignila pa se bo tudi 8ipj.'.teta- Na vse to smo gledali dolgoročno in prepričan sem, da bodo tudi drugi kaj kmalu ec«ju našemu zgledu.« ja kojze Tiselj, pomočnik generalnega direktorja Name: »NaS namen je bil, da podpremo Smu-N»fi zvezo Slovenije pri tej akciji in uresničevanju obetajočega njihovega programa. 'srnučariji se obetajo boljši časi, korist pa bomo imeli tudi mi.« valiW Peternel, generalni direktor Zavarovalnice Sava: »NaSi samoupravljavci niso okle- * pristopu podpisa, čeprav so se zavedali, da so cene precej nižje od rednih.« tej ^'eksander Gilj, direktor prodaje v Pletenini. »Čeprav nas v začetku vse skupaj čakajo ^ ave,» Pa je Smučarska zveza naredila pameten korak. Naj Se enkrat poudarim, da bomo Prodajadobr° de,atl' da nam bo vse to uspelo. Seveda pri vsem tem ne bo trpela naSa poB^?.n?z Kocjančič, predsednik SZ Slovenije: »K podpisu so pristopili skoraj vsi, ki smo jim «,»,. i1sodelovanje. Vsekakor pa je dogovor pomemben mejnik pri razvoju slovenskega "•»čanja.« ?a . oreJ akcija »Članska izkaznica« je stekla. Vsi tisti, ki boste pristopili k smučarskim organi-teh'Jarn' !)oste s plačano članarino 150 din za (nlrasle in 60 din za mladino do 15 let — lahko pri vseh Pri J, P'8nikih samoupravnega sporazuma uživali desetodstotni popust. In če izračunate, da boste c*lotni smučarski opremi spravili v »žep« okoli osemdeset tisočakov, je članarina res minimalna, poin j. ')a DOS,e podprli še svoje osnovne smučarske organizacije in ne nazadnje še izdatno pn "Kb k akciji in programu ter napredku smučanja v Sloveniji. I). Hunier Sava : Duplje |)0!f"^Nj _ finalna rokometna tekma ha IKr;4? Gorenjske za jugoslovanski pokal, in V I K Sava' gledalcev HM), sodnika Teran v,aovič<„ba iz Tržiča) - dobra. SAVA: Eržen, Ovniček B, Ovniček S., 3 n"!"' Zorn»an 6, Tomažič 2, AndoljSek Jereb ° 2' Va,encic 3' Gros 7* Fende- 4 D"^pLJE: Boncelj, Rakovec F. 2, GraSič K- tvuhar 8, Benegalija, Rakovec M. 1. ""Jar 2, Rozman 2, Teran. Iju j^1 s" povedli igralci Save, vendar so f«Hu '•' izena<'ili rezultat na 10: K) ter ob pol-l{fcrn v,)j«> prednost še povečali na omačinov ta tako i n' zmw'el> temveč jim je dal poleta, aa so uredili svoje vrste ter 10 minut pred Spet °ava: Preddvor V * S«, j e(rtek bodo (Kligrali na področju Slovenije vanestna)«tino rokometnega pokalnega tekm< Kr»* Za f",kal mladosti v ženski konkuren-; UUMI V JniMI n»l,»u,r..>,. V . ■« Ht bosta srečali v četrtek ob 19. uri Sava dvor. tki,.':'*'. nr>ala, sta se z (lorenjske uvrstili ž» in pr »osla srečali '>smi^ v"r v nadaljnje tekmovanje, to je 'Ca' ,inah '"A1Plesa in Kamnika. •J. Kuhar 23:19 (11:13) koncem srečanja izenačili rezultat na 18:18 ter na kraju zasluženo zmagali in osvojili lep pokal. Rokometaši Save so se tako uvrstili v šestnajstino finala na področju Slovenije, pare pa bodo izžrebali danes v Ljubljani. J. Kuhar Tržič : Krivaja 22:40 (12:21) TRŽIČ - Igrišče Partizana, gledalcev .JIM). sv^Cei) so sodelovali modelarji iz Avstrije. Zvezne republike Nemčije. rfioalp/ln Liechtensteina. Med njimi so bili tuili nekateri svetovnoznani hlubaarji- Naš i zastopniki so se dobro odrezali. Najboljši so bili člani Aero-^echJ5 pranja. Markun je bil tretji, Merše osmi in Poličar deveti. Zmagal je Rezultati: Tekst Hindus Veriga Veriga : Železarna Železarna : Tekst ilindus l:t:I0 1.1:10 13:3 M. Sa jovic V 2. kolu gorenjske članske nogomet ne lige so največjo zmago zabeležili nogometaši kranjskega Triglava, ki so doma visoko odpravi If Alples. Pomembno zmago pa je dosegel tudi Korotan, ki je gladko zmagal v Skofji Loki. Rezultati: TRIGLAV : ALPLES 7:0 (3:0) Kranj — Stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 150, sodnik Piškur iz Lesi1. Domačini so tokrat odlično začeli in zasluženo zmagali z visokim rezultatom. Gostje niso igrali tako podrejene vloge kot je razvidno iz rezultata. Med drugim so /astreljali tudi 11-met rovko. LTH : KOROTAN 1:4 (0:0) Škofja Loka T Igrišče v Puštalu. sodnik Drinovec iz Kranja. Mladi škofjeloški igralci so se dobro upirali Kranjčanom le v prvem polčasu. V drugem delu pa so jim pošle moči in Korotan je gladko zabil štiri gole. BOHINJ : SAVA 1:0(1:0) Bohinjska Bistrica - Igrišče NK Bohinj, sodnik Prigora iz Kranja. Tekma je bila tipično prvenstvena. Gostje so bili tehnično boljši, vendar so igrali preveč komplicirano. Domačini pa so z borbenostjo zabili zmagoviti zadetek že v prvem delu. LESCE : TRŽIČ 4:2 (1:1) Lesce — Igrišče NK Lesce, sodnik Valant iz K ranja V prvem delu je bila igra enakovredna, v drugem pa so se razživeli domačini in zasluženo pobrali ves izkupiček. JESENICE t NAKLO 3:1 (1:0) Jesenice — Igrišče pod Mežaklo, sodnik Cerkovnik z Bleda. Zmaga domačih je zaslužena, čeprav so med drugim zastreljali tudi dve enajstmetrovki. BLED : ŠENČUR 0:0 Bled — Igrišče NK Bled, sodnik Božnar iz Škofje Loke. Tekma je bila lepa in fair, žal pa so zatajili napadalci obeh ekip. Rezultat ustreza dogodkom na igrišču. Na lestvici vodi Triglav pred Šenčurjem in Bohinjem, ki imajo po 4 točke. P. Novak V Kranjski gori se že pripravljajo na novo zimsko sezono. Tako urejajo tekmovalno progo za svetovni pokal v slalomu, pripravlja pa se tudi smučarska šola v Kranjski gori. — Foto: B. Blenkuš Za Tedvjev teniški memorial Pokal v Maribor Kranj — Na teniških igriščih domačega Triglava se je .12 najboljših slovenskih teniških igralcev borilo za letošnjo teniško lovoriko /a Tedvjev memorial. Po izenačenih in dokaj kvalitetnih igrah vse do končnega zmagovalca so največ uspeha imeli tenisači mariborskega Branika ter kranjskega Triglava. Oboji so namreč v polfinalu imeli po dva svoja predstavnika. Za odtenek pa so bili boljši Mariborčani, saj sta Tomovič in Virag dobila z Znidarjem oz. Janezom Mulejem, Tomovič pa je nato v finalu obračunal s klubskim kolegom Viragom. Sicer odlično organizacijo kranjskih teniških delavcev na sta pokvarili članici mariborskega Branika. Ženskega finala namreč ni bilo, saj sta Zmaga Kranja V Zireh je bilo 11. t.m. hitropotezno šahovsko ekipno prvenstvo gorenjskih mest in krajev. Nastopilo je devet šestčlanskih ekip, med katerimi so Kranjčani že na začetku prevzeli vodstvo, ki so ga do konca le še povečevali. Končni vrstni red: 1. Kranj 38,5 (Mazi 5,5, Matjašič 7, Deželak 5,5, Rakovec 5,5, Jokovič «i,5 in Lazar 7), 2. Lesce 34,5, 3. Jesenice 33,5, 4. Škofja Loka 24, 5. — H. Tržič in Stražišče 23. L. M. V balinanju Tekstilindus Končano je moštveno temovanje v balinanju v okviru sindikalnih športnih iger. Nastopilo je 18 ekip, ki so bile razdeljene v tri predtekmo-valne skupine. Po zelo izenačenih bojih so se v finale uvrstile po dve prvoplasirani ekipi iz predtek-movalnih skupin. Vrstni red: I. Tekstilindus 5 (05:22), 2. Iskra I 3 (50:58), 3. Cestno podjetje 3 (54:31), 4. Iskra 3 (43:49), 5. Sava I. I (28:53), 0. Merkur I. brez zmage (32:05). Sledijo ekipe: TKS SDK, Projekt, Elektro II., Sava II., Planika, Projektivno podjetje, Elektro I , Merkur II., PTT, Exoterm, Sava III. Pri ekipah, ki imajo enako število zmag, je o vrstnem redu odločal rezultat medsebojnih sreča nj. M. S. finalistki (iornikova in Degenova samovolj no zapustili tekmovanj« in se domenili, da srečanje odigrata kar doma v Mariboru. Izidi: člani — četrtfinale: Tomovič : M. Mulej (oba Branik) 6:1, 6T3, Svenšek (Branik) : »Znidar (Triglav) 3:0, 0:4, 2:0, J. Mulej : Sodnik (oba Triglav) 7:0, 3:0, 0:1, Jagačič : Virag (oba Branik) (i: 7, 2:0; pol finale: Tomovič : Znidar 6/2, 5:2, J. Mulej ,f Virag 2:0, 3:6; finale: Tomovič . Virag 6:4,6:3; članice — četrtfinale: Gornik (Branik) Schnabl (Kamnik) 0:2, 0:4, Novak : Kovač (obe Olimpija) 0:0, 0:1, Brence (Triglav) : Resnik (Kamnik) 6:2, 0:0, Degen (Branik) : Breznik (Olimpija) 6:2, 0:1, polfinale: Gornik : Novak 0:3, 0:2, Brence : Degen 2:0, 3:0. -dh Tržičani zmagali Tržič — Po otvoritvi novega avtomatskega štiristeznega kegljišča v Tržiču je bilo kegljaško tekmovanje, na katerem so s(xlelovala moštva Kranjske gore, Sapa iz Ljubljane, Jesenic in domače kegljaške sekcije Ljubelj, ki deluje pri TVD Partizan Tržič. Tekmovalci so nastopili v disciplini 0x 100 lučajev. Ekipno je bila najboljša domača ekipa, ki je podrla 2515 kegljev. Drugi so-iiili Jeseničani (2307 kegljev), tretji Kranjskogorci (2291 kegljev) in četrti kegljači ljubljanskega podjetja SAP, ki so podrli 2224 kegljev. Med posamezniki so bili najboljši Tržičani Slatnar (440 kegljev), Praprotnik (425 kegljev) in Stare (423 kegljev). Četrti je bil Pečar iz Kranjske gor«' s 422 p vodeni letalski modeli članov Aerokluba iz Krai ' 1'«»vrstni jugoslovanski klub (jk) — Foto: F. Perdan Kranja, kije naj- ROKOMET — V II. zvezni ligi za moške so Skofjeločani doma premagali Sevnico s 34:30 (18:13). V ženski II. zvezni ligi pa je Alples zmagal v gosteh. V Kutini je premagal Slavijo s 17:16 (8:H). V republiški moSki ligi pa je Tržič doma gladko premagal Piran s 25:18 (13:7). V ženski ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: Preddvor : Šmartno 16:15 (5:9), Izola : Kamnik 12:9 (6:3), Slovan : Sava 19:15 (9:8). Pari prihodnjega kola: Varteks : Jelovica, Alples : Umag, Iskra : Tržič, Sava : Veljenje, Kamnik : Preddvor. KOŠARKA — V ženski republiški ligi je Kroj doma premagal Branik /. 61:56 (29:19). Kladivar iz Zirov pa je izgubil na domačem igrišču z Jezico s 53:03 (2)-3)i V zahodni skupim II. repubtiAke lige je Kamnik premagal Lesonit z 72:09 (40:33). Kroj pa Ljubljano s 77:74 (44:33). Pari prihodu iega kola: Ilirija : Kroj, Litija : Kladivar, Medvode : Kamnik, Koper : Kroj. ODBOJKA — V Ljubljani je bila odigrana finalna tekma moSkih ekip za pokal SRS. Blejci so gladko premagali Maribor s 3:0. Zaigrali so odlično in tako povsem presenetili Mariborčane. ATLETIKA — Na področju Slovenije so bile v soboto kvalifikacije za atletski mladinski pokal Slovenije. Kranjčani so nastopili v Ljubljani. Boljše uvrstitve so dosegli: MLADINCI - 100 m: 3. Stare 11.2. 4. Sagadin 11,5, 400 m: 5. Božnik 52,9, 1500 m 1. Rožnik 4:00,3, 2. Krivec 4:00,5, 30O0 m: 3. Križnar 9:48,8, hoja 5 km: 1 Pečenko 31:27.0. višina: 3. Bizjak 180, palica: 1. Cvetkovtč 380. 2. K urnik 370, 3. Vrhovnik 330: MLADINKE -100 m: 1. Jesenovec 12,4, 400 m: 2. Beke 65,9, 800 m: I. Marija Pogačnik 2:28,0,3. Marjeta Pogačnik 2:40,4, višina: 3. Tabar 145, daljina: 2, Jesenovec 524. Finale bo na sporadu 20. t. m. v Novi Gorici za mladinke in v Celju za mladince , J. J. Tržič - Devetih kovaških iger, ki so bilJ letos v Slovenj Gradcu, so se prvič udeležili tudi delavci Tržiške tovarne kos in srpov. Udeležba je bila dobra, kar priča, da sta se šport in rekreacija uveljavila tudi v kovaških delovnih kolektivih. Tržičani so bili v malem nogometu drugi, četrti v odbojki in kegljanju in šesti v streljanju in šahu. Sesti so bili tudi v skupnem seštevku. Zmagali so domačini. Jubilejne 10. kovaške igre bodo v Rušah. J. Kikel Zaključek športnega meseca v Komendi Komenda — Športno društvo Komenda organizira že nekaj let zapored »Mesec športa«, na kat erom sodelujejo domači .športniki in gostje iz okoliških krajev. Slovesen zaključek letošnjega »Meseca športa« bo v petek, 17. septembra, ob 20. uri v dvorani prosvetnega doma v Komendi. Najboljšim posameznikom in moštvom bodo razdelili pokale in diplome. Za to priložnost pripravljajo v Komendi tudi kultur-nozabavni program, v katerem bodo sodelovali ansambel Trgovci, pevca Elda Viler in Oto Pestner in športniki. Prireditev bo povezovala m vodila Anica Gladek. -jk 176 žrtev letalske nesreče V petek, 10. septembra, sta okrog 40 kilometrov severovzhodno od Zagreba na višini 10.000 metrov trčili potniški letali DC-9 ljubljanske Inex-Adrie in trident britanske družbe British Airwaysa — Vzrok nesreče še ni znan Zagreb — V petek, K), septembra, ob 11.16 sta nad Vrbovcem, kakih 40 kilometrov severovzhodno od Zagreba, na višini K).000 metrov trčili potniški letali DC-9 ljubljanske Inex-Adria in trident britanske letalske družbe British Airways. Nihče od 170 potnikov in članov posadke v obeh letalih nesreče ni preživel. V letalu Inex-Adria je bilo 108 potnikov in 5 članov posadke, v britanskem letalu pa 54 potnikov in 0 članov posadke. Letalo Inex-Adrie je letalo iz Splita v Koln v okviru verige poletov, na katerih prevažajo zahod-nonemške turiste. Tudi v tem letalu so bili zahodnonemški turisti, ki so se vračali s počitnic na Jadranu, kjer so bili v organizaciji zahodnonemške agencije T UI. Med potniki pa je bil tudi 21-letni Jugoslovan Mario Parunov, ki je v zadnjem trenutku dobil sedež v letalu. Britansko letalo trident, ki sprejme lahko več kot 130 potnikov, je Rally po Gorenjski Dražgoše — V soboto, 11. septembra, so se udeleženci dvodnevnega avtomobilskega tekmovanja po partizanski Gorenjski zbrali pri dražgoškem spomeniku, kjer so priredili proslavo. Avtomobilsko tekmovanje po Gorenjski je organiziralo AMD Slovenija avto, sodelovali pa so tudi tekmovalci INE iz Reke. Na tekmovanju je nastopilo 90 tekmovalcev, ki so vozili iz Ljubljane, mimo Škofje Loke do partizanskih Dražgoš, kjer je bila prva časovna kontrola. Nato so nadaljevali pot na Jelovico in na Pokljuko, kjer so se zbrali v Sporthotelu na razglasitvi rezultatov. Zmagovalci v posameznih kategorijah so prejeli pokale in diplome, lastniki Zastavinih vozil, ki so se udeležili tekmovanja, pa še posebne pokale TOZD Zastava. Udeleženci sobotnega avtomobilskega tekmovanja po partizanski Gorenjski so se pri vojašnici na Rudnem polju pomerili v spretnostni vožnji in odgovarjali na vprašanja o partizanskih spomenikih na poti. Pri dražgoškem spomeniku pa so pripravili tudi proslavo, položili venec, protestirali pa so tudi proti preštevanju manjšine na sosednjem Koroškem. D. S. Izginil z milijoni Uprava javne varnosti v Kranju išče Vinka Črniča, roj. 22. 6. 1955, iz Kranja. Črnič je bil zaposlen kot kurir pri Regionalni zdravstveni skupnosti Kranj. V ponedeljek, 6. septembra, bi Crnič moral oddati na SDK Kranj 280.000 no vih din, vendar pa je potem, ko ga je avto pripeljal pred banko, izginil z denarjem in ga do sedaj še niso našli. Osebni opis: visok je 180 do 185 cm, podolgovatega obraza, nosi črne dolge lase in črno brado ter črne brke, možno pa je tudi, da se je sedaj ostrigel in obril. Je kratkoviden in nosi kontaktne leče, govori hitro in nekoliko nerazločno. UJV Kranj naproša vse, ki bi ga kje videli, naj to sporoče na UJV Kranj ali na najbližjo postajo milice. letelo na redni progi London-Istan-bul. V letalu so bili večinoma Britanci, nekaj Turkov in člani posadke. DC-9 ljubljanskega podjetja je pilotiral 51-letni Jože Krumpak doma iz Rogaške Slatine. Bil je zelo izkušen pilot; je med drugim od 1960. leta dve leti letel tudi v Alpskem letalskem centru Lesce, kjer je bil glavni inštruktor za motorna letala. 29-letni sopilot Dušan Ivanuš iz Ljubljane je bil 1970. leta državni prvak v jadralnem letenju in si kot zadnji v Jugoslaviji pridobil diamantni C. Bil je pilot JAT, ki je poleti letel za ljubljansko podjetje. V letalu so bile tudi tri stevardese, in sicer instruktorica Lidija Ofentav-šek (29) iz Maribora (zdaj je z možem in sinom živela v Ljubljani), druga stevardesa Jelka Žagar (24) iz Ljubljane in Mojca Sila (23) doma iz Ilirske Bistrice. Na kraj nesreče so takoj prihitele reševalne ekipe, ki pa žal niso imele več kaj reševati. Hkrati pa se je začela tudi preiskava o vzrokih nesreče, ki jo vodita sodnika okrožnega sodišča iz Zagreba. Takoj so priprli tudi pet članov kontrole letenja na zagrebškem letališču, ki so do trenutka, ko smo zaključevali redakcijo, še vedno v priporu. Vzrok nesreče tako še ni znan, čeprav je bilo vse od nesreče naprej največkrat slišati domneve, da je krivda za to tragedijo na zemlji. Britanski list Sundav Times pa piše, da je do napake lahko prišlo tudi zaradi okvare na radarju. List meni, da je skoraj nemogoče, da bi prišlo do nesreče, če bi radarske naprave delale brezhibno. Treba bo torej pregledati višino-mere v obeh letalih, zelo pomembni pa bodo tudi podatki iz tako imenovane črne skrinjice, ki registrira vse pomembne podatke in pogovore in ostane cela ob še tako težki nesreči. Iz Tnexovega letala so že našli zapisovalec leta (flight recorder) iz britanskega pa zvočni zapis pogovora (voice recorder). Direktor Inex Adrie Janez Nedog je tudi izjavil, da je bilo njihovo letalo, ki so ga dobili marca letos, vzdrževano po predpisih, da je imela posadka vse potrebne dokumente in da se je pilot Jože Krumpak natančno držal navodil, ki jih je dobil od zagrebške kontrole letenja. »Zato je tudi najmanjša krivda naše posadke ali letala izključena.« SOVJETSKI ŠTUDENTJE V SLOVENIJI - .'retekli teden se je mudilo v Sloveniji K) študentov in profesorjev geografije beloruske univerze iz Minska. K nam so prispeli v okviru sodelovanja med ljubljansko Filozofsko fakulteto in univerzo iz Minska in se nastanili v Mladinskem domu v Bohinju. Številne slovenske kraje so obiskali gostje iz Si.vjetske zveze. Meft drugim so bili tudi pri slapu Savica, od koder je naš posnetek. Pod vodstvom študenta Filozofske fakultete iz Ljubljane Jureta Svoljška so obiskali tudi nekatere planinske postojanke na področju Bohinja. Študentje in profesorji iz Minska so bili prvič v Jugoslaviji in so bili nad bivanjem pri nas navdušeni, (jk) — Foto: F. Perdan Sobotni potres I dokončal razdejanje I Komaj je stekla organizirana obnova porušenih področij, ki jih je v začetku maja prizadel katastrofalen potres, že so novi sunki podrli upe številnim prebivalcem za trdno streho na zimo. V soboto popoldne so se ponovno zbudile zemeljske sile, da bi dokončale razdejanje, ki so ga začele pred dobrimi tremi , meseci. Ob 18.32 je področja severovzhodne Italije in zahodne Slovenije zatresel prvi sunek, ki je imel jakost med 8. in 9. stopnjo po Mercalijevi lestvici, takoj zatem drugi sunek, ki je bil najmočnejši in je dosegel 9. stopnjo, zadnji sunek pa je imel jakost med 7. in 8. stopnjo po Mercalijevi lestvici. Sobotni potres je bil celo močnejši od majskega, bil pa je krajši. Sobotni potres je imel epicenter v severovzhodni Italiji, približno tam kot majski. Čutili pa so ga tudi prebivalci povsod v I Sloveniji pa tudi v Zagrebu, Karlovcu in na Reki. V Italiji je spet najhuje prizadeta Furlanija — Julijska Krajina, pri nas pa Posočje. I V najhuje prizadetih krajih v Posočju, Breginju, Podbeli, Žagi, Ladrah, Gnezdu, Smasteh in drugih je potres povečal razpoke na hišah, rušil je dimnike in lomil strehe. V Podbeli in v Breginju seje do kraja podrlo precej hiš, ki so bile predvidene za rušenje, tistim označenim z rdečo piko, pa se bodo v prihodnjih dneh prav gotovo pridružile še nove. Ljudje, ki so se že preselili nazaj v hiše, so jih ponovno zapustili in spet prebivajo v prikolicah. Vse hiše, ki so jih popravili brigadirji mladinske delovne akcije Posočje 76, pa so potres dobro prenesle. V nedeljo opoldne se je na izredni seji sestala skupščina ob- I čine Tolmin in poslušala poročilo strokovnih ekip, ki so se takoj po potresu odpravile na teren. Ugotovljeno je bilo, da ni potrebna kakšna posebna akcija pomoči prizadetim — to se pravi, ni potrebno, da bi ponovno zbirali šotore in odeje. Nujno potrebno pa bo pospešiti obnavljanje porušenih hiš in gradnjo novih, zato so zaprosili slovenske gradbenike, da bi v čimvečjem številu priskočili na pomoč. Še veliko huje je v Slovenski Benečiji, Kurlaniji in Karniji. Prav nič, kar je še ostalo od majskega potresa, ni več uporabno. Mesta Artegna, demona, Buje, Gumin, Carnia, Lusevera, Tarčent in drugi kraji so se spremenila v kupe ruševin, kjer se lipo kamenju in opeki da spoznati, da so tam nekoč stale hiše in da se je v njih normalno odvijalo življenje. Poti in ceste proti Slovenski Benečiji so zaprte, ker so zasute s skalami, ki so se odtrgale z gora. Zaprtje mednarodni prehod Uvčaja, železniški prevoz med Furlanijo in Avstrijo so spet preusmerili čez Novo Gorico in po Baski grapi. Poleg ogromne gmotne škode in človeških žrtev — po prvih podatkih naj bi izgubili v ruševinah štirje ljudje — je sobotni potres močno prestrašil* ljudi. Pred sobotnim potresom je bilo v B Kurlaniji Julijski Krajini uničenih 56.000 hiš, mnoge med njimi tako močno, da niso bile primerne za bivanje, niti za popravilo. V Slovenski Benečiji je bilo poškodovanih 6.800 stanovanjskih hiš, 3.000 Slovencev pa je pred sobotnim potresom še vedno živelo pod šotori. Od sobote naprej so te številke drugačne. So veliko veliko večje. L. Bogataj v, -,-,-—^ Pred javno razpravo o integraciji gorenjskega zdravstva Cilj nove organiziranosti ~ boljše zdravstvo Značilna za gorenjsko regijo je visoka stopnja razvitosti zdravstva, celo višja kot je nasploh v republiki, kar je nedvomno tudi omogočala dosežena družbena produktivnost in sredstva, ki so jih delavci namenjali za zdravstveno varstvo in razvoj zdravstvenih dejavnosti. Vendar pa, kot je dejal uvodni govornik na regionalnem posvetu o integracij1 zdravstvenih delovnih organizacij Gorenjske predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko Zvone Labura, za sedaj z učinkovitostjo zdravstvenega varstva ne moremo biti še v celoti zadovoljni-Tako na primer zmogljivost zdravstvene dejavnosti ni še najbolj smotrno izkoriščena, pa tudi ravnanje z združenimi sredstvi ni vedno najbolj gospodarno, niti organiziranost na področju zdravstva še ne kaže spremenjenih družbenoekonomskih odnosov, razen tega pa je vpliv de-, lovnih ljudi in občanov na programiranje zdravstvenega varstva še prešibak. Tudi zdravstveni delavci sami so še dokaj oddaljeni od samoupravnega življenja tam, kjer delajo. Delovne skupnosti v zdravstvenih enotah so samoupravno razgrajene prav zaradi prevelikih tozd ali pa zaradi uveljavitve zgolj funkcionalnega načela v njihovi samoupravni zasnovi. Vse to pa seveda vpliva na učinkovitost izvajanja družbene funkcije, ki jo zdravstvo ima. O novi organiziranosti na ustavni osnovi so na Gorenjskem razmišljali že nekaj časa, konkretneje pa so se zasnove o integraciji lotih pred kake pol leta, ko je komisija za integracijo dobila nalogo, naj pripravi osnutek predloga za integrirano gorenjsko zdravstvo. Gradivo so na regionalnem posvetu ocenili kot primerno osnovo za javno razpravo v občinskih zdravstvenih skupnostih in delovnih organizacijah: s tako zbranimi pripombami in spreminjevalnimi predlogi naj bi gorenjski model zdravstvene organiziranosti na zakonskih osnovah seveda zaživel v začetku prihodnjega leta. , V razpravi na posvetovanju v Kranju, ki je bilo mišljeno kot uvod v javno razpravo, je prevevala misel, naj bi se vsekakor izoblikova takšen predlog integracije v gorenjskem zdravstvu, ki naj ne bi pomeni le fizične integracije, pač pa naj bi zdravstvo izpeljalo tudi vsebinsko reorganizacijo, ki naj delovanje zdravstva vsekakor izboljša. Splošno veljavnega recepta za boljšo organizacijo zdravstva seveda ni, o tem se bodo morali dogovarjati zdravstveni delavci sami ob upoštevanju interesov zdravstvenega varstva seveda. Boljša organiziranost zdravstva pa je poleg tega odvisna še od kadrov, opreme in sodelovanja s širs° družbeno skupnostjo. Osnutek predloga integracije za sedaj predvideva tri variante p0' vezovanja organizacijskih enot zdravstvene službe, od tega je prva varianta doslej dobila največ podpore s strani družbenopolitičnih organizacij. V regiji naj bi po tej varianti tri. strokovno opredeljene organizacije združenega dela tvorile sozd, to je sestavljeno organizacij0 združenega dela. Bolnišnična ozd naj bi združevala tozde gorenjski"1 bolnic, druga ozd naj bi vključevala tozd osnovnega zdravstvenega varstva po vseh petih občinah in tozd Zavoda za socialno medicino i"1 higieno, lekarniška ozd pa naj bi združevala vse lekarne na Gorenjskem. Kakšna bo bodoča samoupravna organiziranost gorenjskega zdravstva, ali bodo tri ozd ali morda celo štiri glede na dejavnost Zavoda za socialno medicino in higieno, ki je po sedanjem.osnutku predloga vključen v ozd osnovnega zdravstvenega varstva, ali bo morda boljša je »dvostopenjska« integracija - vsa ta vprašanja naj bi zbistrila bližnja javna razprava kot še ostale nejasnosti in nedodelanosti. Med terni vprašanji so še posebej pomembna povezava med osnovno in bolnišnic" no zdravstveno službo, povezava s Kliničnim, centrom, vprašanj« statusa jeseniške splošne bolnišnice, vprašanje specialistične poliklinike v Kranju in drugo. r jyj Z užitkom bi kakšno utrga,'. />o kaj, ko lastnik pravi, da ima spuščenega P — Foto: F. Perdan V Murki za Posočje Lesce — V akcijo za pomoč prizadetim na potresnem območju V Posočju se je med prvimi delovnimi organizacijami v radovljiški občini vključilo Trgovsko podjetje Murka Lesce. Zc prvi leden po spomladanskem potresu so prizadetim poslali i'>" >■< : ■ Vredno*1 ; 01K i dimi i ie\ Za pokritje tega zneska kolektiva delali en dan. ustvarili 34.949,50 dinarja, od 32.000 dinarjev, ki znaša dinarja so potem nakazali na račun za ponesrečene v 1'osocju- so c 0 Tako ^ Razi'*,, zbir*