< > I- o D -J (/) < -l O Na pogumnega pes laja, bojazljivega grize. Ruski pregovor rm Številka 12 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 24. marec 1995 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt. Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Prihodnjo nedeljo in ponedeljek so volitve v gospodarsko zbornico. Volišča so odprta: v nedeljo od 8. do 13. ure, v ponedeljek od 8. do 19. ure. Volilni upravičenci pravnih oseb morajo poleg volilnih kart prinesti s seboj izpolnjeno pooblastilo ali žig firme. SGZ poziva: „Ne pustimo v naših zadevah odločati drugim - poslužimo se volilne pravice!“ Skupno zastopstvo v nacionalnem interesu Slovenije? --_ - ---- Stran 3 POLITIKA Ustavno sodišče je razsodilo v prid manjšinskih strank. Tajnik EL Vouk: „To ni nadomestilo za zajamčeni manjšinski man- dat‘ Stran 3 REPORTAŽA Serija NAŠEGA TEDNIKA: Slovenske organizacije in društva pod drobnogledom. Tokrat SPZ. Strani 4/5 KULTURA Kulturnikova beseda: T. Ivartnik že 15 let vodi MePZ „Podjuna-Pli-berk“. Pogovarjali smo se z našim „Podjunča- nom “. Stran 7 ŠPORT Začetek nogometnega vigrednega prvenstva v regionalni ligi, podligi in 1. razredu. Stran 12/13 Volitve Narodnega sveta Naslove in sestav Krajevnih volilnih komisij za vseh 20 volilnih okolišev bomo objavili v prihodnji številki Našega tednika (30. marca 1995). Krajevne volilne komisije bodo pristojne za sprejemanje pismenih ali ustnih izjav oseb, ki se želijo udeležiti volitev v zbor narodnih predstavnikov in predsednika NSKS in za vpisovanje volilnih upravičencev v volilni imenik. Rok za prijavo kandidature za predsednika Narodnega sveta pri osrednji volilni komisiji v Celovcu poteče 28. aprila 1995. Prvi krog volitev bo od 14. do 24. maja 1995, drugi krog volitev pa od 11. do 21. junija 1995. O vseh drugih pomembnih zadevah v zvezi z volitvami Vas bomo tekoče informirali v Našem tedniku in v posebnih informacijskih pošiljkah. Za osrednjo volilno komisijo: dr. Matevž Grilc, I. r. Občni zbor Krščanske kulturne zveze Prejšnji petek je imela Krščanska kulturna zveza svoj redni občni zbor. Ob tej priložnosti so zaslužni kulturniki prejeli Janežičeva priznanja. Z leve: dr. France Vrbinc, Alojz Gregorič, prof. Jože Ropitz, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, župnik Tomaž Holmar, Micka Miškulnik, pater dr. Bertrand Kotnik, Janez Kuchling. Odlikovancem prisrčno čestitamo! Poročilo na str. 2/3 Slika: Fritz Politika Aloj angerer Komentar NAŠEGA TEDNIKA Koroški Slovenci so lahko Avstrijci KKZ: Zadovoljni 2 Krščanska kulturna zveza je na občnem zboru (prejšnji petek) podelila Janežičeva priznanja. Sicer pa je bil večer v znamenju delovnega poročanja, predvsem na področju etnologije in mladinskega gledališča. Težko je primerjati jabolka, pomaranče in sadje. To pa bi moral koroški Slovenec, če bi hotel določiti svoj odnos do Avstrije v koroški domovini. Ločiti moram pojma narodnost in Nation. Narodnost: Slovenci so otroci slovenskih prednikov, nosijo v sebi določen delež lastnosti, ki so značilne za slovanske narode. V večstoletnem razvojnem procesu so narodno zavest oblikovali skupni jezik, zgodovina, naseljevanje in kulturne značilnosti. Govorimo o narodu brez ozira na državno ureditev. Vsak član slovenskega naroda torej danes upravičeno reče, da je po narodnosti Slovenec. Nation: Die Kärntner Slowenen sind aber auch im heutigen Sinne Österreicher. Sie sind, ebenso wie die Bajuwaren und Franken, nach Kärnten mehrheitlich eingewandert und haben hier ihre Heimat begründet. Sie waren als Kärntner Staatsbürger der habsburgischen Monarchie, nahmen teil an den Bemühungen, einen eigenen Staat Österreich aufzubauen und sind heute vollwertige Mitglieder der jungen, sich noch entwickelnden österreichischen Nation. Upravičeno torej koroški Slovenec reče, da je Avstrijec, brez ozira na narodnost. Ne samo jezikovno, tudi po miselnosti je namreč dvojno napojen in obogoten. Zato samo on popolnoma doumeva slovenski pojem narodnost in avstrijski pojem Nation. Ne Slovenec v Sloveniji ne nemško govoreči Korošec tega ne moreta tako kakor samo on. Koroškemu Slovencu ni treba odločati, ali je Avstrijec ali Slovenec — je oboje. Tretjega pojma (win-disch) slovenski jezik ne pozna in Slovenci ga ne potrebujejo. Vedeti pa je treba, da „narodnost“ in „Nationalität“ nista isto. Slovenci na Koroškem so kot Avstrijci seveda lahko del morebitne evropske regije, ki naj bi obsegala jedro kulturnega prostora Alpe-Jadran. V katero oziroma kakšno evropsko regijo naj se vključijo nemški Avstrijci na Koroškem, naj sami odločajo. To je namreč druga stran zgodovine. RS: Tirolci smo ustanovili evropsko regijo ne glede na državnost ali narodnost (Nord- und Osttirol, Südtirol und Welschtirol). Tudi Avstrijci med njimi ostajajo še vedno Tirolci, četudi se obenem člani evropske regionalne skupnosti. To pa je že tretja stran zgodovine. Dom Sodalitas v Tinjah želi počastiti spomin na 50 let obstoja avstrijske republike s serijo predavanj uglednih zgodovinarjev pod geslom „Usoda in perspektive narodnih manjšin". Soprireditelj je Celovška univerza — oddelek za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope. Njegov vodja, prof. Andreas Moritsch, je pobudnik te serije, bo moderator na vseh naslednjih večerih in je v četrtek, 7. Pred kritiki sta se skrbno zagovarjala tako predsednik dr. Janko Zerzer kakor tajnik Nužej Tolmajer v delovnem poročilu, številke blagajničarke so bile konkretne in v imenu referentov je dr. Marija Makarovič strokovno utemeljila smisel etnoloških raziskovanj. Ni torej razloga, da bi kdo kaj rekel, pripomnil ali ugovarjal. To, kar je bilo storjeno, je bilo dobro opravljeno. Ker so bili tudi pregledniki računov nadvse zadovoljni, so delegati lahko odobrili triletno delovanje izkušenega vodstva in mladih stalnih sodelavcev KKZ in ravno tako brez pripomb potrdili nov odbor. Težišča kulture. S tehtnimi besedami je dr. Zerzer označil kulturna težišča KKZ. Ustanovitev Narodopisnega inštituta Urban Jarnik je bila nuja, ker „se po ciljih in profesionalnosti sodelavcev razlikuje od ostalega dela zveze“ in ker je „raziskovanje naše duhovne kulture bistvena osnova naše narodne identitete“. „Mladinsko delo je že dalj časa deklarirano težišče našega de- 3., v uvodnem referatu podal osnovo za boljše razumevanje celega sklopa predavanj. „Nation Österreich und die Kärntner slovenische nationale Minderheit“ je bil naslov (nemškega) Moritschevega referata. V njem je jasno in obširno obravnaval državnostno-samo-voljni (Francozi, Švicarji) in etnično-nacionalni (Nemci, Slovani), pojem narodnosti. Nato je z vidika zgodovinarja opisal lovnega programa“, to kaže udeležba pri ustreznih akcijah: Jezikovne počitnice, Teden mladih umetnikov, srečanje mladinskih zborov in izobračevanje ter podporni ukrepi za mladinsko gledališče. Izraz visoke kulture so osrednje prireditve in gostovanja. Dvotirnost „je izraz svetovnonazorske diferenciacije“, predvsem na političnem področju smo še daleč od enotnega gledanja. Zato je bolj razveseljivo, da je v društvih „dvojno članstvo izraz želje po večjem sodelovanju, morda tudi po združitvi“. Pripravljenost za sodelovanje znotraj narodne skupine in z matično državo je bil tudi glavni poudarek pozdravnih govorov: dr. Vencelj, zastopnik ministrstva za zunanje zadeve („za preživetje je potrebna kultura, naš partner so osrednje organizacije“), dr. Osterman, zastopnik ministrstva za kulturo („potruditi se moramo za tesnejše plodne stike“), predsednik ZSO dr. Brumnik („enako delo in dobro sporazumevanje narekujeta skupne napore, zato nismo ovira za združitev, če Ijud- razvoj narodne oziroma nacionalne zavesti v samostojni državi Avstriji in razvoj narodnosti slovenskega naroda do samostojne države Slovenije. Avstrija je bila sprva še izrazito nemška država. Šele po priključitvi k nemškemu rajhu, porazu v drugi svetovni vojni in ustanovitvi nove republike pred petdesetimi leti so nastali pogoji za državno in nacionalno zavest. Po anketah se je leta 1956 Koroški Slovenci in novai zavest Avstrijcev Ali so Avstrijci Nemci in so koroški Slovenci Avstrijci? Kaj pa so koroški Slovenci? Kaj so Nemci in Slovenci na Koroškem? Prof. A. Moritsch je poskusil z uvodnim referatom v Tinjah razčistiti pojme in pozvati koroške Slovence k razmišljanju o njihovem mestu v zedinjeni Evropi. 3 Politika uspehom zadnjih treh let Novi odbor KKZ Upravni odbor: predsednik: dr. Janko Zerzer; podpredsednik: dr. Miha Vrbinc; podpredsednica: mag. Marija Perne; tajnik: Nužej Tolmajer; namestnik tajnika: Hanzi Tomažič; blagajničarka: Marija Mak; nadaljnji odborniki: dr. Jože Marketz, Dl Franc Kattnig, mag. Štefan Schellander, Jožko Wro-lich, Milan Piko, Marija Su-klitsch. Nadzorni odbor: predsednik: Mirko Smreč-nik, Marica Hartman, Marijan Olip. stvo to želi“) in predsednik NSKS dr. Grilc („skupna kulturna organizacija je odločilna pri učinkovitosti našega dela; ne smemo spregledati znamenj časa — čas ne dela za nas, delati moramo mi!“). Vsebina redkih prispevkov na koncu občnega zbora se je omejila na že znana dejstva: dvo-tirnost kulturnih organizacij ni potrebna, sodelovanje s Cerkvijo, predvsem glede farnih domov, bi lahko bilo tesnejše, pripravljenost za sodelovanje slo- venskega oddelka ORF z društvi je pomanjkljiva, stiki vodstva z bazo so redki, predvsem je treba ljudem razložiti pomen etnološkega raziskovanja. Janežičeva priznanja. Podelitev letošnjih Janežičovih priznanj je bila počastitev dolgoletnih zaslužnih kulturnih delavcev, stebrov narodne omike na Koroškem. V kratkih, a jedrnatih zahvalnih besedah smo čutili, kako tesno so nagrajenci še danes povezani z ljudstvom in s slovenstvom na Koroškem. Alojz Gregorič, steber kulturnega delovanja podeželskega društva: „Mi smo včasih delali, manj govorili." P. Bertrand Kotnik, strokovnjak za zgodovino hišnih imen: „Rad bi ljudem dopovedal, da so lahko tudi Slovenci ponosni na svojo zgodovino." Janez Kuchling, dopisnik NT, raziskovalec in aktivist ljudske kulture: „To, kar sem delal, bi delal vsak od navzočih." Micka Miškulnik, posebno prizadevna za starejše ljudi v Št. Jakobu v R: „Hvaležna sem, da sem smela zapisati osebno zgodovino." Prof. Jože Ropitz, škofijski kantor, neutrudni pospeševalec cerkvene glasbe, zborovodja MePZ Gallus: „Rad delam vse to in še se bom potrudil." Dr. France Vrbinc, živa vest čiste slovenščine na Koroškem: „Vsa prizadevanja posvečam, kolikor je še v mojih močeh, lepi slovenščini, kajti jezik je bistveni del kulture.“ Župnik Tomaž Holmar, starešina duhovne kulture in narodne zavesti koroških Slovencev, je v pretresljivem govoru svaril rojake in segel v srca poslušalcev. Zato je vredno, da navedemo vsaj nekaj značilnih stavkov: „Drage sestre Slovenke, dragi bratje Slovenci! Priznanje velja vsem vrstnikom, vsem domačinom na Obir-skem in v Selah . . . Slovenska beseda se mora ohraniti. Nisem slep in gluh, da bi opazil, kako se govori v družinah vse bolj nemško. Moja diagnoza je: pomanjkanje odpornosti proti ponemčevanju. Ne smemo se varati s povečano kulturno aktivnostjo, ukrepati bo treba resno in odločno. Predlagam, da naj se zbere krog vseh, ki so se pripravljeni borili za narod in za boljši svet. Če popustimo, bo umrla slovenska beseda!“ državna Rudi Vouk: „Manjšinski mandat posebej urediti!“ Prištelo 49 % prebivalstva k -avstrijskemu ljudstvu", leta '988 se je priznalo celo 87 %za Avstrijce in leta 1990 se je 70 % Prištelo k „avstrijski naciji“, koroška je bila vsakokrat izjema. Tu si še vedno nasprotujeta šibka slovenska in močnejša nemška nacionalna manjšina. 2di se, da so tisti, ki ne spadajo v nobeno teh skupin („Windi-Sche"), boljši ali celo pravi Avstrijci. Če bi le hoteli, imajo koroški Slovenci vse pogoje tkultumo raven in širino), da prežamejo pri nastajanju nove „ev-r°Pske" družbe vodilno združe-valno vlogo. Naslednjič bo v ok-v'ru tega niza 28. marca govoril dr. T. Domej o prvih dveh povojnih desetletjih na Koroškem; naslov predavanja: „Neuresničljiva Pričakovanja“. Po razsodbi ustavnega sodišča morajo na Salzburškem spremeniti volilni red in ustrezna določila deželne ustave. Liberalni forum je namreč vložil pritožbo, ker je dosedanji volilni red bil do manjših strank krivičen in jim zelo otežkočil izvolitev v deželni zbor. Ustavno sodišče je sedaj razsodilo, da se mora stranki, ki je dosegla 4 % volilnih glasov, omogočiti vstop v deželni zbor. Razsodba ustavnega sodišča ima politične posledice tudi za Koroško. Kakor je znano, stane na Koroškem osnovni mandat 8 do 10 % volilnih glasov — v enem volilnem okrožju. Deželni glavar dr. Zernatto je že naznanil, da nameravajo v roku naslednjih dveh let spremeniti volilni red v smislu razsodbe ustavnega sodišča. Kaj pa to pomeni za manjšinski mandat? Tajnik EL mag. Rudi Vouk je v izjavi za javna občila razsodbo ustavnega sodišča pozitivno ocenil, hkrati pa poudaril: „Manjšinski mandat je treba posebej urediti! EL bi po razsodbi sicer imela možnost doseči v koaliciji z drugimi manjšimi strankami mandat, vendar ta možnost ne nadomešča zajamčenega manjšinskega mandata." Skupno zastopstvo v nacionalnem Se začenjajo tudi v Sloveniji resneje zavedati pomena skupnega demokratičnega zastopstva vseh koroških Slovencev? Po razgovoru, ki ga je delegacija NSKS (predsednik dr. Grilc, podpredsednik dr. Apovnik in mag. Pipp) vodila prejšnji torek v Ljubljani s predstavniki najmočnejših strank LDS in SKD, lahko zapišemo: določen optimizem je upravičen. Izvršilni odbor SKD je pod vodstvom predsednika prof. Lojzeta Peterleta v vsakem oziru podprl stališče NSKS. Prof. Peterle je naznanil dodatne pobude, ukvarjal pa se bo s tem vprašanjem tudi drugi najvišji organ stranke, svet SKD. Pozitiven pa je bil tudi pogovor z delegacijo liberalnih demokratov (LDS), ki jo je vodil predsednik strankinega odbora za mednarodne odnose dr. Dimitrij Rupel (pogovora se je udeležila mdr. predsednica delovne skupine za manjšine v okviru odbora za mednarodne odnose, Jadranka Sturm-Kocjan). LDS je v izjavi za javna občila poudarila: „V razgovoru sta obe strani za izredno pomembno ocenili pobudo za oblikovanje skupnega zastopstva koroških Slovencev zaradi olajšanja odnosov manjšine do avstrijske in slovenske države. Sogovorniki so se strinjali, da je pomembno varovati enotnost koroških Slovencev in uveljavljati nacionalni interes. LDS se zavezuje, da bo prispevala k dialogu med NSKS in ZSO, kot ustrezno mesto dialoga pa predlaga komisijo za manjšine v okviru parlamentarnega odbora za mednarodne odnose." NSKS bo nadaljeval pogovore z zastopniki drugih merodajnih državnozborskih strank v Sloveniji, LDS pa se bo v naslednjih dneh srečal tudi z vodstvom ZSO. Reportaža petek, 24. marec 1995 Reportaža Predstavniki Slovenske prosvetne zveze vidijo v vrstah koroških Slo vencev vedno manj tolerance do idejnega pluralizma in zaradi pojemanja pogovorne kulture si združitve obeh osrednjih kulturnih organizacij ne morejo predstavljati. Pripravila H. Stinaler Od 38 društev in skupin, ki so včlanjene v SPZ, je 13 takih, ki so včlanjeni tudi v KKZ. V pogovoru s tajnikom SPZ dr. Janko Mallejem smo skušali zvedeti, v čem se razlikuje delovanje SPZ od delovanja KKZ in zakaj združitev osrednjih kulturnih organizacij ni izvedljiva. V preteklosti so številni društ-veniki pri raznih povpraševanjih povedali, da smatrajo dvotirnost kot nekaj absurdnega. Sploh še društva, ki so se odločila za dvojno članstvo, imajo malo razumevanja za luksuz, ki si ga privoščita centrali s tem, da vzdržujeta vsaka svoj aparat, ki stane lepe vsote denarja. Zastopniki obeh osrednjih kulturnih organizacij pravijo, da so različna ideološka gledanja slej ko prej ovira za združitev. Po mnenju dr. Janka Malleja so ideološke razlike med Katoliško prosveto in KKZ znatno manjše kakor med SPZ in KKZ in je zato mnenja, da naj bi se razpravljalo o združitvi Katoliške prosvete in KKZ. Obenem pa potrjuje, da je SPZ tako široko zasnovana, da v njej lahko najde prostor vsak, ker po eni strani skuša nagovoriti s svojim programom kritično misleče, po drugi strani pa v določeni meri podpira celo delovanje cerkvenih zborov. Pogoj za združitev je po mnenju Janka Malleja ta, da bi se KKZ preko svojega krščanskega svetovnega nazora odprla tudi drugim idejnim krogom. In kakšne so razlike med programom SPZ in KKZ? Obe organizaciji v določeni meri podpirata delovanje podeželskih društev in obe investirata precej denarja za centralne prireditve in seveda tudi za svoj aparat. Obe organizaciji imata svoj etnografski inštitut, le da_ SPZ svoj etnografski muzej v Št. Janžu „prodaja” kot bolj sodobnega. Tako potrjuje Janko Malle, da etnografska zbirka SPZ v novih prostorih šentjanške šole ne bo postavljena kot „mrtev” muzej, ampak se bo stalno spreminjala in prilagajala zahtevam sedanjosti. Take argumentacije si doslej zastopniki KKZ še niso namislili. Razliko pa smo našli pri številu nastavljencev. KKZ ima skoraj dvakrat več nastavljencev kakor SPZ. Iz tega pa se ne sme nujno sklepati na to, da bi bila SPZ bolj revna kakor KKZ. Slovenska prosvetna zveza je namreč lastnik kulturnega doma na Radišah in solastnik kulturnega doma v Št. Primožu. Leta 1992 je kupila staro šolo v Št. Janžu za etnografski muzej. Nadalje podpira SPZ obnovo kulturnega doma v Žitari vasi s tem, da prevzame materialne stroške. Slovenskemu prosvetnemu društvu „Borovlje” pomaga odplačevati posojilo za kulturni dom. Tokrat: Slovenska cosvetna zveza Vzdrževanje kulturnih domov je za SPZ precejšnje breme. V letu 1995 bo morala predvidoma kriti naslednje stroške: obratne stroške za kulturni dom na Radišah 50.000,- šil.; polovico obratnih stroškov za kult. dom v Št. Primožu 50.000.-; odplačilo posojila za staro šolo v Št. Janžu 300.000.-; materialni stroški za obnovo kult. doma v Žitari vasi 300.000,-; pomoč pri odplačilu posojila za kulturni dom „Cingelc”,Borovlje 150.000.-; obnovo kult. domov na Radišah Kakšen je finančni polo^Z? Ker tajnik SPZ dr. Janko Malle ni beljen razodeti finančnega stanja, smo morali poiskati druge vire6 verjetno, da je seznam dohodkov SPZ nepopoln. 1994: Plačane ustavne obveznosti3!6 v letu 1994 Slovenski prosvetni zvezi so znašale 4.995.OO0s°svet je v lanskem letu odobril SPZ bazično podporo v višini 000.- šil., za etnografski muzej v Št. Janžu 15.000,- šil in z^sko študijsko knjižnico 200.000, - šil. Kulturno ministrstvo Slovenije je poletu 1994 izdajo knjižnega daru SPZ z vsoto 1.600.000,- Seštevanja profesionalnih gledališč iz Slovenije je SPZ prejela gO--SIT, za musical „Jošt in Jaka” 1.503.000,- SIT, skupni proj^ in KKZ „Carmina Burana” je kulturno ministrstvo Slovenije F.z vsoto 442.000,- SIT. Prav tako od kulturnega ministrstva v^ii je SPZ dobila v preteklem letu za razne seminarje in stroK^oč gledališkim, folklornim in lutkovnim skupinam ter pevski10.1^, za prireditve, gostovanja gledališč iz Slovenije in udeleženih zborih in prireditvah 2.785.000. -SIT. 1995: Za leto 1995 je SPZ zaprosil^SV6tu za podporo v višini šil. 6.025.000.-, za etnografski muzej a,nžu za 766.000,- šil. in za Slovensko študijsko knjižnico za 6^ šil. SPZ bo v letu 1995 imela predvidoma sledeče stroške: personalni stroški za pet nastavljencev 2.230.000,- infrastruktura............................. 715.000,- vzdrževanje kulturnih domov.............. 950.000 - gledališka dejavnost......................1.980.000.- interkulturne mladinske akcije............ 410.000.- literatura. knjige........................ 605.000,- izobraževalne prireditve.................. 185.000,- centralne prireditve....................... 400.000.- sodelovanje s Slovenijo..................... 80.000.- stroški za zborovodje in voditelje skupin 150.000,- skupaj 7.705.000.- Nekateri predvideni dohodki SPZ v letu 1995: vstopnine in prodaja knjig................. 900.000,- zvezno ministrstvo za pouk in umetnost..... 360.000,- dežela Koroška............................. 150.000,- sponzorji, reklame....................... 200.000. prispevki za seminarje...................... 70.000,- skupaj 1.680.0000.- Odbor SPZ: predsednik: dr. Gustav Brumnik podpredsednica: dr. Helena Verdel podpredsednik: Hanzi Weiss tajnik: dr. Janko Maile blagajničarka: dr. Helga Mračnikar Nadaljnji odbor: dr. Teodor Domej, Jožica Druml, mag. Marjan Gallob, dr. Maja Hader-lap, mag. Božo Hartmann, Joško Hudi, Miha Kap, Hanzi Kežar, Franci Kuežnik, Gabriel Lipuš, Trude Moschitz, Erika Muri, Mirko Ogris, dr. Filip Ogris-Martič, Tomaž Ogris, Franc Polzer, Simona Rovšek, Kristijan Sadnikar, Slavko Šti-ker, Štefan Taler, Eda Velik, Roman Verdel, dr. Mirko Wako-unig, Nuži Wiesen Nadzorni odbor: Andrej Kokot, Franc Lipuš, Joži Mečina, Albert Močnik, Folti Pavlič, Stanko Wrulich Sedež SPZ: Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, tel. štev.: 0463/ 51 43 00 -20/21/22 faks: 0463/514300-71 pisarna zasedena od pon. do četrtka v času od 8. do 17. ure in v petek od 8. do 12. ure. Kdo dela kaj pri SPZ? Janko Malle, tajnik Vida Obid: priprava projektov, literatura, knjižni dar Martina Gröblacher: pisarniške zadeve in arhiv Hanzi Kežar: glasba in organizacijske zadeve Milka Kokot (poldnevno): knjigovodstvo DR. JANKO MALLE: „Katoliška prosveta in KKZ sta si ideološko bliže kot SPZ in KKZ“ NT: V čem se delovanje SPZ razlikuje od delovanja KKZ? Janko Malle: Na razliko gledamo kot na nekaj pozitivnega, kot obogatitev faset kulturno-umetniškega delovanja koroških Slovencev, v razlikah ne vidimo razdvojenosti, načelo razlik in razločevanja je eno izmed osnovnih načel kulturnega ustvarjanja. V delovanju so razlike očitne. Na gledališkem področju npr. se lotevamo med drugim tudi izrazito družbenokritičnih projektov. Z njimi „preučujemo” tisti del slovenske kulturne dediščine z močnim kulturnoideološkim nabojem, kot recimo je bil projekt Mi-klova Zala 87. Z drugimi spet gojimo pozitivno slovensko kulturno tradicijo, kot recimo z gledališkimi predstavami „Požganica”, „Prizori s Prežihom”. Najnovejša gledališka produkcija SPZ „XY - nerešeno” na podlagi besedila J. Messnerja ima zelo aktualno družbenopolitično ozadje: idejno nestrpnost med koroškimi Slovenci. Podobno je s knjižnimi programi: slabo bi se pisalo koroškim Slovencem, če ne bi izdajali knjig o koroškem partizanstvu, kritičnih razprav o narodno-kulturnem življenju, kar je med drugim v vsakoletnem knjižnem daru SPZ. Tradicijo razumevamo kot sredstvo in ne kot cilj, kulturno bogastvo se ne „deduje”, pač pa se pridobiva. Kulturna dediščina je v najboljšem primeru izkušnja, ki jo imamo, in ne ideal, h kateremu težimo. Zato recimo tudi etnografska zbirka SPZ v novih prostorih stare šentjanške šole ne bo postavljena kot „mrtev” muzej, ampak se bo stalno spreminjala in prilagajala zahtevam sedanjosti. Etnološke razstave bodo v povezavi s socialnim položajem prebivalstva nekoč in danes. Za delovanje SPZ, predvsem pa za njeno programsko usmeritev, postaja značilno, da skuša presegati jezikovne meje v kulturi. Dejstvo je, da je širši regionalni prostor, kjer živimo, dvojezičen. Zato se vanj vključujemo in so pri nas dobrodošli tudi nemško govoreči. To so vsebinski poudarki delovanja SPZ. Toda tudi v formalnem pogledu se opredeljujemo za čim boljšo strokovnost in kvaliteto. Tako npr. sodelovanje profesionalnih gledaliških igralcev iz Slovenije dviga raven ljubiteljskega gledališkega ustvarjanja na Koroškem. Opuščamo pa tudi nekatere „preživete” oblike kulturnega dela kot npr. množične pevske revije in se raje opredeljujemo za stilne koncerte. Je SPZ naprednejša in ima sodobnejši program kakor KKZ? O tem naj sodijo drugi. Je vaš cilj, da s svojim programom skušate nagovoriti predvsem kritično mislečo mladino ali podpirate prav tako delovanje na primer cerkvenih zborov? Podpiramo oboje. Jasno pa je, da je podpora cerkvenih zborov predvsem naloga Cerkve. Toda večkrat SPZ organizira gostovanja pevskih zborov. Če imajo v vaši organizacijo vsi prostor in dobivajo podporo, zakaj sta potem potrebni dve osrednji kulturni organizaciji? Povsem normalno je, da se tisti, ki so bliže cerkvenim krogom, počutijo bolje pri KKZ, laže se identificirajo z njenim delovanjem. Teoretično bi lahko rekli, če bi se KKZ preko svojega krščanskega svetovnega nazora odprla tudi drugim idejnim krogom, bi lahko mislili na združitev obeh kulturnih organizacij. Vendar je to teorija, ki ne odraža dejanskega stanja. So danes razlike v ideološkem gledanju še takšne, da je združitev obeh osrednjih kulturnih or- ganizacij nerealistična? O zagotovljenih pogojih za razvoj idealnega tipa kulturnega pluralizma ne moremo govoriti. Ne morem si predstavljati, kako razviti kulturni pluralizem brez razvitega idejnega, političnega in institucionaliziranega pluralizma. V današnjem času, ko je v vrstah koroških Slovencev vedno manj tolerance do idejnega pluralizma in vedno manj pogovorne kulture, si ne morem predstavljati, da bi še kultura „zajahala" k neki romantični enotnosti kulture in narodnega duha. Zahteve po enovitosti, enomisel-nosti, enotnemu koraku in slogi kultura ne prenese. Kakor ima KKZ pravico do opredelitve, da je bitnost slovenske kulture katoliška, tako ima SPZ pravico do opredelitve za odprto, liberalno opcijo kulturnega ustvarjanja, za duhovno im umetniško svobodo in za idejni pluralizem, kjer je dovolj prostora za vsakogar, ki kulturi priznava avtonomen položaj, ki je neodvisen od politike in ideologije. Politične razmere med koroškimi Slovenci so pač take, da v eni skupni organizaciji vsi idejni tokovi ne bi imeli prostora. To vprašanje pa se mi zdi precej nenavadno ob dejstvu, da imamo na Koroškem Katoliško prosveto in KKZ, ki sta si ideološko zagotovo bliže kot SPZ in KKZ, pa še nismo nič slišali o kakih težnjah po združitvi. Pojmujete dvojno članstvo nekaterih podeželskih društev kot željo po združitvi centralnih kulturnih organizacij? V društvih na podeželju je nekaterim bliže SPZ, drugim KKZ, eni se bolj vključujejo v SPZ, drugi v KKZ. Hvala-bogu so te „simpatije” odvisne tudi od tega, kaj centrale ponujajo. Dvojno članstvo je vsekakor izraz po čim bolj usklajenem delovanju na tistih področjih kulture, kjer imata SPZ in KKZ podobne programe. Vendar so naloge central drugačne kot naloge posameznih društev. Kako je možno, da izhaja SPZ s približno dvema tretjinama manj nastavljencev kakor KKZ z ozirom na dejstvo, da ima SPZ verjetno najmanj toliko finančnih sredstev na razpolago kot KKZ? a) Ne vem. b) SPZ upravlja in skupno z lokalnimi društvi skrbi za kulturne domove, ki so na razpolago vsem koroškim Slovencem. Nov kulturni dom nastaja v Št. Janžu v Rožu, kamor je SPZ v zadnjem letu vložila nad 2 milijona šil. Ne gre pa tudi prezreti dejstva, da je SPZ za obnovo kulturnega doma v Borovljah in prosvetnega doma v Žitari vasi prispevala 800.000,- šilingov. Z zadovoljstvom pa beležimo dejstvo, da se s kulturnim delom SPZ identificira lepo število neprofesionalnih sodelavcev, ki nam olajšajo tako gmotno kot organizacijsko realizacijo marsikaterega projekta. Večkrat slišimo kritiko, da SPZ porabi preveč finančnih sredstev za velike centralne prireditve, za delovanje podeželskih društev pa preostane premalo denarja. Kaj pravite o teh očitkih? SPZ je dala v letu 1994 podeželskim društvom na razpolago 1,5 mio. šil. (brez podpore za kulturne domove), za centralne prireditve pa je porabila 750.000, - šil. (musical „Jošt in Jaka" 500.000. -, „Carmina burana" 200.000,-in osrednji koncert SPZ 50.000,- šil.) Glede finančnega položaja pa opozarjam na to, da mediji niso ustrezni forum za razpravo. Za to imamo izvoljene organe, ki kontrolirajo finančno poslovanje. Obračune polagamo vsem tistim, ki nas subvencionirajo v Avstriji in Sloveniji. V tej zvezi opozarjam tudi na to, da društva niso dolžna razgaljati svojega finančnega stanja preko medijev javnosti, saj se tako lahko izpostavljajo nepotrebnim napadom s strani tistih, za katere vemo, da nam nočejo dobro. Hvala za pogovor. 5 Ali naj bi se obe osrednji kulturni organizaciji združili? „Združitev obeh kulturnih organizacij gotovo ni utopija, vendar mislim, da kratkoročno ni izvedljiva. Če društvenike na podeželju dvotirnost dejans- j ko tako moti, pogrešam, da ne izkoristijo prilike in tega ne rečejo na občnem zboru osrednjih kulturnih organizacij. Naše i društvo se je odločilo za j dvojno članstvo, vendar tendenca posameznika k tej ali drugi organizaciji ni bila nikoli tema. Sam se I zavedam tega, da je bolje delati v domačem kraju, kakor da bi se prepiral s funkcionarji v centralah." Toni Miksche, predsednik SPD „Zvezda” v Hodišah „Osebno si že dolgo želim, da bi se poenotile strukture v centralah in da bi nastala organizacija, ki bi bila dosti široka za vse duhovne tokove naše družbe. Vključitev nekaterih podeželskih društev, tako tudi našega, v obe kulturni organizaciji je prav gotovo izraz želje po poenotenju. Problem je enostavno v tem, da se premalo ukvarjamo z bistvenimi problemi naše narodne skupnosti. Potrebno bi bilo, da bi se institucionalizirano srečavali in izdelali katalog najvažnejših stvari. S temeljitimi razpravami je treba začeti v centralah, ker je tako, kakor pravijo Kitajci, da riba začne hirati pri glavi.” Fric Kert, predsednik „Podjune" v Pliberku „Združitev obeh osrednjih kulturnih organizacij bi bila vsekakor potrebna. Sama precej delam z mladino in bi mi bilo nerodno, če bi jim morala začeti razlagati, kaj je v slovenski narodni skupnosti levica in kaj desnica. Samo peščica nas je še in si zato takih prepirov ne moremo privoščiti. Narodni svet je medtem že dokazal pripravljenost za združitev, vendar so nekatere posamezne osebe oziroma funkcionarji, ki to žal iz osebnih interesov onemogočajo ali pa vsaj skušajo zavlačevati.” Helka Mlinar, Kulturno društvo Škocijan Kultura Rožanski izobraževalni teden 1995 Vtisi prvega tedna: domači predavatelji, domača kultura, dober obisk. RoŽek. KD Peter Markovič v Rožeku je skoraj prehitelo organizatorje, saj so že v soboto, 11. marca, začeli krog izobraževalnih prireditev s tečajem za obrezovanje in nego sadnega drevja. Na Koroškem že dobro znani dipl. inž. Tine Benedičič iz Rado-voljice je posredoval kmetom in sadjarjem svoje znanje. Kot zaključek je bral še iz svojih pesniških del in sproščeno snidenje je minilo v prijateljskem kramljanju. Pečnica. Na predavanje o zdravi prehrani je letos povabila domača učiteljica Erika Wrolich v imenu SPD Jepa-Baško jezero. Hvaležne gospodnije so veliko zvedele o ogroženosti našega zdravja in nujnosti ustreznih ukrepov. Z izkušenim pristopom je znala zbuditi pozornost, ko je priporočala naravno hrano, premišljeno sestavo jedilnika in največjo pozornost pri nakupo- vanju živil. Njen soprog je dopolnil gospodinjske nasvete s praktičnimi telovadnimi vajami. Tudi če je Erika Wrolich, ki je znanje nabrala iz knjig in lastnih izkušenj, tu in tam pretiravala s prepovedmi („Pošten človek svi-nine ne je! Kis je vsakodnevni strup!"), je vendar bistvo zdrave prehrane zadela: Varujmo se premastne hrane, predelanih živil, pomehkuženih jedilnih navad, vrnimo se k naravni, domači hrani in prisluhnimo potrebam telesa. Kuhati je treba z ljubeznijo in odgovornostjo! Šentjanž. SPZ nas je v stari šoli v Št. Janžu presenetila z monodramo „XY-nerešeno“. Za malce čudnim naslovom se skrivata dramatizirana „Špasna štorija“, ki jo je Janko Messner napisal pred petindvajsetimi leti ter odločna režija in monodram-ska predstava mladega mariborskega igralca Marijana Hin- tereggerja. Zadnji je porok za uspeh tudi zunaj koroških meja; delal ni samo v Mariboru, Celju in Ljubljani, ampak tudi v Nemčiji in Celovcu, odkoder so ga mnogi imeli v dobrem spominu. Njegova igra je skupek vrhunskega gledališkega znanja in umetniškega prikaza različnih človeških osebnosti v igri, karikaturi in pantomimi. Janko Messner pa se je v svojem tekstu dvignil prek običajnega sarkazma v vseveljavno kritično obravnavanje občečloveških resnic. Izhodišče je sicer duhovna zakrknjenost in skrajna nestrpnost nekaterih krogov, nato pa obravnava večna človeška vprašanja po smislu zla, po uresničitvi božje podobnosti v človeku in doseže vrh v hrepenečem iskanju resnice v Bogu. Monodramo „XY-nerešeno“ (J. Messner/M. Hintereger (bodo ponovili v nemščini konec maja v Celovcu. MePZ „Podjuna-Pli-berk" je prišel slučajno: prvi zborovodja „Podjune" Oto Wutte je zbolel, pevci pa bi morali nastopiti na Koroška poje KKZ. Tedanji predsednik ravnatelj Herman Germ, njegova žena Marta ter Germov naslednik Fric Kert in njegova žena Nežka so ga prosili, ali ne bi imel s „Podjuno“ „dve tri vaje" in jo dirigiral na Koroška poje. Seveda jim je željo rad izpolnil. To je bilo pred 15 leti. Medtem Tone Ivartnik „Podjunča-ne" še vedno dirigira, je imel z njimi nekaj odličnih uspehov ter mnogo nepozabnih doživetij. Vprašali smo ga, kaj ga je spodbudilo k delu s Pliberškimi pevkami in pevci. Saj je v tem času deloval tudi kot umetniški vodja ravenskega „Koroškega okteta" (v katerem deluje še danes), vrhu tega pa je na Ravnah vodil mešani pevski zbor „Prežihov Voranc", ki je nastal prav po njegovi zaslugi. Njegov odgovor na naše vprašanje je bil kratek: „Želel sem si dober mešani zbor." In je dodal: „Nekaj časa sem videl v zboru samo zbor. Nisem znal upoštevati, da so pevke in pevci videli v svojem zboru v prvi vrsti priložnost za shajanje, da jim je šlo za narodno preživetje. Moj cilj pa je bil, da bi „Podjuna" bila med najboljšimi koroškim zbori.“ Tone Ivartnik je prevzel „Podjuno" v času, ko je bilo narodnopolitično ozračje nadvse napeto. Ortstafelsturm, ugotavljanje manjšine, .. . Pripadniki slovenske narodne skupnosti so se čutili ogrožene, zato so toliko bolj strmili svoje vrte. Danes je drugače. Tone Ivartnik: „Koroški Slovenci se ne čutijo več ogrožene. Zato tudi pri zborih upada število pevcev. Leta 1986 je imela .Podjuna1 54 pevcev, danes jim ima 29." Uspehi. Kljub temu: MePZ „Podjuna“ je pod Ivartnikovim vodstvom žela nekaj odličnih uspehov. Zborovodja sam pravi, da „smo imeli srečo, ker so nas drugi potisnili v ospredje“. Leta 1988 je zbor dobil povabilo v Salzburg. V Mozartovem mestu je bilo navdušenje precejšnje — še posebej pri poslušalcih. Enako v Kremsmünstru in -------- V letu spominskih proslav: Koroški pevski zbori bodo peli za dobro sosedstvo Pobudnik je ORF (vodja slovenskega oddelka Mirko Bogataj), sodelujejo pa slovenske (KKZ, SPZ) in nemške kulturne organizacije, občinski kulturni uradi in dežela Koroška ter njen urad za manjšine. Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Pravijo, da se je te dni začela vigred. Bo že tako. Toda, ko tako pogledam med svoje koroške slovenske rojake in rojakinje, vidim in čutim, kako se med njimi širi jesenska megla in kako le vse bolj začenja pritiskati zimski mraz. S strani večinskega naroda sodelujejo Kärntner Sängerbund, Kärntner Arbeiter-Sängerbund in Kärntner Bildungswerk. Pevski koncerti bodo v Spittalu ob Dravi (8. aprila ob 20.00 v Trgovski zbornici — sodelujejo tudi MePZ „Podjuna“ Pliberk), Trgu (24. maja ob 20.00 v delavski zbornici) sodelujejo tudi Bratje Smrtnik in MePZ „Sele“), Velikovcu (24. junija ob 20.00 v Neue Burg — sodelujejo tudi MePZ „Danica“ in MePZ „Lipa“). Povezava bo dvojezična (slovensko bosta imeli Danica Urschitz in Mira Grötschnig). 30. septembra bo v celovški sejemski dvorani zaključna prireditev. Poleg pevcev bodo sodelovale še druge kulturne skupine, nagovoriti pa hočejo predvsem tudi mladino. Povabljeni so vsi, še posebej politiki, „vendar ne bodo smeli govoriti" (tako eden od prijateljev). Prejšnjo sredo so prireditelji skupno z namestnikom deželnega glavarja dr. Ausserwinklerjem predstavili akcijo javnosti in poudarili: dokazati hočemo, da kulturniki ne poznamo prepad! Zaključni koncert naj bi hkrati bil tudi začetek prireditev v tednu pred 10. oktobrom. Zastopniki KKZ (tajnik Nužej Tol-majer) in SPZ (tajnik dr. Janko Malle) sta zelo pozdravila to pobudo. Nužej Tolmajer pa je tudi na to opozoril, da koroški Slovenci, še vedno čakamo na povabilo glede sooblikovanje uradnih proslav ob 75. letnici plebiscita". Nadalje je poudaril že tradicionalno pozitivno vlogo Cerkve in v tej zvezi seznanil časnikarje, da bo 10. oktobra v celovški zbornici praznična maša, ki jo bo sooblikoval MePZ „Gallus". _Kni— Kultura 7 KRAMLJANJE S KULTURNIKOM Pred 60 leti se je rodil v Velenju, dela in živi na Ravnah, doma pa je še posebej v krogu pevk in pevcev MePZ „Podjuna-Pliberk“. Naš „Pddjunčan“ Ivartnik zgornjeavstrijskem mestu Steyr leta 1991, kjer je „Podjuna“ gostovala z božičnim koncertom. Višek pa je gotovo bilo 1. tekmovanje koroških zborov leta 1992 v Trgu — MePZ „Podjuna“ je bil najboljši mešani zbor. In vendar: „Trg zbora ni dodatno motiviral,“ pravi Tone Ivartnik. „Zadeva pa se je zboljšala leta 1993, ko je slovenski diplomat dr. Zdravko Inzko povabil Pliberške pevce v Prago, kjer „Naš zbor je kot gastarbeiterji; gostujemo, kjer nas nekdo vzame pod streho.“ TONE IVARTNIK so mdr. nastopili v cerkvi sv. Mikulaša. Tam, kjer smejo nastopati samo najboljši zbori in komorne zasedbe na svetu. Česa takega še nisem doživel," se spominja Tone Ivartnik. Vaje. Danes je zborovodja „Podjune" nekoliko potrt. Posebej ga grize, ker ne more vaditi s svojimi pevkami in pevci vsaj dvakrat na teden. „Pevci so zelo občutljivi ljudje. Vedno želijo lepo peti, so pa razočarani, če jim to ne uspe. Zato je treba vaditi vsaj dvakrat na teden." Toneta Ivartnika tudi moti, da so nekateri slovenski zbori na Koroškem „preveč enostransko obrnjeni v napačno smer, v zabavništvo“. Njegov čredo se glasi: pevske skupine so „dolžne posredovati ljudem izvirna dela; imeti morajo spoštljiv odnos do pevske dediščine, predvsem pa se tudi vzgajati v kakovosti.“ Za svojo „Podjuno" ve povedati, da je „morala marsikdaj marsikatero požreti, če je zapela zahtevne pesmi". Če pa smo to pesem zapeli dva- ali trikrat, obrazložili ljudem njen izvor in smisel, so jo sprva sprejeli hvaležno, kasneje pa celo navdušeno." Pa še nekaj ga grize: „Lepo in prav je, da imamo toliko zborov v najožji okolici. Vendar, ali ne bi bilo potrebno, da da bi lahko postavili na noge res kakovosten zbor. Slišali ga ne bi samo do Celovca, temveč prav do Dunaja. Vsa Avstrija bi vedela, da so tu tudi Slovenci. Treba je nase opozarjati s kvaliteto in ne z moledovanjem.“ Zelje. Na vprašanje po njegovi največji želji se glasi Nartnikov spontani odgovor: kulturni dom v Pliberku. „Kulturni dom je za vse slovenske skupine v občini velikega, za .Podjuno' pa usodnega pomena. Naš zbor je kot gastarbeiterji; gostujemo, kjer nas kdo vzame pod streho. Priznanja in spominke nosimo v žepih in torbah, namesto da bi bili shranjeni v posebni vitrini. Vsak zbor mora imeti svoj prostor, da lahko, kakor drevo, požene korenine in razrasle veje, do koder mu omogoča sok njegovih korenin." Tone Ivartnik pa ne želi samo kulturnega doma. Njegova „pobožna želja“ je tudi, da bi koroški Slovenci bili „v skupni osrednji organizaciji vsaj na kulturnem področju“. Razdvojenost pomeni zanj „cepitev moči“. „Danes zgleda takole: česar že jaz ne morem napraviti, tega naj tudi drugi ne bi naredili.“ Konec pogovora s priljubljenim zborovodjo MePZ „Podjuna“ pa na žalost ni bil najbolj optimističen. Toneta Ivartnika „strašno muči" vprašanje, zakaj se pri „Podjuni“ krči število pevk in pevcev. Moških glasov primanjkuje, drugi odhajajo. Sprašuje se, ali ni „morda tega sam kriv“. Bil bi celo pripravljen oddati zborovodstvo, „če bi kaj pomagalo". Bilo bi zanj „zelo žalostno, če bi hodil v Pliberk tako dolgo, dokler se bi zbor .spufal' in bi na Ravnah obujal nanj samo še spomine“. Dragi Tone, Tvoj občutek „krivde" je popolnoma odveč. Nisi samo nadvse prijeten in „Moja pobožna želja je, da bi koroški Slovenci bili v skupni organizaciji vsaj na kulturnem področju.“ TONE IVARTNIK zanimiv pogovorni partner. MePZ „Podjuna“ ima v Tebi predvsem tudi zborovodjo, kakršnega si lahko samo želimo. Prepričan sem, da Te Tvoji pevci ne bodo spustili. Preveč si njihov — naš „ Podjunčan“. Janko Kulmesch KRSTNA PREDSTAVA V ŠMIHELU Človek je last zemlje Ni zemlja last človeka, ampak človek je last zemlje. Glavna izpoved senčne igre pod naslovom Je zemlja last človeka? Mladinske gledališke skupine KPD Šmihel ponazarja novo osveščenost zlasti pri mladini glede uničevanja našega okolja, narave nasploh in navsezadnje človeštva samega. Preteklo soboto je bila v šmihelski farni dvorani krstna predstava. Na podlagi pretresljivega govora indijanskega poglavarja Seattlea pred ameriškim predsednikom (naravo je treba spoštovati in ohraniti) in pesmijo Šel je popotnik skozi atomski vek Mateja Bora je igralska skupina s svetlobnimi učinki in odslikavanjem s platna skušala prikazati ponorelo početje človeka z materjo zemljo; nepremišljeno sekanje gozdov in masovno betoniranje še zadnjega zelenega kotička kot sinonima za posiljevanje narave in vznemirljivo bližanje apokalipsi. Narava, ki je pri praljudst-vih bila čaščena kot olimp bogov, je bila z industrializacijo oskrunjena in je danes le še igralska žogica človeštva, ki si jo v svoji nezmernosti skuša docela podrediti. Posrečena ideja - dogajanje s senčnim odslikavanjem prikazati abstrahirano - je povečala izrazitost učinka strašnosti. Izbrani besedili sta bili po vsebini in času nastanka zelo primerni, saj sta močno ponazorili razvoj človeka v preteklih dvesto letih. Čeprav je bil konec prikazan pesimistično, si je celotno izpoved mogoče razložiti tudi optimistično, namreč da še ni prepozno zapustiti smrtonosne poti, zlasti ob predstavi, da bi z naravo nemara poginil tudi človek. Memento mori. (Spominjaj se smrti)! Šmihelska gledališka skupina (Andrea Wrolich, Barbara Budin, Simona Krajger, Simone Stecharnig, Miha Trap in Štefan Merkač) se je pod reži-serstvom Marjana Bevka spoprijela z eno najobčutljivejših tem na zemlji. Uspelo ji je, da je s slikami in besedilom v marsikaterem gledalcu zbudila globlje premišljevanje o tem perečem problemu. Pohvale vredni so bili tudi scena (Mateja Janša), svetlobni efekti (Niko Krištof) in krinke (Nežika Novak). Adke 8 Rož — Podjuna — Zilja DANES ZVEČER V KOTMARI VASI Razprava z Janšo EL je povabila poslance, župane in funkcionarje Slovenske socialdemokratske stranke (SSSD) na celodnevni obisk, ki bo v petek, 24. marca. To je nadaljevanje srečanj EL s slovenskimi strankami (pred nedavnim so bili gostje Slovenski krščanski demokrati). Ob tej priložnosti prirejata EL Kotmara vas in NAŠ TEDNIK razpravo s predsednikom SSSD Janezom Janšo. Janša bo predstavil svojo najnovejšo knjigo „Okopi“, ki je v Sloveniji dvignila veliko prahu. Udeleženci prireditve imajo enkratno priložnost za pogovor z enim najbolj profiliranih slovenskih politikov. v petek, 24. marca 1995, ob 19.30 pri Mežnarju v Kotmari vasi Prisrčno vabljeni ČESTITAMO Rojstni dan je ta Jeden obhajal frakcijski vodja GL Škocijan Franc Starz iz Klopinja. Priljubljenemu in zavzetemu občinskemu politiku iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! Čestitkam se pridružuje EL. Veronika in Hanzi Malle obhajata osebni praznik. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Matildi Kukež iz Koprivne, Tini Malle iz Železne Kaple, Katarini Osojnik iz Lepene in Kati Kölich, ki obhajajo osebna slavja. Vsem slavljenkam iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti zdravja in dobrega počutja v krogu najdražjih! Čestitkam se pridružujeta Peručeva. Vse najboljše za rojstni dan želimo tudi Rudiju Kunethu iz Apač. Čestitamo! Na sončnih Kostanjah je včeraj obhajal 78. rojstni dan Jozej Sab-latnik. Vsi domači iz rojstnega Rožeka in okolice, predvsem člani kulturnega društva „Peter Markovič“, želijo slavljencu vse dobro, trdnega zdravja in dobre volje ter da bi skuhal svojemu sinu, kostanjskemu župniku Pepiju Markowitzu, še mnogo okusnih jedi! Čestitkam se pridružuje NT. V Št. Petru slavi osebni praznik Jožef Gregori Vse najboljše in še na mnoga zdrava leta! V Selah na Zgornjem Kotu obhajata osebni praznik Pepca in Joža Oraže. Čestitamo! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Ljudmili Ersehen iz Lovank, Luciji Wertjanz iz Škocijana in Johannu Wutteju, doma v Slovenjah. Vsi ostali člani kličejo slavljencem še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Čestitkam se pridružuje NT. V Selah na Kotu obhajata osebni praznik Joža Čertov, pd. Senčni- kov, in Janko Male. Obema veljajo naše prisrčne čestitke! V Rožeku obhaja osebni praznik Joško Schellander. Čestitkam domačih se pridružuje NT. V Beli pri Železni Kapli je srečal Abrahama Repi Novak. Ob tem lepem osebnem slavju prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa mnogo lovske sreče! 60-letnico življenja slavi Repi Oraže iz Sel. Slavljencu ob tem lepem jubileju čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem^ trdnega zdravja in osebne sreče! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. 30. pomlad je pretekjo soboto obhajala Jožica Oitzl. Čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem mnogo osebne sreče! V Zagorjah pri Št. Lipšu obhaja osebni praznik Jožefa Auprich, za kar prisrčno čestitamo! Pred nedavnim sta obhajala rojstni dan Ana in Herbert Wutte iz Šmarjete v Rožu. Obema veljajo naše iskrene čestitke! Čestitkam se pridružujejo vsi domači! Za osebni praznik čestitamo Jožu Golavčniku, doma v Zagorjah. Vse najboljše! V Selah, pri Tevlu na „Šajdi, slavi 70. rojstni dan Pepca Čertov. Ob tem visokem jubileju iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Rojstni dan je obhajal Franc Kos-mak. Vse najboljše, zlasti zdravja in osebne sreče! V Strugarjah pri Slovenjem Plaj-berku je slavil 70. rojstni dan Michael Schellander. Ob tem visokem osebnem jubileju prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Pepca in Joži Wrolich iz Loč ob- Priznanje dvema uspešnima podjetnicama Rozina Smrečnik Koroška gospodarska zbornica je te dni podelila priznanje tistim Milka Sadjak trgovem, ki so najmanj 25 let samostojno delali in uspešno vodili svoje podjetje. Posebej nas veseli, da sta med njimi tudi dve koroški Slovenki - Rozina Smrečnik iz Globasnice in Milka Sadjak iz Nonče vasi. Šoštarjeva trgovka Rozina Smrečnik je prejela častno priznanje za 35-letno, Sadjakova Milka pa za 25-letno delovanje. Uredništvo NAŠEGA TEDNIKA obema prisrčno čestita in želi še naprej obilo poslovnega uspeha! hajata osebni praznik. Prisrčnim čestitkam vseh domačih se pridružuje uredništvo NT, ki želi slavljencema predvsem zdravja. Naslednje voščilo je namenjeno Pepci Waldhauser iz Podna pod Vrtačo, ki je obhajala rojstni dan in god. Slavljenki iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in Božje milosti! V Št. Janžu je obhajal osebni praznik Jožej Müller. Iskreno čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Včeraj, 23. marca, je slavil 85. rojstni dan Ferdinand Woschitz iz Dolnje vasi. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem zdravja in veselja. Čestitkam se pridružuje EL Šmarjeta. 91. rojstni dan slavi Jožef Hro-vath iz Št. Jakoba. Za ta visoki rojstni dan iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Na Metlovi obhaja osebni praznik Pepca Putej. Člani domačega cerkvenega zbora in župnik Zergoi prisrčno čestitajo. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Pepci Štornik iz Leš in Mariji Ressman z Reke. Vsi člani ter NT kličejo še na mnoga leta! Pred nedavnim je slavil 80. rojstni dan in god Jože Avguštin, bivši lektor Mohorjeve družbe v Celovcu. Slavljencu ob visokem osebnem jubileju iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihe osebne sreče! Na Bregu pri Miklavčevem je obhajal rojstni dan in god Jožef Tazol. Čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Za rojstni dan čestitamo tudi Rudiju Zeichnu. Vse najboljše! 90. rojstni dan in god slavi Jožef Hudi iz Male vasi pri Globasnici. Ob tem visokem dvojnem prazniku čestitamo ter želimo vse najboljše in trdnega zdravja! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Jozeju Pečniku iz Rut nad Bistrico, Rihardu Potočniku iz Senčnega kraja, Mari-jj Dumpelnik iz Štebna in Mariji Sranc iz Vogrč. Posebne čestitke pa veljajo Heleni Hirm iz Vogrč, ki obhaja 75. rojstni dan. Vsi člani kličejo slavljencem še na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje NT. Pretekli torek je obhajala osebni praznik članica predsedstva NSKS Gabrijela Partl. Slavljenki želimo obilo osebnega zadovoljstva ter sreče. Čestitkam NT se pridružuje tudi NSKS. 22. pomlad obhaja Martin Zwitter - manager dvojezičnega zbora Pedagoške akademije ter nadarjen igralec gledališke skupine Trotamo-ra. Igralci gledališke skupine Trota-mora mu želijo vse najboljše, trdnega zdravja in osebne sreče. Literarno delo K. Srienca Njegovo sporočilo sta narod in vera PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Pred 50 leti Nastopil je konec svetovne morije in nacističnega terorja. Ne da se opisati veselja, ki je vladalo med ljudstvom, ko smo odstranjevali plakate „Der Kärntner spricht deutsch“ z naših vrat. Bili smo prepričani, daje tudi za nas koroške Slovence po velikem petku napočila velikonočna nedelja in s tem velikonočno vstajenje našega naroda. Končno smo spet smeli javno peti naše pesmi in prosto dihati. Vendar se je to naše veselje in pričakovanje svobode razblinilo v nič. Ob zasedbi naših krajev po angleški zasedbeni sili smo bili nad njihovim početjem zelo razočarani. Prvo, kar so Angleži v našem kraju naredili, so bile hišne preiskave pri Slovencih. Bili so proti nam sovražno nastrojeni. Kar pa nas je najbolj motilo, je bilo to, da so se družili z nacisti in proti njim niso nič ukrenili. Torej tudi pri Angležih nismo imeli zaslombe. Najbolj kruto so to doživeli naši izseljenci, ko so se vračali v domovino. Sprejem na koroških tleh je bil za izseljence mrzel kot tujina - celo nazaj v Nemčijo so jih hoteli potisniti. Ugotoviti moramo, da se uradnim koroškim krogom ni zdelo vredno tem nesrečnežem izreči dobrodošlico na domačih tleh. Vrnitve izseljencev v domovino si ti krogi niso želeli. Kmalu je življenje na Koroškem spet prišlo v stari tir in razni prikriti nacisti so začeli spet dvigati svoje glave; gonja proti koroškim Slovencem se je spet pričela. Ker letos obhajamo tudi 40-letnico podpisa avstrijske državne pogodbe in ustanovitve druge avstrijske republike, se spominjamo tudi 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja avstrijskim manjšinam njihove pravice, tako tudi nam koroškim Slovencem. Ugotoviti pa moramo, da pravice v 7. členu avstrijske državne pogodbe po 40 letih še niso izpolnjene. Veliko število koroških Slovencev se je borilo z orožjem v roki proti nacizmu, mnogi so umirali v koncentracijskih taboriščih, 13 Selanov je bilo na Dunaju obglavljenih in veliko število slovenskih družin izseljenih. Kljub temu pa nam druga avstrijska republika reže mačehovski kruh. Zato ob 40. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe nimamo vzroka za praznovanje. (/ah //ic/a INFORMACIJSKI RIS NAŠEGA UPOKOJENCA Dom prosvete 'Tinjah spet vabi na pomlaanske dopustniške deve Dopustniške dneve za upokojenke in upokojence podpira tudi zavarovalnica. Mnogi tega ne vedo in se mogoče ravno zaradi tega doslej niso posluževali ponudbe doma v Tinjah. Drage upokojenke, dragi upokojenci! Katoliški dom prosvete Sodali-tas v Tinjah prireja spomladanske dopustniške dneve od srede, 3. maja 1995, trajajo pa 21 dni, do 24. maja. Mnogi ste že bili na teh prijetnih dopustniških dnevih v Tinjah in pravite, da je res lepo. Obe predsednici in predsednik slovenskih društev upokojencev smo bili povabljeni na ogled novega poslopja Doma v Tinjah. La Micka Miškulnik se zaradi slabega vremena ni mogla udeležiti tega obiska-pogovora v Tinjah. Dom v Tinjah je res postal zelo lep in izvrsten. Ze ko vstopiš v vežo, takoj opaziš, kako lepi in privlačni so postali prostori. Vse je novo in veliko bolj prijetno. V domu imajo zdaj tudi več enoposteljnih sob, več predavalnic in dvoran, skupinskih prostorov za petje, igranje ali gledanje televizije. Vse je tako lepo, da Vam, drage naše članice, dragi naši člani, pa tudi vsem drugim toplo priporočamo: opogumite se in vzemite si za tri tedne prosto za dopust v Tinjah. Morda še ne veste, ampak dopust v Tinjah je lahko zelo ugoden. 80% Vam plača zavarovalnica. Treba Vam je izpolniti le formular (Antrag auf Erholungsaufenthalt), ki ga dobite pri svojem hišnem zdravniku. Prvo stran izpolnite Vi sami in se tudi podpišite. Drugo stran naj izpolni Vaš zdravnik, v rubriko „Erholungsaufenthalt in...“ naj doda „Tainach“. Formular nato pošljete na vašo zavarovalnico: Sozialversicherungsanstalt der Bauern, Gabelsbergerstraße 13, 9020 Klagenfurt, torej kmetijsko zavarovalnico. Ce ste pa zavarovani pri Koroški pokrajinski zavarovalnici, pošljete svoj formular na: Kärntner Gebietskrankenkasse, Kempfstraße 8, 9020 Klagenfurt. Nato se prijavite tudi v Tinjah, da nameravate priti. Vsi tisti, ki so pri Sozialversicherung der Bauern, dobijo od nas sporočilo, ali so sprejeti. Tisti, ki so pri Gebietskrankenkasse, pa dobijo pisemsko sporočilo od zavarovalnice same. Ce imate težave pri izpolnjevanju oz. pri odobritvi dopusta za Tinje, kličite takoj v Tinje (tel.: 04239/2642) in se obrnite na Martina Pandla, ki je pristojen tudi za to! Kot smo izvedeli pri pogovoru, bo tudi letos program zelo pester in bogat. Dopustniške dneve bo vodila priljubljena in zelo po-strežljiva gospa Majdi Bitimi iz St. Janža. Na sporedu bo poleg vsakodnevne jutranje sv. maše poldnevni izlet. Majdi Vam bo pripovedovala o šegah in navadah nekdaj, ga. Marketz in ga. Elbe Vam bosta prebirali pesmice in prepevali stare, domače narodne pes- mi. Ob popoldnevih boste zaigrali karte ali pa skupno prepevali naše prelepe slovenske narodne pesmi in obujali boste spomine na stare čase. Predvsem pa boste tokrat navzoči pri zanimivem programu odprtja novega dela Doma v Tinjah; slavnosti bodo v zadnjem tednu Vašega bivanja v Tinjah. Kar pa bo za Vas še lepše: Ne bo Vam treba kuhati, vseeno pa boste uživali dobro domačo hrano. — Udeleženci dopustniških dnevov v Tinjah se spočijejo telesno in imajo tudi možnost za duhovno notranjo obnovo. Kdor je enkrat bil v Tinjah, ta prihaja vedno znova, kar potrjuje, da je prireditelj našel za dopust pravilno obliko in vsebino. '-xw Antrag auf Heilverfahren bzw. Erholungsaufenthalt Vom Versicherten (Antragsteller) in allen Teilen vollständig auszufüllen. Geburtsdatum ■ Letzter zuständiger Krankenversicherungs- Name des Versicherten (in Blockschrift) (Familienname, [Mädchenname], Vorname) Versicherungsnummer Laufende Nr. Geburtsdatum 1 1 1 1 I 1 I 1 Tag | Monat | Jahr Anschrift . (Postleitzahl, Wohnort, Straße, Hausnummer) Beschäftigt als .................................................... Selbständig erwerbstätig als Name und Anschrift des derzeitigen Dienstgebers Telefon-Nr. Telefon-Nr. ja nein □ □ Beziehen Sie Leistungen a) aus der Pensionsversicherung b) aus der Arbeitslosenversicherung c) aus der Unfallversicherung d) vom Landesinvalidenamt e) von einem Sozialhilfeträger Haben Sie einen Pensions-(Renten-)antrag gestellt Sind Sie in der Pensionsversicherung freiwillig versichert Beziehen Sie einen Hilflosenzuschuß □ □ □ □ □ □ □ □ Leisten Sie Nachtschichtarbeit Nachtschichtschwerarbeit Pensionsversicherungsträger .......... □ ja □ ja Arbeitsamt Anstalt ja nein □ □ □ □ □ □ Bei welcher Anstalt Bei welcher Anstalt Von welcher Anstalt . Nur auszufüllen, wenn der Antrag für einen Angehörigen gestellt wird Vorname .. In der Pensionsversicherung freiwillig versichert Bei der Sozialversicherungsanstalt der Bauern pensionsversichert unfallversichert □ ja □ ja □ ja Bei welcher Anstalt —« Datum . Zutreffendes Feld ankreuzen H A, V ^ » w * * Unterschrift c •........»...........»..... Unterschrift des Versicherten (Antragstellers) Tudi mi od društva upokojencev bomo oblikovali en popoldan v okviru odprtja novega dela Doma v Tinjah; nastopil bo mešani pevski zbor „Slovenskega društva upokojencev Pliberk“. Zatorej Vam res priporočamo, da se tudi tisti, ki še niste bili v Tinjah, tokrat udeležite teh priljubljenih dopustniških dni v prijetni tinjski družbi. V verzih so razpisali tinjske dopustniške dneve v Dialogu takole: Tokrat grem tudi JAZ v Tin- je, tja, kjer nam starejšim vedno sonce posije; za cele tri tedne, začenši od 3. maja, saj vsi pravijo, kako jim tamle ugaja! S tem iskrenim povabilom na dopustniške dneve v Tinjah Vas torej lepo pozdravljamo: Micka Miškulnik. predsednica Društva upokojencev, St. Jakob v Rožu Helena Močnik, predsednica Slovenskega društva upokojencev Pliberk. Martin Komar, predsednik Društva upokojencv Podjuna. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Jože Pasterk šestdesetletnik Mladosten, nasmejan v krogu številne družine je obhajal skrbni tajnik društva upokojencev Podjuna Jože Pasterk doma v Kokju svoj 60. rojstni dan in god. Kot sopevcu sta mu prišla čestitat mešani pevski zbor „Srce“ iz Dobrle vasi in moški zbor „Trta“ iz Žitare vasi. Kot sotrudniku za slovenske narodne zadeve so se mu prišli poklonit še občinska odbornika EL Ti-nej Wastl in Pep Komar ter predsednik slovenskih upokojencev. Naš Jože Pasterk je prišel iz kapelških grap za svojo materjo, ki je kupila lično bajto v Kokju. K tej so prizidali novo prostorno hišo, kamor so se preselili mati, sin Jože s svojo skrbno ženo Terezijo, in polagoma so hišo napolnili hčerke in sinova. Jože, po poklicu gozdni delavec, je živel v naravi, kjer je čul peti različne ptičke. Vzljubil je petje in takoj pristopil kot krščanski mož k cerkvenemu zboru v Dobrli vasi, kjer še zmeraj z veseljem sodeluje. Toda za narodnjaka je bilo to premalo, zato se je vključil še v zbora „Srce“ in „Trta“. Sodeloval je in še sodeluje pri radiu ORF. Od tam dnevno slišimo in tudi vidimo na ekranu slovenskih oddaj njegovega sina Miha Paster-ka. Jubilant je tudi skrben dopisnik slovenskih listov in seveda še posebno rad kaj napiše za prilogo v Našem te_dniku „Naš upokojenec“. Člani upokojencev Podjuna mu čestitamo in želimo, da bi to važno odborniško službo opravljal s tako dobro voljo še mnogo let. V naše društvo mo sprejeli tristotegžčlana Mnogo se je zgodilo od zadnje izdaje Našega upokojenca. Med drugim je naš odbor sprejel 300. člana našega društva, ki je imelo tudi svoj redni občni zbor in je izvolilo nov odbor. Piše Aloiz Krišof V času, ko je bila zadnja številka Našega upokojenca v tisku, smo imeli v Vogrčah božično srečanje. Bilo je 18. decembra 1994 ob lepi udeležbi članov s sveto mašo za pokojne člane, katero je daroval novi provizor g. Florijan Zergoi v dvorani pri Florijanu. V pridigi je v živih besedah opisal svoje srečanje z gradiščanskim, sedaj že pokojnim škofom dr. Štefanom Laszlom. Pred leti ga je srečal v nekem zdravilišču, spoznal ga je po televizijski sliki. Stopil je k njemu, ga nagovoril in ugotovil, da se ni zmotil. Ko se je predstavil, da je iz Koroške, je škof prijazno vprašal: „Mogoče znate sloven- sko?“ Župnik Zergoi je pritrdil. Škof je postal ves srečen in takoj sta postala velika prijatelja, do njegove smrti sta imela še vedno stike. Provizor Florijan Zergoi je rekel: „Gradiščanski Hrvatje nad- Naš odbor ne pozna razlik med člani, tako je tudi sestavljen odbor. Naše geslo je skupnost. vse ljubijo svoj materni jezik, druge pa spoštujejo. Njihova govorica je lepa in mehka v izgovarjavi in nam koroškim Slovencem kar razumljiva.“ Tako nam je g. provizor v pridigi priporočal, naj si jih vzamemo za zgled in skrbimo v svojih starejših letih, da bo naš rod čuval ter ohranil zvestobo svojemu narodu in Bogu, nam vsem v ponos! Kulturni program je bil tokrat posebno pester in duhovit, saj so iz svojih del brale naše pesnice. Znani sta nam že dve pesnici. Katrca je izpod Pece, Francka pa domuje pri Dravi. Pridružila se je jima je Sabina izpod Komelja, ki nam je predstavila daljšo zabavno pesnitev, katera se nanaša na vsakdanje delo in dolžnosti. Nato so vogrški prosvetni delavci v pesmi predstavili adventni običaj, nošenje Marije. V prijetnem vzdušju je čas kar prehitro minil. Slovensko društvu upokojencev nas je vabilo na občni zbor 18. februarja 1.1. v prostore Posojilnice v Pliberk. Zaradi izredno slabega vremena je bila udeležba slaba. Pozdravno pesem na besedilo R. Gobca je zapel društveni zbor. Zaradi bolezni se je odbor pri volitvah malenkostno spremenil. Občni zbor je članarino povišal od 120.- na 150.-šilingov letno. Z veseljem smo sprejeli kot tristoto članico gospo Ljudmilo Sticker iz Globasnice, mater g. dekana, z željo, da bi se med nami dobro počutila. Upamo in želimo, da bi odborniki tudi naprej tako uspešno in složno delovali v prid vseh članov! Veseli pust smo slavili v Globasnici pri Šoštarju v prijetnem vzdušju - ob res ubranem petju našega zbora, kar pa ni čuda, saj so same izkušene starejše pevke in pevci pod vodstvom izurjenega pevovodje Janeza Petjaka. Sledili so razni zabavni prizori in pesmi, kot na primer: pesem o Martinu Kebru, pustne litanije, peli izčrpani moški, žehta ob vodnjaku, nastop klepetulj in Drabosnjakova pesem o hudih ženah. V tem obdobju so slavili sledeči člani svoje jubileje: 80-letni-co sta obhajala Aloiziia Müller, Šulnova mama iz Vogrč, ter Novi odbor Društva upokojen-cev Pliberk, ki je bil izvoljen na ’ijinulem občnem zboru. Z leve: Stefan Gregorič, Stanko Vauti, AI-fred K ral, Marija Jop, Lipej Kole-n'k. predsednica Helena Močnik, blagajnik Janez Apovnik in pevo-v°dja upokojeniškega zbora Janez Petjak. Na sliki manjkajo nekateri Zborniki. Foto: Fera Tristoti član našega društva prihaja iz Globasnice. Mama glo-baškega župnika gospa Ljudmila Sticker je dobila od predsednice Helene Močnik (desno) šopek .jubilejnih rož“. Kučejev oče iz Strpne vasi, Janez Bricman. Na Bistrici pa je slavila Amalija Krištof 70-letnico, in ne 8o-letnico, kakor je bilo pomotoma navedeno v Našem tedniku. Vsem slavljencem želimo člani društva vse najboljše, posebno pa mnoga leta trdnega zdravja! Žal moramo dodati tudi žalostno novico. Nepričakovano nas je zapustil zvesti član Janez Kaiser, p. d. Kajžrov oče iz Rinkol. Bil je velik ljubitelj petja, saj je vrsto let prepeval pri več zborih. Rad se je udeleževal naših izletov in potovanj. Ohranili ga bomo v lepem spominu! Tudi letos bomo organizirali dejavnosti. Že ta mesec je predviden pomladanski zdravstveni dopust, in sicer od 26. 3. do 2. 4. v termah Čatež. Če se javite takoj, morebiti še pridete do zdravilne vode! V lepem mesecu maju bomo romali na Sv. Višarje. Danes takšno romanje ni nobena žrtev. Včasih pa so hodili peš na romanje tudi po 100 km in več. V jeseni bodo upokojenci lahko uživali zdravstveni dopust v Lendavi, kar bo še posebej privlačno! Rednih srečanj se upokojenci v Podjuni radi udeležujejo, saj se tam tudi zapoje in zve marsikaj novega . Marec: 4. 3. 1844 se je rodil pisatelj Josip Jurčič 4. 3. 1879 se je rodil pesnik Josip Murn Aleksandrov 7. 3. 1880 se je rodil literarni zgodovinar Ivan Grafenauer 18. 3. 1414 zadnje ustoličenje koroškega vojvode Ernesta Železnega v slovenskem jeziku 18. 3. 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik 30. 3. 1861 je umrl slikar Marko Pern-hart (Pernat) 7. 3. 1948 je umrl prvi predsednik Zveze slovenskih zadrug Janez Vošpernik April: 5.4.1894 se je rodil narodopisec Vinko Möderndorfer 6.4.885 je umrl sv. Metod, eden obeh slovanskih apostolov in pros-vetiteljev 13.4. 1991 odprtje Obirskih kapniških jam 14.4. 1942 izselitev večjega števila Slovencev na Koroškem strani nacistične oblasti 19.4. 1851 Slomšek v pogovoru z Andrejem Einspielerjem na škofijskem vrtu v St. Andražu izrekel predlog o ustanovitvi Društva sv. Mohorja 24.4. 1961 umrl publicist dr. Josip Šašel 26.4. 1899 umrl pesnik Dragutin Kette 29. 4. 1943 na Dujaju obglavljenih 13 Selanov, žrtev nacizma 28.4. 1889 se je rodil Ivan Zorman, slovenski pesnik v Ameriki 2.4. 1989 prva slovenska televizijska oddaja avstrijske televizije iz Celovca 16.4. 1898 se je rodil prelat ddr. Rudolf Bitimi Maj: L 5. 1894 blagoslovitev Mohorjevega doma v Celovcu 2. 5. 1953 umrl koroški duhovnik in politik Janez Starc 6 7 PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA 24. marec 1994 24. marec 1994 PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Začasna deželna vlada je bila nacistični otrok. Rodila se je dan pred prihodom zapadnih zaveznikov v Celovec 8. maja 1945, ko je bila razglašena v Kärntner Zeitung, uradnem glasilu koroške deželne vlade. Taka, kakršna je bila, je bila sad tridnevnih pogajanj med gauleiterjem Rainerjem in „demokratičnimi“ koroškimi strankami. Večer poprej (7. maja) se je Rainer obotavljaje in s težkim Nova provizorična vlada ni pomenila nobenega preloma v bistveno šovinistični politiki zatiranja drugih narodov. srcem odločil, da se odpove svojemu položaju. Zaradi kasnejšega razvoja in kasnejših dogodkov na Koroškem je na tem mestu treba opozoriti, da je nova provizorična vlada, ki je samo sebe naz-vala demokratično vlado, čeprav je dejansko bila nacifilska, bila sad pogajanj z gauleiterjem Rainerjem, torej izbrana v soglasju z Rainerjem. Nova provizorična vlada ni pomenila nobenega preloma v bistveno šovinistični politiki zatiranja drugih narodov, temveč je bila le organski nadaljevalni člen nacistične vlade na Koroškem. Rainer sam je to osnovno potezo izpovedoval v proglasu, ki ga je prebral Korošcem po radiu 7. maja ob 11. uri zvečer: „Koroško so začele zasedati sovražne sile. Politično delovanje stranke se s tem zaključuje. Ukazujem ustavitev delovanja na ozemljih, ki jih je dosegel sovražnik. Mene samega bi kot nacionalsocialista sovražniki ne priznali za tolmača koroških interesov in me ne poslušali. Zato odstopam kot državni namest- Po Hitlerjevi kapitulaciji so Koroško zasedle zavezniške sile. Koroška pa je dobila novo provizorično^0 vlado, ki je bila „nacifilska".. Svobodna in nedeljiva fcroška Meseca maja pred 50 leti se je končala 2. svetovna vojna in je bil poražen nacizem, ki je v sedem let trajajoči vojni zasužnjil skoraj vse narode Evrope in razdejal in uničil cele pokrajine. nik, da bi priložnost za ustvaritev nove politične platforme dal silam, ki bolje ustrezajo pojmovanju naših sovražnikov. V vladi seje spremenilo le nekaj vidnejših imen, vse drugo je ostalo staro. Nacionalsocialisti in nacio-nalsocialistke! Zahvaljujem se vam za vašo zvestobo fiihrerju. Njegova ideja živi v nas. Nastopite sedaj vsi strnjeno in z vsemi silami za I udi skozi naše dvojezične vasi so se pomikale motorne vojaške kolone. svobodno in nedeljivo Koroško.“ Po Rainerjevem odstopu je vodstvo namestniških poslov prevzel njegov pooblaščenec Natmessnig. V nagovoru pred novimi člani provizorične vlade, v katerem je pokazal potek in smisel pogajanj z Rainerjem, je izrekel tudi besede, ki kažejo Gauleiter Rainer je odstopil, da bi novi oblastniki na Koroškem mogli oblikovati „novo“ platformo političnega življenja. To platformo jim je sugeriral sam. na delovanje nacističnega duha pri novi deželni vladi. Izjavil je, da je čutil posebno potrebo, da se zahvali članom vlade: „.... da so pri pogajanjih z njim in gau-leilerjem vedno znova, in to sa- mi od sebe, izražali nespremenljivo voljo, da noben rojak ne sme biti preganjan zaradi strankarske pripadnosti. Ta vaša drža mi jamči, da bo koroško ljudstvo enotno in močno, če bo šlo za to, da bo treba nasproti notranjemu ali zunänjemu sovražniku uveljaviti že pred 25 leti izraženo ljudsko voljo o nedeljivosti naše dežele. Vsa Koroška bo pritrdila volji, ki ste jo izrazili vsi, da napravite za pravilo svojih del stari bojni klic: Koroška svobodna in nedeljiva.“ V imenu vseh članov nove vlade je Natmessnigu odgovoril deželni glavar Piesch in obljubil vso pripravljenost za izvršitev danih nalog. V proglasu, objavljenem v Kärntner Zeitung 8. maja 1945, je provizorična vlada izjavila, da bo za glavno nalogo vzela ohranitav svobodne in nedeljive Korošk“. Gauleiter Rainer je odstopil, da bi novi oblastniki na Koroškem mogli oblikovati „novo“ platformo političnega življenja. To platformo jim je sugeriral sam. Ta platforma je bila varstvo nacistov in boj za nedeljivo Koroško. Ta platforma je bila imperialistična, zato ni bila nova, temveč stara, nacistična in protidemokratična. Bila je identična s potujčevanjem slovenskega življa na Koroškem in suženjstvom slovenskega naroda. Provizorična deželna vlada je to platformo sprejela. S tem ni bila samo otrok nacističnega režima, temveč je postala tudi njegov neposredni dedič. Po njej so se nacistične metode in misli o odnosih do drugega naroda prenesle preko „prevratnih“ dni v novo dobo. Zaradi njih nova doba ni postala nova, temveč je ostala stara, to je vsa prežeta z nacističnim duhom, reakcionarna, krivična in nasilna. Spremenilo se je samo nekaj vidnejših imen, vse drugo je ostalo v bistvu pri starem. (Koroški zbornik, 1946) Gauleiter Rainer (na sliki v sredini) je moral odstopiti, njegovo mesto pa je prevzel pooblaščenec Natmessnig, ki pa ni imel zaupanja slovenskogovorečega prebivalstva. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Meseca maja pred 50 leti se je končala 2. svetovna vojna in je bil poražen nacizem, ki je v sedem let trajajoči vojni zasužnjil skoraj vse narode Evrope in razdejal in uničil cele pokrajine. V tistih mesecih se je s pomočjo zaveznikov: ZDA, Anglija, Francija in Rusija v svoje dežele vračalo več kot sedem milijonov in pol prisilnih delavcev in pripornikov in dva milijona vojnih ujetnikov. Med njimi so bile tudi v letih 1942-1945 pregnane slovenske družine iz naših krajev, ki so se vračale iz taborišč Hesselberg, Eichstätt, Frauenaurach, Weissenburg, Raststatt, in tudi družine, ki se jim je posrečilo, da so se rešile taborišč in dobile zatočišče na obširnih Mareschevih posestvih na Nižjem Avstrijskem. Kako so se te družine vračale domov, opisuje v svoji knjigi „Rod pod Jepo“ F. Resman in iz te prinašamo, kako je te družine vodila pot preko Dunaja, Gradca, Maribora, Dravograda, Ljubljane in skozi karavanški predor spet nazaj v domovino. Neprestano čakanje in priprave na povratek Vedno bolj nestrpno smo čakali odhoda. Le bolj za kratek čas in iz navade smo še delali in tako še posadili krompir ter nekaj njiv še preorali in posejali. Počasi pa smo začeli tudi s košnjo. Peter Kotier pe je hodil v majarijo in opravljal tesarska dela, ker potem ko je odšla vojaščina, je bilo marsikaj treba popraviti. Otroci so pasli živino in v gozdu so stikali za povsod ležečim orožjem in razno municijo. Pa bolj ko smo jim zabičevali, da tega ne smejo in da je smrtno nevarno, bolj so stikali za temi rečmi; imeli pa so srečo, da se nikomur ni zgodilo nič resnega. Sredi junija pa smo le zvedeli, da so izseljenci iz okolice Kaum-berga pred kratkim že odpotovali. Tako sem moral spet na Dunaj k jugoslovanski misiji. Tu pa so bili skoraj sami Srbi in sem moral dolgo čakati. Poleg mene je bilo tam veliko Nemcev iz Bačke, ki so se hoteli vrniti, a so jim kar tam povedali, da jih ne marajo več nazaj. Pa tudi meni niso dosti obljubili. Na srečo sem tam naletel na inž. Wieserja, živečega na Dunaju; ta me je peljal k nekemu mlademu majorju. Šele tu sem točno zvedel, da je del naših izseljencev res že v Mariboru in da v nekaj dneh tudi mi pridemo na vrsto. Sredi junija 1945 smo zvedeli, da so prvi izseljenci že odpotovali v domovino. Vesel sem se vračal s prijetno novico in pripravili smo vse za odhod. Poklali smo tudi še zadnje kure in zajce in napekli za vožnjo domov. Pa je potekel že spet dober teden in avtomobilov ni bilo od nikoder. Tako smo morali v glavnem vse pojesti, kar smo pripravili in napekli za na pot. Dne 25. junija 1945 so prišli tovorni avtomobili jugoslovanske misije po zaboje in glavno prtljago v Miesenbach. Po ostale reči pa da pridejo drugi dan, so zagotovo obljubili. Na večer pa je prišel tamošnji župnik s sestro in učiteljem ter še nekaj sosedov in smo tako imeli prijeten poslovilni večer, ki nam je bil v pravo zadoščenje, ker nam je pokazal, da smo se tudi v teh težkih razmerah in okoliščinah prav dobro vživeli in si pridobili nekaj dobrih in razumevajočih prijateljev. Drugo jutro ob štirih zjutraj smo se končno le odpeljali iz W aidmannsbacha. S konjsko vprego sta nas soseda potegnila do Felixdorfa. Naprej na Dunaj pa smo se peljali z vlakom, ki je že vsak dan vozil v mesto. Dve noči smo spali v neki izpraznjeni bolnici in so nam silno nagajale lačne stenice. Ker iz predela Avstrije, zasedenem z rusko vojsko, ni bilo mogoče priti na Koroško, ki so jo imeli zasedeni Angleži, smo dobili listine za vlak Du-naj-Gradec-Maribor-Dravograd. Kako naprej, bomo pa šele tam zvedeli. Dopoldne 27. junija 1945 je pripeljal še zadnji tovorni avto z našimi rečmi, ki smo jih v glavnem spravili v bolnišnično klet in sta pri njej ostala in nanjo pazila še nekaj dni naša Franc Wieser, pd. Pavr iz Psinje vesi, in Tone Žagar. Mi pa smo 28. junija na večer ob pol osmih z ročno prtljago zapustili Dunaj. A vožnja v tovornih vagonih še dolgo ni šla tako hitro naprej, kot bi si vsi želeli. Že v Gradcu smo stali ves dan in si tako ogledali del mesta. Pa so bile nekdaj tako prijazne ulice sila razdejane in bivši naci- PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Izseljenci so se vrnili, toda v Beljaku so jim vojaki zastavili pot domov, suka: iz knjige Koroška v borbi zadnje sti so v majhnih skupinah razkopavali podrtije in videlo se jim je, da gospodje niso vajeni krampa ne lopate. Zvečer smo se peljali spet kos dalje in sicer do Leibnitza (Lipnice). Tu smo morali spet izstopiti. Čez noč so nas odvedli v neke izpraznjene barake, kjer so nam pobrali vse vojaške reči. Za hra- ggJJ Na glavnem kolodvoru v Mariboru so nas slavnostno sprejeli z godbo. no pa smo vsi skupaj dobili vrečo posušenega krompirja. Tako so morale dekleta začeti čistiti sila zanemarjen kotel in pripraviti krompirjev močnik, da smo si spet napolnili naše prazne želodce. Spali smo tudi tukaj bolj sla- bo, ker je bila noč hladna in v baraki poleg nas so za žično ograjo stražili bivše naciste. Drugo jutro pa je šlo spet naprej brez prestan-ka do Maribora. Na glavnem kolodvoru v Mariboru so nas sprejeli z godbo in dobili smo dobro kosilo. Nato so nas zapeljali čez noč v neko prehodno taborišče ob Dravi, skozi katerega je moral vsak, ki se je vračal v Jugoslavijo. Drugo jutro smo morali vsi na zdravniški pregled, kjer so izloči- li vse tiste, pri katerih so ugotovili znake, da so bili pri SS ali pri kaki drugi nemški vojaški formaciji. Mi koroški izseljenci pa smo spet dobili nove listine in v soboto, 30. junija, zvečer smo se lahko odpeljali naprej v Dravograd. V kake pol ure od Dravograda oddaljenem gradu Bukovje so uredili za nas začasno bivališče in tam smo se pridružili vsem Äillll Takoj drugo jutro nas je prišel iskat Franci Zwitter, ki je kratko prej prišel v Bukovje. koroškim izseljencem, ki so bili v ruski zasedbeni coni in so se vračali s pomočjo jugoslovanske misije na Dunaju. Med njimi so bili tudi župnik Starc iz Hodiš in Kuchler iz Kostanj. Ti so dobili dovoljenje, da so lahko maševali v grajski kapeli in tako smo tudi mi lahko imeli dnevno sv. mašo. Kmalu se je napotil župnik Starc „črno“ čez mejo na Koroško, a so ga prijeli Angleži in so ga hoteli vtakniti najprej v neko taborišče, potem pa so ga le pustili nazaj v Dravograd. Čakati se mu ni ljubilo, raje je odšel v Nižjo Avstrijo. Nekaj dni za nami sta prišla na Bukovje tudi Tone Žagar in Wieser nam povedala, da so našega Franca pridržali v taborišču v Mariboru ter ga odvedli med vojne ujetnike, in to zaradi neke vojaške slike, ki sojo dobili pri fantovem prijatelju. To nas je seveda nekoliko razburilo. Takoj drugo jutro ga je šel iskat dr. Franci Zwitter, ki je tudi kratko prej prišel na Bukovje. Ker nobeden ni vedel točno, kje je, ga je iskal ves dan po raznih taboriščih okrog Maribora in ga je našel ob tistem ob Dravi, ko so že jugoslovanske oblasti pripravljale transport, da bi jih odpeljali v notranjost dežele. S težavo ga je oprostil in sta se pozno zvečer srečno vrnila. Na Bukovju smo bili toliko prosti, da smo smeli v mesto in bližnjo okolico. Imeli smo tudi razna predavanja in potrudili, so, se, da bi nam olajšali čakanje. Mi pa smo se tudi vadili v petju in pripravili kratke igrske nastope za družabno popoldne. Na prireditev, s katero smo se zahvalili za naše bivanje na Bukovju, je prišlo več znancev iz Maribora in tudi moj brat Hajnžek z ženo, ki sta živela tedaj v bližini Celja. Nadaljevanje sledi v naslednji številki. Tudi matere z otroki so morale v taborišče, kjer je bilo zelo težavno za vzgojo in preskrbo otrok. Kako deluje prava črna kava na človeka? Spodbujajoče delovanje kofeina se začne deset do dvajset minut potem, ko smo popili skodelico prave kave; svoj vrhunec pa doseže šele po 1 do 2 urah, po 5 do 6 urah pa počasi popušča. Pri tem lahko opažamo, da je izginila utrujenost, lenoba in občutek nelagodnosti, da smo postali zgovornejši in bolj vneti za delo, da je domišljija bogatejša, misli pa živahnejše. Pri nekaterih osebah pa se tri do štiri ure po pitju prave črne kave pojavi občutek lakote, nekakšno neugodje, notranji nemir, roke se jim tresejo in potijo se. Izvedenci menijo, da so to znamenja zmanjšanega krvnega sladkorja, ker se to stanje takoj popravi, brž ko pojemo kak kruhek ali dva. Kmalu se namreč povrne poprejšnje dobro počutje in sposobnost za delo. Pri večini ljudi se po pitju črne kave pokažejo spremembe v pisavi, krvni pritisk se nekoliko zveča, utrip žile pa se navadno ne pospeši. Pri pitju enake mere kave pa so opazili precejšnje individualne razločke v delovanju kofeina, kar je v zvezi s telesno težo, z drugačno zasnovo (konstitucijo) in z različno nagnjenostjo (dispozicijo) vsakega posameznika. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Kako je iz kmečkega sina Jozeja nastal Seppl Pred 70 leti je bilo v Ziljski dolini življenje precej drugačno, kot je da-nešnje Zvest mohorjan, ki je bil očitno tudi zvest rojak, je s svojega vidika opisal tedanji čas. V tistih časih pri nas ni bilo še skoraj nobenega poljedelskega stroja, nobenih motornih vozil, niti bicikljev, kakršne imamo danes. Pač pa je bil v St. Lenartu pri sedmih studencih takrat obrtnik, ki je v tej okolici prvi začel izdelovati nekaka dvokolesa. To je bil ključavničarski mojster Erlach v Grpičah, predhodnik znanega slovenskega mojstra Valentina Wiegeleja. Čudna so bila ta kolesa: prednje kolo je imelo v premeru okoli 180 cm, zadnje pa 30 cm. Radovedni otroci smo se kar čudili in ugibali, kako se je mogoče s tem peljati. Voznik je moral imeti veliko spretnost, de mogel poskočiti na veliko kolo, kjer je sedel. Med vožnjo se je moral držati prav pokonci; ako se je nekoliko nagnil naprej, se je že prekucnil na glavo. Trda je bila takrat za denar. Naše kmetice so nosile maslo, skuto, smetano, jajca, itd., peš v Beljak na prodaj. Za izkupiček so kupile najbolj nujne reči za kuhinjo. Kmetje še niso imeli železnega pluga, ampak so polja obdelovali le z lesenim. Ko je prišel čas žetve, so prišle žanjice iz Kranjske gore pomagat žet. Za to so dobile na dan 20 do 25 krajcarjev „ta-berha“ (dnevne plače) ali pa 5 grošev od kope (60 snopov) in pa hrano in prenočišče. Goveje meso smo imeli le 2 -do 3-krat na leto; prinesli smo ga iz Beljaka. Za „čirtah“ (žegnanje) smo dobili pozimi presto, poleti pa „stegl“ (žemljo), katerih je bilo 6 do 10 krajcarjev. Mohorjeve knjige so bile takrat že skoraj v vsaki hiši; tudi veliko delavcev je bilo nanje naročenih. Moj oče sicer ni znal pisati, brati pa se je nekako naučil in je zelo rad prebiral knjige, zlasti Mohorjeve. Mati mi je umrla, ko sem bil star komaj poldrugo leto. Moja štirinajst let starejša sestra Liza me je zmeraj spodbujala, naj čimveč berem. Tako se posebno spominjam „Robinzona“, katerega sem večkrat prebral, tako da ga še danes znam skoraj na pamet. Dobro se spominjam tudi neke povesti, ki je bila v Mohorjevem koledarju leta 1887 ali 1888, o kranjskem Janezu in domačem „Seplnu“. Takrat je bila namreč navada, da je naš večji kmet dal sina, ki naj bi bil pozneje doma prevzel gospodarstvo, v „Njimce suž’t“, in sicer h kakemu večjemu nemškemu kmetu zapadno od Beljaka. Goveje meso smo imeli le 2 do 3-krat na leto; prinesli smo ga iz Beljaka. Tako je tudi naš kmet poslal svojega sina Jozeja služit; kot nadomestilo pa je najel petnajstletnega fanta Janeza iz okolice Kranjske gore. Ko je Jozej pri kmetu svoj „rok odslužil“, se je vrnil spet domov, toda ne več kot Jozej, temveč kot „Sepl“ -tako so ga namreč Nemci prekrstili, kar mu je bilo na moč všeč. S kranjskim Janezom, pristnim gorenjskim fantom, sta se večkrat sprla; Janez mu je namreč zelo zameril, ker je tako malo možatega značaja v njem. Ko sta se ne- koč zaradi tega spet sporekla, ga je „Sepl“ začel oštevati: „Du tolkkater Kraner - du bist mir net so aner! Tajč mus man znat, dru-gači ne gre; wir sama gebildet, vi pa surovi, se nište enthilset, vi neumni plodovi!“ Vse to navajam zaradi tega, da bo današnja mladina videla, da smo se otroci pred 70 leti bolj zanimali za slovenske knjige, kot pa se ona danes. Se neki resničen dogodek naj povem! Takratno veleposestvo „pri Mohorn“ v Ričarji vasi (fara St. Lenart pri sedmih studencih) je bilo last Razingerja, kateremu je tekla zibelka v Podkorenu, občina Kranjska gora. Bil je pristna gorenjska grča, za ženo pa je imel Nemko, ki ni bila Slovencem kaj posebno naklonjena. Posli so se imeli pri Razingerju dobro, toda kadar je bil jezen, se ga je vse balo, ker je enemu ali drugemu tudi kakšno pri-solil. Zgodilo se je nekoč, da se je z nekim sosedom zelo sprl in mu prisolil pošteno klofuto. Seveda je ta kmet šel na sodnijo v Pod-klošter in tožil Razingerja. Pri obravnavi je bil Razinger obsojen na 5 goldinarjev globe in plačilo sodnih stroškov. Po izreku sodbe vpraša Razinger sodnika: „Pet goldinarjev torej stane ena klofuta?“ „Da, gospod obtoženec!“ reče sodnik. Kaznovani se nato obme proti obtožitelju in mu prisoli še eno klofuto ter mirno plača 10 goldinarjev. Kaj je nato sodnik ukrenil, pa mi ni več znano. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Tako veselo, kot letos februarja, še nikoli ni bilo na družabni prireditvi, ko so se upokojenci zbrali na društveni pustniji. Med drugim so nekatere člane ujeli v papirju (slika zgoraj), spet drugi pa so morali iz la-vorja vode z zobmi pobrati jabolko (slika desno), kar niti občinskemu odborniku Janežiču ni takoj uspelo. Šentjakobčani z društvom zelo zadovoljni Kot vsako leto je „Društvo upokojencev Št. Jakob v Rožu“ tudi tokrat priredilo pustovanje. Letos je bilo v nedeljo, dne 19. februarja 1995, v farni dvorani. Kljub temu, da je v tem času v naši občini razsajala gripa, je bil obisk nadvse razveseljiv. Tokrat nas je presenetil Mihi Amruš, ki se je leta, čeprav je bil že upokojen, branil pridružiti se nam starim z mladim srcem; hotel je ostati še naprej mladenič. Pa nič ni pomagalo, zasačilo ga je tisto leto, ko je njegova doba mladeništva minila in znašel se je v naši sredi. Moram pa poudariti, da smo se vsi razveselili njegovega pristopa. Na pustovanje je prišel tokrat oblečen v lično deklico. Razposajen je znal pri svojih hudomušnih igrah pritegniti naše upokojence k sodelovanju. Upokojenci so se nad njegovim početjem do solz nasmejali. Tako je ob „fan-cotih“ in pijači prehitro minilo popoldne - in kljub temu se ljudem ni mudilo domov. Omeniti hočem tudi, da ni manjkalo plesa in je Franci Mejovšek skrbel s svojimi raznolikimi instrumenti za glasbo. Ura je kazala že skoraj 20.00 zvečer, ko so se poslovili zadnji upokojenci. Na tem mestu velja naša posebna zahvala Mihi-ju Amrušu za njegov prispevek k uspeli prireditvi. Redni občni zbor „Društva upokojencev Št. Jakob“ v Rožu Zaupanje in podpora predsednici V nedeljo, dne 18. decembra 1994, je naše društvo imelo svoj redni občni zbor. Predsednica je pozdravila vse navzoče ter otvorila občni zbor. Prebrala je poročilo o delovanju društva v zadnjih dveh letih volilne dobe. Sledilo je poročilo blagajnika Floreja Košata, ki je poročal o finančnem stanju društva. Blagajno so prekontrolirali overovatelji, kakor predvidevajo statuti. Obe poročili so upokojenci sprejeli z odobravanjem in zadovoljstvom nad uspelim delovanjem društva. Soglasno je bil stari odbor za dobo dveh let ponovno izvoljen in sestoji iz naslednjih članov: Micka Miškulnik, predsednica; Jozej Stornik, podpredsednik; Pepca Štornik, tajnica; Marica Hafner, namestnica tajnice; Florej Košat, blagajnik; Franci Rehsmann, odbornik; Hanzi Kajžnik, odbornik; Folti Müller, odbornik. Po občnem zboru je bila predstavitev knjige „Tako smo živeli, II. del.“ Upokojence, ki so pri tej knjigi sodelovali, je predsednica predstavila občinstvu, jim v imenu društva „Urban Jarnik“ izročila knjige ter se jim zahvalila za sodelovanje pri knjigi s prispevki njih življenjepisov. Knjiga je na voljo pri Krščanski kulturni zvezi in v Mohorjevi knjigarni. Nato je sledil družabni del božičnice, kjer so se upokojenci pri dobri jedači in klepetu še dolgo zabavali. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA ANEKDOTA Predsednik Lincoln in svinja Ko je nekoč ameriški predsednik Lincoln jahal na deželo, zagleda svinjo, ki bi se v močvirju bila skoro utopila in ki se je zaman trudila, da se reši iz blata. Predsednik stopi s konja ter pomaga svinji iz močvirja -pri tem pa se seveda prav pošteno oblati. Zgodbica se je kmalu raznesla in vsakdo se je čudil, kako da se predsednik toliko trudi zaradi navadne svinje. On pa je rekel: „Nisem storil tega samo zaradi svinje, temveč tudi zavoljo samega sebe.“ Kaj je hotel s tem povedati? Da se pač naše dejanje ne tiče samo teh, ki jim storimo kaj dobrega in usmiljenega, temveč tudi nas, ker s krepostnim udcjsto-vanjem naše moči rastejo, v brezbrižnosti pa otope. „Ne navajaj se hladno gledati, kako trpi živo bitje, kajti to vpliva nate kakor zlobna čarovnija starih pravljic, ki spremene človeka v kamen.“ Sočustovati pomeni so-doživljati, in kdor ne more več sočustvovati, v tem tudi ni več notranjega življenja. Če bi Lincoln takrat mirno gledal, kako se svinja muči, bi umolknil v njem glas sočustvovanja, kakor zamre v nas tudi vse drugo, na kar neprestano ne pazimo. Tedaj bi pustil morda zamorce trpeti v njihovem blatu bede in suženjstva ter ne bi postal osvoboditelj sužnjev, kajti tudi pri tem velikem delu so ga obmetavali z blatom, da je bil pogosto blizu obupa. Kdor hoče samo dobro jesti, srebati popoldne kavo, kaditi svojo smotko in nato sladko zaspati - ta se pač hočeš nočeš odvadi ljubezni in sočustvovanja, zato pa ostane tudi ubog, zelo ubog človek. Er. W. Förster. Narod in vera sta literarno sporočilo Krista Srienca S temu besedami je opisal dv. sv. dr. Valentin Inzko literarno delo dekana msgr. Krista Srienca, katerega doslej zadnje literarno delo, povest „Sprta brata,“ so ta teden predstavili v Šmihelu. Leta 1953 je v Družbi sv. Mohorja izšla prva knjiga Krista Srienca, narodnovzgojna povest Pastir Ciril, s katero je Srienc postavil Ziljanom trajen spomenik . Tako je označil dv. sv. Valentin Inzko prvo Srienčevo knjigo, ki je v izpovedi podobna drugi, povesti „Sprta brata“. „Sporočilo obeh knjig sta narod in vera,“ je ugotovil dv. sv. Inzko, ki je že v mladosti spoznal Srienca kot velikega narodnjaka ter postal njegov prijatelj. Inzko: „Obe knjigi sta tudi nekak Srienčev testament, ki ga je napisal poznejšim rodovom.“ V povesti „Sprta brata“ je zajeta cela vrsta „temnih dogodkov“ iz preteklosti koroških Slovencev, od plebiscita do prvih povojnih let. Glavni osebi povesti sta brata Jošt in Tevž, tragični podobi slovenskega in nemškega dežela-na, ki sta sprta, ker eden drugemu noče priznati svobode v nje- govem življenjskem prostoru. Povest je Srienc napisal na osnovi zgodovinsko verodostojnih podatkov, „ostalo pa je avtorska prostost“, tako Srienc, ki želi s svojim literarnim delom povedati svojim rojakom, naj se zave- dajo vrednot svoje narodno-kul-tume in zlasti verske dediščine. Knjigo je ilustriral avtorjev brat, upokojeni ravnatelj Mirko Srienc. Knjiga je na voljo v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Silvo Kumer V imenu občine Bistrica je na predstavitvi knjige spregovoril kulturni referent Andrej Wakounig (na sliki levo) in dejal, da na občini leži predlog podeliti dekanu Sriencu častno občanstvo, ki si ga je v teku 35 -letnega delovanje za občina in faro že zdavnaj zaslužil. Desno na sliki poleg dekana Srienca je dv. sv. dr. Valentin Inzko, ki je predstavil literata Srienca. Foto: Opetnik PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Pri Svetem Lenartu Cerkev Sv. Lenartu v Remšeniku je podružnica fare Železna Kapla. Stoji na gorski planoti zahodno od gore Olševe, na 1330 m nadmorske višine. Olševa je znana izletna točka. Po domače se reče tej gori Ovšo-va. Ime Olševa ali Ovšova izvira iz imena jelša, ali kot se reče v domačem narečju, ovša. Na obronkih Olševe raste nemalo zelene jelše, odtod nemško ime Er-Iberg. Poleg cerkve sv. Lenarta stoji še mežnarija, katera pa je že dolga leta prazna, poleg te pa še hlev. Cerkev stoji na lastnem zemljišču, katero obsega kakih šest hektarov zemlje. Nekaj je njiv in travnikov, drugo pa je smrekov gozd z vmesnimi macesni in raznimi listavci. Njiv in travnikov več ne obdelujejo, tako da se gozd vedno bolj širi ter se bliža cerkvi. Današnja cerkev menda ne stoji na prvotnem mestu. Njena prednica naj bi stala nekaj metrov bolj severno od sedanje. Prejšnja cerkev je bila že zelo stara in zidovi že v zelo slabem stanju, tako da so morali cerkvene stene leta 1643 zvezali z železnimi vezmi, da se ne bi porušile. Katerega leta je bila postavljena sedanja cerkev, se ne ve točno, stala pa je že leta 1696. Blagoslovil jo je takratni lavantinski škof Franc Kasper (1670 -1704). Lepo poslikan leseni strop nosi letnico 1670. V glavnem oltarju je cerkveni patron sv. Lenart, v stranskih oltarjih pa so sv. Florijan, sv. Jurij in sv. Lavrencij (ta je bil rimski vojak in je umrl leta 304 po Kr.). Šentlenarško cerkev je še pred nedavnim oskrboval Lovro Sopar (a pred nekaj leti je že umrl), pomagali pa so mu sovaščani, posebno še Bajdlnovi. Sv. Lenart je patron ujetnikov in beguncev. To simbolizira železna veriga, napeta okrog cerkvenega zidu. V cerkvi se vsako leto daruje nekaj svetih maš. Nekoč so se darovale na god sv. Gregorja, o katerem trdijo, da še ni v nebesih, ampak šele gre -gor; potem na velikonočni torek, na binkoštni torek, na šentlenarško žegnanje (drugo nedeljo v avgustu) in pa na praznik sv. Lenarta 6. novembra. Vmes pa so še razne priprošnje maše za lepo vreme ali pa za dež, kakršna je pač potreba. Se pred dobrimi 35 leti je bilo mogoče priti v St. Lenart le peš, in sicer od Kupca skozi Kupčeve peči, preko Spodnjega in Gornjega Tomažiča na Železnik in od tam v St. Lenart. Bilo je kar dve uri zmerne hoje. Potem pa je gozdna uprava grofa Thurna zgradila novo gozdno cesto. Ja, časi se spreminjajo in z njimi tudi vse drugo. Nekoč so obiskovalci šentlenarških maš pešačili po ure, da so prišli do cerkve. Danes se popeljemo v nekaj desetinkah ure do tam. Včasih so gazili sneg do pasu, da so z mašo počastili sv. Gregorja, večkrat jim je to uspelo le s pomočjo lopate. Danes tega ni več. Tudi velikonočni torek je v St. Lenartu le redko kdaj brez snega. Binkoštni torek in priprošnje maše se pa že lahko obiščejo z avtomobilom. Obisk pa je kljub temu komaj večji, kot je bil prej, ko je bilo treba pešačiti cele ure. Le žegnanje je veliko bolj obiskano kakor prej. V Št. Lenartu se nudi obiskovalcu ter ljubitelju gora in narave tudi krasen razgled po okoliških vrhovih, vse tja do Svinške in Korske planine. Obir in Peca sta nam pa itak soseda. Če se pa povzpnemo na vrh Olševe, pa imamo pred seboj kot na dlani vso panoramo kamniških in savinjskih planin. Krasen je tudi pogledv v Logarsko dolino in v dolino Železne Kaple. Na Olševi cvetijo še zadnje planike. Upajmo, da jih obiskovalci Olševe ne bodo popolnoma iztrebili in uničili. Na jugovzhodni strani Olševe se nahajajo tudi tako imenovane Potočke zijalke. To so globoke jame v skalovju, kjer so nekoč prebivali veliki jamski medvedi. Njihove kosti in zobe, katere je zbral dr. Gross iz Bele, si lahko ogledate v lovskem dvorcu „Mageregg“ pri Celovcu in v Celjskem muzeju. V Št. Lenartu so med drugimi mežnarili: Črnokruhova Lena, Vejnikova družina, Šoparjeva družina in nazadnje družina To-maschitz. V zadnjih letih pa je za cerkvenega ključarja Andi Ošina, p.d. Bajd, iz Lepene. Danes stoji mežnarija prazna in zob časa ji ne prizanaša. Cerkev je bila pred kakimi pe- timi leti na novo pobeljena, tako da jo je veselje pogledati. Omeniti je treba še t. i. Slomškov studenec, ki izvira nedaleč od Št. Lenarta v gozdu; blagoslovil ga je takratni škof lavantinske škofije Anton Martin Slomšek. Žegnanje pa je bilo vedno vrhunec cerkvenega slavja, tako tudi še danes. Nekoč so že v soboto popoldne pokali možnarji, da je odmevalo od okoliških bregov, ko se je reklo, da „farant“ streljajo. Z možnarji se danes ne sme več streljati, streljati pa se sme^ s tako imenovanimi kanoni. Že prej za ta dan dekleta in žene okrasijo cerkev z venci in rožami. Možje in fantje pa pokosijo travo okrog cerkve, pripravijo stojnice za pranganje in pripravijo vse potrebno. Ko pa pride dan žegnanja, se zbere na stotine ljudi. O šentlenarškem žegnanju sem zložil tole pesem: Žegnanje pri Sv. Lenartu Na hribu cerkvica stoji, kjer sveti Lenart se časti. Ko tu žegnanje se obhaja, mnogo ljudstva sem prihaja. Zvon iz line že pozvanja, daritev sveto nam naznanja. Tja hitimo tudi mi, za blagoslov prosimo vsi. V cerkvi Božja služba je, za farane daruje se. Se moli, poje tam na glas: „Svet’ Lenart, prosi ti za nas!“ Nato se pranganje vrši, zbrano ljudstvo mu sledi. Ko se pranganje konča, na travnik družba se poda. Ker je ravno žegnanje, mora bit’ veselo vse. Navada stara taka je, ohranjena do danes še. Navzoči tudi pevci vsi so, veselo si prepevajo, da se razlega naokrog, sliši se v hrib in log. Bajdelna pa smeh navdaja, s sladkim vincem jih napaja. Prešmentani oh pevci vi, kaj pa ste si zmislili. Ponavljalo se bo vse to, med vami mene več ne bo. V drugi kraj sem se podal, spomin na vas mi je ostal. Jože Pasterk PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA IZ DOMAČE LEKARNE Kdor se zjutraj zbudi kot „pretepen“ ali se počuti bolnega in utrujenega, naj ne gre takoj k zdravniku, ampak naj se prej ozre po svoji spalnici. S tem pa se začne spisek vzrokov za slabo spanje. Predvsem naj ima spalnica primerno okno. Svež zrak je najboljši prijatelj dobrega spanja. Najprimernejša temperatura spalnice je 10 do 15 stopinj Celzija. Če se le da, spite pri odprtem oknu. Postelja bo prav gotovo izbrana po vašem okusu. Ne pozabite, da je važno: ogrodje mora biti dovolj stabilno in dovolj veliko. Osnovno pravilo mora biti, da je postelja 30 cm daljša od človeka. Najmanjša širina pa naj bi bila en meter. Vendar je bolje, če je postelja še širša. Jedro ogrodja je dno postelje. Žične vložke le še redko srečujemo, pogostejše so trde in ravne lesene podloge. Vdrtina sredi postelje je največji sovražnik dobrega spanca. Žimnica iz konjske žime je preteklost. Da- nes prevladujejo podlage za spanje iz retorte: posteljni vložki iz gume, umetne mase. Poleg teh so se uveljavili tudi posteljni vložki z vzmetmi, na primer „joga“ vzmetnice. Pomembna je tudi vzglavna blazina. Vzglavne blazine klinaste oblike, ki pritiskajo na tilnik, mirno zavrzite. Da bi se odrekli vzglavni blazini? O lem še ne moremo govoriti, ker večina ljudi meni, da spanje brez blazine ni udobno. Najboljše so blazine pravokotne oblike, kot so jih uporabljale naše stare matere. Mere za odejo odraslega človeka (dolžina telesa 170 cm) so 2 x 1,3 m. Odeja mora biti lahka, mora ovijati telo in zadržati toploto. Nič topleje ne bo, če bo težja. Za toplo odejo je odločilna množina zraka pod odejo. Zrak ima pri odeji enako vlogo kot pri dvojnih oknih: da namreč izolira. Lahko izbirate med odejami, ki so polnjene s puhom, gosjim ali račjim perjem, z ovčjo volno ali sintetiko (dralon, acron ali fiberil). Gotovo pa drži ugotovitev: čim lažja je odeja, tem boljša je. Ni pa važno samo to, s čim je odeja polnjena. Tudi izdelava je važna. V prid sintetičnim ode- jam lahko še zapišemo: lahko čiščenje, nekatere lahko celo peremo; preprečitev alergij, ki često nastopijo pri odejah s perjem ali volno. V primerjavi s pernatimi ali volnenimi odejami pa moremo omeniti pomanjkljivost sintetičnih odej. Telo namreč odda ponoči do pol litra vode. Umetna vlakna je ne morejo sprejeti, zato se boste pod sintetično odejo vedno potili. Sveži zrak za zdravo spanje V NAREČJU K’k je notnu! Koj zan ziran cajt n’s je, da vsiemi koj mudi sa še, korkeh več pokoja ni -tuj upokojencem sa t’k mudi. Časi lopu za peči so sedeli, pratiku pa večemce su preberoli, poleti pa v sienci m’gve šteli. Dedi fajfu so kadili, čikali pa šnops su pili. Žienske so varučkove, pradle, r’ptole, bolj pa rožnkrienc ž’brole. Pa n's pogvajte noše upokojence, od „pokoja“ sploh sledu ni kje. Če v Zadrugo po opravkeh graš pa lidi opazuješ, k’k skrižn s’m pa tota vse drvi, pa vid’š, komu najbolj sa mudi, najbolj notnu moju upokojenci. P’r ni’su Anza tam stoji pa „flajškarja“ roti - ilej, ilej, m'ne sa mudi, jaz nemam cajta štk pustojat t’k pa drugi lidi vsi - t’k je notnu, da še deavat cajta ni. Pr blagajni pa Lonca ne more ži dučot, da na rižu prišva bo t’k pa drugi vsok. Jo lopu prosm, duo ma pa kej pried spusti, m’ne čudno sa mudi; duama knedlni bojo trdi vsi -župa gvišno čriez kipi, ta muodi boju ma ukriegali. Sried kedna Ančka namisli si, da nova frizura bi pasova ji. - Jozl, lop ta pros’m a ma v Plibrk zapeloš, čist’ gvišnu tejku cajta moš. Pugvaj, ži druč s’m siva vsa, da zgvadam t’k pa coprnca. - K’k pa da glih zaj na štuo spu-maneš, ku moš čvavek notnu, t’k da si odd’hnt ne utaneš? Pojdi Ančka, nogvu mi pumoj, zaj ni važnu, al’ moš vasi rjave bolj bieve -zunaj rojijo b’čieve. Nogvu m’rma vsad’t jih v pa'j, drugoče bojo šle - srečnu Jozl na vekomaj. Pa a si puzobva da mom ob trijeh v Posojilnici še nošu seju, pua m’rm pu cigaret’ še na meju, večar pa g vaj, da boš napravljena kukor, da ne borna mudiva vaje za naš zbor. Pr Mojcki telefon zvoni. Ti, pojd’ na kufe, ta nova sosedi ja veli, jaz mom ži kuhanega -a vohaš, k’k diši? Koj, glih zaj? Ku mom notnu t’k, da za puveadet ni. Za žegnaje še krienc fertig m’rm narad’t, pua še za župu kuru m’rm zak-vat’, pugočo glih v šporert s’m deva; t’k vieš, ne gra mi več t’k od rok, s’m ži bolj šleva, pa še ona Mica je ancajt p’r nas štu sedeva. Pua še rožm m’rm p’rlit -t’k mom deva, daje za uit. Ne zameri, devu jaz n’s ne ui dem, časi sa mi ži t'k zdi, da za kokem v’gvu soma seabe pruoti pridem. Po visi Katrca leti, v toplice upokojence roda spra vuva bi. da od štega „stresa“ movu bi sa odpočili, duaru jedli, duaru pili. - No, Franc boš pa jo z nomi šov, za an kedn sa od deva utrgat’ mov? - Oh, Katrca, pa jo vieš, k’k m’ne sa godi, za urlaub nikoli p’č cajta ni. Ž’vod sa m’re fuotrat pa nastvat, ne morem ji v koritu cajtnge dat. Pa še v lies bi prav bovu, da bi pugvadu, ku nam je kebr Štoku škodu nara du. Taj bom p’č tvojo žienko borova, mora bo pa oana utänuva. - Jo, vieš, da bi roda suobu šva, duo bo pa kuhov, utruake meav, kure fuotrov, gartl pleav? Ta muodeh ciev dan duama ni, pa jo vieš, da vse na šiht leti! No, vid’te, upokojence mi nuca mo bolj ku pa vsok mašin -modern sa pravi, da so „IN“. Sabina Buchwald Nonča vas PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA V V Zopračah je bil veliki tabor koroških Slovencev To ozemlje, ki obsega občine Škofiče, Loga vas, Vrba, Dholi-ca, Kostanje, Lipa, in Vemberk, ne slovi samo po veličastni naravni lepoti, temveč tudi po svojih nadarjenih in srčno veselih ljudeh, ki so že pred desetletji bili, in so še danes, predvsem v občinah Loga vas in Škofiče, vzor narodne zavednosti in gospodarskega napredka. Nadvse zanimiva pa je tudi narodno-politična in kulturnozgodovinska slika te pokrajine. Še do leta 1880 je večji del tega ozemlja obsegala le občina Vrba, ki so jo po letu 1880 razdelili na občine Loga vas, Vrba, Kostanje in Lipa. Po avstrijskem uradnem ljudskem štetju iz leta 1880 je prebivalo v veliki občini Vrba 2551 Slovencev in samo 137 Nemcev, pa še od teh jih je bilo 80 v Vrbi, ki je imela tedaj veliko slovensko večino; našteli so 224 Slovencev. Občina Škofiče je imela ob tem ljudskem štetju 1277 Slovencev in komaj 14 Nemcev. Z razvojem tujskega prometa pa se je Vrba razvila v svetovno letovišče, obenem pa postala središče germanizacije slovenskega ozemlja. Tuj kapital je pokupil od domačinov obrežne parcele ob jezeru, sezidal hotele, vile in kopališke naprave, tuji kapitalisti pa so izkoriščali slovensko delovno kmečko ljudstvo, istočasno pa ga potujčevali. Z roko v roki z gospodarskim zasužnjevanjem in socialnim izkoriščanjem domačega slovenskega prebivalstva so tujski promet in avstrijska politična uprava, posebno pa šola v Vrbi, potujčevali že v dobi avstro-ogrske monarhije, še z večjo vnemo in doslednostjo pa v senžer-menski Avstriji. Tem dejavnikom se je v senžermenski Avstriji pridružila tudi Cerkev, ko je celovški ordinariat namestil na slovenski fari Dvor rajhovskega duhovnika, ki je prenesel sedež fare iz Dvora v Vrbo in leta 1936 sezidal v Vrbi tako imenovano Ozemlje, ki v loku obkroža polovico Vrbskega jezera in se razprostira med jezerom in Osojskimi Turami proti Beljaku, je med najlepšimi biseri Koroške. nemško cerkev. Lani pa so Vrbo kot samostojno župnijo ločili od stare fare Dvor. Toda vzlic temu potujčevalne-mo navalu, ki se je začel z razvojem kapitalizma na Koroškem po letu 1848, je slovenstvo na tem predelu pokazalo izredno življenjsko silo in v občinah Loga vas in Škofiče uspešno kljubovalo nemškemu pritisku in germanizaciji ter branilo domovinsko pravico slovenščine, medtem ko so občine Dholica, Kostanje in Vemberk, ki ležijo ob severni slovenski narodnostni meji, v narodnem pogledu utrpele občutne izgube. Na čelu obrambe slovenstva poznamo na tem ozemlju odlične borce. Ko je večji del tega ozemlja v Napoleonovi dobi pripadal Iliriji in je meja med francosko okupacijsko cono in Avstrijo te- Po avstrijskem uradnem ljudskem štetju iz leta 1880 je prebivalo v veliki občini Vrba 2551 Slovencev in samo 137 Nemcev. kla po ozemlju občine Dholica, vzhodno od Vrbe čez jezero in po vzhodnem delu občine Loga vas skozi Dob, na kar še danes spominja znamenje v Dobu, in naprej skozi občino Škofiče, je „kmetiski pesnik“ Andrej Šuster-Drabosnjak pri Jezercih nad Vrbo zlagal svoje rajme in pisal svoje pasijonske in božične igre ter igre o izgubljenem sinu, o egiptovskem Jožefu, o Esteri in Amanu in povest o lepi Magdaleni; sam je v svoji „ilegalni" tiskarni razmnoževal svoje spise. Tod je slovensko ljudstvo do novejše dobe uprizarjalo Drabos- njakove igre. V teh krajih je 18. septembra 1870 bil drugi veliki tabor Z razvojem tujskega prometa pa seje Vrba razvila v svetovno letovišče, obenem pa postala središče germanizacije slovenskega ozemlja. koroških Slovencev v Zopračah, kateremu je predsedoval Primož Košat, po domače Virt, in na katerem je Matija Majar-Ziljski „s prav umljivo prepričevalno besedo govoril o potrebi in koristi zedinjenja vseh Slovencev“. Na tem taboru je nad 10.000 Slovencev zahtevalo enakopravnost v šolah in uradih, dvignilo odločen protest proti zapostavljanju in potujčevanju in zahtevalo, „da bi Slovenci posebej volili svoje zastopnike in da bi Slovenci imeli svoj deželni zbor!” Tod so v novejši dobi dvignili in utrjevali narodno zavest slavni čebelar Janez Super, narodni buditelj Anton Gabron, pisatelj in dramatizator „Miklove Zale“ Jaka Špicar, vsi v škofidolski fari, pisatelj in slikar Janez Marinič v Lipi, Pavle Kemjak, znani nabi-ratelj in harmonizator koroških narodnih pesmi, na Trebinji. Na tem ozemlju je vodil starosta slovenskih županov na Koroškem ugledni Matevž Raj-ner, po domače Sušnik, občino Loga vas dolga leta v neprestani borbi za pravice slovenskega delovnega ljudstva in za enakopravnost slovenščine v uradih in šolah, ter skupno z županom Ša-lerjem kot tajnik vpeljal že v začetku 20. stoletja slovensko uradovanje. Tudi v Logi vasi, Škofič ah, na Kostanj ah in v Lipi so se slovenski koroški srednje- in vi-sokošolci pred prvo svetovno vojno zbirali na počitniških prosvetnih in socialnih tečajih in uživali gostoljubje in stalno podporo slovenskih družin. Svoje slovenstvo je prebivalstvo v občinah Loga vas in Škofiče z veliko večino manifestiralo tudi o priliki plebiscita 1920. leta; tod so 11. oktobra 1920 šovinisti in teroristi iz Št. lija zahrbtno ustrelili slovenskega mladeniča Matija Aichholzer-ja zaradi njegove slovenske zavednosti. Ni torej slučajno, da je šovinizem in nacifašizem v drugi svetovni vojni zapiral, izsiljeval in gonil v koncentracijska taborišča Slovence s tega ozemlja. Ena od tisočerih žrtev nemškega fašizma na slovenskem Koroškem je bil Maks Černič, gospodar Kranj-čičeve kmetije v Logi vasi, katerega so nacistični rablji po težkem mučenju v celovških zaporih poslali v zloglasno taborišče Dachau, kjer je umrl 13. januarja 1945. Toda ljudstvo se je uprlo nacističnem terorju in se vključilo v osvobodilno gibanje. Na tistem znamenitem hribu ob Rožeški cesti v Žopračah, kjer stoji domačija Košatov in kjer so bile borbe leta 1814, ko so s tega hriba avstrijski kanoni streljali na francoski glavni stan v Rožeku, na kraju, kjer je v septembru 1870 bil veliki slovenski tabor, so se leta 1944 koroški partizani borili proti premoči nacistične policije in enot SS ter žrtvovali svoja mlada življenja za enakopravnost in svobodo koroških Slovencev. In na tem ozemlju je živel in gospodaril skozi stoletja zaveden slovenski rod Košatov. Dr. Julij Felaher Košatov rod (Kulturno zgodovinsko gradivo, 1952) (Nadaljevanje sledi) PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA ŠE NEKAJ ZA TREBUŠNE MIŠICE Berač Gospodinja: „Vi prosite? Saj ste vendar tako zdrav in čvrst! Zakaj pa ne delate?“ Berač: „Vidite gospa, tako je tako: jaz sem srednji človek - za lahka dela sem pretežak, za težka prelahak, srednjih pa ni.“ Zakaj imajo Turki dve ženi? Na to vprašanje je odgovoril zakonski mož, ki ni živel v družinskem miru, takole: „Dokler je imel Turek samo eno ženo, se je moral z njo prepirati, ko pa je imel dve, sta se prepirali tidve medseboj, on pa je bil prost.“ Kako bi rad umrl? Vojak je zaspal na straži in je bil zaradi tega obsojen na smrt, ki soji pa lahko sam izbere. „Kako hočeš umreti?“ ga je vprašal poveljnik. Vojak: „Pokorno javljam, da od starosti!“ Moderni čas Učiteljica pripoveduje najmlajšim pred božičnimi počitnicami o Jezusovem rojstvu. Pazljivo pos- lušajo otroci, kako sta Jožef in Marija prišla v Betlehem in tam zaman trkala na vrata in iskala prenočišče. Pa se oglasi eden izmed dečkov: „Jožef je bil sam neroden, da nista dobila prenočišča! Zakaj ni že prej telefonsko rezerviral sobe!“ Ljubezenski romani Erich Maria Remarque, pisatelj znanega romana iz prve svetovne vojne „Na zahodu nič novega“, je takole označil ljubezenske romane različnih narodov: „V ameriškem romanu se takoj v začetku zaljubita, poročita pa se šele na koncu. V francoskem romanu se takoj v začetku zaljubita, potem pa prav do konca nič več nočeta drug o drugem vedeti. V ruskem romanu se pa v začetku ali ne marata ali pa se ne najdeta; na vsak način pa potem 800 strani dolgo o tem razmišljata.“ Zakaj smo nesrečni Francoski pisatelj Marcel Pa-gnol je posrečeno odgovoril, ko so ga vprašali o človeški sreči. Tako je zapisal: „Zakaj je toliko ljudi, ki kar ne morejo biti srečni? Zato, ker gle- dajo preteklost lepšo, kot je v resnici bila; sedanjost smatrajo za slabšo, kot v resnici je; bodočnost pa slikajo bolj rožnato, kot bo.“ Ni ga pozabil „Se me je spomnil v testamentu? je vprašal radoveden nečak notarja. „Seveda se vas je spomnil,“ je odgovoril ta. „Kar poslušajte, kaj piše vaš stric v tretjem odstavku svoje oporoke: Nečakinji Klari zapuščam 500.000, nečakinji Matildi pa 200.000 šilingov. Svojemu nečaku Karlu, ki je vedno hotel vedeti, ali sem se ga kaj spomnil v oporoki, pa želim vse najboljše na življenjski poti!“ Nasvet iz izkušnje Na banketu v čast diplomatskih zastopnikov pri OZN je dejal v uvodnem pozdravu ameriški zunanji minister Kissinger: „Diplomatom bi svetoval, naj dobro premislijo, kaj bodo govorili, ker so med nami tudi zastopniki tiska. Zastopnikom tiska pa bi svetoval, naj ne verjamejo vsega, kar bodo slišali, ker so med nami tudi diplomati.“ Odvadil se je Srečala sta se Škota, dva dobra znanca. Komaj sta se pozdravila, prvi ves presenečen vpraša:„Kaj pa je s teboj? Saj nič več ne jecljaš? Kako si se odvadil?“ „Veš, pred kratkim sem moral na svoje stroške telefonirati v Ameriko.“ Zanesljiva pot „Prosim, kaj naj storim, da bom prišel v bolnišnico?“ vpraša nekdo na križišču mimoidočega. „V bolnišnico? Zaprite oči in mahnite jo po sredi ceste, pa se boste gotovo znašli v bolnišnici...“ seje glasil odgovor. Ugovor Ravnatelj kaznilnice odpušča starega vlomilca: „In želim, da bi kmalu postali koristen član človeške družbe!“ Kaznjenec: „Kako pravite? Da bi postal koristen član človeške družbe? Saj sem. Zaradi mene so postavili štiri nove tovarne za železne blagajne!“ PESEM Zlati stari cajti Dragi pavri in pa bajte, vzemite si mavo cajta, pa poglejte tam na gmajni, kk so avžali ta rajni. Košte so bve zmiraj povne, pa živine nikdar bovne, da bi morav tirorct prit, da b pumpov kravam z r... Krave k biku smo gonili kk poleti tk pozimi. Zdaj pa je ži toka sila, da ži tirorct bika špila. Tam na gmajni je biv adn, pa še tisti samo pavr biv. Popovni je mav šribov, dopovni pa kosiv. Ob dveh, trijeh smo vstajoli, pa na gumno se zagnoli. Zdej se šele ob sedmih na pule gre, če moju kej srpe sklepane. Hvapci v hlevu su ležoli, pa sa nisu sramovali. Zaj pa še za te burne toče pretrde su modroce. S svovnicami smu si svetili, da bi sa s cepci ne pobili. Tuj s treskam! za an trošt, smo tovkli za ta svadki mošt. Za bruštk bili so igliči, tk za pvube kot dekliči. Zdaj pa ta šega je, da za bruštk je kufe. Cajtnge tuj nismo brali, ku so sa nam tk vgoli. Zdaj pa v sok mo radio, pa pošuša ta holadrijo. Kadar točaje prjuva in nam pvuli vse posuva, taj močno smo zgunili, da bi lermo prepodili. Zdaj sa pa somu taj zguni, če sa šiling pomuli. Kirhenštajra nismu imeli, pa smo gl ih tk vero meli. Zdaj pa moraš pvačati, če hočeš malo vervati. Dohtarjev in notarjev, tistih ni tk vejko bvo. Zdaj pa tokeh le ne iši, saj su ži pr v šoki hiši. Rož — Podjuna — Zilja MoPZ „Kralj Matjaž“: večja skrb delu z mladino Občni zbor libuškega MoPZ „Kralj Matjaž“ je bil v znamenju 15-letnice društva, 10-letnice libuškega žegnanja in predvsem obnova dela z otroki in mladino. Sprejel pa je tudi resolucijo, v kateri se izreka proti dvotirnosti na kulturnem, političnem in časnikarskem področju. Odsek za mladino sta prevzeli Veronika Terbuch in Klavdija Daniel. Odbor društva in tajnik KKZ Nužej Tolmajer sta obljubila vso stokovno in finančno pomoč. Poleg tega so Matjaževci sklenili, da hočejo poživiti nekoč nadvse uspešne vaške večere ter stare običaje. Nekdanje izkušnje so pokazale, si jih domačini želijo, hkrati pa prispevajo k utrjevanju vaške skupnosti. Sicer pa bosta v tekočem delovnem letu zavzeli posebno mesto jubilejni koncert ob 15-letnici društva (konec aprila) ter 10-let-nica libuškega žegnanja. Po vsej dvojezični Koroški znano libuško žegnanje bo letos trajalo kar tri dni - od petka, 25. avgusta, pa do nedelje, 27. avgusta. Libučani bodo praznovali skupno s slovenskim oddelkom ORF, ki praznuje letos 50-letnico. Na sporedu bodo razne zanimive prireditve, mdr. atraktivna modna revija in seveda tradicionalna uspešnica - nedeljski kulturni program. V delovnem poročilo o pretekli triletni delovni dobi je duša Mat-jaževcev, podpredsednik Jurij Mandl, poudaril pevsko dejavnost MoPZ „Kralj Matjaž" in njegovega kvinteta tako na prosvetnem kakor cerkvenem področju. Nastopili so na 21 prireditvah, nekaj od teh je bilo tudi lastnih. Nadalje je z velikim zadovoljstvom ugotovil, da je oktobra 1993 MoPZ „Kralj Matjaž“ skupno z MePZ „Podjuna-Pliberk“ in SPD „Edinost" gostil narodno skupnost Romov in z njimi že tedaj navezal prijateljske stike. Zahvalil se je tudi obema pevovodjema Hanesu Košutniku in Toneju Piku za vestno zborovodsko delo, KKZ, vsem podjetjem, zlasti še pli-berški Posojilnici in Zadrugi-mar-ket pa za znatno gmotno podporo. Poleg tega so se udeleženci občnega zbora spomnili v minuti molka leta 1993 umrlih ustanovnih članov Franca Lienharta in Pepce Šuln. Volitve novega odbora niso prinesle bistvenih sprememb. Mat-jaževcem bo tudi v prihodnji delovni dobi predsedoval dr. Matevž Grilc (podpredsednik Jurij Mandl). Nadaljnji odborniki: mag. Janko Kulmesch (tajnik), Rein-hold Terbuch (namestnik), Ši-mej Igerc (blagajnik), Fric Sat-schen (namestnik), Veronika Terbuch, Klavdija Daniel (odsek za mladino), Miha in Joško Igerc (športni odsek), Karl Kulmesch, Franc Grilc (preglednika). Občni zbor sta kot gosta pozdravila tajnik KKZ Nužej Tolmajer in predsednik SPD „Edinost“ Joško Hudi. Hkrati je občni zbor soglasno sprejel resolucijo, v kateri zahteva združitev osrednjih političnih in kulturnih organizacij ter obeh tednikov. Objavljamo jo na posebnem mestu. -Kuj- Udeleženci rednega občnega zbora MoPZ „Kralj Matjaž“ Li-buče so sklenili naslednjo RESOLUCIJO in jo naslovili na osrednji politični in kulturni organizaciji koroških Slovencev ter na urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu: S skrbjo ugotavljamo, da v okviru naših političnih in kulturnih organizacij ne pride do pozitivnih premikov v vprašanju skupnega zastopstva koroških Slovencev. Kakor v okviru našega društvenega delovanja ne poznamo razdvajanja zaradi ideoloških razlik, tako tudi v centralah na sme več vladati dvotirnost. Prvotna skrb nas vseh mora biti ohranitev slovenskega jezika in narodne identitete. Navzoči na rednem občnem zboru MoPZ „Kralj Matjaž“ z vsem poudarkom želimo in zahtevamo novo ureditev organizacijskih struktur koroških Slovencev, kar konkretno pomeni: • takojšnjo ureditev skupnega pluralističnega zastopstva koroških Slovencev, • združitev obeh slovenskih tednikov, • združitev obeh osrednjih kulturnih organizacij. Ti ukrepi bi bistveno dvignili učinkovitost delovanja na političnem in kulturnem področju. Poleg tega pa se bi po mnenju navzočih bistveno znižali stroški centralnih organizacij in se sprostil del finančnih sredstev za večje projekte in za delo društev na podeželju v prid narodne skupnosti. Pliberk, dne 19. 3.1995 GLOBASNICA: t PETER RAREJ „Zavedal se je zemeljskih in duhovnih korenin“ V nedeljo, 12. 3. 1995, je za vedno zatisnil svoje oči Peter Rarej pd. Rovnikov Peter iz Podroj pri Globasnici. Peter Rarej se je rodil 11.2. 1910 v Globasnici. Kot izučen čevljar in kmet ni bil samo dosleden delavec v svojem poklicu, temveč se je tudi že kot mlad fant vključil v kulturno delovanje globaškega društva. Pomagal je polagati temelje za kulturno ustvarjanje v predvojnem času. Še posebej se je zavedal pomembnosti odrske dejavnosti, ki je dobra šola za učenje materinega jezika. Kot tajnik slovenskega kulturnega društva je tudi vzorno vodil tajniško knjigo. Kljub smrtni nevarnosti je v času nacizma tajniško knjigo skril na svojem domu in jo tako ohranil za prihodnje generacije. Peter Rarej je tudi v povojnem času vedno rad podpiral delovanje domačega društva. Nadalje je do zadnjega prebiral knjige in slovenske časopise in bil tako vedno na tekočem v narodni politiki. Skupno z ženo je v svoji skromnosti dokazal, da samo z delom in z jasnimi cilji lahko uspeš. Kot član živega rožnega venca pa ni samo ostal zvest veri in katoliški Cerkvi v besedah, temveč je živel krščanska načela tudi v vsakdanjem življenju. Zgleden je bil kot mož, sosed in sotrudnik naše slovenske narodne skupnosti. Njegova izrazi- ta ljubezen do slovenske besede in do domačega kraja je rodila obilo sadov. Na njegovi zadnji zemeljski poti ga je pospremila množica faranov. Pogrebne obrede je opravil dekan Peter Sticker,' ki je v svoji pridigi poudaril vrednote rajnega z besedami: „Zavedal se je svojih zemeljskih in duhovnih korenin.“ Ob odprtem grobu sta mu zapela pesmi žalostinke domači cerkveni zbor in MoPZ „Franc Leder Lisičjak". Za vsa dobra dela v prid Slovenskega kulturnega društva Globasnica se je njegovemu častnemu članu zahvalil predsednik društva. Rajni Peter Rarej bo ostal vedno živ v našem spominu. Ženi Apoloniji in vsem drugim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Bernard T PETEK, 24. marec Kulturna obzorja A SOBOTA, 25. marec Od pesmi do pesmi -od srca do srca T E D E NEDELJA, 26. marec 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (dr. Andrej Kajžnik) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi N PONED., 27. marca Ob začetku nogometnega prvenstva: En dva, SAK! V TOREK, 28. marca Partnerski magacin ; (mladina in alkoholizem) R A SREDA, 29. marec Društva se predstavljajo Večerna 21.04 -22.00 | Srednjeevropski obzornik D 1 ČETRTEK, 30. marec Rož - Podjuna - Zilja U PETEK, 31. marec Kulturna obzorja _jl yjj_U 3il4'2 NEDELJA 19. marec ‘95, 14.30 PONEDELJEK, 20. marec 1995 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • 17. zimski pohod Arihova peč: Spomin na žrtve nacionalizma tudi po petdesetih letih ni zbledel • Koroški zbori pojo za živeto sosedstvo: Prvi koncert iz niza treh večerov bo aprila v Spitta-lu ob Dravi • Žarko Petan - sol in poper življenja: gledališče in aforizmi • Odkod prekajeno meso in domač kruh? Seveda iz črne kuhinje. • Žačetek nogometnega prvenstva v regionalni ligi: Slovenski atletski klub se še vedno pripravlja „na tujem“ • Mladinska ekipa košarkarjev Slovenskega atletskega kluba - koroški prvak? Petek, 24. marca CELOVEC Občni zbor Društva slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji Kraj: v Mladinskem domu SŠD v Celovcu, Mikschal-lee 4 Čas: ob 17. uri Nato predavanje in predstavitev knjige Elizabete Jenko: „Sich auf die Socken machen - vzeti pot pod noge' Sobota, 25. marca BRNCA Igra: „Lumpacivaga-bund“ (J. Nestroy) Nastopa: gledališka skupina SRD „Št. Janž“ Kraj: Kulturni dom na Brnci Čas: ob 19.30 Prireditelj: SRD „Dobrač" na Brnci Nedelja, 26. marca PLIBERK Koncert ansambla „Drava“ Kraj: pri Schwarzlnu v Pliberku Čas: ob 19.30 Prireditelj: SRD Edinost Sobota, 1. aprila ŠKOCIJAN Vigredni koncert Kraj: v dvorani Kassl v Škocijanu Čas: ob 20. uri Sodelujejo: otroški in dekliški zbor Škocijan, MoPZ „Vinko Poljanec“ Škocijan, kvartet „A capella“ Dobrla vas, MGV Klopeinersee Prireditelj: Kulturno društvo Škocijan in SPD „Vinko Poljanec“ DUNAJ Po sledovih Slovencev v Ottakringu Kraj: 16. okraj, cerker sv. Duha (Schmelz) Čas: ob 14.45 Sreda, 5. aprila CELOVEC Modra kapica (Sten Vilar) Zgodba iz našega življenja Nastopa: mlajša gledališka skupina Mladinskega doma Kraj: v Mladinskem domu v Celovcu Čas: ob 19. uri Sobota, 8. aprila ŠT. JAKOB Bolgarija Križev pot slovanskega naroda Zgodovina, kultura in vera z besedili, diapozitivi in razstavo bolgarske narodne umetnosti. Besedilo: Krassimir Dimov Diapozitivi: prov. Jurij Buch Čas: ob 20. uri Kraj: v regionalnem centru v Št. Jakobu v R. (v župnišču) Prireditelj: Katoliška prosveta, Regionalni center v Št. Jakobu Torek, 28. marca TINJE Predavanje v okviru serije 50 let druge republike Avstrije - Usoda in perspektive narodnih manjšin Koroška 1945-1955: Neuresnišljiva pričakovanja Kraj: v Katoliškem domu prosvete Čas: ob 19.30 Predavatelj: univ. as. dr. Teodor Domej (univerza Celovec) sobota o 25.3.S Igralska skupina SPD Št. Janž LUMPACIVAGABUND Kulturni dom sobota o 25.3.1 Andrej Šifrer in Vaščana pojo VAŠČAN8 POJO 7 LIST Bilčovs Ljudska šola sobota o 25.3. ? sobota o 25.3. ? sobota o 25.3.1 Dr. Ursula Hemetek - predstavitev knjige ROMI - NEZNANO LJUDSTVO Ruža Nikolič-Lakatos PESMI ROMOV Lutkarji KPD Šmihel Lutkovna predstava SLONČEK LEOPOLD Št. Jakob v R. Regionalni Št. Jakob v R. Regionalni pri Adamu v Svečah sobota o 25.3. ? Lutkarji KPD Šmihel Lutkovna predstava SLONČEK LEOPOLD Bilčovs Ljudska šola KONTAKTNA LEČA '95 Program letošnje (petnajste) Kontaktne leče: Ponedeljek 27. 3. 1995 17.00 Jani Kovačič 20.00 H.C. Artmann 21.00 SM 22.00 Poost the Bloom Torek 28. 3. 1995 17.00 KUD France Pre-schern_ 19.00 Šukar (iz Slovenije - glasba Romov) 20.00 Mir 21.00 Wide Scope 22.00 Sigis Bruder Sreda 29. 3. 1995 17.00 Georg Trattnig 19.00 Azid 20.00 Benzol 21.00 Tieflader 22.00 Rise Dijaki in dijakinje ZG in ZRG prirejajo Kontaktno lečo letos že petnajstič. V času teh let se je mnogo spremenilo, čas in namen pa sta ostala ista: povezovanje in utrjevanje stikov med nemško in slovensko govorečo mladino na Koroškem. RAZNO Ob 50-letnici zmage nad fašizmom vabita Zveza slovenskih izseljencev in Zveza koroških partizanov na tridnevni obisk krajev trpljenja naših ljudi v času nacističnega nasilja od 20. do 23. aprila 1995. Obiskali bomo: Dachau, Eichstätt, Hesselberg, Frauenaurach, Erlangen, Hagenbü-chach, Schwarzenberg. Cena: 1900-šilingov Vse ostale informacije in prijave pri Milki Kokot, tel.: 0463/514300-40 Socialna gospodarska skupnost Št. Jakob Alternative k velekanalu Ali je velekanal proti Rožeku res edina rešitev za St. Jakob ali pa le izvirni greh za nadaljnje denarne obremenitve za vsakega občana? Informacijski večer Predava: univ. doc. dr. August Raggam, vodja instituta „Alternativna uporaba energije" Tehnične univerze v Gradcu Čas/Kraj: torek, 28. marca 1995, ob 20. uri v kulturnem domu v Št. Jakobu Kako ravnamo z največjo dragocenostjo, z vodo? Kako nastajajo suše, poplave, viharji? Kaj lahko vsakdo prispeva, da bo čim manj odplak in stroškov? Na ta in druga vaša vprašanja odgovarja pristojni strokovnjak univ. doc. dr. August Raggam. Prisrčno vabljeni! Inštitut za šolsko pedagogiko celovške univerze in zvezni pedagoški inštitut prirejata skupno intenzivni seminar za dvojezične učiteljice in učitelje na temo „Dvojezično alfabetiziran-je in dvojezična vzgoja“ Referentki: dr. Monika Nehr in dr. Edeltraud Karayoli iz Berlina Čas: od ponedeljka, 24. 4., do sobote, 29. 4. 1995, od 14. do 18. ure Kraj: Fernstudieninstitut (IFF), Sterneckstraße 15, Celovec, v avli Po možnosti se prijavite pri dr. Vladimirju Wakounigu, Institut für Schulpädagogik, Universität Klagenfurt-Celo-vec, A-9020 ali pa telefonič-no 0463-2700/558 oz. /563 petek, 17. marec 1995 23. 26.3.-9.4.1995 Odprtje 23. globaškega kulturnega tedna nedelja, 26. 3.1995, ob 20. uri v avli ljudske šole Spominska svečanost v spomin vsem žrtvam nacističnega nasilja „Mir brez meja in nasilja“ Sodelujejo: otroški zbor Živ-žav, MePZ Danica, MGV Petzen-Loibach, MePZ Peca, kvartet Vinkler s Ptuja, MoPZ Franc Leder Lesičjak Pokrovitelji in slavnostni govorniki: Zoran THALER (zunanji minister R Slovenije), dr. Christof ZERNATTO (deželni glavar), dr. Matevž GRILC (predsednik NSKS) torek, 28. 3. 1995 Otvoritev razstave slik Ivana Klariča Kraj: v prostorih Posojilnice v Globasnici Cas: ob 19.30 Literarni večer in podelitev nagrad bralne akcije 1994 iz svojih del bere Drago Jančar večer glasbeno sooblikuje Janez Gregorič Kraj: v župnišču Čas: ob 20. uri petek, 31.3.1995 Filmski večer in diapre-davanje - filme o domačem kraju predvaja Hanzej Elbe - diapredavanje o Islandiji predvaja Joško Igerc Kraj: v restavraciji Juenna Čas: ob 20. uri IMPRESUM NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10,-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 420,-; Slovenija 2500,- SIT; ostalo inozemstvo 700,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 60 SIT. Kmečka izobraževalna skupnost vabi Predavanje EU-podpore in znižanje stroškov na kmetiji 1. Podpore za živinorejo: * premije za bike, * premije za krave dojilje (Mutterkuh-haltung) Referent: dr. Hans Madritsch (KIS) 2. Kako znižam stroške na kmetiji? * Strojni krožek (namen, delovanje, prednosti), * podpore za sosedsko pomoč * podpore za gorske stroje Referent: Franc Wutte (Strojni krožek Podjuna) Kraj: gostilna Podobnik, Bela pri Železni Kapli Čas: ponedeljek, 27. marca, ob 19. uri Predavanje EU - pospeševalni progarm 1. Podpore: Kaj? Kako? 2. Podpore za govedorejce Referent: dr. Hans Madritsch (KIS) Termin 1: v torek, 28. marca, ob 19.30 v gostilni „Pranger“, Sigmonitsch pri Brnci Termin 2: v sredo, 29. marca, ob 19.30 v gostilni „Achatz", Bistrica na Zilji Dan sadjarstva sorte - sajenje, EU - podpore * Jabolka, hruške, češnje ... (katere sorte so najbolj primerne za sok, mošt, žganje, suho sadje?) * Sajenje drevesa: Kaj je treba upoštevati, da drevo čimbolj raste? * Sadje - dobiček za kmeta? Tržne šanse sadja in sadnih pridelkov Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Čas: petek, 31. marca, ob 14. uri Referenta: inž. Herbert Gartner, kmetijska zbornica, Dl Ernst Dragaschnig, Kostanje Praktični tečaj: Pravilno izsekavanje in negovanje gozda Kraj: pri družini Dragaschnig, Kostanje Čas: v soboto, 8. aprila, ob 9. uri Tečaj vodita strokovnjaka iz Osoj (Forstliche Ausbildungsstätte Ossiach) ®®(Ü) W TOKMMO od sobote, 25. marca, od 15. ure do nedelje, 26. marca, do 15. ure Ikebana Voditeljica: Herta Deutsch, učiteljica ikebane v nedeljo, 26. marca, od 9. do 17. ure Tečaj za župnijske svete: „Odgovorni za življenje in razvoj farne skupnosti“ v sredo, 29. marca, ob 19.30 Biološko in celostno zdravljenje zob Voditelj: dr. med. mag. Christian Kobau, Celovec v četrtek, 30. marca, od 9. do 17. ure Slikanje na blago - velikonočni in vigredni motivi Voditeljica: Erika Malle, Gospa Sveta od četrtka, 30. marca, ob 18. uri do nedelje, 2. aprila, do 13. ure Meditacijski dnevi: „Bog v ospredju naše duševnosti“ Voditelj: prof. dr. Antony Kolencherry, Bangalore - Dunaj v četrtek, 30. marca, ob 19.30 Predavanje: meditacija kot polnost življenja Predavatelj: prof. dr. Antony Kolencherry, Bangalore - Dunaj od petka, 31. marca, od 15. ure do sobote, 1. aprila, do 13. ure Seminar za cerkvene pevce Voditelj: prof. Jože Ropitz, Celovec v petek, 31. marca, ob 19.30 Predavanje z diskusijo: Zakaj smo? Predavatelj: prof. dr. Otmar Črni-logar, župnik v Podragi PISMI BRALCEV Sehr geehrte Redaktion! Zu Ihrem Artikel bezüglich Beschriftung der Werner Berg Galerie möchte ich als Tochter von Werner Berg einiges richtigstellen. Zu Lebzeiten meines Vaters erschien in der Nedelja ein Kommentar, der auch beanstandete, daß die Galerie nicht auch in slowenischer Sprache beschriftet sei. Mein Vater hat sich damals darüber geärgert und gemeint, das wäre nicht seine Sache, denn er dokumentiere die Kärntner Slowenen auf seine Weise - in seinen Bildern - und dies sicher wie sonst kein anderer. Zur gleichen Zeit zögerte er keinen Augenblick, in den nationalistischen Siebzigerjahren für die Slowenen auf die Straße zu gehen. Vollkommen falsch ist es auch, wenn Sie daran zweifeln, daß sich Gottfried Stöckl und Werner Berg gut gekannt haben. Wenn Werner Berg und Gottfried Stöckl auch sicher nicht immer einer Meinung waren, so ist es doch nur der Idee Gottfried Stöckl 's und der langen und intensiven Freundschaft der beiden zu verdanken, daß es die Werner Berg Galerie gibt. Gottfried Stöckl und der damalige Kulturstadtrat, der leider viel zu früh verstorbene Direktor Vauti, haben es damals verstanden, immer alles Trennende zum Nutzen der Galerie zu überwinden. Es wäre schön, wenn dies auch im jetzigen Gemeinderat wieder möglich wäre, damit die Sanierung der Werner Berg Galerie zügig voran gehen kann, so daß es im nächsten Jahr möglich sein wird, die neu adaptierte Galerie zu eröffnen. Annette Mochar Spoštovani! V intervjuju, ki sem ga dal v zadnjem Našem tedniku o društvu Danica, je bil tudi govor o vzdrževanju kulturnega doma Danica. Pri tem je nastal vtis, da mora Danica sama nositi vse stroške vzdrževanja. K temu bi rad dodal, da nosi Slovenska prosvetna zveza, ki je tudi polovični lastnik kulturnega doma, polovico stroškov. Stanko Wakounig Obvestilo Zveza slovenskih zadrug v Celovcu r.z.z o.j Pavličeva ulica 9020 Celovec Nov poslovni čas od 1. 4.1995 ponedeljek - petek od 8.00 do 15.45 neprekinjeno Vaš partner v vseh finančnih zadevah Zveza - Bank 12 Sport v Kratke , športne vesti LAH KA ATLETIKA-KROS Magdalena Kulnik četrta na avstrijskem prvenstvu Maturantka Slovenske gimnazije Magdalena Kulnik iz Bilčovsa je j pred nedavnim v Wolfsbergu | osvojila naslov koroške prvakinje v | kros-teku (4,5 km). Na avstrijskem | prvenstvu v St. Pöltnu pa je dosegla svoj doslej največji uspeh: kot četrta je prispela v cilj ter le za malenkost zgrešila bronasto kolaj-) no. Nedvomno vrhunska uvrstitev | Bilčovščanke na njeni še zelo mla-I di športni poti. Šele leto in pol redno trenira lahko atletiko in že sedaj I sodi v avstrijski vrh. Tudi Brigitta Schönherr (obiskuje 4. razred Slovenske gimnazije) iz Celovca je na koroškem pr-I venstvu pozitivno presenetila. Z 2. mestom se je kvalificirala za av-| strijsko prvenstvo, kjer pa je zasedla 18. mesto. Tudi tretja v krogu uspešnih atletinj Slovenske gimnazije, Ilona Kropivnik (1. raz-J red), je na koroškem prvenstvu v | skupini pionirk presenetila. Kilometer dolgo progo je najhitreje pretekla ter osvojila zlato kolajno. Vse tri trenira uspešni trener Robert Kropivnik, ki je bil z nastopi svojih seveda nadvse zadovoljen. Kropivnik: „Če bodo naprej tako pridno in redno trenirale, se bomo j v bližnji prihodnosti veselili še večjih uspehov. Vse tri so izredno perspektivne in že sedaj sodijo v svojih letnikih med najboljše!“ ŠAH___________________________ Slovenski šahisti nadaljujejo serijo uspehov Ekipa Slovenske športne zve-ze/Carimpex I je v četrtem krogu play off-tekmovanja v 1. razredu vzhod proti prvemu na lestvici SG | | RBB Wolfsberg dosegla dragocen remi (4:4), šahisti SSK „Obir“ iz Železne Kaple pa so v 2. razredu j premagali Frantschach kar s 7:1. Za SŠZ I so tokrat točkovali: Dunja Lukan (zmaga), Silvo Ko-| vač, Arnosl Hattenberger, Gorazd Živkovič, Branko Kolter in Ivko Perm (vsi remi). S tem neodločenim rezultatom so uspešno ubranili 3. mesto na tabeli, za naslednji krog (v soboto) proti beljaški Admi-ri pa je programirana zmaga. Izredno razpoloženi so trenutno kapelški šahisti. V četrtem krogu so slavili že tretjo zmago. Tokrat so Kapelčani ugnali Frantschach s 7:1 ter si že zagotovili mesto v 2. razredu. Zmagali so: Jokovič, brata Hans-Christian in Harald [ Wolte, Moser, Kamer ter ravnate-I Ija Hanschou in Stossier. Začetek vigrednega nogometnega prvenstva - podliga, 1. razred: Razen v Šmihelu so vse tekme zagotovljene Štart vigrednega dela prvenstva in naše ekipe so si zastavile visoke cilje. Selani, na primer, se želijo končno posloviti iz 1. razreda ter se povzpeti v podligo. Podliga vzhod Vetrinj - Bilčovs (v soboto ob 15. uri) - Bilčovs na nobeni pripravljalni tekmi ni nastopil v popolni postavi. Pogosteje bil poškodovan legionar Rajnovič, prav tako Schlemitz, ki ima natrgane vezi v gležnju in ki bo zaradi tega manjkal tudi proti Vetrinju. Tudi drugi legionar Smeraldo dela trenerju Hoblu preglavice, saj v svoji moči daleč zaostaja za jesenjo. Njemu nasprotno pa so Schriefl, Quantschnig in Andrejčič že v izredni formi. Prav zaradi njih je trener Hobel optimističen ter o zmagi svojih fantov prepričan: „Vetrinj spoštujemo, podcenjevali pa ga ne bomo!“ Predvidena postava Bilčovsa: Slapnig, Partl, Rajnovič, Kuess, Fister (Durnig), Ramusch, Andrejčič, Quantschnig, Gartner, Schriefl, Smeraldo (Schaunig, Lipusch) Šmihel/L. - Globasnica (v nedeljo ob 14. uri) - Globašani so na zadnji pripravljalni tekmi premagali ŠAK II z 4:2, Šmihel/L. pa je podlegel prvi ekipi SAK s 5:0. Šmihel/L. je jasen favorit, kljub temu Globašani tiho upajo na točko. Ker bo manjkal Pas-terk (delodajalec Rutar mu v nedeljo niti dve uri ne da prosto) in po vsej verjetnosti tudi Hren (še ni dogovorjen s klubom), imajo Globašani le še 11 igralcev. Toda z disciplinirano in borbeno igro želijo Globašani le nekoliko razburiti jesenskega prvaka. Predvidena postava Globasnice: Preitenegger, Dlopst, G. Sadjak, P. Sadjak, Tratar, Silan, Micheu, Kert, Hren (če bo z vodstvom dogovorjen, drugače Sturm), Buchwald, Lipuš 1. razred Labot - Železna Kapla - Namesto Miloša Rusa (je trener vratarjev slovenske državne reprezentance) Je sedaj trener v Že-BenoGer- lezni KaPÜ Beno madnik- Germadnik, ki je v novi trener glavnem vodil tudi Kapelčanov celotne zimske priprave. Razen vratarja Magiča, so v ekipi le še domači igralci, kar je poleg dosege 5. mesta cilj letošnje sezone. Proti Labotu bo manjkal le poškodovani Reinwald (operacija v kolenu), drugače je ekipa popolna. Proti Labotu pa želi doseči vsaj točko. Eitweg - Sele - Trener Travnik ima na izbiro 19 igralcev, postava pa bo odvisna od načina igre. Travnik: „Vprašanje je, če bomo nastopili s tremi ali s štirimi branilci.“ Nasprotnik Eitweg je izvrstno pripravljen, saj je odigral več kot 10 pripravljalnih tekem. Poleg tega so bili pogoji v Labotski dolini bistveno boljši kakor v Selah. Kljub temu želijo Selani zmagati, nenazadnje imajo še od jeseni odprt račun. Takrat so namreč na domačem igrišču podlegli Eitwegu s 4:5. Šmihel - Podkrnos - V Šmihelu pokriva sneg glavno igrišče, zato bodo tekmovali na manjšem, pomožnem, igrišču. Šmihelčani kipijo od samozavesti, saj so dobro pripravljeni in v odlični formi. Proti Podkrnosu se glasi cilj - zmaga, vse drugo je prepovedano. S tem želijo, v boju za naslov prvaka, pomagati Selanom. Dobrla vas - Št. Pavel - „Verjeti moramo v zmago, potem bomo tudi uspeli,“ pravi trener Dobrolčanov Bošnjak, ki je vgradil v moštvo mnogo mladih igralcev. Št. Pavel je neprijeten nasprotnik, kljub temu morajo Dob-rolčani zmagati. Dober štart bo zanj namreč bistvenega pomena, kajti v nasprotnem primeru si bo mlada in neizkušena ekipa le težko opomogla. Podliga vzhod 1. Šmihel/L 15 11 3 1 39:10 25 2. Bilčovs 15 8 4 3 32:17 20 3. Ruda 15 5 8 2 17:14 •5 4. Velikovec 15 7 3 5 28:24 17 5. Metlova 15 6 5 4 20:19 17 6. Mostič 15 5 6 4 21:15 16 7. ASK 15 7 2 6 15:15 16 8. Pokrče 15 3 7 5 23:22 '3 9. Št. Lenart 15 3 7 5 9:13 •3 10. Klopinj 15 5 3 7 12:19 '3 11. Liebenfels 15 5 2 8 18:24 12 12. Globasnica 15 4 4 7 13:23 12 13. Vetrinj 15 2 6 7 13:26 10 14. Žitara vas 15 3 2 10 17:36 8 16. krog (2S./26. marca 1995): Vetrinj Bilčovs. Šmihel/L. - Globasnica, Klopinj - St. Lenart. Mostič - Metlova. Liebenfels - Žitara vas, Velikovec - Pokrče, Ruda - ASK: 1. RAZRED D 1. Vovbre 15 10 2 3 30:16 22 2. Podkrnos 15 8 5 2 36:21 21 3. Sele 15 10 0 5 39:28 20 4. Grebinj 15 7 4 4 22:14 18 5. Št. Pavel 15 6 5 4 34:19 17 6. Labot 15 7 2 6 30:36 16 7. Železna Kapla 15 6 3 6 28:26 15 8. Eitweg 15 4 7 4 27:27 15 9. Št. Andraž 15 2 10 3 25:20 14 10. Frantschach 15 4 5 6 26:25 13 11. Šmihel 15 5 3 7 22:31 13 12. Šmarjeta 15 3 6 6 24:26 12 13. Galicija 15 2 3 10 17:34 7 14. Dobrla vas 15 3 1 11 10:47 7 16. krog (2S./26. marca 1995): Eitweg Sele, Dobrla vas - St. Pavel, Labot - Železna Kapla. Št. Andraž - Galicija. Šmihel - Podkrnos. Vovbre • Frantschach. Grebinj - Šmarjeta: Odbojka: Dob - Gleisdorf 3:0 Prvenstvo 93/94 je mimo - Dob zopet na 3. mestu Kakor sezono prej, je Dob tudi v letošnji sezoni osvojil 3. mesto v avstrijski odbojkarski ligi. Za to pa je bila potrebna zmaga na zadnji tekmi proti Gleisdorfu, katero so Dobljani jasno dobili s 3:0. Trener Golob: „Ker je bil nasprotnik slab, so igralci dali ravno toliko, daje zadostovalo za zmago!“ Kljub temu so videli gledalci nekaj lepih in nav-dušljivih potez, tako da so po tekmi kar zadovoljni zapustili dvorano v Št. Pavlu. V soboto je še občni zbor športnega kluba Dob, nato pa imajo igralci zaslužen odmor. Toda ne vsi. Aleš Jerala tekmuje namreč z ekipo Bled, pri kateri je tudi predsednik, za povzdig v slovensko državno ligo. Sploh pa imajo vsi igralci nalogo, da z individualnim treningom premostijo čas odmora. Kakšno bo moštvo v prihodnji sezoni, trenutno še seveda ni jasno. Gotovo je le, da ostane trener Golob, prav tako legionarja Mlakar in Jerala. Slej ko prej je vprašljiv Schmerlaib. V prihodnji sezoni pa je možna tudi zanimiva varianta, kar zadeva legionarje. V pravilih avstrijske odbojkarske zveze namreč piše, da pridobi legionar, ki tekmuje štiri leta zaporedoma za avstrijski klub, sta- tus domačega igralca. V tem primeru bi Dob v prihodnji sezoni lahko igral s tremi legionarji, kajti Bojan Mlakar je letos tekmoval že četrto leto kot legionar v Avstriji. Kako se da ta zadeva dejansko izpeljati, pa je še nejasno. Vsekakor vodstvo kluba resno razmišlja o tej možnosti. Zvezna liga - moški 1. Enns 10 9 1 27:8 29 2. Sokoli________10 8 2 25:9 27 3. Aich/Dob 10 5 5 16:18 20 4. Kagran 10 4 6 18:21 18 5. Hypo 10 2 8 12:24 10 6. Gleisdorf 10 2 8 7:25 9 13 Sport l/ez SAK s Komendo na Rebrci ni živa le poleti, kadar ima ekipa trenerja Ramšaka tradicionalne letne priprave, temveč tudi med drugim časom. Tako je pretekli ponedeljek vabil župnik Poldej Zunder SAK na tako rekoč „zadnjo večerjo pred pričetkom prvenstva “ ter jim hkrati zaželel uspešen potek prvenstva. Ali bo SAK v tretjem poskusu uspel povzdig v II. zvezno ligo? V nedeljo se za SAK prične vigredni del prvenstva v regionalni ligi-sredina. Po jesenskem delu zaseda 1. mesto, katero z vsemi močmi želi braniti do zadnjega kroga. vakrat - na kvalifikacij-| skem turnirju - mu ni I uspelo, mu je manjkala potrebna sreča. Prav ta potrebna sreča pa bi mu naj bila naklonjena v letošnji sezoni. Za vse drugo je poskrbelo vodstvo kluba ter trenerja Ramšak in Fera. Ekipo sta načrtno in vestno pripravljala, tako da se le-ta veseli zadovoljive telesne pripravljenosti in dobre forme. Tudi prispevek navijačev in pristašev je bil izreden, saj so v najkrajšem času sodobno in brezplačno obnovili trenersko okolje v Grab-štanju. Toda brez koščka sreče tudi najtoplejša slačilnica in najbolje pripravljena ekipa ne more izsiliti naslov prvaka. V nedeljo v Linzu se prične torej tretji poskus SAK. Generalka, v torek proti Korotanu iz Prevalj, pa je žal iz komunikativnih vzrokov izpadla (SAK je menil, da je tekma v torek, Prevaljčani pa so jo nastavili na četrtek). Tako je ostal SAK brez zadnje preizkušnje. Toda moštvo je dovolj izkušeno, tako da ta pomanjkljivost naj ne bi negativno vplivala na pričetek prvenstva. Poleg te- ga je moštvo trenerja Ramšaka v pripravljalnem času odigralo osem tekem ter le enkrat podleglo (proti Naklu). 5 vprašanj trenerju SAK dr. Ivanu Ramšaku Pričakovanja za prvo tekmo? Na tekmi sami pričakujem premoč SAK ter zanesljivo zmago. Kaj bi tvoje pričakovanje lahko preprečilo? Da bi igralci prebolevali gripo, podobno kakor trenutno v Pliberku, ko je pol ekipe v postelji. Tvoja največja skrb? Da bi se igralci sami precenjevali. Opozarjam na jesensko tekmo proti D. Linzu, kjer smo najtežje osvojili dve točki. Na izbiro imaš številčno visok in izenačen kader. Ali ti dela postava preglavice? Ne. Ekipa, ki bo nastopila v Linzu, se je izoblikovala v pripravljalnem času. Rekel bi takole: Ekipa seje postavila sama. Bo SAK tekmoval vigredi napadalno, torej s tremi napadalci? Na prvi tekmi ne. Bilo bi preveliko tveganje. Nastop s tremi napadalci pa je gotovo varianta za tekme na domačem igrišču. Donau Linz - SAK (v nedeljo, ob 15.30) - V jesenskem delu je SAK na tujem sicer premagal Donau Linz z 1:0, toda rezultat bi se lahko glasil tudi narobe. To je tudi svarilo igralcem, da nasprotnika ne bodo podcenjevali. Moštvo bo nastopilo v popolni postavi, zaradi rdečege kartona pa mora to tekmo počivati Blajs (prejel je rdeči karton na predzadnji jesenski prvenstveni tekmi proti VSV). Tudi novi napadalec Pau-Ijtsch še ne bo v moštvu, saj mora najprej preboleti naporne priprave ter se prav uigrati. Ramšak: „Paulitsch še potrebuje čas, pomemben pa bo v odločilnem času prvenstva!“ Predvidena postava SAK: Preschern; Savič, F. Sadjak, A. Sadjak; Wölbl, Sumberac, M. Sadjak, Šmid, Eberhard; Lippusch, Petschenig Zadnjo pripravljalno tekmo proti jesenskemu prvaku podlige vzhod (Šmihel/L.) je SAK jasno dobil s 5:0 (strelci: Pihorner 2, Wölbl 2, S. Sadjak). Pozor navijači! sak se odpelje v Linz v nedeljo ob 7.45 (parkirišče Sienčnik v Dobrli vasi). Kdor želi spremljati ekipo, naj je točen. SAKU__________________________ Trener Kreutz: „Mladi postajajo vedno boljši!“ Razveseljiv razvoj v svoji ekipi opaža trener Miha Kreutz. Njegovi mladi nogometaši izredno prizadevno in redno trenirajo, kar se pozitivno izraža na pripravljalnih tekmah. Tudi novi igralec Lukas Kordesch se je dobro vživel ter je ekipi velika pridobitev. Na vsaki pripravljalni tekmi je doslej zadel vsaj gol. Nedvomno dokaz velikih napadalnih zmožnosti Globašana. Prvenstvo v 2. razredu pa se prične šele konec prihodnjega tedna. Prvi nasprotnik druge ekipe SAK je na tujem Kriva Vrba, ki zaseda mesto v zadnji tretjini lestvice. Kakšne cilje si je zastavilo moštvo? Trener Kreutz: „Posebnih ciljev si sicer nismo zastavili, pač pa bomo skušali ostati neporaženi. Proti Krivi Vrbi pa je upoštevanja vredna samo zmaga!“ Regionalna liga - sredina 1. SAK 14 9 2 3 27:14 20 2. Voitsberg 14 9 1 4 30:22 19 3. VSV 14 7 2 5 26:19 16 4. Marchtrenk 14 5 4 5 15:16 14 5. WAC 13 5 3 5 24:16 13 6. Traun 14 4 4 6 17:29 12 7. LUV Graz 14 6 0 8 16:24 12 8. Donau Linz 13 2 0 11 Doma: 12:36 4 1. SAK 7 5 2 0 15:3 12 2. VSV 7 5 1 1 15:5 11 3. Voitsberg 7 5 1 1 17:11 11 4. WAC 7 5 0 2 22:10 10 5. Marchtrenk 7 4 1 2 8:6 9 6. LUV Graz 7 4 0 3 10:9 8 7. Traun 7 1 3 3 7:9 5 8. Donau Linz 7 1 1 Na tujem: 5 5:19 3 1. Voitsberg 7 4 0 3 13:11 8 2. SAK 7 4 0 3 12:11 8 3. Traun 7 3 1 3 10:11 7 4. Marchtrenk 7 1 3 3 7:10 5 5. VSV 7 2 1 4 11:14 5 6. WAC 7 0 4 3 4:8 4 7. LUV Graz 7 2 0 5 6:15 4 8. Donau Linz 7 1 0 6 9:19 2 Tekme SAK v vigrednem delu: Donau Linz - SAK (v nedeljo, 26.3., ob 15.30) LUV Graz - SAK (v nedeljo, 2.4,, ob 11. uri) SAK - Marchtrenk (v nedeljo, 9.4., ob 17. uri) WAC - SAK (v soboto, 15.4„ ob 17. uri) SAK - Voitsberg (v nedeljo, 23.4., ob 17. uri) VSV - SAK (v soboto, 29.4., ob 16. uri) SAK -Traun (v nedeljo, 7.5., ob 17. uri) Voitsberg - SAK (v soboto, 13.5., ob 17. uri) SAK - Donau Linz (v nedeljo, 21.5., ob 17. uri) SAK - LUV Graz (v četrtek, 25.5., obl 7. uri) Marchtrenk - SAK (v nedeljo, 28.5., ob 17. uri) SAK - WAC (v nedeljo, 4.6., ob 18. uri) SAK - VSV (v nedeljo, 11.6., ob 18. uri) Traun - SAK (v soboto, 17.6., ob 18. uri) ■ Rumeni kartoni: 4 Wölbl (je že pavziral) 3 F. Sadjak, A. Sadjak 2 Pihorner, Eberhart, Šmid, Lippusch 1 Preschern, Škof, Petschenig ■ Lista strelcev SAK: Wolfgang Eberhard 8 Mario Pihorner 5 Hermann Lippusch 4 Christian Wölbl 4 Marjan Sadjak 3 Christian Petschenig 1 Robert Škof 1 Valdi Sumberac 1 14 Jožefov sejem Jožefovo v Dobrli vasi Iz stoletje starega Jožefovega jormaka se je v trgu Dobrla vas razvil pravi sejem, ki je vsako leto po 19. marcu. Letos od petka, 24., do vključno nedelje, 26. marca. Nad sto firm razstavlja in prodaja svoje blago, poleg domačih podjetij, ki imajo z Rutar Centrom več ponudbe pohištva kot cel celovški sejem. Letos bo na parkirišču ob kapelški cesti zabavni šotor PATA-PATA. PROGRAM za petek: 16.00: godba „Werkskapelle Leitgeb“ 16.30: parada gasilcev z oldtimerji 17.30: deželni glavar dr. Zernatto nalije pivo 18.00-19.00 avtogram „Miß Kärnten“ NOTARSKI URAD DOBRLA VAS NOTAR dr. Helmut TRAAR samostan Dobrla vas, 2. nadstropje URADNE URE od ponedeljka do četrtka, od 8. do 12.30 in od 14. do 17. ure v petek od 8. do 12.30 in od 14. do 15. ure URADNI DAN Železna Kapla: vsak petek od 9. do 11. ure; Škocijan: vsako drugo sredo v mesecu od 9. do 11. ure Telefon: 0 42 36/22 40 faks: 0 42 36/28 82 avtomobilov J POSOJILNICA-BANK PODJUNA DOBRLA VAS - EBERNDORF telefon (0 42 36) 20 76, faks 28 70 S poslovalnicami • VELIKOVEC • ŠKOCIJAN • SINČAVAS • ŠT. PRIMOŽ • DJEKŠE k X v centru DOBRLE VASI se priporoča tudi z BANKOMATOM r FREDIS •FACHHANDEL VELIKA IZBIRA VSEH VRST KOLES • SERVIS • NADOMESTNI DELI • ČELADE ZA OTROKE IN ODRASLE • OBLEKE ZA KOLESARJE MANFRED PLIESCHOUNIG Bleiburger Straße 20 9141 EBERNDORF Tel. 0 42 36/32 77 E-HANDEL - KUNDENDIENST - INSTALLATIONEN - VERTEILERBAU BLITZSCHUTZ - SATELLITENANLAGEN - ELEKTRONISCHE STEUERUNGEN UND REGELUNGEN - BLINDSTROM-KOMPENSATIONSANLAGEN 9141 EBERNDORF • Telefon (0 42 36) 22 73 • Fax 27 92 Tožefov sejem Erschein IHR TISCHLER \ MACHT'S PERSÖNLICH Tischlerei / mizarstvo, Ersehen GmbH & CoKG. • HIŠNA VRATA • OKNA • NOTRANJA VRATA • OPREMA • LESENI TLAKI Gewerbestr. 7 • A-9141 Eberndorf • Telefon 0 42 36 / 25 10 • Fax: 0 42 36 / 25 10 - 20 mama AUTOSONDERSCHAU AM JOSEFIMARKT Gerhard GRASCHER Vertragswerkstätte Kundendienst 9141 Eberndorf Loibegg 18 Telefon 0 42 36 / 2666 Fax 0 42 36/2666- 16 B^O'U^T^I^Q^U^E heit M v Celovcu, Goldene Gans, Alter Platz 31 in v Dobrli vasi SCHEIFLINGER Vsem kupcem želimo vesele velikonočne praznike ELEKTRO Installationen, Flandel und Steuerungstechnik Eduard Raduschnig Gösselsdorf Telefon (0 42 36) 21 66 £UDORA\ Z NAMI PO SVETU Was partner za transport + turizem A-9141 DOBRLA WAS Telefon: O 42 36 / 20 1 OO GASTHOF PUCHER /'r A-9141 EBERNDORF Völkermarkterstr. 8 Tel. 0 42 36 / 22 84 Autotel. 0663 / 84 76 21 H H H • Gutbürgerliche Küche mit eigener Fleischerei • Biergarten • Kinderspielplatz • Komfortzimmer • Swimmingpool Mein Zuhause. Meine Bank. Raiffeisenkasse Eberndorf. Die Bank. Dobrla Vas/Eberndorf - Globasnica/Globasnitz AKCIJA ALU-LESTEV Večnamenska lestev 3x8 klinov najmanjša višina pribl. 2,7 m največja višina pribl. 4,2 m 3399^ 2200“ Raztegljiva lestev 2x17 klinov najmanjša višina 5 m največja višina 8,6 m >389^ 2260r Žicovodna lestev 2x17 klinov najmanjša višina 5,1 m največja višina 8,8 m 5675- 2680r 9141 EBERNDORF Gösselsdorf, Köckinger Weg 34 9132 GALLIZIEN Moos 28 - Telefon: 0 42 36 / 22 93 Fax: 0 42 36 / 22 93 - 4 LANDMASCHINEN Lach Josef PUDAB 7,9141 EBERNDORF/DOBRLA VAS Privat Tel. u. Fax: 0 42 36 / 30 96, Mobil-Tel. 0663 / 84 55 28 A DEUTZ KHD FAHR 3 DNI DO 99% POPUSTA! Po nakupu zavrtite kolo sreče-ali bo vaš zadetek 5%, 10%, 50% ali do 99% popusta na vaš nakup, bo določila edino vaša sreča! RUTAR JOŽEFOVO S KOLESOM SREČE SSra