Mlado > mmm>mm ..„.„„,. .............. St. 12. V Liubliam- dne 19 marca 1939 Lojze Zupane 1 FAPIE »Saj resi« so zdaj že vsi hkrati zakričali »Papir naj prične!« Papir se je žalostno nasmehnil in s komaj slišnim glasom zašepetal: »Dragi prijateljčki, kaj naj bi vam zanimivega povedal, ko pa je povest mojega življenja tako dolaa In koli ko žalosti sem srečal v življenju, e!« Toda čevelj je vztrajal pri svoji zah tevi. »Ah,« je dejal, »četudi je žalo stno. četudi je zgodba o tvojem živi je nju dolga, nekaj zanimivega bo le vmes Ti kar govori, poslušamo te!« »Poslušamo te!« so kakor v odmev vsi na mah spregovorili še ostali. 3. Tej vsesplošni zahtevi se je papir moral udati. Ko so vsi tovariši utihnili. je samo še burja motila njegovo tiho pripovedovanje. »Poslušajte torej, dragi tovariši v nesreči,« je pričel razgrinjati pred hvaležne poslušalce svoje življenje »Preden vam bom povedal, kako sem na stal in kako se mi je po svetu godilo, mi dovolite, da vam razložim nekaj o prednikih Eh. saj veste, da se danda nes že vsak rad pobaha s predniki, če so bili le kaj prida in če ie imel svet le kaj koristi od njih . . Res je sicer, da bi jaz sam tega ne vedel, če bi ne slišal tovarniškega inženjerja. ki je nekim šolariem pripovedoval zgodovino papirja To se je zgodilo prav za prav takole: V tovarno za papir so prišli nekoč učenci neke šole s svojim "uči--teljem. da bi si tamkaj ogledali obra tovanje in dognali, kako se izdeluje papir Jaz sem takrat bil že v tovarni Škem skladišču izdelan in sem čakal da me tovarna pošlje po svetu Po ogledu papirnice pa ti prihrume tist' šolarčki še v skladišče Uh. kakšen živžav je bil to! Se danes me bole uše sa, če se spomnim na tisti dan Šolar Čki so hoteli vse vedeti Kar naprej in naprej so izpraševali inženjeria. on pa jim je dejal; »Dragi dečki, zdaj »e nahajamo v skladišču papirnice V tovarniških oddelkih sem vam bil pokazal že vse stroje, s katerimi se izdeluje papir V tem tihem prostoru, kjer ni ropota in kjer me lahko prav vsi slišite. pa vatn hočem povedati nekaj iz Zgodovine papirja, da boste imeli O vsem jasno sliko« Potlej ie pričel govoriti Ah. tako zanimivo je pripovedoval, da sem še jaz prisluhnil...« Kost je pričela sitnariti: »No, povej že, kakšne ovinke pa delaš!« »Počasi, saj ne gori voda« je zašu-mel papir Ko pa je opazil nestrpnost v vseh očeh. ki so bile uprte vanj. se je še tesneje stisnil k cunji, da bi ga ne zeblo in pričel spet pripovedovati: »Ljudje poznajo papir skoraj že dva tisoč let Že Kitajci so ga okoli leta 105 po Kristusu znali izdelovati Se« veda so ta izum strogo čuval' zase In dolgo, skoraj več stoletij, ni izven meja kitajske države nihče ničesar vedel o papirju — — —« Zdajci je čevelj prekinil pripovedovanje »Moj nekdanji lastnik je bil učitelj!« je zakričal z veselim glasom »Mene in mojega bratca je sleherno jutro nataknil na noge ter odšel z nama v šolo. Tamkaj sem se naučil marsikaj Tako sem nekoč tudi ja2 slišal ko ie učitelj pripovedoval učencem da so se Krajci prav zaradi tega obdali s kriškim zidom ker so imeli v starih časih vse polno izumov na so se hali. da bi ostali svet ne zvedel zanje« Jezikava limona je hotela tudi nekaj reči. pa ie brž podražila čevelj: »No. ko si že tako učen in ko se že bahaš, kaj vse veš pa se nauči še mol-iati. da ho papir lahko dalje pripovedoval « Vsi so se nasmehnili tej pripombi. Da bi pa ne bilo prenira je papir brž nadaljeval svojo zgodbo- »No, večno tudi K'taici niso mogli skrivati iznajdbe o izdelovanju papir- ja Leta 610 so Japonci izvohali njih skrivnost, ki so jo hili Kitajci več ko pet sto let ljubosumno čuvali zase. Ja f)onci so papir ponaredili in ga za ma enkost celo izboljšali. In tisto, kar je prej dejal čevelj o kitajskem zidu, tudi ni tako brezpomembno. Kakor hi< tro se je namreč iznajdba papirja raz-vcdela izven meja kitajske države, se je kmalu razširila tudi med druge narode sveta. Tako je znano, da so že zelo zgodaj v Srednji Aziji in Arabiji 2nali izdelovati papir. Na otoku Siciliji, ki spada danes pod kraljevino Italijo, pa so spoznali papir kmalu potem. ko so ga znali izdelovati Arabci. Takrat so Siciliji vladali divji Sarace-ni, vendar so bili oni tisti posredniki, ki so dali povod za zgraditev prve tovarne papirja v Evropi. Ta papirnica je bila zgrajena na otoku Siciliji in sicer v mestu Fabriano. In odtod se je v srednjem veku razširilo znanje o izdelovanju papirja v razne evropske samostane« Limona, ki je bila bolj počasne glave, je vprašala: »Kako si že dejal, da so bili Arabci tisti, ki so prinesli to iznajdbo v Evro* po?« »Da, Arabci,« je potrdil papir. »A- rabci so se namreč često bojevali s Kitajci Od kitajskih ujetnikov pa so očasi izvlekli nekatere tajnosti, ki so ile za zidovi kitajske države že udomačene. Med drugim so se od teh ujetnikov naučili izdelovati tudi papir. Pa ne samo Arabci, tudi Tatari so se od Kitajcev naučili izdelovati papir. In okoli leta 700. po Kr. so razni trgovci in misijonarji bili tisti, ki so zanesli v Evropo, zlasti v Grčijo, navodila za izdelovanje papirja iz vlakenc, ki so jih pridobivali iz cunj ...« »Kaj ne poveš!« se je glasno začudila umazana cunja. »To slišim danes prvič. Torej tudi cunje smo še za kakšno rabo na svetu!« Dvigniila je glavo in se pridela bahavo ozirati okoli. Papir je prikimal: »Kar sem dejal, je vse res. Seveda je bilo takratno izdelovanje papirja še 6ilno počasno in težavno. Minila so 6toletja, preden se je Evropejcem posrečilo izdelati posebne stope za razdeljevanje cunj na vlakence. Te stope 60 bi.le prav za prav predhodnice današnjih strojev za razdeljevanje surovega blaga na vlakna. Takrat so ljudje dejali tem enostavnim pripravam: papirni mlini. Sele polagoma se je izde« lovalcem papirja posrečilo izpopolniti stroje. O praven), strojnem izdelovanju papirja moremo govoriti šele v 12. stoletju Takrat so pričeli v španskem mestu Valenciji izdelovati papir v večjem obsegu V 13 stoletju so znali izdelovati papir že tudi po vsej Italiji. Iz Italije pa se je iznajdba razširila kmal u v Nemčijo, saj so v Raven.sbur-gu že leta 1312 postavili v tamošnji iz-delovalnici papirja prve mline na stope za razdeljevanje cunj na vlakenca, iz katerih papir prav za prav sestoji.« »Kaj pa so to vlakenca?« je kost vprašujoče zategnila. »Govoriš in govoriš, pa vem zdaj prav toliko ko prej« »Počakaj, burja! Vse boš zvedela,« jo je ukoril čevelj. »Pusti ga, naj pripoveduje.« Papir je zašumel v vetru, ki se je lovil in prehiteval preko smetiščne jame. »Ampak, ko so se ljudje seznanili še s tiskom in ko je Gutenberg izumil črke za tisk---« Nu, zdaj je bil pa čevelj tisti, ki ni mogel držati jezika za zobmi. Prekinil je papirjevo pripovedovanje. »Oho!« je vzkliknil, »tudi jaz vem. kaj je učitelj v šoli pripovedoval učencem o Gutenbergu in o tisku. Vem pa tudi, da so ljudje že dolgo pred Gutcnber« gom poizkušali, kako bi tiskali knjige. 2e Babilonci so imeli nekakšne žige, t. j. izrezane črke, ki so jih drugo poleg druge vtiskali v mehko ilovico. Tako so dobili v ilo vtisnjeno besedo. Tisto glinasto testo so potlej posušili na solncu, da je postalo podobno nekakšni opeki. Eh, zgodovinarji, ki vse prevohajo in prebrskajo, so našli že tudi takšne tablice.« Kost se je pričela ujedati: »Eh, tega pa že ne boš trdil, da so bile tiste glinaste tablice že nekakšne knjige. Četudi nisem hodila v šolo kakor ti, dobro vem. kaj je knjiga Knjiga ni niti malo podobna opeki ali glinasti tablici, o kakršni naim pripoveduješ.« ' Upravičeno je jezikala. Potihem jo je le jezilo, da čevelj več ve kakor ona. »Tega tudi nisem trdil,« je čevelj dalje modroval. »Ampak tiskanje z lesenimi deščicami, v katerih so bile izrezljane črke, so poznali Kitajci že v pt-vem stoletju po Kristusovem rojstvu. Na ta način je bilo tiskanje sicer od sile zamudno, toda vseeno so Kitajci prav na ta način že leta 400 po Kr. ti» skali svoj prvi časopis. Kitajski cesar Tin Kuang Tsing je bil tisti, ki je pod- Eiral to delo in časopis so Kitajci lah-o tiskali, saj vam je tovariš papir pravkar povedal, da so znali Kitajci izdelovati že leta 105. po Kr, tudi papir « Čevelj je utihnil Povedal je bil, kai mu je ležalo na duši. Zdaj je prišel Spet papir na vrsto Odkašljal se je in povzel besedo tamkaj, kjer ga je bil prej prekinil čevelj. »Poslušajte me torej dalje,« je šu-šljal. »Dejal sem, da se je papir pričel izdelovati v velikih množinah šele potem, ko je Gutemberg izumil premične črke za tiskanje knjig. Vidim vas, .kako me začudeno gledate in si gotovo mislite, kdo je bil ta Gutemberg. Tudi to vam povem. Bil je Nemec. Ime mu je bilo Johannes Rodil se je v nemškem mestu Mainzu. Kaj, tega natančno ljudje še danes ne vedo. Domnevajo pa, da najbrže okoli leta 1400. To pa zato, ker se njegovi prvi izumi o tiskarstvu omenjajo v zgodovini že leta 1450. Gutemberg je bil to« repj var ,in»btskpz umlhvvv dgovegov rej prvi človek, ki je izumil tisk s premakljivimi črkami« Spet je pričel ugovarjati vsevedni čevelj, ki se je kar naprej postavljal Z učenostjo, katero je pobral v šoli. (Dalje prihodnjič) Atanas Duškov: Povest o me Živela je mati. Imela je edino hčerko. Nekoč je rekla hčerki: »Radka, pojdiva v gozd po gobe« »Pojdiva, mama,« je odvrnila deklica. In obraz ji je zasijal kakor vijoli« ca. Naprtili sta košare, obuli opanke in šl> v gnzd. 1 nm sta se ustavili. Del 'ica Veda in ne verjame: tu kupček, tam kupček gob. Kamorkoli pogleda, (-ovs.>v! same gobe. Stisnjene so druga k drugi. Gledajo se in si šepetajo »Rac'l.ai se. je oglasila velika goba, »še mene vzemi I« »Tudi mene!« je poprosila druga. »Mene! Mene!« je zaklicala tretja. Vse gobe so proseče dvignile glave. Deklica je bila dobra in jim ni mogla odreči prošnje. Skakljala je po gozdu. Obšla je vse gobe Od vsake družine je odtrgala po eno. »Poglej, mama« je zagostolela deklica, »kakšne lepe gobe sem nabrala.« Toda nihče ji ni odgovoril. Ozrla se je — nikogar ni bilo I Zašla je. Ni videla več ne matere, ne poti. In zdaj? Zajokala je. »Mama! Mama, kje si?« Postalo jo je strah. Bila je sama sredi gozda. Tedaj je zaslišala hripav glasek. Ozrla se je in videla: pravkar je stopil iz velike gobe gozdni palček. »Zakaj jokaš?« jo je vprašal. »Kako ne bi jokala!« je odvrnila deklica. »Z mamo sva nabirali gobe, pa secu In ptički sem se izgubila. Kako naj se zdaj vrnem sama domov? Mama pa joče in me išče. Prosim te, palček, popelji me k njejl Vse gobe ti dam!« »Hvala ti, ljuba dcklica! S tabo ne morem Star sem. Noge me ne nosijo več. Toda poslušaj me: splezaj na najvišje drevo. Poglej proti vzhodu in trikrat zakliči. Priletela bo zlata ptička. Povej ji vse. In ona te bo popeljala domov.« Deklica je splezala na najvišje dre« vo. Zaklicala je dvakrat. Ko je baš hotela zaklicati v tretje, je prihrumel vihar. Drevo se je zamajalo. Košarica z gobami se je prevrnila. Kakor hruške so popadale gobe na tla. Deklica je še huje zajokala. »Mama, ojooj!« Tedaj je prišel mimo gozdni kralj Nogaj. Kn je zas .šal žalostno jokanje, jc brž stekel k drevesu. Začuden se je ustavil. Gleda — deklica. Prava deklica. Prava deklica. Žival »Sam bog jo je poslal!« je pomislil gozdni vladar. Zapovedal je, da jo odnesejo v kraljevsko palačo. Ko pa je hote! kraljevski služabnik seči po deklici, je priletela zlata ptička. Tako se je svetila, da jc dvorjan zamižal. Ko pa je odprl oči, deklice ni bilo več. Visoko nad njim je veselo žvrgolela zlata ptička, kraj nje pa je žalostno prepevala druga ptička. Ko je mati zarešila hčerko, je žalostno zajokala. Klicala jo je. »Če bi bila mesec« si je rekla, »bi videla hčerkico in bi šla po njo.« In zgodil se je čudež. Materine besede so se izpolnile. ., Še zdaj vsak večer, ko se zmrači, vzide mesec in išče izgubljeno kčerko Deklica pa sedi na veji. Izpremenje na je v ptičko. ki dan in noč žalostno joka in išče mamo ... (Iz bolg prev. K Špur in St. Atanasov) Gustav Strniša- Stoli Pri Kodretovih so dobili novo opravo. Milanu so najbolj ugajali široki nizki stoli na katerih je udobno pose> dal kakor kak paša in se zadovoljno režal. Toda ti stoli so mu prizadeli mnogo strahu in se je še pozneje večkrat spom nil nanje Ko je namreč neke noči globoko spal. je videl, da so se odprla v spalnico vrata in prikorakala je vanjo ogromna vojska pritlikavcev Drug za drugim so splezali na stole in se vsedli Ko je vstal Milan in hotel sesti tudi on. so se mu jeli pačiti in kar zapodili so ga Ker pa ni miroval, je najstarejši pritli-kavec vzel iz žepa drobno bombo in jo položil na stol ter izginil s svojimi tovariši vred Milan se je bombe strašno bal. Ni si je upal prijeti in je vreči skozi okno. čeprav je bila majhna kot škatlica za vžigalice Preplašen je skril glavo pod odejo in tedaj — »Pok!« Močno je počilo, da je Milan skočil pokoncu in zbudil ter zajokaj in strmel v temo. Tedaj je počilo še enkrat. Deček je menil, da bo skoprnel od strahu Pričel je kričati »Miruj vendar in se ne razburjaj!« se je tedaj oglasil nizki mirni očetov glas. »Očka. pomagaj vendar! Kaj se godi z menoj?« »Nič ni. prav nič hudega! Ta vražji mizar je dal v stole sveže deske in zdaj deske pokajo. No, čakaj, da boš miren poglej!« In dobri očka je vstal in posvetil Milan je žalosten opazil na dveh sede žih široko razpoko »2e jutri dobi stole nazaj Popraviti jih mora!« je še zagodrnjal oče Ln ugasnil luč Milan je pomirjen zaspaL Manica: Izpolnjena želja Prednik valburških graščinskih gospodarjev, baron »X«, se je večkrat po-mudil med svojimi podaniki, tamošnji-mi kmeti. Zanimali so ga pogovori in težnje tlačanov. pri katerih je bil on kot njihov gospodar precej dobro zapisan. Bilo je neke nedelje, ko je baron sedel v vaški gostilni in pil svojo merico vina Pri sosedni mizi so pa precej glasno modrovali trije možaki: stari godec Boltač. potem sosedov hlapec Cene in srenjski pastir Miša. »Vedno slabše je na svetu, zlasti za godce« se smili sam sebi Boltač »Meni starcu bi se prilegla takšna harmonika, da bi igrala kar sama 'n tudi sama izpuščaja denar iz sebe!« »Ti in tvoja harmonika«, se zapači hlapec Jaz bi si pa želel nekaj, kar se res izplača Na primer lepo nadstropno hišo. gospodarsko poslopje in vsaj dvajset glav živine ln polja sto oralov, kajpada!« »Vidva pa visoko letita s svojimi skominami,« se norčuje pastir. »Jaz bi oil pa že zelo vesel, če bi nekdo postavil predme skledo dobro zabeljenih koruznih žgancev. Jej, to bi bil užitek!« In pastir glasno tleskne z jezikom, pajdaša se mu pa zaničljivo namrdneta. Baron, ki je čul ves pogovor, namigne pravkar vstopivši krčmarici in ji nekaj zašepeče v uho. Gospodinja poki= ma in urno odide. Čez kake pol ure pa postavi krčmari-ca pred začudenega pastirja ogromno skledo lepo rumenih, z maščobo prepojenih in z ocvirki potresenih koruznih žgancev. Preden pride pastir do sape, pristopi baron, pokima v pozdrav vsem trem pivcem in pravi šegavo: »Godec Boltač. in hlapec Cene. čujtal Vajinih nemogočih želj ne morem izpolniti. četudi bi vama srčno rad ustregel Pastir je pa v svoji skromnosti zaželel nekaj mogočega in dobil je!a Nato baron smehljaje zapusti gostilno. Medtem ko napravita godec in hla pec zelo kisle obraze pride pastir še!e prav k sebi Ves srečen zgrabi leseno žlico in se po dolgem času do sitega naje slastnega in toliko zaželjenega božjega daru. Jože Grbine: Pomaranče »To mora biti res nekaj čudovitega,« ne pozabiš«, kima teta malemu pripo- dodene mali Rudi. »Na naši šolski ste- vedovalcu. Midva sva bila vsa iz sebe, ni visi slika, ki prikazuje stare Slova- ko sva vdihavala božanski duh našega ne ob onem trenotku. ki so prihiteli morja. Čeprav nisva vso noč nič spala. na svojem pohodu iz ruskih pokrajin na obale morja. Naši prededje, odeti povečini v ovčje kože, so od presenečenja popadali na kolena in vpili: »Morje, morje, morje!« ... Nato so hiteli darovat bogovom, tako so bili pre-sunjeni nad nepozabnim prizorom. »Saj pa res takega trenotka nikoli ker sva btfa na potu, sva brž stopila na ogled Dubrovnika. Pa sva se kaj hitro otresla mesta, čeprav ima obilico zanimivosti. Najbolj je naju mikalo morje in vožnja po širni vodeni ploskvi. Naši novi znanci so nama svetovali, natj se popeljeva z motorno ladjo na bližnji otok Lokrum. Seveda sva jih r ubogala in sva brž pohitela na obalo, od koder vozi skoro vsak čas kaka mo-torka na Lokrum. »O, tudi o tem smo se že učili, da je Otok Lokrum skozi leto in dan ves v zeenju in so redka tista leta, ko bi zapadlo tam doli kaj snega,« meni Hudi. »Da, tudi midva s teto sva bila vsa radostna, ko sva izstopila po kratki vožnji na otok Sicer je kaj majhen — nadaljuje stric — pa je tak kakor paradiž. Naju je najbolj mikal pogled na visokorasle palme in ciprese. Tamkaj rase tudi južno sadje: sinokve in Limone...« »In tudi te le pomaranče, ki sva jih prinesla s seboj, so zrasle na Lokrunu,« pove teta Marjeta. Pa tudi jaz nisem vedefe, da pridelujemo v naši državi pomaranče,« pripomni gospa Roškarjeva. »O, seveda! Na Lokrunu so seveda bolj za parado, kakor za dobiček. Južno dol; v Boki Kotorski pa na polotoku Pelješcu in v ostali soseski, kjer je dovolj zimskega sonca, pa se pečajo kmetia že prav z lepim uspehom in go-je pomaranče, ali kakor jim pravijo doli oranže ali naranče. V Boki Kotorski imajo celo drevesnice kjer goje sadike in jih razpošiljajo vsem tistim ki se hočejo pečati s pridelovanjem pomaranč. Na nekem svojem potovanju sem si v Kotom ogledal tak razsadnik. Presajena drevesca rode že nekaj malega po treh letih Zdaf so začeli uvajati neke japonske pomarančne sorte. ki so preen odporne v naših krajih. kakor ostale vrste pomaranč.« tolmači stric. »Kdaj pa sadovi dozore?« se zanima mali učenjak Rudi. »Prvi zgodnji sadovi so zrel! že ob začetku zime Vendar so zgodnji plodovi še kisli. Kmetje, ki hite z obiranjem greše, ker pride na sadne trge kisel sad. Uvidevni gospodarji pa čakajo z obiranjem Odlašajo ga včasih prav do februarja, da se pomaranče naoiiejo dovolj sončne toplote, ki daje sadu zadosti potrebnega sladkega oku sa Vsako leto se naš pridelek boljša na veliko jezo tistih naših sosedov, ki so nas doslej zalagali s pomarančami Zato pa ie šlo iz ndaše države po vef sto milijonov na leto za pomaranče, ki jih bomo s časom odbržali doma. ker bomo enkrat le morali kriti vso potrebo. Tako kramlja družina, presajena v duhu na naš modri Jadran. Stric Rudi razkazuje slike s pota. Mladi in stari svet sloni ob mizi in opazuje slike ki jih Roškarjevi še nikoli niso videli. Dubrovnik je mesto velike slave in slavne zgodovine Otok Lokrum. majhen, komaj kak kvadratni kilometer obsežen otoček, pa je resničen paradiž poleg Dubrovnika,« pripoveduje stric. Bog vedi koliko časa bi se še sukal pogovor o tem in onem, k one bi uvidevna gospodinja skrbela za zaslužen počitek tete in strica, k ista dopotova-1 aod daleč. »Za nocoj je, otroci, dovolj spraševanja. Teta in stric sta utrujena. Poslovite sc in jim poželite sladak počitek,« reče mati in mladina stori, kakor ji je ukazano. »O, jutri in druge večere pa se ne bomo dali odgnati kar tako«, se zoper-stavlja Rudi. Zdaj je najlepša prilika, da zvemo kaj o morju, ki nas tako mika, a ie daleč in ne moremo sami ajakaj. »Pomalanča pa bo pH meni spanS-kala«. se odreže najmlajši v družini Vsi se zasmeiejo ob skrbi malega Franceljčka, da mu ne bi kdo pojedel sladkega sadu in imenitnega daru... Družina se poslovi in kmalu potem zasnivajo vsi... Franceljček pa stiska k sebi okrogel pozdrav z morja... KONEC Kdo bi rad Imel Mlado Jutro 1938 trdo vezano v obliki knjige za majhen denar Mšlte na opravo »Jutra«. KnnfHrv« nI 5. Jutrovčki pišejo ^■■■HMnMHHnaMBUiiiinnnaaaM Dragi stric MaticI V »Mladem Ju* tru« sem bral Vaš novi natečaj, katerega se lahko udeleže tudi tisti, katerih starši niso naročniki »Jutra«. Vendar Ti povem, da kupim skoro vsako nedeljo »Jutro« ter ga natančno preberem. In tako sem zadnjič zasledil v »Mladem Jutru« Vaš novi natečaj In takoj sem imel odgovor na vsa tri vprašanja, odgovoril bom pa samo na enega. Morda spis, ne bo popolnoma odgovarjal naslovu, kajti jaz nisem videl še mnogo mest v naši državi, toda napisal Ti bom, par skromnih vrstic o mojem rojstnem kraju. Toplice, prelepi kraj! Koliko ljudi je že šlo mimo. ki so videli vso tvojo krasoto, pa se niso zmenili zate Ni im bila mar lepota, v oči so jih bodle e tiste, nizke, temne in mračne hiše. na katere gleda marsikdo kakor na iz vržek človeštva, kajti v njih prebiva suženj svojega dela — rudar Ze iz te-a se vidi. da so Toplice rudarski kraj. plošno mnenje ljudi o rudarskih krajih je: sivo nebo, prepreženo z temno svinčenim dimom tovarn, nizke s slamo krite barake, stisnjene ulice, v katerih se igra kopica bledih raztrganih otrok aH kaj podobnega A nobeden izmed teh se ne ozre v okolico Poglejmo Toplice. Tam pod Vinami, pod lepo belo cerkvijo, ohdano kakor neve*' eta z zelenjem, pod šumečim gozdom Malega Vrha, se nahajajo Toplice. Sredi njih se nahaja separacija. centrala in rudnik, last TPD Očarljiv pogled se pa nudi človeku v jeseni. Toplice so odete z rjavonimenim listiem, zlati sončni žarki poljubljajo dišeče ajdove njive, sliši se žvrgolenie ptičic. ki odhajajo v južne kraje In ravno zaradi teh krasot, mi bo ostal nepozaben spomin na vse to. Najiskreneje Te pozdravlja Rupar Ivan. uč. mešč. šole v Zagorju, Toplice 154. Dragi stric Matici Danes se Ti prvič oglašam v Tvojem kotičku Večkrat bi Ti bil že rad pisal pa sem se bal Tvojega požrešnega koša Sedaj pa ko sem čital Tvoj novi natečaj sem se tudi jaz odločil da se ga udeležim in sicer na Tvoje vprašanje kaj bi rad postal ko bom velik? Sin sem tovarni- škega delavca, ki ne zasluži mnogo in živimo v skromnih razmerah ln si komaj upam reči željo da bi rad postal učitelj, da potem mogel mojim dobrim staršem povrniti ves trud, ki ga imajo z menoj ln da bi mogel poučevati mili slovenski jezik. Da bi potem doživeli združitev vseh Slovanov v eno skupno Jugoslavijo. Edvard Delonst, dijak mešč. šole na Jes. SI Jav. 102. Dragi stric Matic! Danes se prvič oglašam v Tvojem kotičku Odkar se spominjam naročuie očka »Jutro«, toda nikoli nisem imela prilike, da se oglasim Ravno sedaj si nam dal lepo priliko, da se lahko vsak oglasi v Tvojem kotičku, zakaj razpisal si nam taco lahek natečaj in da! tako veliko iz-bero Sklenila sem. da Ti pišem »kaj bi rada postala ko bom velika.a Torej ko bom velika bi rada postala medi-cinka. Moj očka ima drogerijo in je rekel, da je najbolje če bi postala me-dicinka, ker bo moj bratec dobil drogerijo. Hodim v klasični oddelek na realni gimn. v Celju. Za danes dovolj, ako ne boš vrgel mojega pisma v Tvoj požrešni koš Ti drugič kaj več pišem. Lepo Te pozdravlja Vrtovec Breda, dij. I. r. real. gimn. v Celju. Dragi stric Matic! Najbolj mi je všeč Beograd, mesto naše lepe domovine, kjer prebiva naš liuhljeni mladi kralj Peter II. s svojo skrbno materjo prevzvišeno kraljico Marijo. Stana Cchuska. absolventka, Christo-fovega trg. tečaja, Ljubljana. Dragi stric Matic! Danes se prvič oglašam pri Tebi, bojim se pa, da ne bodeš vrgel v peč to pismo na vseeno sem se oiunačil da se udeležim razpisanega tekmovanja. Moja nailiubša igrača je sabla, katero mi je Miklavž prinesel Zelo rad si jo onašem, še raje jo pa vihtim v roki. Kadar se gremo vojake se mi zdi da se me vsi boje. Lepo Te pozdravlja Borut Zalar, učenec 1. r. ij. š. Zavo> dna 39, Celje. Golar Manko: Nela danes Nela danes vlak je iz Ljubljane, puha, piha. grozno tuli. skozi sebe v kuhinjo do shrambe bratca na vozičku vozi. Zdaj že Celje kliče, Zdenko mora doli, vstopi mama: »Kam?« »Oj. v Beograd do očka!« »Ne, tja pojdem raje samal« In že prazen vlak po sobi zopet dirja prav do mraka a zaman na Nelo očka V Beogradu daljnjem čaka. »Kaj se je zgodilo?« vpraša in uJiblje »morda kje se skriva?« teda Ncla v posteljici z mamico o očku sniva. Križanka 1 2 3 4 7 5 ti 8 Navpično: 1. slovensko mesto irreu naše države. 2 grški otok. 3 moško krstno ime, 4. župan v francoščini, 7. spanje Vodoravno: 2 župan v francoščini, 4 grški otok, 5 slovensko mesto izven naše države, 6. moško krstno ime, 8 spanje. King, detektivski pes 15. Ker je bila vsaka minuta dragocena, se je Mulligan takoj lotil loputnih vrat in jih odprl Pokazal se je maj hen, nepreglobok prostor, in na dnu tega prostora je ležala usnjena mošnja. ki jo je Mulligan seveda takoj od vezal. »Saj sem si mislil.« je zadovolj no pomomljal. »Tu imamo torej Wil sonove izginule bisere.« Jimmy se je radovedno sklonil in kakor prikovan strmel v svetle kroglice, ki so bile videti, kakor da bi sijale od znotraj na vzven Toda Mulligan je zavezal mošnjo in jo mirno spravil v žep. 16. »Treba bo gledati, da pridemo odtod,« je menil Jimmvjev stric. »Nepridipravi so gotovo že uganili, da je šlo za lažen poplah « Vsi trije so odhiteli na palubo in so se baš hoteli spustiti v čoln, ko je Jimmy mahoma po« kazal proti kopni zemlji in s prepa-denim glasom rekel stricu: »Kaj nam je zdaj storiti, stric? Glej jih, tamle se vračajo1 In zdaj so celo privlekli iz gošče drug čoln!« To vprašanje je bilo res upravičeno Mulligan ni bil prav nič pomislil na to. da bi utegnili imeti morski razbojniki dva čolna.