, z« «•»•.■• Wto........$0^6 Z* »Am * ' $2,00 Z« hnwuw .........$3jOO V .Naslov a 'fdnutT« fat iprarništr« i«; 10041N. Chicago! Street, Joliet, III. Telefon; 1048; "GLASILO K. 8. K. JEDNOTE" 1804 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. Retara P. tke Weekly in the U«itad State« of America. Uaued every * Wednesday Subscription price: Fer amk« *l> .. $0.96 nwmbtn.......$2.00 Fordu Centri«.'..! $3.00 Telephone 1048 ^- N^jreiji rioeenaki tednik > Združenih driarah. -j ?s '4 ii'l s i Ixhaje Tuhnlirede. » Nnročnin«: OFFICIAL S(L<§> (e) OF THE HLO CARNIOLIAN GRAND Entered a« Second-Cla— Matte* December 9, 1920, at the Po»t ACCEPTANCE F0& MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOB IN No. 1. Štev. 1. J0LIBT, ILL,1 5. JANUARJA w t Mihael Kraker In zopet je posegla neizprosna smrt v vre to pijonirjev naše K. S. K. Jednote. Iz Ana-ootnde, Mont, se nam poroča, da večletni glavni odibornik sobr. umrl naš velezaslužni član in večletni glavni odbornik sorb. Mihael J. Kraker v 52. letu svoje starosti. Bolehal je že «adnjih par let na želodcu, ko-ja bolezen ga je končno spra-i vila v prezgodnji grob. Da bi napisali pok. sobr. Krakerju primeren nekrolog, bi bilo treba celo strani, kajti Krakerjevo ime bo ostalo za vedno z zlatimi črkami zapisa-no v analih zgodovine K. S. K. J. Pokojni Mihael je bil rOjen L 1868 v Jernejevi vasi pri Črnomlju. V Ameriko je prišel še kot 17. letni mladenič, poln upov in nad. Ker je hrepenel po izobrazbi, je obiskoval nekaj časa sloveče St. John's učilišče v Minnesoti, zatem se je pa L 1890 preselil v Anacondo, Mont., kjer je živel do svoje let opravljal | M stražnika in se Te nekaj mesecev pred svojo smrtjo je podal resignacijo vsled opasne bolezni. Na jesen L 1894 je v Anacoffih vdeležil konvencije prišedši iz daljne Montane. Zadnjič je pripeljal s sabo kot delegata tudi svojega starejšega sina. Pokojnik je spadal tudi k raz nim drugim angleškim društvom, ker je bil vedno skrben oče svoji družini, obstoječi iz soproge, 2 sinov in 3 hčera. Poleg teh žalujeta za njim tudi dva tnjegova brata, Matija nekje 7 N. Dakoti in John blizu Sterlinga v HI. Hudo prizadeti Krakerjevi družini izražamo v imenu celega gl. odbora in vsega članstva K. S. K. J. iskreno sožalje. Pokojniku naj bo pa ohranjen najblažji spomin! R. I. P. BREZPOSELNOST ŠIROM DR2AV NARAŠČA. Znižanje plač za 25%.—Nad 2,000,000 oseb brez dela. Kuharice in dekle tudi prizadete. Chicago, HL, 1. jan.^-Nekdaj tako pereče vprašanje domačih poslov se bliža svojemu koncu. Na severnem delu mesta, kjer živi gospoda, so s 1. jan. kuharicam, hišinam in deklam znižali plačo za 25 odstotkov. Njih dosedanja plača je pojprečno znašala od $18 do $25. na teden. Bazne posredovalnice služb New York, N. Y, 3. jan.— Kakor poroča načelnik državne posredovalnice za službe na za-padni 46. cesti, je danes v New Yorku najmanj 100,000 brezposelnih delavcev; veČino istih tvorijo neiskušeni ali navadni delavci izvzemši rokodelcev! To število se bo pa do 15. januarja po zatrdilu tega urada gotovo še zdatno pomnožilo; V označeni urad prihaja vsak dan vprašat za delo okrog 500 moških in 200 žensk. Tudi delo po ramih pisarnah pojema, vsled česar je bilo mnogo klerkov od-slovljenih, ker niso hoteli sprejeti znižane plače. Strogo or-, ganizirano unijsko cliavstvo dosedaj v tem oziru še ni dosti prizadeto, ker razne družbe še niso,znižale mezd. Marei^o izmed brezposelnih delavcev v New Yorku iskreno jeli kakega sneMnega zaasBbfc da bi si pri kidanju snega par " larjev zaslužil. nad Brijan slednji vračal U»df tke Act of Awt 24. 1912 | n^AOT OF OCTOBER 3. 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Y), 192i V?/ VII. Volume VH If. I, j an,—V gTowaeo, se je sino-vse žalosten iflu-da je Friderik ioma ustrelil svoje- AThXlda TeAe ie fT " j 80 ladje v razne Inke. Doslej je poeno v noči domov se obotavljal okrog hiše, ga je Friderik smatral za JKIf na mestu s samo-►godil < žaloigra. Neb. 1. jan.— izgube pri padan-ega zemljišča je tukajšnji farmar Karol Nickle-son danes umoril svojo ženo ter '3 otroke, nato pa izvršil še samomor. Ženo je ubil z nekim liiSvom, otroke je pa zaklal z britvi je ko so spali. % Vsled S cen t MIHAEL J. KRAKER. di, Mont. ustanovil društvo sv. * Jožefa št. 43 K. S. K. J. pri ko-jem je nepretrgano opravljal službo L tajnika; torej celih 26 let. To je pač redek slučaj pri kakem društvu! Ker se je blagopokojm* so-brat M. J. Kraker tudi zanimal Japonci se so vdali. -Washington, D. C. 2. jan.— Te dni je imel kongresnik Kahn iz Kalifornije pogovor z Roland S. Morrison, ameriškim poslanikom za Japonsko. Na-vedemec mu je zatrjeval, da so se Japonci glede antijaponske postave v Kaliforniji pomirili in vdali. Ta postava prepoveduje Japoncem lastovati zemljišče v Kaliforniji. T\ Influenca se ne po vrača. Washington, D. C. 1. jan. -Državni zdravstveni urad je potom »veje preiskave dognal, da se inftuenca take naglo ne pojavi pri oni osebi, ki jo je ie enkrat prestala. Doba ponovne traja več r* *<) Nova iznajdba. Washington, D;' QffijtjkU* Te dni se dete poskušigV v newyorškem pristanišču^ pov sem novo iznajdbo, ki bo veli ^ Zdravilno pivo. Milwaukee, Wis. 2. jan.—Neka pivovarna je naprosila oblasti za dovoljenje varenja pi-jtel v zdravilne svrhe. Prohibi-cijski ravnatelj pa moče tej pri-šnji ugoditi, ker še ni postavno dokazano, je li pivo zdravilno ali ne? za prospeh naše Jednote, se je vdeležil skoro vsake konvencija L. 1898 je bil prvič izvoljen nadzornikom K S. I J. i od leta 1902 do 1905 je Oprav-S^ ljal službo gL Jednotinega porotnika; v ravno ta urad kot predsednik porotnega odbora je bil pokojnik izvoljen trikrat zaporedoma in sicer na XI. Xn. in AMI, konvenciji. Kot predsednik tega odbora je vedno opravljal svojo službo vestno in nepristransko. Iz njegovih poročil na raznih kon-cijah smo posneli, da je pok. Mike dosti spornih slučajev med društvi in članstvom •^am rešil v popolno zadovolj-f nost obeh strank, predvsem pa v korist Jednote. t Na minuli (XIV.) konvenciji Jolietu smo ga zadnjič videli; dasiravno je bil vsled hiranja precej slaboten, se je vseeno Kršilci prohibicijske postave. Syracuse, NT Y. 1. jan.—Dva kršilca prohibicijske postave, Orwill Moran iz Powell, Mass., in Louis Beshenan iz New Yorka sta bila pred tukajšnjo zvezno sodni jo obsojena vsak na $450. globe; poleg tega jim je oblast zaplenila tudi vse žganje in avtomobil na katerem sta prepovedano kapljico prevažala. 84 letni zakom&i par razparo-čen. Indianapolis, Ind. 1. rjan. — Mrs. Louise Sylois 84 letni starki je tukajšnja sodnija dovolila razporoko od njenega tudi toliko starega moža, ki jo je zapustil pred nekaj leti. Sod-nijsM odlok pa pri tem določa, da se navedenka ne sme tekom 2 let zopet T! poročiti. Vojak ukradel $72,000. Baltimore, Md. 1. jan.—Tukajšnja policija in vojaške oblasti so izdale splošno tiralico za 20 letnim mornarjem H. W. Meyersonu, ki je v norfolški ladjedelnici ukradel $72,000. 9000 uslužbencev znanih Pull-manovih tvornic železniških vozov je po svojih zastopnikih obvestilo ravnateljstvo družbe, da so zadovoljni z 20 odstotnim znižanjem plače. Pullma: nova družba bo vsled te nove lestvice na leto prihranila približno $3,600,000. Tekom zadnjih dveh let je označena driižba svojim uslužbencem plačo skoro podvojila. Januarja 1918 je znašala pov. prečna plača $3.85 dnevno, minuli mesec pa $6.77. Na podlagi 20. odst. znižanja, bodd dobivali delavci v tej tovarni povprečno $5.42 na dan. Detroit, Mich., 30. dec.—Velika Fordova tvornica motornih voz je že dne 24. dec. popolnoma ustavila svoje obratovanje; z delom. V teh tovarnah se bo počivalo do 1. februarja. Ker so uslužbenci zvedeli, da ima Ford za tekoče leto ogromno naročilo ilovih vozov (1,250,-000), je ta korak Fordove družbe fca delavce nekaj nepričakovanega. Označena družba je imela v normalnih časih v Detroitu zaposlenih okrog 60,-000 delavcev. Tudi druge tovarne in delavnice v Detroitu so zaprte. Skupno število brezposelnih v tem mestu se računa na 170,000. New Haven, Conn., 30. dec!^ New York, Ne&w Haven in Hart, ford železniška družba bo prihodnji teden zopet odslovila 2000 delavcev vsled padanja to-vorniškega prometa. Ta družba je od lanskega novembra odslovila že nad 5000 uslužbencev. Washington, D. 0., 3. jan.— Posebni statistični urad delavskega tajništva dobiva skoro iz vseh držav neljuba poročila o naraščanju brezposelnosti po raznih tovarnah in pri industrijskih podjetjih. Na podlagi teh poročil je dames v Združenih državah od 2 do 2y2 milijona ljudi brez dela. izbral privatnega tajnika. Marion, Ohio, 31; dec.—Novoizvoljeni predsednik Warren G. Harding bo v svojem uradu Washingtonu obdržal dosedanjega privatnega tajnika Jury B. Christian-a, ml. iz Marion, Ohio. Navedenec je že več let njegov ožji prijatelj in je samo 7 let mlajši od Hardinga. ., Doslej je imel vsak ameriški krmar oso-bito i megli težaven posel, ko je vodil tuj parnik po kanalu do pristanišča, ZaUaprej bo pa to službo opravljal nevidni lad-jin vodja v obliki' električne priprave na sledeči način: Po sredi kanala bo napeljana velika električna žica; ki bo v zvezi s posebno vodilno električno napravo na prednjem de-p parnika. Parnik bo na ta način vedno vozil po sredini kanala v direktivni smeri do obrežja vsled česar bo marši-kako trčenje odstranjeno.* Srečna služkinja. Boston, Mass., 1. jan.—Po-, kojaa' vdova Mrs. Mary Knight je zapustila svoji večletni zvesti služkinji Neži McNevin sko-t ri vse svoje premoženje; poleg tega je zapustila tudi v dobrodelne svrhe £$5,Q00. £ista dtdšeMasve&N; stažkmje-iaaaa pol milijona dolarjev. je mase vojake vlada tega ljudstva morila. Trst, 30. dec.—Bojevanje med regularnimi četami in D'An-nuazijevimi legi^onarji je pre-aehalo nftaulo sredo zvečer, čas «a podpis pogodbe o kapitulaciji Beke je pa določen ma, dahneš. - General GavigKa, poveljnik italijanskih čet v Eeki ter Dal-raaaiji je že izdal svojemu vojaštvu ukaz, -da ne sme. več streljati; ker je reški narodni svet ftdWbril mirovne ponudbe italijanske vlade. Dne 2(8.* dec. se je vršila v Opatiji skupna konferenca, na kateri je reški svet v vseh točkah potrdil rapallsko pogodbo.' Zajedfco so Bečani priznali, da Sfe udajo. Gabrijel D 'Annunsao je vsled tega poraza zelo užaljen, ter jezen. Zdaj se je odločil zapustiti Italijo in se za stalno naseliti s Bvojo izvoljenko v BrazilijL Njegova sedanja nevesta je gdč. Louisella Baccara, znana umetnica na klavirju. Poroka se vrši šele potem ko se "bo D'-Annupzid od svoje bivše žene 80dnijsko Iqcil. * Označena u-livela z An-nunizijem več mesecev v Reki i večkrat je zatrjevala, da rajši umrje, kot pa zapusti Gabriela in mesto. Rim, 1. jan.—Ko je Gabrijel D'Annunzio, poglavar Reke po. Nova postava za nedoletne. San Francisco, Calif., 1. jan. —Dne 1. t. m. je stopila v tem mestu nova postava v veljavo, ki prepoveduje nedoletni mladini zvečer pohajkovati po cestah. Tako ni dovodno izpod 16. letnim otrokom biti na cesti brez spremstva odraslih v zimskem času po 8. uri zvečer, poleti pa pO 9. uri. , Dalje je pre povedano pod 21. let starim mladeničem zbirati se ponoči na cestah v skupinah po 3 ali več. V vsakem takem slučaju bodo poklicani na zagovor sta-riši dotičnih otrok in primerno kaznovani. Ob določenem času bo iz stolpa mestne hiše naznanil večerni zvon, da mora iti mladina k počitku. Ta primerna postava je uvedena že tudi po drugih večjih mestih širom držav. Velika železniška nesreča. Dopisnik iz Clevelanda, O. nam na kratko poroča, da se je na novega leta dan pripetila v ^leyela.n£U na f.flasn™ E»C- da 1 Tvoj (T k^pi tulaci jo,^je^hoS Ud knziscu velika zelezmska ta gvoj korak odhodu pm_ ne^*ecf/ „ . • . slaviti na zelo sijajen način; te- Okoli 3. ure v jutro se je ^ra- ga mu pa itaUjanski general calo z (neke veselice sest mladih Caviglia ni dovolil 6esar Hrvatov godcev, vozeča se v av- j0 je Attnunzio prav kiaveril0 tomobilu. Dospevsi na ono kn- papihal iz Reke žišče, ie pridrdral brzovlak in 1 v vse nesrečneže do cela razme- . ^ dec.-Zadnji cas so šaril. Večino teh žrtev je vzel voditelji raznih strank, o-v oskrbo Tmanislovenfekipogre- foblto narodnjaki m konzerva-bnik A. Grdina, od katerega f1™ ^>ja posvetovanja,^ na pričakujemo kaj več poročil ker nacin> bli°+mo?^e so nam imena teh nesrečnežev Pre^e usPesno rosltl resko vPra" »neznana. >anje IZ Kardinal Gibbons nevarno bolan. Baltimore, Md., 1. jan — Zdravniki kardinala Gibbonsa poročajo, da je ta visoki cerkveni prelat minulo noč dobro prestal in da se dailes že boljše počuti; pač je bil kardinal Gib-bonB predsnočnjem tako slab,da so ga prevideli s sv. zakramenti za umirajoče. Umrljivost v Chicagu. Chicago, DI., 3. jan.—Na podlagi poročila mestnega zdravstvenega urada je lamsko leto v Chicagu umrlo 34,593 oseb, ali za 1282 več kot leta 1919. Prvi dan tekočega meseca je umrlo 40, drugi dan pa 109 oseb. D'ANNUNZIO POPIHAL REKE. Sklenjeni mir naredil konec njegovemu pustolovstvu. Pesnik bo odpotoval-v Brazilijo London, 30. dec.—Iz Rima prihaja poročilo, da je pesnik Gabrijel D 'Annunzio sprejel mirovne pogoje generala Cavi-y glia, poveljnika regularnih italijanskih čet v Reki. Vsled tega dogodka se bo Annunzijevo armado lftgijonar-jev razpustilo in tudi popolnoma pomilostilo. Pesnik D 'Annunzio se je pa odločil za vedno odpotovati v Brazilijo in sicer v aeroplanu. Neko milansko poročilo zatrjuje, da je izdal znani rfeški pustolovec te dni na prebivalstvo Reke sledeči poslovilni manifest: "Jaz sem še vedmo živ in neizprosen, čeravno sem se mislil še včeraj za domovino žrtvovati; bil sem že popolnoma na pripravljen. Danes gem pa svoje mišljenje predrugačil ter se hočem do konca braniti. Svoje življenje sem že večkrat tvegal v moji vojni; vendar ni bilo na mestu ali vredno umreti za tako ljudstvo, ki še o Rožiču ne more mirovati, ko Nekateri izmed teh so priporočali sklicanje izrednega zasedanja parlamenta nc katerem naj zastopniki ljudstva izrazijo svojo tozadevno sodbo; ker je pa prihodnje zborovanje v parlamentu določeno na 26. jan. se* bo o tem tedaj razmotrivalo. Nasprotniki vlade pa zahtevajo resignacijo sedanjega kabineta, ker ni vlada ugodila zahtevam D 'Annunzia. V kratkem bo izdala stranka narodnjakov obširen manifest na italijansko ljudstvo v katerem bo skušala s pomočjo posebnega odbora raztolmačiti pravi sedamji položaj dežele in pomiriti razburjeno ljudstvo. LISTNICA UREDNIŠTVA.. Cenjene tajnike (ice) krajev--nih društev ponovno na tem mestu prosimo, da naj bodo točni pri pošiljanju društvenih vesti in naznanil. Večkrat dobivamo kako stvar za priobčitev šele v torek, ko je list že v tisku, vsled česar jim na noben način ni mogoče ustreči. N Dopisi, ki prihajajo do sobote popoldne v naše roke bodo zanesljivo priobčeni v naslednji izdaji, na vse kasneje dašle se pa uredništvo ne bo oziralo. GLASILO K. S. K. 5. JANUABJA 1921. V IK M Si US Si 9i 9S SflS SffB Si M SR Sli !fli fifi Sli !li Sli Sfi 91 95 SR : Društvena naznanila in dopisi: sklenjeno zato, ker itak večina planov plačuje svoje doneeke ,pri tajniku. Sobratski pozdrav, J. L. Bahorich, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jožefa št. 16 Virginia, Minn. Naznanjam vsem članom tega društva, da so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1921: Math Prijamovich, predsednik; Jurij 2alac, podpredsednik; Josip Jakše,i tajnik; Math Kostainšek, zastopnik; M. Jak-še II. taj. J. Markovič maršal; Nick Jankovich-blag.; Jos^ Vaj-noše; bolniški obiskovalci: Društvo je sklenilo, da plaiča iz svoje blagajne za vsakega člana $2.50 pristopa v centr. bolniški oddelek K. S. K. J., ter s tem postane deležno boln podpore z dnem 1. febr. 1921 pq določilu gi. odbora. Ob jednem je društvo skleni lo, da v bodoče mora vsak član plačati redno vsaki mesec svoje prispevke f do sedaj so nekateri člani odlašali in bili brezbrižni, če je bil asesment plačan redno ali ne, ker je društvo i® blagajne zalagalo take člaiie. V bodoče društvo ne bo za nobenega člana več plačevalo, torej pozor člani 1 Kateri ne bo pla-pal prispevkov, bo suspendiran brez nadaljnih opominov-»Društvo je pristopilo v Centralni boln. oddelek K. Š. K. J. in se s tem popolnoma podvrglo pravilom K. S. K. J. in se bo tudi po istih točno ravnalo, ta-£o glede plačevanja mesečnih ,asesmentov, kakor tudi radi plačevanja bolniške podpore. .Vsak član naj spolnuje svojo dolžnost napram društvu in Jednoti; potem ne bo nobenih sitnosti v slučaju nesreče. Omenim naj še, da je bilo naše društvo v pretečenem letu. na jako dobrem stanju glede bolnikov; v celem letu je imelo ,samo tri bolne člane ter izplačalo podpore $160; vsled tega je tudi blagajna lepo rastla, Horvat in Edward Petrič. 1921. Mihael Hočevar, tajnik NAZNANILO. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Antona Pa-dovanskega št. 87, Joliet, Hb se naznanja, da je imelo gori imenovano društvo svojo glav no, ali letno sejo dne 12. dec ha kateri so bili izvoljeni v od bor za to leto sledeči uradniki: Predsednik Rudolph Kuleto. 1510 N. jCora St.; podpredsed nik, Martin Plut; tajnik, Geo Plut, 712 N. Broadway; blagaj nik, Joseph Horwat v zastopnik Anton Kochevar, 913 N. Bluff St.; zapisnikar, F. E. Vrani char; nadzorniki:» I. Gregor Papesh, II. Paul Laurich, III AAthony ^-Sraj, Jr.; Reditelj. Matthew G rab ri am. Na prihodnji mesečni seji dne 9. jan. se vrši umesčenje novega odbora - društva; člani ste naprošeni, da se polnošte-vilno udeležite te seje. S sobratskim pozdravom,. George Plut, tajnik ga bo lahko na prihodnji seji dobila. K sklepu vam želim cen j. sosestre najlepšo slogo in najboljši uspeh v letu 1921. Dal Bog, da bi zopet vse skuhaj pričakale prihodnje glavne seje, ka-kor to leto, in se tako zadovoljne počutile kot smo se na tej seji vsled velikega števila novo prist oplih Članic tekom leta. Želeča društvu, tako tudi vsem članicam mnogo napredka leta 1921, ostajam S sosestrskim pozdravom, Katherine Mauser, tajnica pikarica Ana Libric, nadzorni-pe, Štefanija Zaubi in Alojzija .Kužnik. Vse članice naj se gotovo vdeležijo društvene seje dne 16 januarja, da bodo zvedele v ka teri razred spadajo glede pla, čevanja asesmenta po novi lest vici. H koncu želim vsem Članom in članicam srečno Novo leto. Mary J. Kužnik, tajnica NAZNANILO. Pozor članice društva sv» Barbare št. 128, Etna, Pa. I Tukaj navajam rekaj važnih novih točk društvenih pravil ki stopijo z novim letom v veljavo: Prvič.—Naše redne seje se bodo vršile zanaprej vsako 3. (tretjo) nedeljo v mesecu in več po starem, vsako 4.,iiede-ljo; to bi bilo prekasnoVker je treba poslati denar na Jednoto najkasneje do 25. v mesecu. rugič.—Članicp/so prošene* da redno~~piihaj£jo na društveno sejo in da točno plačajo.ar sesment. Ako bo članica dolgovala dva (2) meseca, bo tret ji (3) mesec suspendovana iz NAZNANILO. Na glavni (decemberski) ^ ji je društvo "Kraljica Magni-ka," št 157, Sheboygan, Wis., so bile izvoljene sledeče uradnice za prihodnje leto: Mary Brula, predsednica; Mary Sebanz, podpredsednica; ^Mary Prisland, tajnica; Fani Ribich, blagaj ničarka; Alojza 3owhan, zastopnica; Ana Versa j, zapisnikarica; nadzornice: Mary Brezovnih, Mary Falbe Josefa Kušman. Sklenjeno je bilo, di morajo vse Članice udeležiti sake 6 mesečne seje in sicer jt ija in decembra; kazen za ocLotnost je 50c. Iz letnega poročila je razvidno, da je društvo to leto lepo napredovalo, kar bo gotovo tudi zanimalo one »članice, ki so na potnih listih. Nase društvo KŠteje ob koncu leta 79 članic. društva. _ Odbor našega društva za te- jq ~je zavarovanih za podporo NAZNANILO. Odbor društva sv. Barbare Nadalje Vas opozarjam, da odslej zanaprej plačujete asesment za Jednoto redno vsakVbr. 92, Pittsburgh, Pa., poziv-mesec in če kedo ne bode pla- ija svoje članice da dodju na Članoni dr. sv. Jožefa št. 41, Čal asesmenta redno vsaki me-j bu(ju£u sedmicu, koja če obdr-John Vajdetič in Peter Belaj< Pittsburgh,- Pa., se tem potom sec do določenega dne,- bode žavana biti u nedelju 9. janu- za Virginijo; John Simonich za M t. Iron; za Eveleth Jurij O-zanič. . Naznanjam vsem onim članom, ki se niste udeležili glavne letne seje, da $mo sklenili pristopiti v centralizacijo bolniške podpore pri K. S. K. J. Zatorej opominjam vse one II. tajnik; Frank Gorišek, za-člane, ki dolgujejo na asesmen- stopnik; Josip Lokar, blagaj-tu po več mesecev, da od sedaj nik; nadzorniki: Josip Matičič naznanja, da se je sklenilo na minuli glavni seji, da* društvena pravila in vse kar se društva tiče ostane po starem. V ,odbor so bili izvoljeni sledeči: Vas še enkrat prosim da se po John Jevnikar preds., Josipj tem ravnate. Nadalje Vas pro Baši, podpredsednik; John Bo-;sim'in opozarjam da pride na jane I. tajnik, Josip Valenčič suspendan in stem zapade podporo v slučaju bolezni in smrt- nino v slučaju smrti. Ker je to j Dodjite sve, pošto čemu odi-iako važnega pomena zatorej brati odbor za godinu 1921. Sva ara 1921 u 1. uri popoldne. I£oje ne bude, bo platila 50c globe naprej plačujejo bolj redno ker drugače bo Jednota z njimi postopala po svojih pravilih. S sobratskim pozdravom, Joseph Jakše, tajnik." NAZNANILO. Društvo sv. Barbare št. 23 K. S. K. J., Bridgeport, O., je na letni seji dne 12. W. 1920 izvolilo sledeči odbor za leto Anton Hočevar, predsednik; Joseph Berus, podpredsednik; Mihael Hočevar, tajnik J Andrej Hočevar, ti. tajnik; Mihael Gregorčič, zastopnik; Johin Klep, blagajnik; Frank Gregorčič, JosJSimončič, John Berus, nadzorniki; Vid. Legan. Frank Siinončič, ml., zastavonoše; Jos. Berus, maršal; Andrej Hočevar, st. in Martin Le gan, vratarja. Ves odbor je bil izvoljen soglasno. Glavna seja se je vršila v najlepšem redu, kar zna-či, da vlada pri društvu lepa bratska sloga. Upam, da tudi v bodoče ostane na tem potu Odbornikom pa želim obilo uspeha v prihodnjem letu. Josip Jane, Matevž Piki, preds. boln. oddelka, Frank Pugni. Člani so prošeni, da se polno-številno vdeležijo prihodnjo seje. Srečno novo leto! ' •John Bojane, tajnik. društva su odbor iže odbrala samo naše društvo još ne. Ko je su sestre dužne, da* svo-prihodnjo sejo meseca januarja \n dugrovinu podmiridu, da se vsak član sam plačat asesment i)U(ju čiste knjige drugemu od-zaradi premembe da se vsakdo boru predale. NAZNANILO. 1 Iz urada dr. Jezus Dobri Pastir št. 49, Pittsburgh, Pa. Tem potom še naznanja vsem članom, da je bil odbor izvoljen ha minuli seji, katera se je vršila 19. dec. tega leta. In sicer so sledeči: Predsednik, Stephen Rogina; podpredsednik, Mihael Marko-vich; tajnik, Jos. L. Bahorich; blagajnik, Jos, Radovič; zastopnik, George Weselich; nadzorniki: John Kroteč, Stephen Mihelic, John Hajdinic; bolniški nadzorniki; Jos. L. Bahorich. Nadalje se naznanja vsem članom, da je sklenjeno, da se zboruje, od zdaj naprej, dokler društvo drugače ne ukrene v urada tajnika Jos. L. Baho-richa, 5138 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. To je bilo seznam z novim asesmentom za Jety 1921, da bode znal koliko bode njegov asesment znašal. Ob jednem bode tudi vsak prejel -vplačilno knjižico. . Voščim veselo in srečno Novo leto vsem čltnstvu K.S.K.J. S sobratskim pozdravom, Frank Peterlin, tajnik NAZNANILO. Odbor društva sv. Janeza Krstnika št. 60, Wenona, Illinois je sledeči: Josip Oražen, predsednik. Jakob Oražen, podpreds. John Kovach, taj., Box 3 Nick Majhen, blagajnik. Josip Brence„ Josip Krak ar, 'Pozor bratje Kret. št. 60! Seje prvo soboto v mi (žujte se istih redno Pozdrav, John Kovach, tajnik. Box 374, Wenona, 111. sv. Janeza vrše vsako cu. Udele- • v NAZNANILO. Iz urada društva sv. Barbare št. 74 K. S. K. Jednote, Spring-field, HI., se naznanja vsem članom in članicam, da bodo Sa pozdravom za odbor: Marija Mance, tajnica. NAZNANILO. Društvo sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111., je imelo svojo glavno sejo dne 26. dec. na kateri so bile izvoljene sledeče u-radnice za leto 1921: Predsednica, Frances Fur-lan, podpredsednica, Ana Ar-,tač; I. tajnica, Katarina ^lau-,ser, II. tajnica, MarCjkMM-rich, zastopnica, JeraOpeka; ;blagajničarka, Frances Drob-nič, nadzornice: I. Mary Cepon« H. Mary Čelešnik, III. Antonia iMarinlčič; banderonosilke, Mary *Kink, Mary Zalar in Ana Zalar; vratarica, Apolonia Mo-drich. ^ Cenjene mi sosestre goriome-n j enega društva. Opozarjam vas, da se seje meseca januarja zopet vse udeležite, ker na tej seji bo najprvo celoletni račun prebran in druga točka bo pa nova lestvica. Pridite vse. da vam bom zamogla na seji .pojasniti koliko asesmenta bo vsaka plačevala. Dalje tudi glede stenskih koledarjev. Ka tera članica se je oglasila zanj. koče leto je sledeči: • Katarina Protilipac, predsednica, 37 Sycamore St., Etna Pa.; I. tajnica in zastopnica. K atari rta CvitesiJS, 4 Freeport St.; druga tajnica, Ana Novak 59 Sycamore St.; blagajničar-ka, Roža Borkovič, 64 Maple-wood St.; dbornica bolesti, Ana Dragina, 26 R. R. St. S pozdravom, Katarina Cvitešič, tajnica NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Ane št. 139, La Salle, 111., se naznanja, da se vse članice vdeleže prihodnje seje 9. januarja t. 1. n^, kateri bom jaz oddala svoj posel kot devetletna tajnica tega društva. Marsikatera članica se bo vprašala:1 'Zakaj pa nas zapuščaš ?' * Jaz Vam vsem odkritosrčno povem, da se pod takimi okoliščinami, kakor vladajo pri tej fari Človeku gnusi, da bi se trudil v prid društva, ker se društvo Vedno z Bogu posvečenega mesta napada in sramoti. Vam članicam pa priporočam: Zadnji čas je, da obračunate s takim človekom, ki Vam je slovensko šolo zapravil in ki ne spoštuje ni jednega slovenskega katoliškega društva, kateri člani so steber tukajšnje fare. Vsaka izmed Vas mora priznati, da moje delovanje napram društvu je bilo vseskozi odkritosrčno in požrtvovalno, kakor za domače društvo, takq tudi za Jednoto. Vsem sosestram se še enkrat zahvalim za naklonjenost izkazano meni kdt tajnici; ostale mi boste vedno v hvaležnem spominu. Sosestrski pozdrav. Marija Stušek, tajnica, dr. sv. Ane št. 139. m posmrtnino, 9 pa samo za podporo: Bolniške podpore se je izplačalo to leto $293.00. Cisto društveno premoženje ob zaključku leta znaša $1,240.33. Tem potom opominjam nekatere članice, da bi to leto bolj točno plačevale svoje asesmen-5te, in ne delale meni nepotrebnih skrbi in sitnosti. K sklepu voščim vsemu članstvu naše Jednote, srečno, ve* selo in uspešno Novo leto, najbolj pa mojim sosestram. Mary Prisland, tajnica NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Rozalije št. 140 Springfield, 111., se nazna-.nja, da to društvo ne bo pristopilo k centralizaciji. Vse čla -nice; ki se želijo zavarovati za bolniško podporo, naj prestopijo v moško društvo št. 74. Vse tiste članice, ki nočejo pripadati k ženskemu društvu lahko prestopijo v moško; vsaki je to dano na prosto; naše društvo se ne bo združilo z moškim društvom, kakor so nekateri delali načrte. Odbor našega društva za leto 1921 je sledeči: Predsednica, Marija Mlakar; podpreds. Ana Libric, I. tajni ca, Miss Marie Kužnik; druga tajnica Alojzija Kužnik, bla-gajničarka, Antonia Brešan zastopnica Ana Libric; zapis NAZNANILO. Iz urada društva sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa Poživljam vse člane in članice zgoraj imenovanega društva da se gotovo udeleže prihodnje seje- dne 9. januarja. Na tej seji sledi čitanje finančnega poročila, o dohodkih, izdatkih in društvenem premoženju. Pridite in boste lahko presodili, če je odbor vreden hvale, ali graje od strani članstva. Končno želim vsem članom in članicam našega društva srečno in veselo novo leto 1921. Mnogo zdravja, zadovoljnosti uspeha in božjega blagoslova! S pozdravom. Matt Brozenič, tajnik Barberton, Ohio. * Društvo sv. Srce Marije st 1U-K. S. K. J. Barberton, 0. Te dni sem dobila pismo od* naše prejšnje sosestre Mary Kramar iz starega kraja, v ko-jem mi naznanja, da ji je umrla najmlajša hčerka Jožefa Tem potom ji izrekam v imenu našega društva sožalje nad težko izgubo, ki jo je zadela. Om©* njena je bila blagajničarka na šega društva, dokler ni odpotovala v stari kraj v vas Matei* pri Igu, kjer sedaj biva. Jennie Okolish, p: dr. Srca Marije št. 111 \ LISTNICA UREDNIŠTVA ^ Jugoslovan, Pittsburgh, Prav imate! Na oneitk0^ darju so v resnici izpustili &lft" vno mesto Slovenije, našo belo Ljubljano. Menda ni bilo vec prostora zanjo, ali jim P& znana? Pozdravi Ako bi vsaka dekle toliko časa pri ognjišču^ ga porabi pred ogle« postala lahko že v par najbolj spretna kuhi i Povprečno je vsaka tedaj bojazljiva, Če jo koliko je stara. Temelji krščanstva. Spisal Dr. Ivan Svetina. Prva temeljna resnica: DA JE BOG. Dokaz iz glasu vesti. Vse stvari na svetu, velike in male, ži^eln nežive, pričajo, da je Bog, vsemogočen stvarnik in neskončno moder vladar sveta, r Najbližjo in najsijajnejšo pričo bivanja božjega pa imamo v svoji lastni duši, ki je ustvarjena po božji podobi. Ta priča je naša vest. %Grlas vesti, ki nikdar popolnoma ne utihne, govori vsakemu človeku jasno in glasno, da je nad nami ne le vsemogočen stvarnik in neskončno moder vladar sveta, ampak tudi neskončno svet Gospod in zapo-vedovalec, ki hoče ini ljubi samo dobro in sovraži vse hudo; dobro zapoveduje, hudo pa prepoveduje. Iz glasu vesti hočemo danes izvajati tretji dokaz za prvo temeljno resnico svete vere, da je Bog. 1. Vsak človek, cigar dušne zmožnosti so pravilno razvite, se jasno zaveda, da je razlika med nravno dobrim in nravno zlim dejanjem, med pravico in krivico; in vest mu nalaga brezpogojno dolžnost, delati to, kar je spoznal za nravno dobro in kar zahteva pravica, ter varovati se nravno zlih del in vsake krivice. Vsak ve, da je n. pr. zvestoba, ali hvaležnost, ali resnicoljubnost nekaj dobrega in lepega, nasprotno pa, da je nezvestoba, nehvaležnost ali lažnjivost nravno zlo in nekaj grdega. Ako dela proti temu zunanji spoznanju, vest brezpogojni ^brega od huidega in v kate- kršiti, more ga celo zaničevati in sovražiti, a vest se tudi pojem oglaša: obsoja zlo dejanje, obsoja tistega, ki je dejanje izvršil. Tega se zaveda zločinec zlasti v robnih trenutkih življenja, ko se pomiri strast, ki je glas vesti morda nekaj časa (dušila, pa ga ni mogla zadušiti. Včasih zločinca vest tako peče. da se sam zglasi sodni oblastii . Ako bi si bil človek nravni zakon sam dal in bi bil glas vesti zgolj njegov glas, bi mogel zakoh tudi sam izpremeniti} kadar bi hotel, in vest bi mu ničesar ne očitala, ako zakona ne bi izpolnjeval. Ajjko kdo sklene kaj takega, česar storiti ni dolžan, potem pa se premisli in ne stori tega, lahko ohrani (popolnoma mirno vest. Drugače pa je, ako prekrši nravni zakon 1 b) Tudi ičloveška družba ni dalarne nravnega-zakona, ne vesti, .ki zapoveduje ta zakon izpolnjevati. Imamo sicer tudi človeške zakone, a ti zakoni so prvič v raznih človeških družbah, v raznih krajih in v raznih časih zelo različni, nravni zakon pa je povsod in vedno isti; drugič je nravni zakon pred človeškimi zakoni in nad njimi. Vsa človeška družba in vsaka člo veška oblast je odvisna od nravnega zakona. Njeni zakoni morajo biti v soglasju z »ravnim zakonom Ako mu nasprotujejo, sodimo, da so krivični. .Vest more sicer človeška družba z vzgojo vzbuditi in njeno sodbo izbistriti, a dati vzgoja ne more ne vesti, ne drugih duševnih zmožnosti. c) Še manj ko človeška družba more nezavedni zunanji svet, ki ne razločuje AT.Agrr/1 K. 8. K. JKPNOTE 5. JANUARJA 1921. ^ nemu cesarju in'kralju, nobene-.postal cesar, od prave vere odi gubil prestol, moral v pregnan- Sr.Cerkev-vveke so-* vražena, v veke zmagovita. na- in čudežno rast. Iz kf&o ne znatnih početkov se je razvila ta sedaj tako ogromna, tako čudovita ustanova, največja orga /Ps.117) moramo vzklikniti, če ?eno Katarino Oragonsko služb, češ, da so preomejeni in u 7. V i*1 drugo deklico, mlado premotrimo sv. Cerkve pocetek dvorjakinj(f Ano Bole^ za ^ no. Tega Cerkev storiti ni mo gla in ni smela, ker bi se pre grešila zoper svojega božjega nizacija vv Si zgodovini'. In kar Vf^.0™^ je najčudovitejše, razvila ae ne d?> * * ** 121vlJe. 8 8t4ovanj«n ^tf ^ ,sveta", kakor ga imenuje uo .... r spod, ampak proti volji sveta, ob nasprotovanju, ob sovraštvu in preganjanju tega sveta. Čudovito je to: toliko je cerkva na svetu: protestanska, anglikanska, pravoslavna, meto ditovska, puritanskaT mohame* danska, budistovska, ni jih mo ■■ goče našteti, ker jih je skoraj uča, da je pot v nebesa ozka, te L^r s^n« A mido nreveliko >zavna m trnjeva, ker je to bese obsoja njegovo dejanje. Vest je sicer lahko različn pri raznih ljudeh in celo pri Astem človeku more biti ob raznih časih različna, toda le v sodbi, katera dejanja so nravno* dobra in katera so zla. To je umevno, ker človeška pamet, ki sodi posamezna dejanja po nravnem zakonu, ki vsakemu človeku zapisan v srce, ni nezmotljiva, kakor se tudi sodnik, ki sodi dejanje toženca po pisanem človeškem zakonu, v rasodbi lahko zmoti. V tem pa se vjemamo vsi ljudje, da j. treba glas vesti poslušati in delati to, kar smo po vesti spoznali za dobro, ter opustiti to, kar smo spoznali za zlo. Ako bi se tudi katerikrat motili v sodbi, ali je kako dejanje dobro, ali ne, za nas velja to, kar nam veleva glas vesti. ^ x Vest je neposredna oznanje-valka nravnega zakona, ki do bro zapoveduje in hudo prepo veduje in je zapisan v naše src* 1 ter združen s človeško naravo, tako da tudi neverniki, ki ne poznajo božjega razodetja in i niso nikdar slišali deset božjih zapovedi, vendar vedo, da je treba n. pr. Boga častiti, starše spoštovati, da je greh ubijati, krasti, po krivem pričati itd. Sv. apostol Pavel uči: "Ako neverniki, ki (razodetega) zakona nimajo, to po naravi izvršujejo, kar je po zakonu, so ti. ki takega zakona nimajo, sami 'sebi zakon; oni kažejo, da je delo zakona zapisano v njih srcih, ker jim o tem priča njiho-» va vest." (Rim. 2„ 14—15.) 2. Vprašajmo pa sedaj: Kdo je zapisal nravni zakon v naša srca in odkod glas vesti, ki nam veleva ta zakon izpolnjevati naj nam bo lahko ali težko, prijetno ali neprijetno? a) Človek sam si nravnega zakona ni dal in glas vesti ni * zgolj njegov glas. Zakaj nra-vni zakon je nadčlovekom in i glas vesti vsakemu človeku na laga dolžnost; da se mora te-tf mu zakonu brezpogojno ukloni ti. Glas vesti odmeva sicer v naši duši, a duša ga nima v svo-V i i oblasti. Ker ima človek svobodno voljo, more sicer delati proti vesti, nravni zakon more rem ni svobodne volje, ki je prvi pogoj nravnosti, biti vir nravnega zakona in glasu vesti. Ker se torej zadostni razlog za neovržno resnico, da ima človek nad seboj nravni zakon in v svoji duši glas vesti, ne nahaja ne v človeku samem, ne v zuinanjem svetu, ostane edino možno, da je ta razlog v nad-svetnem bitju, ki gospoduje nad naravo in nad vsemi ljudmi, in to bitje je Bog. • £z božjega uma in božje volje izvira nravni zakon, v človeški vesti pa odsevajo žarki tega zakona. Sv. Bonajventura pravi o vesti: "Kar govori, ne govori od sebe, ampak v božjem imenu, kakor poslanec, ki oznanjuje božji ukaz." 3. Kake nauke za življenje naj izvajamo iz tega premišlje vanja? a)» Bodimo vodno pozorni na glas vesti in ravnajmo se zve-,sto po njem. Prava vestnost je največja hvala, ki se more izreči o človeku na zemlji. Vesten Človek je natančen in točen izpolnjevanju vseh svojih dolžnosti. Ne sluti greha, kjer ga ni, hitro pa ugleda, kje bi mogel biti zares. Nevarnost se skrbno umika ter odločno stopa po pravi poti. Trudi se za to kaf je najlepše in najvišje, da bi bil z nravnim in krepostnim življenjem vedno bolj Bogu podoben, in ako ostane stanoviten, je večjega blaženstva gotov. b) Varujmo se, da se ne po-greznemo v brezvestnost, ki je popolno jiasprotje prave vest nosti. Noben razvit in dušev no zdrav človek ne more biti "brez vesti" v tem pomenu, da ne bi imel nikake sodbe o tem kaj je nravno dobro" i*n kaj je zlo, kaj je prav in kaj ni prav in da bi se ne zavedal dolžnosti, varovati se hudega in delati dobro; toda lahko kdo živi, kakor bi bil brez vesti. Proti-vestna dejanja navadno povzročajo, da vest vedno bolj o* topi in grešnika tudi po hudem dejanju le malo ali nič ne peče. Taka brezvestnost izvira iz hu« dobije in vodi v nove hudobije, nazadnje pa v pogubo. (Za "Glasilo K. S. K. J. pisal Ksaver Meško.) ' Po Gospodu se je to zgodi l> in je čudovito v naših očeh mu mogočniku tega sveta na padel/ Ta sicer učeni vladarjstvo na otok Elbo, kako se je ljubo ne. Cerkev je rajši pusti-1 je dobro spoznal, da z ognjem vrnil, spet Vladal 100 dni, bil la, da je odpadel angleški kralj in mečem krščanstva tudi on ne spet premagan, odstavljen, odpeljan v dosmrtno pregnanstvo na samotni, kameniti otok. Sv Henrik VIII., ki mu je bila ven-1 bo uničil. Zato je hotel to ve-dar hvaležna, ker jo je branil (ro ljudem pristuditi. Cerkvi proti Lutru; rajši je pustila, da .odvzame vso svobodo. Odteg-1 Helena, kjer je videl le morje je potegnil v razkol zaseboj vso'ne duhovnikom vsakršne do krog sebe, nebo nad seboj in je Anglijo nego bi mu dovolila, da'hodke. Izključi kristjane iz lahko premišljeval, 1 1 bi zavrgel svojo postavno poro visokih šol in vseh državnih jasno določil in zaukazal: "Kar je Bog združil, tega Človek naj ne loči" |Mat. 19, 6). Druge vere puste svojim vernikom široko pot za življenje široko in gladko jim skušajo naipi*aviti stezo v nebesa. Katoliška Cerkev je vedno učila in brez števila. A čudo preveliko nobene teh mnogoštevilnih cerkev ne sovraži svet tako srdito proti nobeni se ne bori s tako ynemo, s tako silovito vztraj nostjo in s tako zagrizenim strupenim sovraštvom kakor proti naš}, prosti katoliški cerkvi. Odkod ta nenavadna prika zen, ta na prvi hip skoro never jetna resnica! Prvič od tod, ker je med res nico in lažjo vedno nasprotstvo-večen boj. Ker je v naši cer kvi resnica in sicer samo v naš cerkvi, v vseh drugih pa zmota ali zavedna laž, ni drugače mogoče, nego da laž resnico sovra ži in preganja. Sam Božji Zve ličar je svoje učence in v njil vse svoje vernike namenoma in izrečno opozoril, da bo tako njega so sovražili in preganjali ker je učil resnico in pravico kakor so m Tako staro je kakor Cerkev sama. Le po glejmo zgodovino sv. Cerkve! Prvi sovražniki sv. derkve so bili sovražniki njenega božjega Ustanovitelja Gospoda Jezusa Kristusa farizeji in pismarji Tako daleč so sli v svojem so vra^tvu, da so Kristusa Gospoda pribili na križ in ga v grob položili. Šele ko je bil v grobu, in so grob zapečatili, so si oddehnili: "Zdaj je te novota-rije konec!" A kaj se zgodit Tretji dan vstane osovraženi in umorjeni Kristus s častjo in močjo iz groba,—Prezgodaj so se veselili grobokopi. Življenje Kristusovo pa je predpodoba zgodovine sv. Cerkve, njenega trpljenja, njenih zmag. Skozi vsa stoletja sta se vrstila v tej zgodovini veliki >> druge cerkve'so se prilagodile petek—časi ponižanja sv. Cer- in se prilagodijo v svojem učenju vsaj kolikor toliko željam in zahtevam svojih vernikov in kve iu zmagoslavja sovražnikov Kristusovih — in velika nedelja! časti zmage in čast dajo njih življenju vsaj deloma sv. Cerkve. prosto pot. Katoliška cerkev tega nikoli iji storila, storiti ne more. Ona edina je ostala v vseh časih, v vseh krajih, v Od L 97 do 117 je vladal o-gromno rimsko cesarstvo cesar Trajan. Temu je pisal eden njegovih namestnikov: "Gos-vseh razmerah in okoliščinah pod, \malu ne bo več ne duha pri vseh narodih, proti visokim ne^luha o krščanstvu."—A jn nizkim enaka, Bogu, ki jasno j, ko se je cesar veselil tega govori: "Nebo in zemlja bosta ^sporočila, so pristopali njegovi prešja, moje besede pa ne bodo ^najjbldžji sorodniki h krščan prešle" (Mat. 24, 35), in sebi^st zvesta, dosledna si v vseh svojih naukih, v vseh svojih zahte- etjem stoletju, od 1.284— 305 je vladal mogočni Diokleci-vah. Zakaj njen nauk je nauk jan, rodom priprost Dalmatinec Kristusov. A Kristus je isti včeraj in danes in vekomaj" (Hebr. 73, 6.) Torej tudi "na-iik njegov isti včeraj in danes v Soloni ob Splietu doma, ki se je s svojo jekleno vztrajnostjo in vojaško zmožnostjo povspel ;na cesarskU^e&tol. Proti kon in vekomaj, včeraj in danes injcu njegoyega vladanja so tako vekomaj veljaven in neizpre- .strašno/livjali zoper kristjane^ Ja- V srednjem veku je butal ob skalo sv. Cerkve s svojo trdo in napuhnjeno glavo odpadli menih Martin Luter. "V Živi je nju sem papeštvu kuga, po smrti bom njegov pogin," se je ši-rokoustil v svojem napuhu. O kako se je zmotil tudi ta nesre čni mož. Cez tri in pol stoletja (umri 18. svečana 1546) že tro hni Martin Luter v grobu, pa-pestvo pa še živi in uživa ugled in ljubezen širom sveta. Tudi brezbožni Francoz Vol ter se je lotil z vsem udom in strupom svoje pokvarjene duše sv. Cerkve. "Ne morem več poslušati tega govoričenja: dvanajst ubogih ribičev je ustanovilo Cerkev. Jaz hočem svetu dokazati, da jo lahko uniči en sam mož." Pa ni dokazal tega. Pač je smešil Cerkev vse življenje, pač je stoterim in tisočerim iztrgal iz^srca njih vero, onesrečil jih tako časno in večno. A ko je ležal L 1778 na smrtni postelji, je kričal in vpil po katoliškem duhovniku, pa ga ni dobil. Milost božja, ki jo je £azil z nogami vse življenje, ga ni več slišala. Padel je nanj vogelni kamen in ga zmlel.' 1 ! ' • Tudi najmogočnejši vladar novega časa, Napoleon I. je prišel, omamljen po svojih velikih zmagah, boj zoper Cerkev. Ker papež Pij VII ni mogel in ni maral biti igrača v rokah cesarjevih, ampak se je držal zvesto in vestno naukov Kristusovih, je dal cesar 2. svečana 1808 zasesti Rim. Poniževal je papeža na vse mogoče načine, treščil je pred njim na tla mozaik predstavljajoči cerkev sv. Pe tra v Rimu, češ: "Tako bom razbil to tvojo sv. Cerkev." 5 nestalna je sreča, vaksna pena je poizemeljska slava in moč, a kako trdno stoji sv. Cerkev, katere poglavar se je 24. maja 1814 slovesno vrnil nazaj v Rim in ga je vsa Italija pozdravljala in slavila, kot mučenika in svetnika, kot vidnega namestnika Tistega, ki je govoril: "Ti si Peter—skala—in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala" (Mat. 16, 18)—kaj bi j> torej premagal le en človek najsi je res tudi najmogočnejši mož sveta. • • • O prijatelji, kakor v vseh ve-kih, butajo ob skalo sv. Cerkve tudj. dandanes nešteti sovražni-ki sirom svetu, tudi v nasi do movini. Butajo z besedo in e pismom, z Zaničevanjem, zasra-movanjem, s pohužšanjem, z vsem svojim dejanjem in neha-to—zaradi njih, kjer bo tudi njem.—Obžalovanja vedno je nanje padel kamen in jih zmlel ne zaradi nas in zaradi sv. Cerkve. Mi smo mirni, ker vemo da te skale podrli, niti las premaknili ne bodo. Mi smo mirni, ker vidimo in vemo, da je bila cerkev v vseh vekih sovra-žena in preganjana, a tudi v vseh vekih zmagovitna in bo taka vse veke do konca dni. Mi smo mirni, ker imamo obljubo in tolažbo Sinu božjega: "Ne jbojte se, majhna čreda, zakaj vaš Oče je izvolil dati vam kraljestvo" Luk 12, 32) in "glejte, jaz sem pri vas vse dni do konca sveta" (Mat. 28, 20). menljiv." Velika skrivnost ka-toliške cerkve je v tem, da svojih naukov in nikdar izpreme nila," je ravno preteklo leto iz» javil protestantski pastor dr G. Boenig v Newarku, N. J. Luter, ki je govoril in učil svoj naiik, ne nauka božjega, je lahko govoril: "Le pogumno greši, pa še bolj pogumno, še bolj močno veruj!" Vedel je, da bo to ljudem in njih popačeni volji po godu, da bo to njih strastem prijalo, njih vest u-mirjalo in božalo. A Cerkev, ki govori in oznanja besedo bo žjo, tega učiti ne more. Nobo da sp ^agani že vriskali: ^Saj jih nič\eč ni!" Od samega veselja so postavljali mogočnemu .valdarju spomenike z napisom: "Cesarju Dioklecijanu, ki je iztrebil krščanstvo." Na Span-^kem so še našli take spomenike. O kaj se zgodi?^ Sledi mu cesar Konstantin, ki se da ,sam krstiti in proglasi tako^ zaničevano krščanstvo za državno vero (1. 373.) V 4. stoletju je šel v boj zoper krščanstvo Julijan, Odpad nik imenovan, ker se je zaradi starega očeta Konstantina hli nil kristjana, pa je, brž ko je IZJEMEN USPEH IN POSEBNA PONUDBA. Trinerjev stenski koledar s 15 zemljevidi evropskih držav in njihovimi novimi mejami je pokazal izboren uspeh. Njegovi geografični podatki ugajajo vsakemu odjemalcu Tri nerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina, ter drugih neprekosnih Trinerjevih zdravil; vsakdo pravi, da je ideja tega koledarja dobro pogode-na; vsled tega smo jih razposlali. pol milijona iztisov. Ako bi ves koledarjev papir skupaj podolgem zložili, bi to znašalo razdaljo 790 milj kakor je razdalja med Ohicagom in Wash-ingtonom. Zdaj prihaja družba Joseph Triner z novo, po sebno ponudbo: Kadarkoli dvomite o kaki zemljepisni ali zgodovinski točki* obrnite se na nas 2n. Dr. Vojan, znani veščak v zgodovini in zemljepisju vam' bo na pismo z veseljem in brezplačno odgovoril. Pišite na: Joseph Triner Company 1333— 45 So. Ashland Ave., ChicagO: HI. ~ (Advertis.) KAKO SE UČITE ANGLEŠKO Vzemite v roke angleško knjigo ali Časopis, beležnico (note book) in Angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano besedo poglejte v besednjaku, kako se iuliia je dal papeža celo vreči fg°von m kaj pomeni; zapisr K, Ko ga je trpin na te neznane besede v belezmk m t r sv. Petri izobčil iz sv večkrat ponovrte. V par me-stoiu . i :aflQ Jsecih boste imeli lep zaklad an- Cerkve ne ^ "^ gleškib besed, katerih bi ne da-norčeval: "Zaradi papeževega S dolarjev. Cena be- rok. kaj ^e zgo J Napol. ^^^^ on gre z ogromno armado na "J » Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Istotako lahko naročite za $1.-25 Zormanove pesmi, ki bodo ugajale mladim in starim. Rusko. Dasi se izogibajo bit ke, izvabljajo cesarja in njego vo vojsko vedno globlje v Rusijo. Nastane strašna zima, in vsa Napoleonova vojna je sredi ■neizmernih ruskih planjav. In glej, tedaj padajo Napoleonovim vojakom od prevelikega mraza resnično puške iz rok Znano je, kako je Napoleon i* AGUTTEAJTE ZA K 8. JEDNOTO! Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Stovenske Katoliške Jedcrote r Združenih državah ameriških. 1004 N. Chicago St Uredništvo in apravništvo: t Telefon: Chicago 1048. ' JOLIET, ILL. Naročnina: Za člane, na leto . I... .........................................*.$0.96 Za nečlane ...........................................................$2.00 Za inozemstvo ................j.«....................................$3.00 OFFICIAL ORGAN r * of the 1 GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St OFFICE: . . Telefon: Chicago 1048. JO LIET, ILL. Subscription price: v, For Members, per year......................*........................$0.96 For Nonmembers ..................................•...........'.......$2,00 For Foreign Countries..............................................$3.00 Stališče Hardingove administracije glede 7 prehibicije. Ko se je lansko leto meseca avgusta v Ghicagu vršila narodna konvencija republikanske stranke, je bila kmalu zatem objavljena njena platforma, oziroma glavna prenredba postav, katere misli uvesti ta znana velika in stara politična stranka G. O. P. (Grand Old Party). Razni volilci so zaman iskali v tej platformi kake določbe o morebitni prememibi prohibicijske postave osobito še potem ko so republikanci pri novemberskih volitvah tako sijajno znuu gali. Eni so se tolažila z izboljšanjem te postave; drugi, da bo ostalo vse po starem in zopet drugi, da mam bodo "suhači" še bolj navijali strune. Nihče ni vedel kaj pozitivnega ker so se repnblikanci tega perečega vprašanja bolj ogibali. O tej zadevi prihajajo še le sedaj bolj podrobna pojasnila iz Marion-a, Ohio, kjer živi novoizvoljeni predsednik Warren G. Harding. Vodje republikanske stranke pred vsem zatrjujejo, da bo Hardingova administracija vpoštevala zloglasni 18 amendment, vendar ne tako natančno kakor je bil dosedaj uve-ljaven. Harding zatrjuje, da se mora v tem oziru splošno željo in sodbo ljudstva vpoštevati. Ako bi ne bilo ameriško ljudstvo s splošno prohibicijo več zadovoljno, naj se Volsteadov zakon ovrže, oziroma izboljša, da bo zopet dovoljena prodaja pivk in mehkega vina. c Sedanji podpredsednik Marshall'se je nedavno izrazil, da je bilo pri glasovanji prohibicijske postave izmed kongresnikov dosti takih, ki v resnici maso te postave odobrovali, a so vseeno glasovali zanjo, ker tedaj še niso znali če so vsi njih volilci proti prohibiciji, ali za. Zdaj, ko je splošna suša že nad leto dni v veljavi, se je vsak kongresnik in senator lahko sam prepričal, kako sodi ljudstvo o tej postavi; torej bo lahko sleherni pri morebitnem zopetnem glasovanju volil iz skušnje na podlagi ljudskega mnenja. Vobče se govori v političnih krogih, da bo prohibicijska postava ovržena že pri prihodnjem zasedanju meseca marca letos. To smemo upati vsled tega, ker pride dosti novih takih kongresnikov v zbornico, tako tudi senatorjev, kateri niso veliki prijatelji suše. Vse kaže na to, da mam bodo zopet dovolili pivo ter lahko vino; žganju je pa enkrat za vselej odzvonilo, kar je tudi prav in umestno. Nedavno je novoizvoljeni predsednik "Warren G. Harding nekemu uradniku zveze temperenčnikov o tej zadevi-sledeče pisal: * ** •**■ ■ ' * Naša vlada je zastopniška vlada, katero določa večina na voliščih, ali potom postav, narejenih po zastopnikih ljudstva. Vsled tega nima noben urad nase administracije -pravice ovreči želje ljudstva. Jaz sem odločno nasproten zopetbi uvedfli prodaje opojnih pijač; zoper to točko bom vedno z vso silo delovali Prijatelji suše vedno naglasa jo, da se mora izraz "opojna pijača" pravilno tolmačiti. Vprašanje kaj ravno je "viška*' je vrhovno sodišče že večkrat rešilo; vse označbe so natanko povedaine v Volsteadovi postavi. Dostavek (amendment) k tej postavi pa lahko uveljavi izdelovanje, prodajo in uživanje piva ter lahkega vina. t j Zopet napram nekemu drugemu sovražniku prohibicije se je senator Harding že po izvolitvi sledeče izrazil: , "Jaz sem v tej zadevi mnenja, da naj isto rešuje in dol6ča ljudstvo. Zvezna vlada sama nima nikake pravice delati za ljudstvo postavo, ki mu morda ni po volji. Prihodnja vlada torej ne bo vpoštevala tako stroge prohibicijske postave, kakor, je sedaj v veljavi; to postavo se lahko izpremeni v toliko, da bo zopet dovoljena prodaja piva in mehkega vina." == Kako je slabo delovali* današnja Zveza narodov, lahko raz-vidimo iz nestopnih podatkov: Lfeidorska konferenca dne 11 feb. 1920. 1.) Zavezniki so zavrgli določbo, da se mora vse krivce vojne izročiti, dasiravno je bilo to odločno v mirovni pogodbi zahtevano. y 2.) Zavezniki so odobrili točko, da nemškega kajzerja ni treba izročiti svetovnemu tribumali ali sodišču poslanikov. 3.) Zavezniki so dovolili (podaljšanje okupacije levega renskega brega. 4 4.) Zavezniki so opozorili Nemčijo, da mora se pred 10 julijem 1920 Mižati svojo armado na 100,000 mož. Isto se bo šele čez čas izvršilo. 5.) Zavezniki so 24. febr. odobravali trgovsko pogodbo z Rusijo. Francija je temu nasprotovala trdeča, da se ne sme stopiti v diplomatske zveze z Rusijo, dokler sovjetska vlada ne plača državnih dolgov bivše Rusije. 6.) Zavezniki so sosednim ruskim državam svetovali, da naj živijo v mira t San Remo konferenca 19. aprila 1920. 1.) Zavezniki so Nemčijo opozorili, da mora vojaštvo v ruhrskem okrožju razorožiti. 2.) Opozorili so jo na izročitev 1,600,00 ton premoga vsak mesec. * 3.) Nemčija je obstojala na tem, dar se ji dovoli 200,000 oboroženih mož v policijske svrhe.; 4.) Zavezniki so posvarili Nemčijo, čemu še ni svojih mirovnih pogojev izvršila T Prošnjo za povečanje armade na 200,000 mož ji je bila odklonjena. ' ' 5.) Rajmond Poincare, predsednik,komisije za odškodni no je odstopil ker so ostala vsa svarila Nemčiji brez uspeha. 6.) Navzlic pogodbi v San Remo je Francija meseca marca okupirala ruhrsko ozemlje. Prva .konferenca v Hythe 15. maja 1920. 1.)^ Francija in Anglija sta določili, da se mora pogodba izvršiti brez vsake modikacije. % 2.) Francija je privolila v določitev skupne vojne odškodnine. * 3.) Zavezniki so naložili Nemčiji 120, bilijonov mark v zlatu kot vojno odškodnino. 4.) Francija ni dobila pri vojni odškodnini nobene pred- Žolčni kamen. (Spisal Dr. Jos. V. Grahek, vrh. zdravnik K. 8. K. J.) Dne 17. maja so francoske čete zapustile ruhrsko nosti. * 5.) ozemlje. Druga konferenca v Hythe 20-21 junija. 1.) Veščaki so določili svoto o plačilu vojne odškodnine na podlagi poročila iz Spa. 2.) Zavezniki so pomovno posvarili Nemčijo, da mora znižati svojo vojsko samo na 100,000 domobrancev. Konferenca v Bruslju 2-3 jnlija in konferenca v Spa 5. julija 1.) Določba vojne odškodnine. Nihče ni z njo zadovoljen 2.) Zaveaniki so Nemčijo opozorili, da še sedaj ni izvršila mirovnih pogojev. 3.) Zavezniki so ukazali Nemčiji, da mora odpraViti prisilno vojaško službo. m 1 4.) Belgija je dobila prednost pri vojni odškodnini. 5.) Zavezniki so zahtevali od Nemčije izročitev 2,500,000 ton premoga na mesec; ako ne, bo morala premog plačati po dnevni ceni. ■H 6.) Zaključek komference s splošno zmago Nemcev. Tretja konferenca v Hythe 9. avgusta. Izjava zaveznikov, da priznavajo neodvisnost Poljske. Anglija je Francozom obljubila, da bo šla Poljski na Dosedanji uspehi Zveze narodov. Pred nekaj tedni smo priobčili na tem mestu poljudno razpravo o Zvezi narodov z vsemi važnimi točkami. Povedali smo, da je bila znana verzaljska mirovna pogodba podpisana dne 28. junija 1.1919; v moč in pravo veljavo je pa stopila 20. jan. lanskega leta. Ves svet je obračal svoje oči v delovanje Zveze narodov. Mislili smo za trdno, da bo bas ta zveza rešila najbolj pereča svetovna vprašanja v svrho dosege stalnega miru. Zal pa, da je bilo skoro vse njeno dosedanje delovanje le bob ob steno, ali navadna igrača. Zveza narodov je novorojeno politično dete, ki ima povite roke in noge* da se ne more razvijati. Lahko bi tudi rekli, da je ista samo na papirju, v praksi je pa še nepoznana. v V tako kratkem času se je vršilo že 12 konferenc Zveze narodov s skoro popolnimi (neuspehi. Po znanem dunajskem kongresu L 1815, ki je določil konec Napoleonovih vojn, se je vršila tekom 6 let samo 7 konferenc; seveda bolj uspešnih. , 1.) 2.) pomoč. Anglija je svojo tozadevno obljubo prelomila. Francija je vsled tega sama poslala na Poljsko svoje generale in municijo, da je ustavila prodiranje boljševikov. . Verzaljska konferenca 4. septembra. 1.) Vojaška pogodba je bila podpisana »ne da bi isto potrdil vrhovni svet zveze narodov, kakor v pravilih te zveze določeno. Francija in Belgija sta podpisali medsebojno defenzivno pogodbo. 2.) Francija je svetovala Belgiji kako naj nastopi pri tir-jatvi odškodnine. % Aix-Les-Bains konferenca 12. septembra. • 1.) Pogodbe se morajo izvršiti v duhu moderacije napram premagamim silam. 2.) Italija in Francija naj pripoznata neodvisnost Poljske. 3Pogodbo iz Sevres se mora natanko izvršiti. - 4.) Francija in Italija lahko po svoji volji delati glede pripoznanja sovjetske vlade na Ruskem. 5.) Francija je Italijo obvestila, da pripoznava vlado gen. AVrangla. 4 6.) Francija je dala Italiji proste roke v zadevi rešitve jadranskega vprašanja. Obljubila ji je tudi poslati 200,000 delavcev, ki bodo pomagali v Italiji pri gradbi porušenih mest in vasi. Finančna konferenca v Bruslju 23. sept p , 1.) Teden dni trajajoča konferenca in govori brez uspeha. 2.) Na tej konferenci se je pokadilo za $14,000 vrednosti smodk (na državne stroške!) Druga londonska konferenca od 27. nov. do 3. dec. 1.) Francija in Italija sta zavrgli Sevres pogodbo. 2.) Amglija in Francija sta zavrgli trgovsko pogodbo z Združenimi državami glede distribucije petroleja v mandator* nih državah. 3.) Grškemu kralju Konstantinu se dovoli povratek na Grško, da prevzame zopet vlado. 4.) Zavezniki odobravajo trgovsko pogodbo med Združenimi državami in sovjetsko Armenijo. 5.) Francija zahteva od Anglije nekaj popusta pri premo-gu. Anglija je to zahtevo odklonila. , 6.) Francija odobrila trgovsko pogodbo z sovjetsko Rusijo. . • Skupni pregled uspehov teh konferenc. 1.) - Nemčija še do danes ni plačale vojne odškodnine. 2.) Nemčija še do danes ni utišala števili troji 3.) Anglija zahteva poipolem pregled in ponovno ratifika cijo verealjske pogodbe. Bolezni vsled žolčnega kamna so najbolj podvrženi debeli ljudje; deloma tudi ženske, ki so dosegle že 40. leto svoje starosti. Malo je bolnikov,-ki trpijo vsled te bolezni, kojim je natančno znan vzrok kako je žolčni kamen nastal, in kake so posledice te bolezni? Lahko bi trdil, da tega ne ve niti 12 oseb izmed 100. Žolčni kamen (gall stones) se pojavi največkrat vsled želodčnih meprilik, ali bolezni vsled neprebave in strupenih plinov v želodcu. Pravega vzroka navedene bolezni zdravniška veda še do danes ni dognala; vendar trdijo veščaki, da nastane žolčni kamen vsled vnetja žolčnega mehurja. To bolezen si lahko večkrat nakopljemo tudi vsled raznih drugih vzrokov: ako se premalo gibamo, ali če premalo hodimo, ako ^tno leni, ako se preveč redimo, ali uživamo preveč maščobe, svinjetine, ako smo nezmerni pri jedi; želodcu in, žolču tudi dosti škoduje novo-dob(na opojjna pijača "moonshine". Vobče bi lahko trdil, da se bo take osebe morda prijel žolčni kamen, ki ne polaga dosti pažnje na svoj želodec. To kamenje se nahaja v žolč-nem mehurju ležečem pri sredi na desni pod prsno kostjo. Kdor ima to bolezen, čut} v prsih bolečine, pa tudi ne v tako veliki meri. Vsak tak tilnik je pač čmeren in sam sebi nadležen. Bolečine občuti če je oni del zatekel, ali če se hudo pritisne nanj. Žolčni mehur naraste v ta- poštnine. Za ravno isto pošiljamo te koledarje tudi Jugoslavijo. Opomba: Ako želi društvo kaj papirnatih ovitkov (tuibes) za razpošiljanje, so isti na prodaj pri: The Gerlach, Barklow Co., Joliet, 111., kjer je bil ta koledar tiskan. Upravništvo "Glasila K. S. K. 1 Jednote" 1004 N. Chicago St. Joliet, IIL POPRAVEK. V št. 52 priobčenem naznani-! lu drjištva sv. Srca Jezusovega št. 70, St. Louis, Mo., je bilo* vsled pomote stavca izpuščeno in zamenjano ime I. tajnika označenega društva in sicer je bil prvim tajnikom soglasno izvoljen sobr. Josip Pošek, 3918 Oregon Ave., St. Louis, Mo.; drugim tajnikom je bil izvoljen sobr. Rudolf Grabrijan. Toliko cen j. članstvu označenega društva v blagohotno naznanilo. Uredništvo "Glasila K.S.K.J." AHILOVA PETA V ITALIJANSKI OBRAMBI NA JULIJSKIH ALPAH. Italijanski generali sede lepo komodno v svojih uradih in pred seboj imajo raztegnjen zemljevid "odrešenega" ozem-Ija^. ki ga kar neprestano pre-gledavajo, predstavljajoč si bo. dočo vojno z Jugoslavijo. Potem pa objavljajo svoje pomi-slike in kažejo hibe v obrambi, postavljeni proti Jugoslaviji No. nekateri so že naveličani strategiškega študija, pa krat-komalo trde, da je vse lepo v redu na Julijskih Alpah, češ, kaj si bomo sedaj belili glave z defenzivnimi načrti, saj ne bo I . I I I jutri in tudi pojutrišnjem še ne kem slučaju tako kot obe vaše:vojne z jugosioveni# Drugi pa pesti skupaj, ter vsebuje po nekaj do več sto kamnov v različni velikosti; nekateri izmed teh kamnov so debeli za polovico kurjega jajca.g Mijnuli teden smo operirali neko žensko, ki je imela nad 400 takih kamnov; pri operaciji neke druge žene poprej smo pa # našli samo 7 žolčnih kamnov; nekateri izmed teh so bili lešnikove velikosti. Ako niso ti kamni predebeli, se lahko iste odvaja skozi črevesje; v nasprotnem slučaju je pa tre-' ba iste odstraniti potom operacije. • Kdor zanemarja to bolezen, mu žolčni kameni lahko pretrgajo žolčni mehur, nakar nastane gnitje v trebuh? a rak; vse to pa človekr x>vi.. jča gotovo smrt. Kako se bg&djte te neprijetne bolezni? Za to naj vam velja sledeči nasvet: Pazite vedno na svoj želodec, da bo v redu; da se dosti premikate in ne vživate preveč mastnih jedil, osobito "mesečine"; pijte čisto vodo!. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Naročajte krasne stenske koledarje K. S. K. Jednote. Naznanjeno je bilo že na tem mestu, da smo minuli teden razposlali vsem starim tajnikom (icam) zahtevamo število prvih krasnih stenskih koledarjev K. S. K. J. Društvom, ki niso sporočila zahtevanega števila koledarjev, smo jih tudi razposlali. Ako jih katero društvo še želi, naj nam to sporoči, ker jih je nekaj preostalo. Prepričani smo, da je vsakdo, ki ima ta koledar že v rokah, ž njim zadovoljen, kajti ta koledar je v resnici krasno delo in primeren za vsako hišo. Ve-yo na Reki ali vpa v neposred likost koledarja je 18x10 pal cev; sredino koledarja krasi u-mestna in pestra nabožna slika v več barvah, kako Jezus blagoslavlja otročiče. . Kdor želi še posebej kak iztis stenskega koledarja, naj nam dopošlje 15c v znamkah za pokritje tiskovnih stroškov in skušajo biti stvarni in dosledni v svojih izvajanjih glede vzhodne obrambe. General Ben-civemga podaja med temi naj-razločnejše in najdoslednejse svoje obrambne in napadne misli. Priobčil je članek, v katerem se bavi z obrambo na Julijskih Alpah po rappalskem sporazumu: Branik na Julijskih Alpah se deli v dva dela; severni od "vrat Italije" in južni. Severni z važnimi komunikacijami med Ljubljano in Gorico je iz-borno utrjen. Meja na tem delu teče bližje Save kakor Soči in tako že mogoč dostop v gore-njo savsko dolino brez zaprek. V južnem delu se vleče Snežni-kova barijera, ali d očim na severu Idrijski hribi in trnovski gozd dajejo globino in se dviga hribovje drugo za drugim, ni tega pri Snežniku. Res je tudi tu globina, ali samo v po* gorski verigi. Snežnik ne pada proti dolinam, ki vodijo k Savi, marveč proti pogorskem terenu, kjer številno pogorje, paralelno s Snežnikom, izpol-nuje 80 kilometrov prostora med grebenom Snežnika in tokom Save. Tako bi se vsaka ofenziva s Snežnika takoj ustavila' z naravnimi obrambnimi črtami. Barijera Snežnika je sicer frontalno jako močna in brez nje bi se morala vsa obramba Julijske Benečije postal viti ob Soči. Ali ta barijera ima svojo Ahilovo peto, ker ta barijera me sega do morja in tako je med hribom Snežnikom in morjem prava trouee, odprtina, po kateri tečejo vsi komunikacije med Reko in Trstom; tu bi začela nasprotnikova armada obkoljevati Snežnik z južne strani. Zato bi mo^ rala imeti Italija svoje vojašt- «nem zaledju in zraven tega bi morala biti Dalmacija london-' skega pakta njena posest.Reka bi dala taktično, Dalmacija pa strategično zaslombo. Ker je Dalmacija odpadla, bi potrebo, vali celo črto Snežnika do morja ali otoka Krk in Rab, s ka-(Konec na 5. strani 6. stolpec.) M.AfiTT/1 K. S. K. JEDNOTE 5 JANtJABJA 1921 Ustanovljena v Jolietu, Jolietu, 2. aprila 1894. Inkorporirana državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. J ' GLAVNI URAD: JOLIET, ILL., Telefon 1048. od ustanovitve do 1. decembra 1920 skupna izplačana podpora $1,897,03650. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St, Joliet, I1L I. podpredsednik Matt Jerman, 332 Mich. St. Pueblo, Colo. IL podpredsednik John Mravintz, 1107 Haslage Ave, N. S. Pittsburgh, Pa Glavni tajniki Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. , Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Johet, Hi Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, III Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibef 620—10th St., Waukegan, I1L Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, I1L Martin Shukle, 811 Ave. 14A", Eveleth, Minn. John Zulich, East Worcester, N. Y. John Germ, 734 Moffat St Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet 111. POROTNI ODBOR: Martio Tezak, 1201 N. Hickory St Joliet 111. Geo. Flajaik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. " John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. • PRAVNI ADBOR: - Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, III John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": , Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL Telefon Chicago 1048. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče «e Jednote naj se poiiljajo na Slavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. & K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet IIL DAROVI ZA VOJNE SIBOTE XIV. izkaz. (Nova kolekta). Eev John Trobec, Rice Minn. ...............$15.00 Društvo sv. Jan. Kifct. št. 143, K.S.K J., Joliet HL, Nabiralec Steve G. Vertin: Darovali: J. P. Joliet, Hl.$ 2.00 Steve G. Vertin........1.00 - J os. M. Grill............ .50 Teter Rogina ............50 Joseph Avsec ml.........W M. Standohar..... .......50 Matt H. Rogina..........50* John Kochevar..........50 John Avsec............ .50 Frank Papež............50 W. J. Vertin.............50 M. H. Vertin.............50 Jakob Buthala, Riggs, Ia. 2.00 Stefan Stukel, Riggs, Ia.. 1.00 . Slani dr. sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J. v Pittsburghn Pa., nabralo na decem-berski seji............ 5.05 Skupaj..........$31.05 Iskrena hvala nabiralcem in darovalcem! Josip Zalar, gl. tajnik. Drevored. Po zafMrih f goriškega prijatelja oficirja. Dolg drevored se je raztezal od hiše mojega očeta doli proti .železniški postaji. V vrsti kakor v tla vkopani vojaki so stali debeli kostanji, čuvajoč cesto, kipečo visoko iznad travnikov, braneči šetalcem in nam kratkohlačnikom porednežem v tfavnike na obeh straneh ceste — izprehajalci so vestno sipo-štovali resnobne čuvaje, mi mali živosrebrniči manj; saj je bil v tistih letih ves svet nas, ves naših kipečih, lačnih, z vsemi vetri letečih misli last, naši tudi travniki, če je tako zahtevala igra, ali če smo se sprli, zla* sali, in se je ta oni poskusil rešiti z begom, a mi drugi za njim počez in podolž po travnikih, da smo ga vjeli in je bila naša pravda rešena z ravsom in kavsom, s pestmi in z zobmi in z velikim, velikim krikom Seveda sta sledila temu epilogu nisem mogel nikoli, poje li to v postelji sami, v blaznici,v podzglavju, ali poje v daljnih daljah, v nevidnih, neustenih: komaj slutenih prostornostih vsemira in se pesem skozi tišino noči preliva semkaj tako u-blažena in skrivnostna, da mora pasti najprej na posteljo, na stvarnost in bistvenost, da jo je vobce mogoče.slišati. Ko sem se naveličal poslušati, sem odprl oči in jih uprl,v okno. Kakor krmezljivo, napol oslepelo oko je bilo okno v taki noči. V drugih nočefi je bilo jasno in svetlo, razprto na široko da je srebrna mesečina bila v mogočnih tokih v izbico , Strmel sem v okno, in zaade-lo se mi je nenadoma, da se jej, dolga roka stegnila skozi okno in se me mehko dotaknila. In ne samo zdelo se mi je, jasno in razločno sem slišal, kako me je ppklicalo: "Pridi!" Zgrozil sem se v prvem hipu-Nato sem začutil čudno, napol toplo, napol ledeno slast: hrepenenje, da bi videl tajne in ču da, ki se goečem se vršičku, krilili z rokami, raz-mahovali napetolična bela krila, pozorna kakor nežna koper na, klanjati se na vse strani prav kakor igralka jahačica, ki sem jo videl v cirkusu—nikdar nikoli v življenju še nisem videl nič lepšega in čudovitejšega. Včasih se je vsa igrajoča družba spustila v tek doli čez travnik, prav kakor mTdeca veSkrat. Vsi beli so ^postali tedaj travniki, kakor bi se kuhala megla iz njih. Z neba pa je vsa začudena strmel^, luna in je pila toliko svetlobe na svet, da je vse tornilo v ti preblešče-či sijajni, in me je skoro peklo v o& kakor ob vročem julijskem opoldnevu. A v nekaterih mesečnih nočeh je bil ves svet miren in negiben, ves oledenel, ves zaklet. Ne ena senca ni vzrastla nikjer iz zemlje, ne najmanjšega življenja ni bilo med kostanji. Le mleko mesečine je neslišno curljalo med vejevjem in listjem na cesto in na travnike. Tako velik je bil ta mir v prirodi, tako čudežna tihota, da je nehote uspavala in ami zadremal ob oknu, z glavo naslonjen ob hla dno steklo okna... Čudno je bilo, kadar je div jal zunaj vihar in je tepel uhal in klapovuškal kostanje, da so trepetali kakor kaznovani otroci, plašno odmikali glave, ječa-li in vpili. Zamislili so se mi včasih v srce, Pal bi na kolena, prosil nevidne moči, besne- obraza, ne jim poznal imena, niti namena in pomena. Vznemirjen in zavzet sem strmel za njima, napenjal ušesa, bil ves eno samo napeto uho kakor lovski pes, ki sluti v bližini divjačino, a je še ne vidi in ne ve kam naj plane. Zatrepetal sem v čudni nerazjasnimi grozi in slasti, ko je kratek, poltih, v hipu proti volji odtrgan smeh ali vzkrilk planil iz nevidnosti kakor da je začivkala iz spanja splašena ptičica. Razsrdil bi se v takih hipih: "Kaj hodijo tako, tako...!" V pesti sem stisnil roke, zagrozil v mrak, v njega skrivnosti-zločine in sladkosti. Druge krati me je vsega objelo kakor tople, do bridkoslad-ke bolesti stiskajoče me roke— hrepenenje; "Tudi jaz bi šel tako... tako..." Zajokal bi, tako sem hrepenel in trpel in nisem sam vedel po čem da hrepenim, zaradi česar da trpim. Prišel pa je večer, ko sem sam stopal pod skrivnostno šumečimi kostanji prvič za njo. Šel sem kakor v neznano, svečano svetišče, s strepetom in .strahom in z nikoli okusano slastjo v srcu... Od tedaj sem ljubil drevored kakor nikoli do tedaj... A to je bilo v poznejših letih Izza otroških let pa se spominjam kaj živo še nekega jesenskega ptfpoldne. Naš stari učitelj da je prestar, preslaboten, so rekli, pa smo dobili drugega, mlajšega in novodobnejšega. Starec pa je odhajal, selil se v svoj rojstni kraj. Koncem oktobra je bilo, noči hladne; s slano kaznovane. Ob jutrih je Bilo na cesti pod kostanji na debelo nastlano rumenega listja. Takega hladnega jesenskega dne, polnega mrzlote in simrti so peljali učitelju na dveh vozovih njegovo siromašno bogastvo na postajo. Učitelj se je zamudil še pri nas in naših starših, ki smo se na cesti še v poslednje poslovili od njega Ko so drugi odšli, sem stal vlak,' sem pozdravljal slednja drevo, kakor prijatelje in brata, poslavljal se od slednjega kakor od očeta in dobrotnika Se iz železniškega voza sem strmel nazaj tja na drevored in na hišo domačo za njim, da mi je v hipu odrezala, kakor bi se bila spustila bliskoma temna .zavesa pred me, hiša ob progi vso tisto lepo prostranost, vso dolgo, drago alejo. Le poezija drevoreda je pletla v srcu dalje svoje povesti in peBmi, spomine in sladke nade. preluknjani obok kostanjev, strmeč za odhajajočim starčkom. Stopal je počasi, s težkimi, skoraj drsajočimi koraki —nikdar ga nisem videl do te- če v zraku: "Prizanesite jimTjaz ge na cesti, ob vhodu pod saj vidita, kako trpe!" Včasih' pa se je srd viharja zajedel tudi v moje srce, vsega ga zastrupil in razvnel. Stiskal sem pesti, goreče v srdu, opravičenem kdaj po kaki malenkostni zgodbi ali nežgodi, ker nisem mogel splezati na kalk kostanj, ker sem si razčesal obleko pri plezanju, ker me je starejši, močnejši tovariš n^tepel ob njem, drugekrati v povsem neopravičenem otročje samovoljnem Pa sem klical vetru: "Tistega stri! Tistega vrzi ob tla kakor je dolg in visok, vsega ga pohabi in zmlej!"— Ko sem odraščal kratkim hlačam, sem se zanimal bolj ne-£0 za drevesa za tiste, ki so ao-dili pod drevesi. Zanimale so me mlade služkinje in pestunje/ vozeče v vozičkih, polnih belih blazin male otroke, vodeče de-co na izprehod. Zanimale so me njih svetle obleke, njih klici otrokom, če so zaostajali, se oddaljili predaleč; zanimal me je njih mladostno veseli, zvonko-zveneči smeh, kakor bi se kotalili tolarji po gladkem kamenju, njih mehki, medeni obrazi. Zanimali so me starci, šetajoči po parku počasi in iztežka, kakor zelo utrujeni; posedajoči na dolgih klopeh, brcajoči s palico listje pred seboj, pišoči v pe-sek ali zroci zamišljeno nekam daleč, vedi'Bog kam, v samo večnost morda. Zanimali so' me; mlade dvojice, v mraku stopajoče v tajne sence kostanjev, izgubljajoče se med kostanji kakor v temačni ladji dremotskega gotskega svetišča. S široko odprtimi očmi sem strmel za dvojico. Vedla sta se za roke, stiskala se tesno drug k drugemu in šla kakor v skrivnostne halje, ^ ki jim jaz še nisem videl ne oči ne Ko sem se vrnil iz vojnih blaznosti in iz apokaliptičnega kaosa vjetništva v pametni svet, v domovino, sem, vozeč se domači postaji naproti, ostr-mel: drevoreda ni bilo več!, Ko sem stopal proti domu sem videl, kako so travniki ob cesti — le-ta je bila zaceljena in upravljena — še vsi razriti, vsi. ranjeni od topov in granat. Tudi kostanje so zlomile kroglje in granate. Doma sem izvedel, da se je ona, ki sem jo vodil nekoč ob tistih večerih v skrivnosti drevoreda, omožila... V mraku sem šel skoraj večer za večerom v drevored. In ponoči, ko sem ležal že ure in ure brez sna, ko sem si že ure in ure mučil srce s tuhtanjem in ugibanjem,, sem vstajal in sem šel doli v drevored. Ko sem hodil samoten po trdi, samotni cesti, se mi je često-krat zazdelo, da iz »zemlje gori in plamti in govori: Gore gni-joče korenike brez usmiljenja pomorjenih kostanjev, planite v črno noč v hrepenenju po življenju in v srdu nad zločini, izvršenimi na njih. In iz globoko zevajočih ran matere zemlje da brizga topla kri in vpije v nebo: "Maščuj! Maščuj!" In da iz rane mojega srca mnogo bolj skeleče nego so skelele vse rane, zadobljene v vojni, odteka moja srčna kri in vsa moja radost, kar je je zajemalo do tedaj življenje iz sladkega upanja, vse moje mlado življenje, se mi je zdelo. Včasih me je stresla nenadna groza. Napol boječ sem se vrnil domov, se zaril v posteljo. A spati nisem mogel vso noč: vso noč ml je udarjal sem 6 ceste na uho poltih, bolesten jok in vso noč so mi razjedali srce daj tako starega, slabotnega in spomini, sladki nekdaj, zdaj j betežnega. Zdelo se mi je, da za smrt trpki. slišim šumeti listje pod njego-vmi koraki in mu klicati, kar je klicalo tudi moje srce: "Os tani! Ostani!" Pa ni slišal, šel je dalje, poganjal se nekako nenaravno, šiloma in sunkoma kakor da ga suva nevidna roka. Spodaj, kjer se cesta med kostanji se zelo zožuje in se kostanji bližajo, kakor bi si hote-il seči v lase, je postal, se okre-nil, ozrl se nazaj po cesti, kakor bi premišljal, se li naj vrne Dolgo je stal tam, strmeč nazaj sem proti mesti; A nenadoma je zamahnil s palico, kakor bi hotel pregriati od sebe vse te težke izkušnjave, napadajoče ga v zadnjem, odločilnem hipu; sunkoma se je obrnil in stopal jadrneje, a še bolj oključen, še bolj star, še bolj uničen m ni- čev proti postaji. ^ Zadnjič sem ga videl tisti dan. — ' v. . In še enega dne se živo m bolestno spominjam. Dne, ko sem odhajal v rosnem jutru v bojni *metež. Nenavadno težka mi je bila glava tisto jutro, ne od pitja, ničesar nisem okusil prejšnji večer; a prečni sem noč, pospravljal, pisal, poslavljal se od doma, od spominov, od mladosti. Večkrat v noči sem stopil k oknu, zastrmel doli med kostanje, potopil se še enkrat v njih tihe tajne, poklical iz njih molčečih senc nekdanje dni. vse proŠlo življenje, mnoge lepe in bridke spomine. ^ Ko sem zjutraj odhajal po širokim slavolokom kostanjev na Da bi zakričal, zajokal bolestno in na glas, mi je bilo v takih nočeh. Nekega dne sem zbežal z doma. Nisem mogel več prenašat tistih spominov, ki so bili take blizu, ne vse tiste grozote. Zblaznel bi ob njih. • • • Bog, moj Bog, kaj so storili z našimi lepimi mladimi dnevi v teh letih? Ali nam je res vso mladost uničil ta apokalip tičho-strašni čas s svojimi topovi in granatami, potopil nam vso poezijo v potokih krvi, vso vero in vso zvestobo nam zadušil v blatnem svojem močvirju f Bog, moj Bog... (Nadaljevanje s 4.. strani.)^ terih bi bilo mogoče v slučaju vojne izkrcati čete na hrvatski obali in doseči tako, toda v zmanjšani meri, isto svrho, ki jo zasledujejo ofemzivne operacije iz Dalmacije proti hrvatski Po teh izvajanjih misli Ben-civnega, da je že malo preveč ra2fouril italijansko javnost, zato pa je priKl nekaj tolažil-nih besed, da sicer je pa situacija na vzhodni meji jako To-bra in ako je južna stran vrat v Italijo šibkejša, je pa toliko silnejša gorenja. Dežela naj živi le lepo v miru in v zaupanju, seveda ako bodo bodoči branitelji Italije imeli iste vrline, kakor so jih imeli sedaj italijanski vojaki na Krasu. Tako torej vodi general Bencivenga vojno z Jugosloveni ob Julijskih Alpah. S. N. 6 ■ '.1 , i ===== GLASILO K. S. K, JEDNOTE 5, JANUARJA 1921. Umrli so v Ljubljani: An ton Kržič, profesor v p. in častni kanonik, 74 let — Ivan Cankar, tob. delavec v p., 70 let.— Josip Pire, žel. kurjač v p., 56 let. — Frančiška Jager, posest-nikova žena, 36 let. — Marija Dimic, dninarjeva vdova, 69 let. — Angela Črnivec, služkinja, 26 let. — Andrej Juhant delavec, 40 let. — Frank Papier, berač, 70 let. — Zdenko Chladek^ dijak, 14 let. — Ana Marn, žena umir. žel. pristava 68 let. — Marija Kovač, obe uboga, 54 let. — Alb. Khem bivši stavbni risar, 52 let. — Edita Eant, hči poslovodje, 8 let. — Marija Gostič, delavčeva žena, 33 let. — Fran Langer berač, 56 let. — Marija Naglič žena stolarskega pomočnika, 32 let. — Marija baronica Gall pl Galleinstein, zasebnica, 55 let —. Henrik Jenčič, hišnik, 52 let — Ernestina Galle, veleposest-nikova žena, 58 let. — Anton Zlobec, delavec 51 let^-- Ivana Radovan, žena železn.Nkivaja 67 let —r Terezija Breskvar. pocestnica, hiralka, 84 let. — Nikolaj Žunič, občinski revež 77 let.-Avgust Erzin, ma gistratni uradnik v p., 72 let — Ljutomer. Tukaj je umr be je 29. -novembra ugotovil z ša razgovor z našim poslani- skih razmerah, ki dado ljudem 5tarokrajske k tt»_____, ^ ® . _ i, . i . v .,_________ '^A^r. TTIinh tAmn na se čitala listek, je mladeniča pro sila, naj jo'pusti pri jniru in mi je zatrjevala, da nima niič de . . _ narja. Neznanec je popadel in z Maksom Faveti nato na mizi ležeči krušni nož Jcm' Dolar3 in ji je grozil s smrtjo. Ker se je Žakonelova bala za svoje življenje, je odprla neko omaro za obleko, iz katere je oropal ne Ernstom Banovcem, da je Ba- j kom in polnomočnim ministrom novec skupno z Jeanom odpiral Iv. Hribarjem, ki je izjavil, da ameriška pisma. Banovec je \ je pogodba, podpisana v* Rasam priznal, da si je prilastil pallu, dasi vsebuje težke pogo-500 do 600 dolarjev. Pozneje je j j" za Jugoslavijo, vendar mora delal skupno z Alojzijem Ar la 2. dec. gospa Ana Robič, so proga mnogozaslužnega šolskega ravnatelja — po kratki in mučni bolezni v 65. letu svoje starosti. Pokojnica je bila pravi veot krepoBtne soproge in matere. \ h |. Umrl je v Prištini g. Rudolf Podkrajšek, ondotni okrožni inženir, ki zapušča pri svoji materi v Ljubljani troje nedoraslih sirot. Naj počiva v miru Zločin v Celju. Dne 27. nov. ob 10. uri zjutraj so našli Jurija Plahuto, mehanika v Gaber-jah št. 16, v njegovi spalni sobi (tik njegove delavnice) težko ranjenega na postelji ležati, ter je bil isti, kakor vsi znaki na to kažejo, tudi oropan. Plahuta, ki je dobil od dosedaj neznanega zločinca z kladivom dva smrtno-nevarna udarca na glavo/leži še v polni nezavesti v Celjski bolnišnici. Kakor so toeadevne poizvedbe od policijskih organov ugotovile, se je nahajal ob 6. uri in pol zvečer 26. novembra v Plahutovi delavnici Vojak, 22 do 23 let star. srednje velikosti, suhega obra ea, s vitle polti, (blond) lase, ki je, ne da bi .kaj govoril, čez nekaj minut iz delavnice izginil Ker je tega vojaka neka priča videla, da se je nahajal brez vsakega posla v delavnici, je sum opravičen, da je ta vojak le za kratek čas izginil, da s£ je pa zopet povrnil, kose je pri- znanec denarja v vrednosti 2000 kron. Predno je ropad odšel, je še rekel, da ima na razpolago še 8 tovarišev. Umrl je še marca v italijanskem vjetništvu narednik domobranskega pp. g. Ivan Žitko z Vrhnike. Blag mu spomijn! Napad na 72 letnega starčka. Trije pijanci so 30. nov. hoteli vlomiti v hišo'72 letnega Janeza Kastelica v Dolgem brdu pri Polšniku. lied tiščanjem vrat je udaril starčka neki pijanec s topo stvarjo po levi ro ki. Kastelic se zdravi v ljubljanski bolnici. Nesreča. Na Muti je po nesreči ustrelil ing, Pitamic, ki je nastavljen v ondotni železarni, svojo nevesto gdč. Vacac. Dne 28. novembra zjutraj sta se zaročenca odpravljala V Ljubljano. Ko je stopala gdč. Va-čac v inženirjevo sobo je počil strel in gospodična se je mrtva zgrudila, zadeta od samokre-sne krogle v sence. Ing. Pitamic je v trenutku, ko je stopila zaročenka v sobo snažil revolver in se mu je po nesreči •sprožil prav v trenutku, ko so se od(prla vrata. Nemška tolovajstva na Koroškem. Velezaslužni vodja koroških Slovencev Gregor Einspieler, prost v Tinjah, je moral leta 1919, bežati pred podivjanimi volksverovci. Da so mu pokradli vso upravo, pri čemur so se posebno odlikovali lastni župljani, je razumljivo Ko so naše čete nasedle ta kraj. se mu je posrečilo spraviti del svojega pohištva nazaj. Po nesrečnem izidu glasovanja je hotel rešiti svoje skromno premoženje v Jugoslavijo. Ko je došel v Tinje, so ga takoj napadli župljani, mu zabranili od peljati pohištvo, deloma so mu ga odvzeli, češ, vse je njih last. deloma razbili; mogel je rešiti le dve omari in še te poškodo yani. Sivolasega 701etnega prošta, ki je vsakega sprejel s svojim njemu lastnim milim obrazom, so brcali z nogami, in zasramovali. Od jeze mora zavreti vsakemu kri, ko to sliši. Vprašati se mora, ^ali je to tista pravica, s katero hočejo Nemci osrečiti Slovence? Huje pač'ni med Culukafri! — Bla-, prošt se je mudil zadnje Čase v Pliberku — na potu iz Tinj se je podal tja po nekatere po ča od delavnice odstranila. Iz krvnih .madežev, ki so se na li- jtrebne reči. Takoj je bil policaj cu mesta našli, je ugotovljeno za njjm> obenem tudi član an-da je imel zločinec po izvrše- gleške misije, .v pol uri je moral Činu od krvi hudo umaza , \7 mesta. Z avtomobilom so ga ne*ifoke, ter da si je pri tem tu 'peljali na mejo kakor navadne-di obfteko s krvjo ponesnažil. | ga postopača in ga tam prepu-Jzključeno ni, da je zločinec ( stili usodi — tako so nemčurji morda v boju s težko ranjenim . utirali rojenega Korošca iz njegove rojstne dežele, samo ker je zaveden Slovenec!—Ko-rotanec.. Defravdacija na ljubljanski Plahuto na rokah ali drugem delu telesa bil ranjen. Jtop v Koprivnikti. y_hiso 'kočarice Marije Žakomell .V ^ Koprivniku- pri Oslici je prišel glavni posti. Dne 28. novembra neki 24 letni mladenič, srednje, letos je naznanil poljskem ko Žakomeli ni Tiilo ravnateljstvu i v Ljubljani g. poštni nadkomisar dr. Janze-kovič da sta izdajala postna aspiranta Alojzij Arzelini ii Ernst Banovec velike vsote denarja in da sta osumljena spoli" ranja ameriških pisem na glav* ni pošti v Ljubljani. Gospod Za mizo je sedel popisani, ki je revimi (nadzornik. Habe'je že KMMii! I doma. Ko se je čez pol ure vrnila z 91etno hčerko Ferdinan-do in s 7 letnim sinom Antonom domov in ker je našla vrata za klenjena, ie poslala hčerko sko fi bkno v hišo, ki je potem his-wrata od znotraj odklenila z.a mizo je sedel popisani, ki jt . zahteval kave, katero mu je pred meseci ugotovil da ]e Ar-Zakomelova tudi skuhala. Med zelini plačal v Narodni kavar- zi na razgovorom je napisal mlad* nič listek t "Blagovolite goepi-ca biti pripravljena na smrt, ce se zoperstavite ali kričite. Biti morate popolnoma tiho in izdati vse denarje, potem ste pro sta." Ko je Žakomelova pre- ni v družbi sedanje kaznjenke Hilde Kumporc za pet steklenic šampanjca nad 1000 kron in je dal kar 50 kron napitnine. Videl je pri tem veliko šte* vilo 4000-kromskih bankovcev. Gospod revicni nadzornik Ha, je je zamenjaval v Oeški industrijalni banki Maks Jean je priznal g. revir nemu nadzorniku Habetu, da si je (prilastil kakih 40 ameriških bankovcev. Jean je zamenjaval dolarje v menjalnici v Kolodvorski ulici, pozneje mu jih je pa zamenjaval neki M. L., ki je izsilil od njega 1200 kron. Dolarje je Jean prodajal od 80 do 120 kron komad. Pri Jeanu je dobila 145 denarnih ameriških in 612 navadnih ameriških pisem in 270 ameriških časopisov. Alojzij Arzelini je začeti koma skupno z Banovcem odpiral in si prilaščal dolarje ,Sodi se, da si je .prilastil vsega skupaj 400 dolarjev. Denar je največ zalumpal v veseli druž bi svojih prijateljic, od katedrih je Frančiški T.... posodil 5000 kron. Neki dr. B_____dolguje Arzeliniju 7000-8000 kron, Maks Faveti je vstopil v službo na pošto* meseca sept. 1919 Lani okolu Božiča je pričel krasti pisma, ki jih je nosil domov, vzel iz .njih dolaige, pisma pa sežgal. Ves ukradeni denar jc Faveti lahkomišljeno zapravil. Kradel je skozi 8 mesecev« Postni oficijant Bajko Hribar je priznal, da je ukradel v Ju goslovanski tiskarni dva do trikrat po 2 do 3 pole eno in dvekronskih znamk, kar je vrglo njemu in Bapotcu, ki je znamke razpečaval na poštnem okencu, 3000-4000 kron. Znamke je kradel na prigovarjanje Raiportca, pri ka^grem so našli dve hranilni knjižici z vlogama v skupnem znesku 39.400 kron Dalje je ugotovila policijska preiskava, da so se v špediciji nameščene gospodične živahno zanimale za vse)>ino ženitovanj skih ponudb in so taka pisma prebirale in pregledovale slike kar seveda ni dopustno. Bivš poštni praktikant Mirko Pro-sen je povedal, da si je prilastil iz ameriških pisem kakih 75 do 80 dolajrev, katere je vse v družbi prijateljev, zlasti Ba novca in Arzelinija zapravil ii da je plačeval cene po 300 d 600 kron. Prosen je povedal, da so v službi popivali; nadzoro-valni uradniki so šli spat, me* sto, da bi bili nadzorovali osob-je. Obdolži t ve Prosena so zelo hude. Najstrožja remedura na glavni pošti je neobhodno potrebna, ker je osobje spilo včasih v službi celo do 20 litrov vina, tako da je bilo vse pijano. Izvzemši višjih uradnikov so vsi gospodje v ekspedi-tu pili na račun amerikanskil dolarjev. Erns Banovec, Maka Jean, Alojzij Arzelini, Maks Faveti, Rajko Hribar, Franc Rapoteo in Mirko Prosen so bili 3. decembra izročeni državnemu pravdništvu, ki je u-vedlo proti njim zasledovanje paragr. 101 kazenskega zakona. Škandal na ljubljanski glavni pošti je odkril oficijant Milan Detela, ker se ni hotel pokoriti dekretu, s katerim je bil premeščen v Mokronog in je rekel: "Mene preganjate, medtem ko nastavljate tatove in jih puščate v službi!"" Imenoval je imena Arzelini, Rapotca in Ba novca. Disciplinarna preiskave se je uvedla na glavni pošti 22 novembra, dne 23. novembra je prevzel preiskavo % g. višji poštni komisar dr., Janžekovič Na ljubljanski glavni pošti so se ugotovile take gorostasnosti da se to človeku zdi skoraj ne. verjetno, če bi ne bilo resnično l Poleg navedenih že zaprtih po-neverjevalcev pa zastedt^e po licija še nekega poštnega usluž benca, ki pa ne biva V Ljubljani. Poslanik Ivan Hribar o ra-pallski pogodbi "Cas"prina- la skleniti, ako se vposteva, da bi bili Francija in Anglija pripravljeni zahtevati sprejetje londonskega pakta. Odločitev Beograda, je izjavil poslanik, je bil tudi brez tega pod vtisom izida in neuspeha koroškega plebiscita, in dasi je pogodba zelp težka, je vendar sporazum, k} je bil-dosežen, ugodnejši za obe strani, kakor pa je bil dosedanji i^eurejeni ' položaj. Beo-gradska vlada bo lojalno izpolnila \T£,e svoje obveznosti, ako-ravjio bodo narodnostna čustva kdaj nasprotna nameram vlade. Bodeči odnosa'ji z Italijo t>o odvisni od t£ga, kako se bo Italija zadržala napram živiju, ki o-sf aue v njenih mejah. Za primer, da je bila sklenjena kaka konvencija, bo ta konvencija, ki jo imamo s Češkoslovaško toda \ življenje 11^ stopi pro j dokler ne dobi priti dila Češkoslovaške. Delo razmejitvene komisije. Mednarodna razmejitvena komisija je po zaslišanju odpo-slacev obeh interesiranih držav in prizadetega prebivalstva, kakor poročajo iz Gradca, v svoji seji dne 11. nov. določila mejo na črti Košenjak — Sv. Urban -— Sv. Jernej. Nova meja poteka nkjprej po višini vzhodno od Košenjaka čez koti 1410 in 1330 (Sv. Urban), nato se odcepi kakih 800 m jugovzhodno od Sv. Urbana proti severu, poteka ob MlaŠkem potoku do izliva v Bistriški po* tok, nato pa jugovzhodno kaka 2 kilometra ob tem potoku južno: Za tem gre vzporedno z bistriškim potokom pribMžno pol kilometra vzhodno od tega potoka do južne meje kat. občine Radvanje, sledi meji te kat. občine do točke, oddaljene približno pol kilometra severno od cerkve sv. Jerneja. Končno poteka , v skoro popolnoma vzhodni smeri do vzhodne meje kat. občine Sv. Jernej, ki jo doseže v neki točki nekako 1 km južno od Sv. Lovrenca. Po tej določitvi mej ostanejo Avstriji razen cele občine Sobote še nekako dve tretjini kat. občine Šv, Jernej. Logaški župan za Italijane? "Era Nuova" prinaša naslednjo brzojavko iz S. Margherite: Italijanski delegaciji je došla danes od "logaškega sindaka" brzojavka, v kateri se v imenu prebivalstva protestira proti nevarnosti, da se logaški okraj odstopi Jugoslaviji in "se" v tej uri naglasa slovesno voljo prebivalcev, da ostanejo za vedno spojeni z Italijo. — Kdo je logaški "sindaco"! Ako je to od Italijanov postavljeni sla-morezec, j6 stvar umljiva in ne bo nikogar razburila. Drugo pa je, ako bi bil ono brzojavko poslal izvoljeni logaški župan, kar sicer izključujemo,^vendar pa bi si v tem slučaju morali moža pošteno ogledati. Samo 100 dolarjev l Finančna .delegacija od javlja uradno: Po rešen ju generalnega inšpektorja ministrstva financ.je dovoljeno izvažati iz naše države v .inozemstvo do 100 (sto) ameriških dolarjev in ne do 1000 (en-tisoč) kot je bilo to v nekaterih naših listih pomotoma objav-' ljeno. Z našega vseučilišča. Za tajnika 3. razreda na pravniški fakulteti ljubljanskega vseučilišča je imenovan g. Joso Jur-koviČ. Dr. šusteršič je resigniral! Dr. Ivan šušteršič je iz Lausanne v Švici brzojavno obvestil tukajšnjo odvetniško zbornico da se odpove advokaturi. Nekaj, kar nam ne ugaja. V izredno težkih časih živimo, ljudje tarnajo in tožijo o veliki draginji, o obupnih gospodar jedva dihati. Kljub temu pa se prirejajo dan za dnevom zabave in veselice, mladina pa plese in raja noč za nočjo do poznih ur. JKoliko dragocenega časa se potrati, koliko denarja se zapravi! Mladini, ki je lahkomiselna in neprevdarna, tega ne zamerimo, zamerimo pa to resnim ljudem, predvsem pa rodi teljem ii! vzgojiteljem, ki mirno trpe, da se na tako neodgovo ren način zapravlja premoženje predvsegi pa zdravje. Iz Slovenske Bistrice poročajo: 21. nov. je umrl v Slovenski Bistrici po dolgoletni bolezni odvetnik dr. Florijan Kuko-vec, bratranec ministra za socialno skrb, dr. Vekoslav Ku-kovca. Pokojnik je bil dober narodnjak in zvest pristaš na še stranke. Prizadeti rodbini naše sožalje! Severova zdravila vzdržujejo zd'Hvje v družinah. IsM. Mttoiaprimjmbkaij«. N« •taiMBl«. trn n« d«tlU. nam plttt« ta p ril« ki t« u 2c >o*tno Varajte tvoje otroke »m^lmriEMB kalija • SEVERA'S i Cough Balsam (prti* Sot arov Balzam sa pijač*.).' Pot* ■roil naglo od pomoč, dala dihanj« laij« ln naravno La^rapreči raxroj ktanpHIraoU. Navadni lcaielj, ko poruo&l rama bolečine, toda SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS (Savwovl Tableti proti prehlada in crlpi) ■o aaneaUiTi sa odporno« pel prehlada v kratkem &uu. odvajajo resna poeledioe in preprečijo gripo ali infloanoo. Po VMh * F SEVERA CO. C t D AR RAPIDS, IOWA Dobro premislite komu bodete poverili svoje notarske posle. So ljudje, ki Vam mnogo obljubijo, a ničesar ne storijo. Jaz ne prodajam šif-kart, tudi ne pošiljam denarja na vse strani sveta, niti nisem bankir, temveč opravljam edi-nole notarska dela, v katerih imam večletno skušnjo. "Ni vsaki kosec, ki koBo nosi", pravi pregovor; ravno tako tudi ni vsak notar zmožen opravljati notarska dela. Kadar želite koga dopremiti iz starega kraja in potrebujete tozadevne listine, tedaj se obrnite na mene. Isto storite, kadar potrebujete pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, in razne druge notarske dokumente. Moje cene so pravične in moje delo garantirano. ANTON ZBASNIE, javni notar, 102 B&kewell Bldg., Pittsurgh, Pa., (nasproti korta) ali pa zvečer na domu 208—57th St. nasproti slovenske cerkve-) Začimbe, zelišča in n&jr&zno-vrstnejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY. Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HL Telefon: Canal 6027- FRANK GRILL'S DAIRY Prva slov. hrvatska mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, 111. »Se priporoča našim gospodinjam. Mleko raz-važam na dom. Ker me je več rojakov naprot naj jim preskrbim nekaj pravih rokrajskih kos, sem jih naročil par in kose sem že dobil. Kedor želi tero, naj si jo takoj naroči in ob nem pošlje denar. Ena kosa 2 rinčeo in ključem vred ....................... •§est kos skupaj aH več, vsaka. Garnitura klepalnega orodja ALOIS SKULJ, * 323 Epsilon Place. Brooklyn, N. Y. $2.74 $2.50 $1.50 NOVI ZAKON. Dne 7. februarja 1921 stopi vi veljavo novi zakon, ki prepo-! veduje tujcem prihod v Ameri- j ko. Kdor ima torej koga v sta. j rl domovini in ga želi dobite sem, obrne naj se nemudoma na nas za vse potrebne listine, dokler zakon se stopi v veljavo in ni še prepozno. Ne odlašajte- ker čas hiti. MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18 St. Chicago, HL ^Colit-veniki V zalogi imam: "Rajski Glasovi", v platno ver. $ SO "Rajski Glasovi", v usneje vez $1.90 "Skrbi zs duio", ▼ platno vez. $1.00 "Sveta ura", v platno vezano $1.00 "Sveta ura", ▼ usnje vezano $2.00 Naročiiu priložite denar ali pa Money Order. MATH PEZDIR, Box 772 City Hall Stat, NEW YORK, N. Y. NAŠIM JUGOSLOVANSKIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Leto 1920 se bliža svojemu zatonu; tem povodom si štejemo v prijetno dolžnost, da se vam vsem zahvaljujemo za izkazano nam naklonjenost v tem letu, ki je omogočila sijajen promet pri našem denarnem zavodti. Leto 1920 je bilo težko v raznih ozirih. Pretežni čas smo morali prestati v začasnem lesenem poslopju; ta urad je bil premajhen, kar je povzročilo vedno gnečo, vsled tega tudi nismo zamogli vseh naših poslov tako točno izvrševati, da bi Vam bolj naglo postregli. Dalje so bile razmere v Jugoslaviji v obče bolj slabe; vsled tega smo imeli dosti sitnosti in zaprek, ko smo pošiljali Vaš denar Vašim družinam in prijateljem v staro domovino. Vseeno smo pa mi storili najboljše, kar je bilo mogoče; nismo se strašili stroškov in izgube časa, da smo z največjo skrbjo pošiljali Vaš denar v domovino navzlic vsem zaprekam. Za nas vse pa nastopa z letom 1921 boljša doba. Kmalu se bomo preselili v naše staro poslopje, ki je bilo povsem pre--i delano na najbolj moderni na^ čin. En poseben oddelek bo rezerviran za izključno vporabo naših jugoslovanskih prijateljev in odjemalcev; v tem oddelku bo Vaš rojak Mr. Jakob Osbolt vedno Vam na razpolago, da Vam bo šel na roke pri raznih poslih; z njim se boste vedno lahko pomenili v svojem jeziku. Poleg splošnih bančnih poslov, vam bo pošiljal denar v Jugoslavijo za vaše ljubljene, bo prodajal parobrodne karte za vse prekmorske proge, in o-skrboval tudi druge posle, ka-koršne boste od njega zahtevali. Zglasite se torej pri njem, vesel bo ako vam more iti na roke in vam ustreči kar zahtevate. Mi želimo, da bi bilo leto 1921 eno izmed najbolj uspešnih, da bomo pa to dosegli, Vam obljubujemo prijetno in uljudno postrežbo, ter točno in skrbno izvrševanje vaših poslov. K sklepu želimo vsem naši« številnim prijateljem ter odjer malcem sirom Minnesote: prav vesel Božič in srečno ter uspešno Novo leto 1921. Z velespoštovanjem FIRST NATIONAL BANK (Prva Narodna Banka Chisholm, Minnesota. == ni načrt nstave v kraljestva SHS. Balgrad, 6. dec.—Načrt usta ve, ki je bil sprejet na minastr* «kem svetu, je bil danes razpo elan vsem ministrom. Belgrad, 6. dec:—Ministrski svet je sprejel definitivno re- QLASILO&. m i i, 1 1 ne skupščine in senata. Narodno skupščino sestavljajo poslanci, ki so voljeni po neposrednem in tajnem glasovanju Na vsakih 40,000 , prebivalcev pride po 1 poslanec. Narodna skupščina se voli na 4 leta. Vo-livno pravico ima vsak držav- ____ __________ _ ^ ^ stavi in zakonom, se ne razgla- administrativnih vprasan^jihisi. Državni svet pa je dolžan kave v voli vnem ter popolnoma ljan, ki je dovršil 21. leto. Čast-dakcijo načrta ustave^ki se bo ;uki, podčastniki in vojaki pod predložil ustavotvorni skupšči- j zastavo nimajo volivne pravice, ni kot glavni predolg. Ta na (Podrobnejša določila z^ volit+e črt se deli v 10 oddelkov in 75; predpisuje poseben zakon, teka-členov, ki določajo v glavnem |teriim se bo tudi odločilo o žen- mastopno: ČL 1. določa, da je'pki volivni pravici. Čl. 28 do- .... kraljevina SHS ustavna, parla, | loča, da obstoja senat iz 100 moreta obtožiti ministre ra-mentarna in naslednja monar-1 članov. Senatorji morejo po-Idi kršitve zakona in ustave pn hija. Čl. 2. govori o grbu kra- stati Ijevine. Čl 3. govori službenem jeziku, ki je srbsko-hrvat- ~__________ _____r . ski, a V slovenskih krajih slo- je volijo člani pokrajinskih in, za izvrševanje zakonov. Nared Po čl. 36. imajo poslanci pravico vprašanj in interpelacij v narodni skupščini. Po čl. 37. smejo v narodni skupščini govoriti njeni člani, člani vlade in vladni poverjeniki. Člena 38 in 39. govorita o imuniteti. Po čl. 40 tvorijo vsi ministri ministrski svet, ki stoji neposredno pod kraljem. Po čl. 41 so ministri odgovorni narodnemu predstavništvu in kralju Kralj in narodno predstavništ- vi CKSIlttWMJl HI Uit; J O pu- ..................... _ v - . državljani, stari .nad 40 izvrševanju službenih dolžnosti let, ki so dovršili srednjo ali Po & 42. morejo upravne ob-kako strokovno šolo. Senator-1 lasti izdajati naredbe, potrebne venski. Čl. 4. določa, da vršita ustavno oblast kralj in ustavo-tvorna skupščina. * Zakonodajno oblast vršita kralj in narodno predstavništvo. Čl. 5. določa da vrši upravno oblast kralj preko odgovornih ministrov po jdoločilih ustave. Čl. 6. določa okrajnih skupščin ter delegati be ne smejo nasprotovati usta-,občinskih odborov. Na vsakih! vi in zmislu zakona, radi kate- da vrše sodno oblast sodišča .jo novih članov v izmeri ene ki izrekajo in vrše sodbe in sklepe v imenu kralja na podlagi zakona. Čl. 7. določa, >da kralj potrjuje in/ proglaša po zakonu imenovane državne u-radnike ter daje vojaške čine po določilih zakona Kralj je vrhovni poveljnik vojne sile na suhem in na morju. Kralj podeljuje po zakonu določene re-dove ia odlikovanja. Člena 8 in 9. govorita o kraljevi pravici, pomiloščenja. Čl. 10. določa da predstavlja kralj državo v vseh odnošajih s tujimi državami, proglaša vojno in sklepa mir. Ako država ni napadena in ako ji vojna ni napovedana od kake druge države, je potrebno za napoved vojne predhodno dovoljenje narodnega predstavništva. Za ratifikacijo po polnoma političnih sporazumov, ako niso določeni potem ustave in državnih zakonov, ni potrebno predhodno odobrenje narodnega predstavništva Kralj sklepa pogodbe s tujimi državami, vendar je za ratifi kacijo teh pogodb potrebno o dobrenje narodnega predstavništva. Čl. 11. govori o dolž nosti kralja, da sklicuje narodno predstavništvo k rednemu in izrednemu zasedanju, kaz, katerim se zaključuje eno zasedanje, mora vedno vsebovati naredbo, ki določa pričetek novega zasedanja. Kralj ima pravico, da razpusti narodno skupščino, tozadevni akt pa mora vsebovati naredbo, s katero se razpisuje nove volitve nadalje v roku 3 mesecev in s katero se sklicuje narodna skupščina k zasedanju najdalje 4 mesece po dnevu razpusta skupščine. Čl. 12. določa, da kralj ne more biti obenem poglavar kake druge države brez dovoljenja narodnega predstavništva. Ako kralj kljub določbi vendarle sprejme krono kake druge dr žave, se smatra to kot odpoved prestolu kraljevine SHS. Čl. 13. pravi, da nobena kraljevna od redba nima moči in se ne more izvršiti, če nima podpisa pristojnih ministrov. Za akte kra lja kot vrhovnega poveljnika vojske je odgovoren minister za vojno in mornarico. Čl. 14. pravi, da je kraljeva oseba nedotakljiva Kralj se radi ni česar ne more klicati na odgovornost, niti ne more biti tožen. To pa ne velja za kraljevo zasebno imetje. ČL 15. določa da vlada v kraljevini SHS kralj Peter I. Karagjorgjevic, nasledstvo prestola pa pripada kraljeviču Aleksandru ter njegovim moškim potomcem iz zakonitega zakona po prvorojenstvu. A-ko bi kraljevič ne imel moških potomcev, preide prestolona-sledstvo na žensko potomstvo po istem redu, ako pa bi ne bilo ženskega potomstva, preide prestolonasledstvo na žensko potomstvo kralja Petra I. Čl. 27. določa, da obstoja narodno predstavništvo iz narod- 5 odbornikov se izvoli 1 delegat. Podrobnejša določila o ,volitvi senatorjev predpisuje poseben zakon. Čl. 29. določa da se senat voli na 9 let, na vsa-£a 3 leta pa obnavlja z volitvi- tretjine volivnih edinic. Po U. S. War Tax $5.00 additional. (Prištevši $5.00 vojnega davka. Danes poiljeva 1000 kron v Jugoslavijo za......$8.00 1000 lir v Italijo za.............38.00 A, Nemanich & Sin 1000 N. Chicago St. Joliet, IU. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je tedaj potreben U opomin, kajti fltd večje množine denarja med ljudstvom delaju špekuiantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo oa limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po »vaji uljudni in hitri postrežbi __-i ■ ----— — pUč«j*mo M že sivolas možak, ki zajema v Ti ali poleg n]e7 Že prve dni kotu samotno ostanke svoje ze-sem začel mrziti to trdnjavo in *ene vzlasti njena poslopja. Hiša1 "In tisti ^jstrejsi se pride-. VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ Hripavost, segačenje v grlu in mnQgo in različnih bolesti vsled prehlada in ynetja bronehialnih cevi, je treba takoj zaustaviti, da se izogne resnim sitnostim in komplikacijam. Severov Balzam Proti Kaliju (preje Severov balzam za pljuča) bo, če ga. takoj vzamete, preprečil slabe posledice prehlada, pomagal kaši ju, ublažil vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. Prijeten za zavžitek bodisi za otroke ali odrastle. Imejte ga pri roki v vaši omari za zdravila, pripravljenega za prihajajoče zimske mesece. Po vseh lekarnah. našega majorjamačelnika se mi je zdela proklet in zoprn kraj . in kadarkoli sem šel mimo nje me je navdalo divje sovraštvo Na bregu pa si lahko pozabil vse; gledal si v ta neizmerni prazni prostor, kakor gleda zaprti jetnik skozi okno svoje je ce v svobodo. Tu mi je bile vse ljubo in drago: jasno, vroče solnc^ na brezdanijem, sinjem nebu in daljna pesem Kirgiza ki je priplavala včasih g kirgi-ške strani. Če si gledal nekaj časa v dalj, si zazrl naposled kje kako bedno, okajeno jurto zagledal stebriček dima nad njo in Klrgizko, ki je gospodinjila s par ovcami. Vse to je bilo revno itn divje, toda svobodno Ali pa, zagledal si ptico v si njem, prozornem zraku in zašle doval dolgo njen polet: zdaj se je oblaknila v vodi... zdaj je izginila v modrino... zdaj se je pokazala spet kot jedva vid na točka. Celo revna, bolehna cvetka, ki sem jo našel zgodaj spomladi v razpoki kamenitega obrežja — celo ona je bolestno priklenila mojo pozornost nase. Kcnprnenje vsega tega prvega leta katorge je bilo neznosno in me je razburjalo z bridko moč-jo. Zaradi tega koprnenja sem prezrl v prvem letu marsikaj okrog sebe. j Zapiral sem oci in nisem hotel gledati. Sredi svojih hudobnih in sovražnih tova-rise^-katoržnikov nisem opazil dobrih ljudi, ljudi, M so znali ri jo posvetovat ravno k tebi, ali ga naj odstavijo ali ne!" pripomni ravnodušno četrti, po brenkavaje rahlo na balajko. % * Zakaj pa ravmo k meni ne!' odgovarja drugi gnevno. "To se vendar pravi, da prosi vsa revščina, samo da boste vsi odprli usta, "kadar nas začno iz-praševati. Navadno pa pri nas samo kriče; in kp pride do de janja, ne da nihče glas od se!" "Kako si pa mislil t" pravi balalajenik. "Zato smo v ka torgi." "Nedavno," (nadaljuje pri pirljivec ves razvnet, ne da ga poslušal, "je ostalo nekaj moke. Postrgali smo, kar je še bilo tuintam, in poslali prodat Ne, pa je izvedel; ovadil mu je neki pek. Takoj so nam vzeli moko; pravijo, da je to ekonomija. Kakšna pravica je. to. vprašam!" "Komu se pa hočeš pritoži-tif" . \ "Komu Levizorju samemu kadar pride." "Kakšnem levizorju t" "Res je, bratci, da pride le-vizor," pravi mlad, bister fant. ki. je po poklicu pisar in.5ita '' Vojvodnijo Lavalliere " i ali nekaj sli Snega. Večno je vesel, velik zabavnik in šaljivec, a tudi spoštovan zaradi svojega znanja in spretonosti. Splošno zanimanje za prihajajočega revizorja mu ne brani, da stopi V dvojnih merah: 25c in 50c. 1921 Severjev novi slovenski Al«manah je iZšeL Dobite iztis našega novega Almanaha od svojega lekarja. Zastonj, samo vprašajte zanj. če ga ne dobite v vašem okraju, pišite na nas direktno in priložite za 2c pošt znamko. _ W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS IOWA THE DOLL AH SAVINGS BANK / BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 v Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. • Posebno poz6rnost dajemo Inozemskemu oddelku. g Čemu se ozirati po drugih bankah? Sarii Ko lahko denar pošljete sko*i NAS in ste zagotovljeni, da bodo vali * sorodniki in prijatelji prejeli denar že v ® ŠTIRIH TEDN I'H M JSpp '. • a ^ od dneva, ko ga pošljete. , - -w Mi imamo posebne zve* in udobnosti z največjimi bankami v » * vaši domovini; vsled tega vas zagotavljaamo ne le samo najbolj tofce iK postrežbe, ampak tudi na jntigo cene. S u- Denar pošiljamo po kafctju, čekih m denarnih nakaznicah... Mi k 31 vam brez kakih posebnih stroškov preskrbimo DANES VELJA K 100-$ 1.00, K 1000—$9 K S S S s E5 s s m m Izvirno potrdilo prejemnika Mi naložimodenar za vis v vsako hranilnico * vali domovini Prodajemoparobrodne karte do: Trsta, Dubrovnika, Havre, Gdanskega, Konstance i. t d. po najnižjih cenah iz Zdraienflfr držav do cilja. Naš parobrodni oddelek vam preskrbi polne liste n Evropo in * za potnike iz Evrope. < : . £ STATE teŽ1 BANK g 1935 - 39 MILWAUKEE AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS * Telefon Armitage 1012 . ; r , ; ® ODPRTO DNEVNO od *-6. Ob ponedeljka, četrtkih in sobotah ® S od 8:30. do 8:30. Ob nedeljah od 10—rl2 .ure. . — * M M M M M |R ViBffSII8flVIRSIifiV6SffiSffilff6lffilllW9llilillVIIISii po 3 odst. Id jih pripišemo k glavnici ako jih ce dvignete. Naša banka je pod nazerst-vem vlade Zdrušcmih držav in članicn federalnega rezervno, ga sistema. Pri pošiljanju denarja v J tigs s lavi j o bodite previdni Brezvestni mežetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva, kadar želite poslati denar ▼ Povprašajte nas za nasvet in cene, yStaro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, TTJiTNOIS Kapital $150,000.00 1 Prebitek $360,006.00 m rgl OB EH Ol OD raw nn m m nn q qq m rzr\ rsn rsi r»n cn rsa qs nn f na n rjp r^j rs? fjj rsi ng C5J LS LS3 CS BS CD 13 GD 03 tH [ffi ED CS Glj CS E C2B CS ® ŠTVTT A V nTO DUBROVNIK, TRST, HA B . 1 * VRE in HAMBURG po najpo- | S Toljnejih cenah za najsigurneje brzaparnike. g DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroiki in brez za- g ® vlačenja. m POŠILJAMO DENAR y domovino, ter izdajemo čeke na dolncK ali B krene, katere izplačujejo razni denarni zavodi r starem kraju, s ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe za življenje in ponesrecbe. | NAS ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema težke, tir-jatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tuli kaj in v domovini. IS PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. ZA DOBRO POSTREŽBO JAMČI - B i John A. Lajevich & Co. Telephone Cmmml 4116 ® 1137 W. 18th Street n CHICAGO, ILLINOIS m B Slovenski ameriški javnosti Slovencem sirom Amerike se tem potom blagohotno naznanja, da se je tvrdka LEO ZAKRAJŠEK, 70—9th Ave., NEW TORE City, zaradi velikega in neprestano rastoče-ga prometa reorganizirala in sicer na ta način, da je svo jenra dosedanjemu delokrogu pridružila tudi posle pri vat ne banke ter da od NOVEGA LETA naprej posluje pod imenom: ZAKRAJŠEK & ČEŠAREK,—na istem naslovu Kakor dosedaj, bo tudi za naprej vse poslovanje pod osebnim vodstvom ustanovitelje in dosedanjega voditelja te tvrdke, g. Leo Zdkrajšeka, vsled česar so rojaki lahko uverjeni, da tvrdka ne bo krenila s poti dosedanje po strežljivosti, točnosti in poštenosti, temveč da se bo trudila, da svoje poslovanje vsestransko izboljša v korist onih ki se je bodo posluževali. Od države New York je ta tvrdka dobila bančno dovo ljenje, kar bo zlasti pri pošiljanju denarja v stari kraj velike važnosti in koristi, ker tvrdka ne bo vezana posluževati se raznih bančnih podjetij in njih zvez v ta namen, temveč se bo v svojem poslovanju s starim krajem po-služevala onih zvez, katere je g. Zakrajšek napravil v ča su svojega obiska v starem kraju. Pošiljanje denarja se toraj sedaj izvršuje pod državnim nadzorstvom* in pod jamstvom, ki ga je tvrdka položila pri državi in ki ga za-kon določuje za izvrševanje teh poslov. , Na podlagi vseh teh važnih pridobitev, nastopa ta tvrdka leto 1921 z zavestjo, da je v najboljšem stanu služiti svojemu narodu še v dosti večji meri kakor do sedaj. Podpisana lastnika se ob tej priliki kar najtoplejše pri-poročava zaupanju in naklonjenosti vseh rojakov v Ameriki brez razlike, zagotavljajoč jim točno in pošteno po strežbo v vsakem slučaju. Z odličnim spoštovanjem Zakrajšek & Češarek 70—9th Ave. "Private Bankers" NEW YORK CITY Zahvala in pojasnilo. Ob času, ko stopa moja tvrdka prod javnost reorganizirana in po-vecena, si štejem v prijetno dolžnost, da se pred vsem zahvalim svojim rojakom kar najtoplejeza njihovo veliko zaupanje in naklonjenost Promet, ki ga je imelo to podjetje v dosedanjem pol-drugoletnem obstoju, je tako velik, da popolnoma potrjuje mojo zavest, da podjetje odgovarja potrebam svdjih rojakov v Ameriki in da vrfi svojo nalogo v njih zadovoljstvo. • Promet se je od začetka neprestano večal ter končno tako naraste; da sem poleg uslužbencev nujno rabil tako pomoč, ki je v stanu sprejeti nase tudi odgovornost in delati z isto vnemo in istim interesom kakor jaz sam, kar pa je danes skoro nemogoče doseči drugače kakor s so-lastništvom. Tako pomoč sem dobil v osebi rojaka Alois čeiarka, ki živi in deluje med New Yorikimi Slovenci že celih 29 let in je med njimi splošno znan in priljubljen. Poleg tega ima tudi dolgoletne izkušnje v pošiljanju denarja, kakor tudi v drugih poslih, Id spadajo v delokrog moje tvrdke. Reputacija g. Češarka, njegova sposobnost in njegova praksa mi torej dajejo najboljše zagotovilo, da mi bo v družbi z njim mogoče ne samo vzdržati tvirdko na sedanji stopinji priznane v8pežnosti, temveč to vspešnost tudi povečati. . Toliko se mi je zdelo potrebno povedati, da si ne bo kdo izpremem-be napačno tolmačil. ' " . v / LEO ZAKRAJŠEK