Boris Siega novi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja / s Z doprinosom društev uspešen občinski praznik v Sovodnjah V Mavhinjah letos velika pozornost mladim in najmlajšim Primorski 12 TOREK, 26. JUNIJA 2007_ Št. 150 (18.933) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Ivan Lukan Več kot šest let koroški deželni glavar Jorg Haider že uspešno zavlačuje ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem. In - sodeč po včerajšnjem razpletu dogodkov - mu to lahko uspe še nekaj časa. S svojo grožnjo s predčasnimi volitvami za primer, če bi kancler Alfred Gusenbauer uresničil svoj predlog s 162 dvojezičnimi tablami, ni le izsilil takojšnega pogovora s kanclerjem na Dunaju, temveč tudi izjavo Gusen-bauerja, da njegov predlog ni dogma. V komaj nekaj urah je torej izsilil nov krog pogajanj, novo zavlačevanje. Pri tem mora biti vsem jasno, v katero smer so od včeraj naprej naravnana nova pogajanja. Scenarij, s katerim koroški deželni glavar zavlačuje vsakršno odločitev v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel, dobro poznajo tako politiki na Dunaju, v Celovcu, in tudi v Ljubljani, a mu vedno znova nasedejo. Tako včeraj tudi novi avstrijski kancler. Haider hoče z grožnjami, triki, pogovori in navideznimi pogajanji vselej znova dokazati, da ključa za rešitev vprašanja dvojezičnih tabel ni na Dunaju, ampak na Koroškem, ali bolje rečno še vedno pri njemu. Kanclerju Gusenbauerju se prav pri vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel ponuja zgodovinska priložnost, da desničarskemu populistu končno dokaže, da temu ni nujno tako. Okno je, vsaj za prvi pozitiven korak, vsekakor odprto, premagati je treba edino moteči faktor, Jorga Haiderja z nekaterimi večno včerajšnjimi. Vprašanje je samo, ali je Gusenbauer toliko pogumen, da uresniči svojo napoved, da v tem vprašanju nihče nima veta - tudi Haider ne. Odgovor nato bomo dobili verjetno še ta teden. DEŽELA - Avdicije v zvezi z osnutkom deželnega zakona o slovenski manjšini Potrjena potreba po posebnem zakonu Posegi v slovenščini in v narečju - Odobritev pred poletjem TRST - Potreba po odobritvi posebnega deželnega zakona za slovensko manjšino v Italiji je jasno izhajala iz včerajšnjih avdicij številnih predstavnikov organizacij in društev z območja tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki so včeraj popoldne napolnili dvorano deželnega sveta Fur-lanije-Julijske krajine. Avdicije v zvezi z os- nutkom deželnega zakona št. 205 za zaščito slovenske jezikovne manjšine je sklicala šesta komisija deželnega sveta, kateri predseduje Kristian Franzil. Delu avdico-ij je prisostvoval tudi decelni odbornik za kulturo Roberto Antonaz. Zakon naj bi odobrili pred poletnim premorom. Na 2. in 3. strani KOROŠKA - dvojezični napisi Rešitev se zopet oddaljuje CELOVEC, DUNAJ - Upi, da se bo vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem le še dalo pred poletjem pozitivno razrešiti, so se včeraj dramatično poslabšali. Po objavi podrobnostih predloga kan- clerja Alfreda Gusenbauerja je koroških deželni glavar Jorg Haider na nujno sklicani tiskovni konferenci v Celovcu zagrozil s predčasnimi deželno-zborskimi volitvami na Koroškem. Na 17. strani Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka sta pozorno sledila avdicijam kroma SVET EVROPE - Listina za manjšinske ali regionalne jezike Slovenija mora narediti več za zaščito romskega in hrvaškega jezika Nova evropska pravila za konkretno čezmejno sodelovanje Na S. strani STRASBOURG - Odbor ministrov Sveta Evrope (SE) je objavil poročilo o manjšinskih jezikih v Sloveniji, v katerem je na Ljubljano naslovil več kritik in jo pozval, naj odpravi pomanjkljivosti, s čimer bi izboljšala položaj teh jezikov. Med drugim bi morala določiti območja uporabe hrvaškega in nemškega jezika, izboljšati uporabo madžarščine in italijanščine kot uradnih jezikov ter nadaljevati uresničevanje strategije izobraževanja Romov, priporočajo v Strasbou-rgu. Odbor ministrov v včeraj objavljenem drugem poročilu o uresničevanju Evropske listine za regionalne in manjšinske jezike o manjšinskih jezikih v Sloveniji ugotavlja, da je v državi zelo visok standard zaščite italijanskega in madžarskega jezika in da se je stanje od prvega tovrstnega poročila leta 2004 izboljšalo. Gre za izobraževanje, medije in ponudbo kulturnih dejavnosti. Vendar pa še vedno obstajajo pomanjkljivosti, ki bi jih morala Ljubljana odpraviti, predvsem na občinski ravni, kjer se jezika v praksi ne uporabljata dosledno. Strokovnjaki SE še opozarjajo, da Slovenija ni upoštevala vseh priporočil iz prvega poročila in tudi ni posredovala vseh zahtevanih informacij. S tem se je zmanjšala učinkovitost nadzornega mehanizma, ki ga predvideva Listina o manjšinskih jezikih, ki temelji na stalnem dialogu z oblastmi. Tokratno poročilo še navaja, daje prišlo do vzpodbudnih premikov glede zaščite in spodbujanja romskega jezika, med katerimi izpostavlja sprejetje strategije o izobraževanju Romov leta 2004. Ob tem poudarja, da bi morale slovenske oblasti to strategijo dosledno uresničevati, ob tem pa spodbujati sprejemanje romskega jezika in nasprotovati vztrajnim prizadevanjem za povečanje nestrpnosti do Romov. V Sloveniji bi tudi morali zagotoviti, da bi morali za romski jezik veljati posebni zaščitni ukrepi na celotnem ozemlju Slovenije, ne le na območju, kjer Romi tradicionalno živijo, priporočajo v Strasbourgu. Glede nemškega jezika poročilo ugotavlja, da obstaja potreba po razvoju izobraževalnega modela za učenje nemščine kot manjšinskega jezika na vseh ravneh na območjih, kjer je ta jezik tradicionalno prisoten. Slovenske oblasti po navedbah tokratnega poročila kljub priporočilom SE še niso naredile ničesar za določitev območja, kjer se tradicionalno uporablja hrvaški jezik. Slednji je sicer priznan kot jezik ene od nekdanjih jugoslovanskih republik, ni pa priznan kot manjšinski ali regionalni jezik. Prav tako Ljubljana še ni pojasnila tradicionalne prisotnosti bosanskega in srbskega jezika v Sloveniji, zato jo SE poziva, naj to nuj no sto ri. Tokratno poročilo, ki so ga pripravili na podlagi obiska strokovnjakov SE konec leta 2005, Sloveniji še priporoča, naj med prebivalstvom poveča osveščenost glede regionalnih in manjšinskih jezikov ter spodbuja nadaljnje stike med različnimi jezikovnimi skupinami. (STA) Slovenija je slavila 16. obletnico neodvisnosti Na 6. strani Železarna: Škedenjci množično protestirali proti županu Na 7. strani Kras išče razvoj v čezmejni navezi Na 14. strani 2 Torek, 26. junija 2007 DEŽELA / DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA - Jasna zahteva na avdicijah predstavnikov ustanov, društev in organizacij pred 6. koi Slovenci potrebujemo Večina pozitivno ocenila predloženi osnutek deželne vlade - Poudarek na različnosti in v Dvorano deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine so včeraj popoldne napolnili predstavniki številnih ustanov, organizacij in društev z območja tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki so se udeležili avdicij v zvezi z osnutkom deželnega zakona št. 205 za zaščito slovenske jezikovne manjšine. Njihovim izvajanjem so prisluhnili člani pristojne šeste komisije deželnega sveta, kateri predseduje Kristian Franzil, na začetku zasedanja pa je bil prisoten tudi deželni odbornik za kulturo in manjšine Roberto Antonaz. Zaslišanja so bila v prvem delu nekajkrat prekinjena zaradi tehničnih težav z mikrofoni, kar je med drugim onemogočilo simultano tolmačenje. Nato so okvaro popravili in večina govornikov je nastopila v slovenščini oz. vsaj delno v domačem narečju. Tako je storila večina predstavnikov iz Beneške Slovenije in še zlasti iz Rezije. Danes bodo v deželnem svetu potekale podobne avdicije za zakon o furlanski jezikovni manjšini, ki je prav tako v obravnavi. Oba zakona naj bi deželni svet odobril še pred poletnim premorom. Predsednik Franzil je dejal, da zainteresirani lahko še vedno vložijo pisne pripombe k zakonskima predlogoma. Komisija se bo prihodnjič sestala prihodnji teden. Livio Furlan (Paritetni odbor za slovensko manjšino) Paritetni odbor za izvajanje državnega zakona št. 38/2001 za zaščito slovenske manjšine je mnenja, da je ob državnem zakonu potrebna tudi norma na deželni ravni, ki bi podrobneje obravnavala to tematiko. Podpredsednik Fur-lan je posredoval mnenja posameznih članov odbora glede osnutka deželnega zakona. Marino Vocci je npr. poudaril, da bi bilo nujno podpirati tesne medsebojne odnose med različnimi manjšinskimi skupnostimi. Stefano Rigotti in Adriano Ritossa sta predlagala več sprememb tehničnega značaja, eno tudi Damijan Paulin. Stojan Spetič je zahteval dodatna finančna sredstva, zlasti za ukrepe na po- dročju večjezičnosti. Andrej Berdon je izrazil nujnost, da pride do globlje obravnave tematike krovnih organizacij in njihove pravne podlage. Ivo Jevnikar je predlagal, naj se zakon jasneje in z večjo pozornostjo posveti področju šole in kulture nasploh. Po mnenju Jole Namor bi moral deželni svet dajati priporočila glede porazdelitve sredstev iz državnega zaščitnega zakona, deželni zakon pa bi moral posebej ščititi krajevna narečja. Odorico Serena je postavil problem ovrednotenja in zaščite gorskih skupnosti. Boris Gombač (Slovenska gospodarsko prosvetna skuponost) Predsednik SGPS odločno nasprotuje snujočemu se deželnemu za- Člani 6. deželne komisije sledijo avdicijam kroma konu, ki je po njegovem neumesten, brezpraven in nepotreben. Slovencem bi moral namreč zadostovati državni zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001. Tako kot prejšnji je tudi osnutek deželnega zakona - in to ne slučajno - pisan na kožo dvema krovnima organizacijama, ki vlečeta »voz Oljke, Marjetice in titov-skega gospodarskega lobija«. Izpostavil je, da so tri razsodbe deželnega upravnega sodišča v zadnjih letih jasno pokazale, kako delujeta deželna uprava in komisije, ki jih le-ta ustanavlja vsakič s formulo »Oljka plus Marjetica«. O nekaterih členih novega zakona je menil, da so v nasprotju z zakonom št. 38/2001. Člen št. 5, ki »vsiljuje referenčne slovenske organizacije«, je po Gombačevem prepričanju protiustaven in najavlja »nadaljevanje jugoslovanskega mafijsko-komunističnega sistema«. Guglielmo Cevolin in Sergio Chinese (Združenje za zaščito identitete Rezije) Govornika iz Rezije sta opozorila na posebnost tamkajšnje skupnosti in njene zgodovine. Guglielmo Cevolin je povedal, da je zakon za zaščito slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini sicer potreben, rezijanska skupnost pa se noče pri tem znajti v še večjih težavah kot doslej. Prebivalci Rezije smatrajo svoj jezik za staroslovansko govorico in zahtevajo, da se ga upošteva kot takega. V tej luči potrebuje rezijanska skupnost dodatno zaščito pred močno nacionalno manjšino, kot je slovenska. Cevolin je predlagal uvedbo dodatnega člena za zaščito rezijanske identitete. Sergio Chinese je zahteval, naj se jasno izpostavijo razlike med rezijansko in slovensko govorico, češ da ju navsezadnje ločuje kakih 1400 let zgodovine. Ob koncu je spregovoril v svojem narečju. Sergio Mattelig (Združenje Slavia Friulana) Predstavnik iz Nadiških dolin je prav tako poudaril specifiko tamkajšnjih skupnosti, šel je celo še dlje. Večkrat je poudaril, da se jezikovne skupnosti Na-diških dolin in Kanalske doline ne prepoznavajo v slovenski manjšini. Prebivalci tega področja se po njegovih besedah imajo za ljudstvo praslovanskega izvora, ki se je ločilo od ostalih Slovanov že v 7. stoletju, nato pa doživelo povsem drugačno zgodovino skozi stoletja. Slovansko govoreče prebivalce na Videmskem se ponavadi vključuje v zakonska določila o zaščiti slovenske manjšine, a na tak način se jih v resnici prezre. Snujoči se deželni zakon naj ob nemško govorečih skupnostih omeni tudi »slovansko govoreče« ter naj obravnava njihovo posebno stvarnost. Rudi Pavšič gastvo za vse Slovence in deželo samo. Odločitev deželne uprave FJK, da zaščiti tri manjšinske skupnosti (ob slovenski tudi furlansko in nemško), je označil za izredno pomembno. Dežela bo na tak način izpostavila svoj značaj narodnostno mešane stvarnosti, zakon pa bo opredelil vlogo in potrebe, ki jih imajo Slovenci v tem prostoru. Glede razlik, ki obstajajo med Slovenci vzdolž deželnega območja - izrecno je pri tem omenil posebnost videm-ske pokrajine - je Pavšič mnenja, da je treba bogatiti slovenski jezik in prav tako tudi krajevne govorice. Osnutek zakona predvideva insi-tucionalno priznanje krovnih organizacij. Pomembno je od časa do časa ugotoviti, kateri osebki imajo značilnosti takšne organizacije. V tem trenutku sta to le SKGZ in SSO. Ob tem je označil ustanovitev skupščine kot prvi korak na poti neke nove oblike zastopanosti Slovencev v FJK. Ob pozitivnih ocenah za delo deželnih svetnikov je Pavšič izpostavil nezadovoljivo poglavje finančnih podpor. Višina sredstev, ki jih slovenske organizacije prejemajo od države prek dežele, je ostala že dobrih 15 let nespremenjena, pravzaprav je celo skromnejša za nekaj sto tisoč evrov. To pomeni, da je realna vrednost dodeljenih sredstev za 25 do 30 odstotkov nižja kot leta 1990. FJK je dežela, ki ima prav zaradi svoje specifičnosti določene prednosti, zlasti v odnosu z Rimom. Te prednosti so nenazadnje tudi finančne, zato bi bilo primerno, da deželna uprava omenjene posebnosti spodbuja in dodatno uveljavlja z več sredstvi. Davorin Devetak (Slovensko deželno gospodarsko združenje) SDGZ je posebna ustanova, saj ima po eni strani značilnosti krovne organizacije, po drugi pa je včlanjena tako v SKGZ kot v SSO. Njen tajnik Davorin Devetak je pozdravil snovanje novega zakona za Slovence, zaustavil pa se je pri nekaterih členih osnutka, v katerih bi morali po njegovem mnenju dati večji pečat gospodarstvu. Če je 13. člen dober, saj predvideva prosto uporabo etiket za blagovne znamke v slovenščini in italijanščini, sta 14. (socialni, gospodarski in okoljski interesi manjšine) in 21. člen (deželni sklad za razvoj goratih območij) nekoliko pomanjkljiva, ker ne predvidevata vključitev gospodarskih izvedencev. Tudi 22. člen (deželni sklad za manjšino) bi lahko obsegal gospodarsko postavko, predvsem v smislu spodbujanja mladega podjetništva in pobud v Reziji in na podobnih manj razvitih območjih. Drago Štoka (Slovenska kulturno gospodarska zveza) Rudi Pavšič je najprej spomnil, da se v obeh krovnih organizacijah, SKGZ in SSO, skupno prepoznava nekaj več kot 320 slovenskih ustanov in društev v Fur-laniji Julijski krajini, kar predstavlja bo- Na avdiciojah je prvi spregovoril podpredsednik paritetnega odbora Livio Furlan kroma Štoka se je obregnil ob nekatera Gombačeva izvajanja. Dejal je, da v njihovo iskrenost ne verjame tudi iz osebnih izkušenj. Ko je bil sam tajnik Slovenske skupnosti, je Gombač preskočil iz KPI v SSk. Tu je potem vztrajno zahteval, naj se naveže sodelovanje z Zvezo komunistov Jugoslavije. Vse to je zanimivo za človeka, ki danes druge vsevprek zmerja s komunisti. Predsednik SSO je spregovoril še o krajevnih slovenskih narečjih in dejal, da jih je treba vsekakor podpirati. Če se kdo ne prepoznava v slovenski družini, pa lahko svobodno izbira in se drži zunaj nje. Emidij Susič (Svet slovenskih organizacij) Tudi predsednik SSO se izpostavil, da je število članic obeh krovnih organizacij pomembno spričevalo za njuno reprezentančnost. Povedal je, da se stališča SKGZ in SSO večkrat razlikujejo, kar pa ni vzrok, da bi organizaciji ne sodelovali. Pozdravil je napor deželnih svetnikov za oblikovanje novega zakona, ob tem pa se je spomnil, kako je sam v isti vlogi leta 1969 podprl kolege iz Furlani-je pri priznanju furlanskega jezika in univerze v Vidmu, pod točo žvižgov s strani desničarjev. Nastajajoči zakon je v bistvu skupek prejšnjih deželnih in drugih norm, ki so bile nadgrajene z državnim zaščitnim zakonom iz leta 2001. Predlagal je, da bi v zakonu omenili tudi Londonski memorandum in Osimski sporazum, saj mednarodni dogovori ne smejo zaiti v pozabo. V zvezi s finančnimi prispevki za slovensko manjšino je podčrtal evropski trend, da zastopniki raznih manjšin sprašujejo vse večje vsote in jih pogosto tudi dobijo, medtem ko je pri nas zadeva ustavljena že 15 let. (Slovenski raziskovalni inštitut) Ravnatelj osrednje raziskovalne ustanove slovenske manjšine v Italiji je omenil, da se SLORI profesionalno ukvarja z manjšinami in manjšinskimi problematikami. O snujočem deželnem zakonu je dejal, da bo kronal daljša prizadevanja deželne uprave na tem področju. Norme so za manjšinske skupnosti ključnega pomena, saj so sredstva, s katerimi si zagotavljajo obstoj in gradijo razvoj. Pomembno je tudi, da se razne skupnosti med seboj spoznavajo, kar je predpogoj za to, da se med sabo cenijo in si pomagajo. Edi Bukavec (Kmečka zveza) Zakonski osnutek je na splošno dober, Kmečka zveza kot stanovska organizacija velikega dela slovenskih kmetovalcev v Furlaniji Julijski krajini pa ima nekaj pripomb predvsem k členu št. 14 o zaščiti socialnih, gospodarskih in okoljskih interesov slovenske manjšine. Po njeni oceni je namreč potrebno zaščito razumeti v aktivnem smislu, se pravi v smislu spodbujanja nadaljnjega razvoja, tudi na gospodarskem področju. S tega vidika bi morali omenjeni člen nekoliko dopolniti. Le-ta naj bi določal, da bi v primeru gradnje velikih infrastruktur ali uvedbe urbanističnih omejitev, ki bi oškodovale slovensko na- / DEŽELA Torek, 26. junija 2007 3 misijo deželnega sveta poseben deželni zakon /rednotenju narečij ter krajevnih govoric - Odobritev verjetno pred poletnim premorom medtem ko bi moral govoriti o »narodni« manjšini, češ da je jezik le eden izmed elementov, ki sestavljajo narodno identiteto. Napovedal je, da bo Agrarna skupnost pisno posredovala še druge pripombe. Cristina Buttolo (Občina Rezija) Rezijanski župan Sergio Barbarino se iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti zaslišanja, zato ga je zastopala od-bornica Cristina Buttolo. Povedala je, da govori za upravno večino, a da zastopa tudi stališča, ki naj bi jih praviloma zagovarjala lista Insieme per Resia. Prav je, da je slovenska manjšina zaščitena, toda nekaj drugega je rezijanska manjšina. Tudi to je treba zaščititi. Postavlja se vprašanje, ali gre res za posebno manjšino. Kdo naj to določi? Po mnenju Buttolove je merodajna večina pripadnikov te skupnosti. In dejansko po njenih besedah velika večina Rezijanov doma in po svetu se ima za nekaj posebnega. Zgrešeno naj bi bilo, če bi upoštevali zgolj mnenje jezikovslovcev, saj le-ti trdijo to, za kar so plačani, in v vsakem primeru lahko sestavljajo le domneve. Jezikoslovna teorija, naj bo še tako uveljavljena, ne bi smela vsiljevati identitete neki skupnosti. krajini je živ jezik, zato je naravno, da obsega tudi narečja in krajevne govorice. In to ne samo v videmski, ampak tudi v tržaški in goriški pokrajini. Res je, da so vsa ta narečja starejša od slovenskega knjižnega jezika, kot poudarja npr. predstavnik združenja Lega della Slavia friulana Sergio Mattelig. A to je nekaj povsem normalnega oz. samoumevnega, saj velja za vse jezike. Ni ga jezika na svetu, ki bi se prej pisal kot govoril! Nekaj drugega pa je nasprotovati uveljavljanju knjižnega jezika. To je kratkovidno. Gre namreč za to, ali smo za kulturno rast ali pa za vztrajanje na zgolj folklorni ravni. Kar zadeva šolstvo, je Grudnova ugotovila, da zakonski predlog govori predvsem o poučevanju slovenščine na italijanskih šolah in da dejansko obide slovensko oz. dvojezično šolstvo. Zakonodajalec verjetno upošteva, da je to predmet drugih zakonov, že sprejetih ali v načrtu. Po mnenju Grudnove pa bi bilo prav, da bi deželni zakon vsaj povzel že obstoječo zakonodajo na tem področju. Bruna Dorbolo Živka Marc rodno skupnost, morali zagotoviti sprejem posebnih ukrepov kompenzacijske narave, ki bi manjšini omogočali razvoj. V podobnem smislu bi po mnenju Kmečke zveze lahko dopolnili tudi zakonska določila o finančni podpori manjšine. Organizacija pripravlja o vsem tem pisni predlog, ki ga bo 6. komisiji deželnega sveta posredovala preko krovnih organizacij SKGZ in SSO. treba, da je Rezija doživljala in da še doživlja zaskrbljujoče demografsko nazadovanje prav zaradi pomanjkanja razvojnih perspektiv na gospodarskem in socialnem področju. Samo Pahor Luigia Negro in Luigi Paletti (Kulturni krožek Rozajanski dum) Namen snujočega deželnega zakona ne more in ne sme biti ta, da bi spreminjal seznama priznanih manjšin, ki ga obsega državni zakon št. 482/1999 o zaščiti jezikovnih manjšin v Italiji. Ta zakon pozna v Furlaniji-Julijski krajini le slovensko manjšino (in ne slovenskih ali slovanskih manjšin), kateri je sicer posebno posvečen državni zakon št. 38/2001. Oba ta zakona se tudi v Reziji pozitivno izvajata. Isto smemo pričakovati, da se bo zgodilo z zakonom za slovensko jezikovno manjšino, ki ga namerava odobriti deželni svet. Kot so dokazali jezikoslovci, rezijanščina namreč sodi v slovenski jezikovni sistem. Kdor govori drugače, naj navede svoj znanstveni vir. To pa ne pomeni, da bi morali rezijanščino brisati. Nasprotno, re-zijansko narečje obsega posebnosti in zanimivosti, ki zaslužijo, da se jih ohrani in ovrednoti. V tem smislu je Občina Rezija v letih 1994, 1999 in 2005 objavila dragocene prispevke za ureditev rezi-janske pisave in slovnice, kakor tudi slovar. V tem duhu deluje tudi Kulturni krožek Rozajanski dum vse od svoje ua-tanovitve v letu 1983. Zato krožek smatra za primerno in potrebno, da bi snujoči se deželni zakon izrecno govoril o podpori in ovrednotenju rezijanščine. Poleg tega krožek pozdravlja ustanovitev posebnega sklada za razvoj goratih območij, v katerih živi slovenska manjšina, kot ga določa 21. člen zakonskega predloga. Upoštevati je namreč (Društvo Edinost) Društvo Edinost je pred zaslišanjem predsedniku 6. komisije deželnega sveta Kristianu Franzilu izročilo dve peticiji. Ena predlaga sprejem vrste ukrepov za javno rabo manjšinskih jezikov in simbolov v Furlaniji-Julijski krajini, še zlasti v uradnih nazivih javnih ustanov, uprav in služb, pa tudi v uradnih dokumentih, izkaznicah ipd. Druga peticija predlaga, naj bi slovenska manjšina imela javno-pravno priznano demokratično izvoljeno zastopstvo. Obe ti peticiji je društvo že izročilo deželni upravi leta 1997 oz. 2006. V snujočem se deželnem zakonu ni o tem ne duha ne sluha, kar je po oceni društva Edinost naravnost »grozljivo«. Društvo je prepričano, da bi zlasti demokratično izvoljeno skupno zastopstvo lahko odpravilo napetosti in trenja, ki hromijo razvoj slovenske manjšine. Če sta krovni organizaciji SKGZ in SSO res prepričani, da zastopata 99% odstotkov pripadnikov slovenske manjšine, potem bi se ne smeli bati takšnega demokratičnega soočenja, ampak ga celo sami zasledovati. Sicer pa ima društvo Edinost tudi pripombe k posameznim členom zakonskega predloga, ki je v obravnavi. Tako npr. 10. člen govori o favoriziranju izvolitve predstavnikov slovenske manjšine v deželni svet, kakor tudi v pokrajinske in občinske svete, medtem ko bi moral govoriti o zago-tovotvi izvolitve. Sicer pa je Samo Pahor obžaloval, da je 6. komisija razposlala vabila na včerajšnje zaslišanje le v italijanskem jeziku, saj je s tem kršila že veljavne norme o zaščiti slovenske manjšine. la vabilo na zaslišanje izključno v italijanščini. Poleg tega je vabilo prišlo zadnji hip, tako da se ni mogla ustrezno pripraviti. Vsekakor ima vtis, da zakonski predlog predstavlja predvsem nekakšno zbirko že veljavnih zakonskih določil v prid slovenske manjšine. Malalan je obžaloval, da niti snujoči se deželni zakon ne bo izrecno določil teritorija, na katerem živi slovenska manjšina, saj se je pri državnem zakonu št. 38/2002 že izkazalo, da takšna nedorečenost hromi izvajanje praktično vseh zaščitnih norm. Malalan je pritegnil predsedniku SSO Štoki, češ da bi novi deželni zakon moral izrecno omeniti Londonski memorandum iz leta 1954 in Osimski sporazum iz leta 1975, saj to predstavlja mednarodno osnovo za zaščito slovenske manjšine. Pripomnil je, da zakonski predlog govori o slovenski »jezikovni« manjšini, (Sindikat slovenske šole) Sindikat slovenske šole je tesno povezan z ustanavljanjem in razvojem slovenskega šolstva v Italiji, ki je ključnega pomena za obstoj in razvoj manjšine, zato bi bilo naravno, da bi mu bila priznana večja beseda v življenju slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Prav bi npr. bilo, da bi bil zastopan v posvetovalni komisiji za slovensko manjšino, ki jo predvideva 7. člen deželnega zakonskega predloga. Po oceni SSŠ je treba izpopolniti možnost izobraževanja v slovenskem jeziku zlasti na univerzitetni ravni, pri čemer ne gre pozabiti na še vedno odprt problem priznanja slovenskih univerzitetnih diplom v Italiji. Marčeva je imela tudi pripombo glede območja zaščite. Danes nekateri nasprotujejo, da bi vključili v območje zaščite tržaške mestne četrti, kot je Sv. Jakob, v katerem ves povojni čas delujeta slovenska osnovna in nižja srednja šola. Sicer pa je napovedala, da bo komisiji posredovala dodatne pripombe. (Inštitut za slovensko kulturo) Kdor se uči knjižnega jezika, se ne odpoveduje svojemu narečju. To velja za slovenščino in za vsak drug jezik, vključno za italijanščino. Neapeljčan ali Venet se ne odpoveduje svojemu narečju in še manj svoji krajevni skupnosti, kadar se uči knjižne italijanščine. To bi bilo prav, da bi doumeli tisti, ki na Vi-demskem v imenu zaščite krajevnih govoric nasprotujejo slovenskemu knjižnemu jeziku. Sicer pa je Dorblojeva pozdravila snujoči se deželni zakon. Le-ta naj bi bil potreben za harmoničen razvoj celotne deželne skupnosti. Z njim naj bi bila tudi potrjena posebna deželna avtonomija. Zakonsko besedilo je seveda mogoče izboljšati, a v bistvu je dobro. Upati je le, da ga bo deželni svet čim prej odobril, tako da bi Furlanija-Julijska krajina tudi v tem oziru ujela korak z razvitejšimi evropskimi deželami. Pietro Qualizza Živa Gruden (Državna dvojezična osnovna šola v Špetru) Slovenščina v Furlaniji-Julijski (Kulturni krožek Il Castagno) Za zaščito neke kulture ni potreben noben zakon, kot tudi ne nobena šola in sploh nobena javna ustanova. Dovolj je družina. Sam Qualizza se je naučil »benečansko« od svojih staršev in poskrbel je, da to govorico obvlada tudi njegova hči. Qualizza sicer nima nič proti prizadevanjem, da se zaščiti slovenščina, a benečasnka govorica je nekaj drugega. M.B. - A.F. David Malalan (Agrarna skupnost) Tudi Agrarna skupnost se je kritično obregnila ob dejstvo, da je preje- Predsednik komisije Kristian Franzil in odbornik Roberto Antonaz kroma 4 Torek, 26. junija 2007 MNENJA, RUBRIKE ISTRSKI ZORNI KOT Aspekti slovenske prepoznavnosti Miro Kocjan_ Čeprav je poletje tu, čeprav so plaže polne, razpoloženje mestoma kar veselo, ne moremo reči, da je politično, seveda pa tudi preprosto človeško počutje ugodno. Po mojem je to izrazito, upam trenutno stanje za Slovenijo, ki jo čakajo zavidanja vredne naravnost evropske naloge, saj je med drugim znano, da bi s prvim januarjem gostiteljica in organizatorka zasedanj in sploh dela Evropske unije. Za Slovenijo to ni kar tako, res bo ta priložnost, da se končno, čeprav majhna, še bolj uveljavi v evropski sferi. Tembolj, ker žal še vedno ni povsod prepoznavna. Zal pa zadnje čase jo tarejo številni zvečine res notranji, odsevno pa tudi zunanji problemi, ki si jih ta naša dragocena država ne bi smela dovoliti. Dogajajo se stvari, ki so domala neprijetna senzacija, in to upravičeno, na vsej celini, če ne celo čez. Predsednika države in vlade sta javno skregana do take mere, da je glavni mož države sporočil, da ga sploh ne bo na osrednji proslavi v počastitev Dneva državnosti. Problem vodje Slovenske banke se je vlekel v nedogled in so ga mukoma, ker dlje pač ni šlo, sicer bi eni in drugi kar naprej vlekli štrik, rešili pred dnevi. Vrhunec tega vzornega stanja v državi (žal je žalostnih spoznanj še veliko) pa je afera SOVA, Varnostne obveščevalne službe, ki so jo vrli politiki diskredi-tirali do skrajnosti tako doma kakor v tujini. Pa tudi sami so se, kakor je bilo pričakovati, znašli v živem pesku. O takih razmerah poročajo povsod, seveda tudi v Istri in na Karner-ju, kjer marsikje tudi v časnikih ugotavljajo, da niso pričakovali, da bo Slovenija, seveda po lastni krivdi, sicer ji ne bi zaupali vodenja Evropske unije, prišla do prepadnega roba. V Istri vrsta prijateljev in sogovornikov mi telefonira in izreka grenko začudenje. Imeli so vselej v zgodovini stika s Primorci in se z njimi zmeraj ponašali kot pomembnim delom Slovenije. Odkrito priznavajo, da jim ni prijetno. Seveda jim moram pritrjevati. Rekel bi, da jih takšne razmere spodbujajo, da bi še širili in utrdili stoletne vezi s Primorsko. Hrvaška kot država seveda še kako ceni slovensko podporo k vstopu te države v Evropsko unijo, roko na srce pa ta vsaj trenutno ni več obogatena »s srčno povezavo«, kakor navaja »Novi list«. Škandal s »SOVO« j e naredil svoje. Če obravnavamo razmere v Istri pa je politično opazno še nekaj. Na Hrvaškem, kajpak tudi v Istri, so te dni praznovali Dan državnosti in Dan an-tifašizma. Kar večina organizatorjev, s privolitvijo vlade in številnih predstavnikov Sabora, so se odločili za skupno praznovanje dveh datumov, saj je med njima majhna časovna razlika. Skupno nastopanje pa je letos, še bolj kot prejšnja leta In ob očitno še večjem sodelovanju mladih, izpostavilo antifašizem kot osrednjo zgodovinsko točko hrvaške suverenosti in napredka. S tem izrazom so te dni dobesedno polnili časopisne stolpce in ga mastno objavljali z naslovom tudi pri glasilih, ki ne sodijo v levico ali vsaj v levo sredino. Tako predsednik države Mesič, kakor predsednik vlade Sa-nader, ki sicer ne sodi ravno v to politično sfero, sta v svojih sporočilih enoglasno navedla, da je antifašizem temeljni kamen sodobne hrvaške zgodovine in njenega napredka. Na Reki sta na zgledni slovesnosti, na kateri je bil nadškof Ivan Devčič, predsednik kvarnerske regije Zlatko Komadina in reški župan Vojko Obersnel dejala, da je antifašizem »hrvaški zgodovinski zaklad« in da tega dejstva ni moč revidirati. Komadina pa je opozoril, da so fašistični ostanki še zmeraj prisotni, saj jih je prepoznati v ksenofobiji, terorizmu, militarizmu in sploh v številnih vrstah nasilja. Obersnel pa ga je dopolnil, češ, antifašistični partizanski boj / je »odločno dvignil svoj glas proti zlu in nepravičnostim in je resnično bil temelj poznejše patriotične vojne za hrvaško suverenost«. V Brezovici pri Sisku, kjer je leta 1941 nastal prvi hrvaški partizanski odred, je obrambni minister Be-rislav Rončevič poudaril, da je antifašizem uresničeval človekove pravice, partizansko gibanje pa je pomenil »civilizacijsko odločitev«. Na zborovanju v Rovinju je bilo slišati (Roberto Bir-sa), da je spomin na osvobodilno gibanje živ, kakor je živo morje. Omenili so tudi enega prvih predstavnikov italijanske skupnosti v povojni Jugoslaviji Erosa Sequija, kije ponavljal, da je partizanščina bila zaščitnica enakopravnosti narodov, jezikov in manjšin. Zanimivo je, da je v španski vojni proti Francu leta 1936 sodelovalo kar 12 Rovinjčanov, nas petsto se je po kapitulaciji Italije odpravilo v partizanske vrste, nad dvesto pa jih je izgubilo življenje. Znani bataljon »Pino Bu-dicin« je bil ponos ne le Italijanov, pač pa tudi Hrvatov. Takšne in podobne sklepe so ponavljali v Poreču, kjer se je oglasil k besedi Ivan Jakovčič tudi s trditvijo, daje antifašizem bil bolj za svobodo, v bistvu pa tudi za zdajšnji napredek Istre, saj je na dlani, da bo ta regija čez tri leta najsodobnejša na Hrvaškem. Kar dobršen del izvajanja je namenil manjšini, ki da ji bo treba še dosledneje priznati manjšinske pravice. Tudi v Pulju se je letošnjega zborovanja v počastitev antifašizma udeležilo presenetljivo veliko število ljudi, to pa na Rivi in v Titovem pa-ku. Zupan Miletič je priredil sprejem, na zborovanju pa je Livio Blaškovič razlagal tudi, da se bo Hrvaška vključila v Evropsko unijo zahvaljujoč tudi njeni udeležbi v osvobodilnem boju, skupaj z drugimi pa je pohvalil, da so letos enotno počastili Dan državnosti in Dan antifašizma. Takega množičnega in pristnega odnosa do antifašizma v Sloveniji žal ni. Javnost v Istri pa neravno naklonjeno sprejema dejstvo, da se Slovenija ni udeležila sporazuma o Evrore-giji, ki so ga prejšnje dni podpisali v Passarianu v Furlaniji. To je še zmeraj edina država v tem delu Evrope, ki žal nima regij, udeležila pa se menda ni, ker predlaga, da bi del Evroregije postala še južni del Štajerske in manjši zahodni del Madžarske. Kar nekaj komentarjev sodi, da Slovenija očitno želi igrati glavno vlogo v tej regiji, da si zdaj prizadeva za nerealne solucije in v bistvu ne uživa podpore, to pa ji lahko samo škodi. Viden je pa tudi komentar v glasilu italijanske manjšine, češ, da so evroregije nedvomno korak naprej v krepitvi civilizirane družbe, je pa to seveda na rovaš nacionalizma in nacionalistov, ki še vedno togo jemljejo državo (v luči predprejšnjega stoletja), ki za nobeno ceno ne sme doživeti strukturnih spre memb. V Zagrebu pa so imeli sejo predstavnikov etničnih skupnosti na Hrvaškem, ki jo je vodil zdajšnji predsednik Aleksander Tornauer. Prišli so do spoznanja, da so tako imenovani manjšinski sveti, ki naj bi postali upravno - pravna neposredna vez med manjšino in državnimi organi, dosegli določen napredek, da pa še zmeraj nista zapolnjeni dve praznini. O teh svetih ni žal govora ne v ustavi in prav tako ne v temeljnih državnih aktih. Skratka stik ni »dovolj hiter in učinkovit«. V Ljubljani, kjer se je sešel programski svet pri RTV pa se je žal zgodilo, kar so poznavalci pričakovali. Svet namreč ni sprejel predloga, da bi koprska RTV prejela še konec koncev skromnih 177 tisoč evrov predvsem za to, da si nujno izboljša kadrovsko stanje. Koprski TV pa grozi hkrati nevarnost, da se ne bo mogla več posluževati interneta, saj namerava vodstvo RTV ustrezni kanal odstopiti parlamentu za njegova zasedanja. Come volevasi dimostrare! BOGATIMO SVOJ JEZIK Prejšnji teden sem se ustavila ob italijanski besedi vaso, ki jo mi dosledno prevajamo oz. kar ohranjamo v ital. pomenu, le spol ji spre me ni mo in ta ko pos ta ne va -za. Ital. vaso se je razvil iz lat. vas oz. vasum In na splošno pomeni vsako posodo ali raje raznovrstno posodo. Pri nas se v tem pomenu tudi uporablja, medtem ko se je na širšem slovenskem prostoru uveljavila samo za cvetlično vazo za rezano cvetje, ne pa za lončnice. To so rastline, ki jih gojimo v lončkih. Besedo vaza smo sprejeli od Nemcev, ti pa že prej od Francozov. La vase je v francoščini vedno samo cvetlična vaza; lahko je steklena, kristalna, keramična ali iz kakega drugega materiala. Rastlin torej ne sadimo v vazo, ampak v lonček. Beseda prihaja iz lončevine ali lončenine. Cvetlični lonček je torej narejen iz žgane gline, oblikuje in izdela ga lončar (ital. vasaio). V lončenih lončkih ali loncih, (še so rastline večje), gojimo torej lončne rastline ali lončnice. Iz lončevine so narejene tudi lončene sklede in lončeni vrči, v katere nalijemo tekočine. Ob tem moram opozoriti, da Šlenc v obeh svojih slovarjih zapiše, da je ital. vaso cvetlična vaza, medtem ko ima za lonec zapisano samo ital. pentola, kar je lonec za kuho, ki pa vsaj danes ni več lončen. Res pa je, da uporabljamo za rastline tudi keramične, porcelanaste ali plastične lončke, čeprav niso iz lončenine. Večjim "loncem" iz bakra, medenine ali kamna pravimo kar posode, saj so navadno tudi po obliki drugačne od lončkov, pa tudi večje, in jih postavimo na prosto. Vanje sadimo večje okrasne rastline (npr. oleandre), ki jim pravimo posodovke. Lončnice so torej majhne, posodovke pa velike okrasne rastline. Izrazno smo torej bogatejši od italijanščine, kjer poznajo samo vaso in piante. A to še ni vse. Če je posoda steklena in se uporablja za vku-hano sadje, med ali zelenjavo, moramo v slovenščini uporabljati besedo kozarec, npr. kozarec za vlaganje za razliko od navadnega kozarca za pijačo, kar je v ital. bicchiere. Ital. vaso ali bottiglia di plastica je v slovenščini plastenka, ki se uporablja predvsem za steklenice, ki niso iz stekla, zato pri tem ni nobenega kompromisa. V ital.j. je drugače, saj bottiglia pomensko ni povezana s steklom, zato je lahko tudi plastična, srebrna ali iz kakega drugega materiala. Radensko mineralno vodo torej prodajajo v steklenicah ali v večjih plastenkah. Če pa je embalaža za tekočine iz debelejšega , posebej obdelanega papirja, se uporablja v Italiji in tudi v Sloveniji tetrapak. V njem prodajajo mleko, smetano in še kaj podobnega. Vkuhano sadje ali zelenjavo prodajajo v trgovinah v steklenih kozarcih, še pogosteje pa v pločevinkah. Pri nas ljudje kupujejo en vazo ali pa kvečjemu eno vazo paradižnikov, namesto pravilno pločevinko paradižnika, (če ne rečemo kar pomidorov). Pločevinke in pločevina pa so potrebne daljše obravnave, in seveda tudi pojasnil. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Župan Ret odgovarja Upal sem, da se bo s koncem volilne kampanje zaključilo tudi obdobje obrekovanja in površnega navajanja dejstev, toda zgleda, da to ne drži in da morajo tudi najboljše in najbolj cenjene stvari biti opisane z neprijaznimi besedami. Ponovno moram podčrtati sledeče: gotov sem, da je v zadnjih treh mandatnih dobah prav moja uprava še najbolj konkretno ščitila slovenski jezik in potrebe slovenskih občanov. Vedno sem pozdravljal dvojezično, kadar so dogodki to zahtevali. Podobno se je dogajalo tudi na vseh predstavah otrok, katerih se vedno rade volje udeležujem. To lahko na srečo potrdijo številne priče, ki od vedno cenijo mojo prizadevnost na tem področju. Po 27. maju pa bo moja vnema pri uveljavljanju pravičnega in uravnovešenega sožitja še večja in prav s takim sožitjem bomo odrinili na rob tiste, na srečo maloštevilne ose-be,ki zavračajo prijateljske odnose med narodoma. Z odličnimi pozdravi župan Giorgio Ret O Glosi Jožeta Pirjevca Z zanimanjem sem vzel v roke časnik in prebral Gloso Jožeta Pirjevca o poimenovanju brniškega letališča, doslej Aerodrom Brnik (kakšna neokusna spakedranščina!), po Jožetu Pučniku, ker sem ga dobro poznal in nenazadnje, ker me ni od branja odvrnila tista neznanska dolgost običajnih »plaht« raznih dežurnih mukopiscev. Kot takratni deželni predsednik stranke Slovenska skupnost, sem imel srečo, da sem se z njim lahko večkrat pogovarjal. Šele ob opisu Jožeta Pirjevca sem pa izvedel za vse gorje in hudobijo, ki so jo nemočnemu (enopartijska oblast je bila vseobvladajoča) poštenemu slovenskemu idealistu povzročile takratne slovenske politične oblasti (in nekateri od takratnih oblastnikov hočejo še dandanašnji Slovence poučevat o manirah demokracije!) On sam mi ni nikdar omenjal teh grdobij, nikdar nisem slišal iz njegovih ust besed maščevanja. Vedno je želel kaj dobrega storiti za svoj narod; deloval je in se zavzemal zato, da bi Slovenec pomagal osamosvojiti in demokratizirati. Morda je res ostal razočaran, ker je pač politika kruta in, posebej v Slo- veniji po polstoletnem zadušlji-vem enopartijskem sistemu, včasih žrtev nekaterih posameznih brezvestnih spretnežev, drznežev in komolčarjev. Iskal sem dober razlog, ki bi opravičil naslov. Končal sem z branjem Glose a ga nisem našel. To, da so ga »z vrha« kot pravi Pirjevec, imenovali, ne more biti »neeleganca«. Je sedanja slovenska vlada izmeček. ali pravilno izvoljena slovenska vlada? Ni vladam naloženo da vladajo in sprejemajo sklepe? Naloga opozicije je, da jih opozarja in kritizira, ko zabredejo v skrajnosti ali sprejemajo škodljive sklepe. Taka je zdrava demokracija in samo take države in narodi si ustvarjajo boljšo bodočnost. (Na žalost imamo danes v Sloveniji del opozicije - nekateri poslanci, posebej iz vrst LDS - in določeni časnikarji, ki ne zamudijo prilike, da za vsako ceno strupeno napadajo sedanjo uspešno vlado in njenega predsednika). Postavljati Pučnika v bok Leninu, Stalinu, Titu ali Kardelju je neprimerno. Verodostojen zgodovinar bi moral svoje tendenciozne namige vsaj dopolniti (razen seveda, če je njegov namen ljudi zavajati) s tem, da je v ZDA letališče poimenovano po Kennedyju, v Franciji po De Gaullu, itd. Nikdar nisem slišal, da bi letališča poimenovali po navedenih ljudeh, vsaj po Kardelju ne. Menim zato, da je glosa za nekatere umevna, če jo je podpisal g. Pirjevec (nekdaj že kandidat SSk na evropskih volitvah) kot (baje - o tempora, o mores!) »nova pridobitev« razpadajoče stranke LDS. So stranke, ki ti pač skušajo hitro nadeti nagobčnik. Ni pa primerna in poštena, če jo je g. Pirjevec podpisal kot zgodovinar. Marjan Terpin Prof. Pirjevec me vedno in znova prijetno preseneča z vsem kar zna in ve, kar mi seveda večkrat prav pride. Preseneča me, malo manj prijetno, njegovo nelogično razmišljanje v nekaterih njegovih glosah. Cela vrsta je krivic, kot jih navaja prof. Pirjevec v Primorskem dnevniku 21. junija 2007 v svoji glo-si, ki jih je moral prenašati dr. Jože Pučnik pod prejšnjim režimom in pozneje še nehvaležnost v sedanji Sloveniji. Po navajanju prof. Pir-jevca čisto dovolj, da se Slovenija vsaj posmrtno opraviči in poravna dolg do tega borca za svobodno in neodvisno Slovenijo. Po vsem tem m bi človek pričakoval, da se glosa razvija v čisto drugo, pozitivno smer, vendar ni tako. Prof. Pirjevec je proti poimenovanju letališča Brnik po njemu samo zato, ker so drugi bolj premeteni politiki, ali če hočemo politiki, ki se niso ozirali na zasluge tistih, ki so jih res imeli, za ustanovitev države Slovenije kakršna je danes, Jožeta Pučnika enostavno potisnili v kot. Vse to je seveda skregano s tistim pojmom, ki mu pravimo pravica. Po tej logiki vse njegovo delo, trpljenje in prizadevanje ni vredno nič, neglede na dosežen rezultat. Glavna krivda je, da ni bil Lenin ali Stalin. Po ljudskem, bolj enostavnem načinu govorjenja, bi rekli, da so bili ti politiki bolj »lumpi« in dajati tem potuho, se mi zdi, kot sem že rekel nelogično in krivično, po vseh krivicah, ki so se mu godile. O tistem delu glose, kjer prof. Pirjevec govori o eleganci, ne bom dosti govoril. Imena, ki jih navaja ali mogoče predlaga, razne Kardelje in Staline in še druge, ne pridejo več v poštev za nobeno poimenovanje, čeprav so ustvarjali zgodovino v našem času in prostoru. Prof. je kot zgodovinar, za malenkost v zamudi z zgodovino, enostavno je ne dohiteva več. Skratka, prof. Pirjevec, navajanje dejstev o krivicah je točno, Vaša sodba pa se nevarno nagiba k nagrajevanju storilcev, zelo blago rečeno, nečastnih dejanj. S spoštovanjem Aleksander Furlan SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da smo zaradi pomanjkanja prostora in vse večjega števila pisem prisiljeni omejiti dolžino pisem na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Omejitev bomo strogo spoštovali in daljših pisem ne bomo več objavljali. Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. / GOSPODARSTVO Torek, 26. junija 2007 5 EVROPSKI PROJEKTI - Predstavitev novega programa Cilj 3 Italija-Slovenija 2007-2013 Nova pravila dober izziv za slovensko skupnost v Italiji Sodelovanje z italijansko manjšino v Sloveniji - Financiranje EU tudi za razvoj zaščitenih območij OPČINE - Razširjeno upravičeno območje, več denarja na razpolago in eno samo upravno telo za vse projekte, ki bo na tem območju Dežela Furlanija-julijska krajina. To so glavne novosti, ki jih vnaša nov evropski program Cilj 3 Italija-Slo-venija 2007-2013 in na katerem bodo morali odslej sloneti vsi projekti čezmejne-ga sodelovanja. Novosti, ki jih je treba takoj zagrabiti, saj prinašajo po eni strani možnost širšega partnerstva, po drugi pa večjo konkurenco. Nov program Cilj 3 zaznamujejo namreč nova in bolj komplicirana pravila, katerih namen je med drugim, da se čezmejno sodelovanje res vzpostavi in da privede do konkretnih ciljev (financirali bodo npr. prej dejavnosti na teritoriju kot pa prirejanje posvetov). Vzporedno so območje za čezmejne projekte med Italijo in Slovenijo poleg vseh pokrajin FJK razširili na deželo Emilijo-Romagno (za pokrajini Ferrara in Ravenna) in na deželo Veneto (Benetke, Rovigo, Padova in Tre-viso), medtem ko sega upravičeno območje na slovenski strani v bistvu do Ljubljane. Predvidena naložba na tem območju je v prihodnjih letih skupno 136,7 milijona evrov, od katerih bo 85 odstotkov (116,2 milijona evrov) financirala Evropska unija. V nov program se lahko nedvomno zelo dobro vključi slovenska skupnost v Italiji, ki je lahko z italijansko manjšino čez mejo povezovalni člen med večinskima skupnostma in javnimi institucijami. Bistveno pri tem je, da se temeljito prouči načrte in poišče ustrezne partnerje. Strukturo, pravila, osi in tipologijo možnih projektov novega programa Cilj 3 Italija-Slovenija 2007-2013 (ki je v grobih obrisih nadaljevanje dosedanjih programov Interreg) je razčlenjeno predstavil včeraj predsednik družbe Euroservis, ki deluje v sklopu SDGZ, Erik Švab. Predstavitev je bila na workshopu o možnostih čezmejnega in mednarodnega sodelovanja v programskem obdobju 20072013, ki sta ga v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah priredili Kmečka zveza in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti Koper v okviru čezmejnega projekta Agromin. Srečanje, ki so se ga med ostalimi udeležili predsednik Kmečke zveze Alojz De-belis, direktor pokrajinskega nadzorniš-tva za Trst in Gorico Roberto Cuzzi (ki je zastopal tudi deželno upravo) in predstavniki tehničnih uradov pokrajinske uprave, je v imenu Kmečke zveze uvedel Mario Gregorič. Projekt Agromin je skupni evropski projekt sodelovanja med Udeleženci včerajšnje predstavitve novega evropskega programa kroma slovensko skupnostjo v Italiji in italijansko skupnostjo v Sloveniji, ki je zaživel aprila leta 2005 in se bo zaključil letos novembra, prijavitelja pa sta Kmečka zveza in Obalna samoupravna skupnost. Njegov cilj je ovrednotenje virov primarnega sektorja obeh manjšin, oblikovanje in promocija skupne čezmejne ponudbe tipičnih proizvodov in pridelkov ter sploh krepitev sodelovanja in medsebojnega poznavanja med manjšinama. Projekt predvideva izdajo dvojezične knjige s predstavitvijo proizvajalcev, tipičnih proizvodov in tradicionalnih receptov s čezmejnega območja ter izdelavo informativnih večjezičnih zgibank o vinu, oljčnem olju in drugih proizvodih. Tako knjiga kot zgibanke naj bi izšle v jeseni. Dalje so na sporedu posveti, tečaji in delavnice, pa tudi prireditev dveh sejmov na obeh straneh meje. Na italijanski strani bo sejem v večnamenskem centru na Dolgi kroni, kjer bo nastalo tudi prodaj-no-informativno središče za ovrednotenje in promocijo tipičnih proizvodov. Cilj pobudnikov je vsekakor ta projekt nadgraditi v novem obdobju 20072013. Na prihodnost je treba namreč gledati pozitivno, je poudaril Švab, ki se je včeraj osredotočil na čezmejno sodelovanje, ki predstavlja večji del oz. 75 odstotkov financiranja v sklopu Cilja 3 (poleg slednjega so predvidena financiranja tudi prek Cilja 1 za dežele v razvoju, ki zadeva pri nas pretežno južno Italijo, in Ci- lja 2 za regionalno konkurenčnost in sodelovanje). Možnosti so pač tokrat tudi v kmetijskem sektorju in še zlasti je treba izkoristiti tisti denar, ki ga EU namenja za upravljanje in razvoj zaščitenih območij, kot je Natura 2000... Nova pravila predstavljajo torej nov izziv, v katerega se lahko slovenska narodnostna skupnost v Italiji uspešno vključi, meni Švab, od kmetijskega področja sploh do gospodarstva, športa in turizma, seveda tudi v povezovanju z italijansko manjšino v Sloveniji. Glede na razširjeno upravičeno območje, je nagla-sil, pa je poglavitna uspešna koordinacija partnerstev, usklajevanje projektov in še zlasti predstavitev »čimboljših« projektov. Zamisel o čezmejnem projektu npr. že obstaja in zadeva okoljsko in turistično ovrednotenje Krasa, vodilni partner pa naj bi bila Občina Sežana. Nova pravila so pač številna in je med glavnimi novostmi lik vodilnega partnerja (lead partner), ki bo odgovoren za projekt. Sicer je še nekaj časa na razpolago, ker novih razpisov do predvidoma oktobra ne bo. Operativni program, ki ga je pripravila deželna uprava in na podlagi katerega bodo izdelani razpisi, so pač posredovali v Bruselj spomladi. Do prvih razpisov, katerih rok zapadlosti je od 60 do 90 dni, naj bi torej prišlo konec leta. Prvi projekti bodo torej stekli predvidoma sredi le ta 2008. Aljoša Gašperlin SDGZ: prošnje za odškodnino zaradi nalivov konec maja SDGZ obvešča člane, ki so zaradi izrednih padavin 27. maja letos utrpeli in dokumentirali škodo, da lahko prosijo za odškodnino s pomočjo obrazca, ki ga je Občina Trst dala na razpolago na spletni strani HYPERLINK "http://www.reteci-vica.trieste.it/new/admin/Immagi-ni_up/html/20070611173420.pdf" http://www.retecivica.trieste.it/new /admin/Immagini_up/html/200706 11173420.pdf. Obrazec lahko tudi osebno dvignejo na Občini, na Velikem Trgu št.4, II. nadstropje, soba 94, po naslednjem urniku: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30; ob ponedeljkih in sredah pa tudi popoldne od 14.00 do 16.30. Izpolnjeni obrazec je treba vrniti uradu za sprejem aktov v splošni protokol Občine Trst, v Ul. Punta di Ferro št. 2, soba 2, ki posluje po enakem urniku, najpozneje do petka, 29. junija. Dodatne informacije dobijo interesenti na telefonski številki 040.6758137 oziroma po elektronski pošti HYPERLINK "mail-to:bartole@comune.trieste.it" bar-tole@comune.trieste.it. ORGANIZACIJE - Sinoči na Opčinah 31. redni občni zbor SDGZ Edi Kraus sklenil triletni mandat in vodstvo združenja prepustil Borisu Siegi Udeleženci sinočnjega občnega zbora SDGZ v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah kroma OPČINE - Bogato delovanje struktur in sekcij Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki presega zgolj podjetniške oziroma gospodarske okvire in si zato zasluži večjo upo-števanost in pomoč tako v manjšinski kot širši skupnosti, je bilo v ospredju poročila predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Edija Krausa na včerajšnjem 31. občnem zboru organizacije. Po treh letih vodenja stanovske organizacije, v katerih je bil največji poudarek namenjen uveljavljanju podjetništva in vzgajanju mladih v podjetniškem duhu, je Kraus na včerajšnjem volilnem občnem zboru zapustil predsedniški položaj, a je svojemu nasledniku, novoizvoljenemu predsedniku Borisu Siegi, obenem zapustil živahno, izzivov in idej bogato dediščino. Seveda to ne pomeni, da v organizaciji ni več problemov in nerešenih vprašanj, saj je bilo delo s prihodom Krausa zastavljeno na daljši rok, zato bo moralo novo predsedstvo oziroma predsednik zastavljene programe nadaljevati oziroma jih uspešno pripeljati do cilja. Če se vrnemu h Krausovem poročilu na sinočnjem občnem zboru, o katerem bomo sicer podrobneje poročali jutri, naj dodamo, daje v zvezi z omenjeno potrebo po finančni pomoči, ki jo SDGZ potrebuje za svoj razvoj in torej za gospodarsko rast vse naše skupnosti, Kraus napovedal željo po novem sedežu organizacije. V srednjem roku naj bi namreč na Krasu zgraditi novo logistično strukturo, v katero bi premestili večji del operative združenja in njegovih storitvenih podjetij, je povedal. (vb) Evropska centralna banka 25. junija 2007 evro valute povprečni tečaj 25.06 22.06 ameriški dolar 1,3461 1,3441 japonski jen 166,21 166,75 kitajski juan 10,2565 10,2430 ruski rubel 34,8410 34,8300 danska krona 7,4426 7,4432 britanski funt 0,67350 0,67305 švedska krona 9,2452 9,2448 norveška krona 8,0040 7,9870 češka krona 28,718 28,650 švicarski frank 1,6538 1,6576 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 246,84 245,70 poljski zlot 3,7886 3,7780 kanadski dolar 1,4424 1,4411 avstralski dolar 1,5850 1,5847 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lej 3,1799 3,1662 slovaška krona 33,813 33,713 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6962 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 84,36 83,79 turška lira 1,7710 1,7600 hrvaška kuna 7,3245 7,3248 Zadružna Kraška banka 25. junija 2007 valute evro nakup arodaja ameriški dolar 1,36339 1,33540 britanski funt 0,68141 0,66573 švicarski frank 1,67573 1,63491 japonski jen 172,5529 162,0977 švedska krona 9,47129 9,01830 avstralski dolar 1,62273 1,55427 kanadski dolar 1,46876 1,41285 danska krona 7,58610 7,30029 norveška krona 8,16990 7,80409 madžarski florint 294,84 230,958 češka krona 32,9475 25,785 slovaška krona 38,7699 30,3417 hrvaška kuna 7,84486 6,99518 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 25. junija 2007 _evro_ nakup prodaja ,3656 0,6831 7,554 ,4644 169,08 ,6798 8,106 9,379 ,6106 7,57 1,3319 0,6663 7,368 1,4284 164,91 1,6385 7,906 9,148 1,5709 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 25. junija 2007 Indeks MIB 30: -0,05 delnica cena € var. % ALLEANZA 9,86 -0,21 ATLANTIA 24,65 +0,61 BANCA ITALEASE 19,6 -3,31 BMPS 5,04 +0,12 BPI 11,32 +0,91 BPM 10,92 +0,31 BPVN 21,32 +0,33 CAPITALIA 7,475 -0,16 ENEL 7,96 +0,51 ENI 26,57 -0,23 FIAT 21,72 +0,93 FINMECCANICA 22,94 -1,08 GENERALI 30,34 -0,10 IFIL 7,94 +0,09 INTESA 5,56 -0,50 LOTTOMATICA 30,93 -0,26 LUXOTTICA 28,43 +2,19 MEDIASET 7,73 -1,63 MEDIOBANCA 16,92 -0,05 MEDIOLANUM 6,18 +0,29 PARMALAT 3,2075 -1,09 PIRELLI 0,8795 -0,02 SAIPEM 24,55 +0,04 SNAM 4,395 -0,52 STMICROELEC 14,31 -0,20 TELECOM ITA 2,06 -0,72 TENARIS 17,88 -0,40 TERNA 2,57 +0,39 UBI BANCA 19,6 -0,37 UNICREDITO 6,74 -0,27 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana 6 Torek, 26. junija 2007 SLOVENIJA / LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez janša na slovesnosti ob dnevu državnosti Slovenci nismo bili le sopotniki, bili smo dejavnik sprememb v Evropi Janša namenil veliko pozornost gospodarskemu napredku - Drnovška in Kučana ni bilo - Slavnostna seja v Državnem zboru LJUBLJANA - Slovenija se je po besedah predsednika vlade Janeza Janše, slavnostnega govornika na nedeljski osrednji državni slovesnosti ob dnevu državnosti, 25. juniju, na Trgu republike v Ljubljani, lani razvijala zelo hitro. Utrdila je svoj mednarodni položaj, zato je današnji dan po njegovem prepričanju priložnost za ponos nad dobro opravljenim delom. Naš cilj je, da čim prej ujamemo najbolj razvite države EU. »Prihajajo nove priložnosti. Slovenija je v dobri kon-diciji,« je poudaril premier.»Veliko se je moralo zgoditi, da je težnja po svobodi dozorela in se končno udejanjila. O tem se je v zadnjih 16 letih razmeroma malo govorilo,« dejal in ponazoril, kot da bi se včasih želel ustvarjati vtis, da smo bili Slovenci zgolj sopotniki sprememb v Evropi po padcu Berlinskega zidu. Kot da so vse drugi opravili za nas, je ugotovil in poudaril, da to seveda ne drži. »Bili smo dejavnik sprememb. Samo tako smo uspeli in samo zato danes Slovenija obstaja kot samostojna država. Samo kot samostojna država se je Slovenija lahko povezala v EU in Nato.« Ob tem je omenil tri pomembne dogodke in posameznike, ki so omogočili slovensko osamosvojitev: 57. številko Nove revije, v kateri je bil najbolj dosledno in celovito zastavljen program slovenske suverenosti in demokratizacije, ustanovitev slovenske Teritorialne obrambe ter misleca, disidenta in politika Jožeta Pučnika. Ob omembi slednjega se je na Trgu republike zaslišal aplavz. Pučnik je bil po Janševih besedah »osrednja osebnost slovenske osamosvojitvene politike, držal je smer slovenski osamosvojitvi. Ta je bila domovinski in ne ideološki projekt. Zato je združevala in ne ločevala«. Predsednik vlade je v govoru opozoril, da Slovenci še vedno živimo v prostoru, kjer dobro in uspešno ne odmeva vedno daleč. S tem brišemo mejo med kakovostjo in malomarnostjo, med kritiko in zasmehovanjem, med dobrim in slabim. »Premagovanje takšnega pristopa je dejanje v dobro vseh prihodnjih generacij,« je poudaril Janša. Na začetku tega mandata je vlada obljubila, da bo delala za blaginjo Slovenije. Jasno smo povedali, daje samo gospodarska rast lahko trajna in trdna podlaga blaginje. Zato smo danes na dobri poti. Ustvarjamo več, je izpostavil premier. »Za ta razvojni premik, dosežen v preteklih dveh letih, smo dolžni predvsem zahvalo našim gospodarstvenikom in našim delavcem. Dokazujejo, da so lahko v normalnih pogojih gospodarjenja dobri, zelo dobri in tudi najboljši. Ne zmagujejo več v tekmi z nerazvitimi, temveč v konkurenci najboljših.« »Prihajajo nove priložnosti. Slovenija je v dobri kondiciji. Ima veter v jadrih in krmilo, obrnjeno v pravo smer. Dobro posadko. Mednarodno morje je mirno, le v notranjih vodah je nekaj umetnih valov in oblačkov. A obzorje narodo- Prizorišče nedeljske slovesnosti na Trgu Republike v Ljubljani sta ve prihodnosti je jasno kot še nikoli doslej. Pred sedanjo in prihodnjimi generacijami je srečna plovba. Omogočila jo je odločitev pred 16 leti. Bila je pravilna,« je v slavnostnem nagovoru dejal predsednik vlade. Na proslavi je sodelovala tudi Slovenska vojska, ki je z enoto Garde Slovenske vojske sprožila salve z Ljubljanskega grad in pokazala svoje veščine. Dan državnosti je obeležila tudi s preletom letal. Sodelovala je tudi prva enota častne čete Slovenske vojske, ki je sodelovala leta 1991. Ker se predsednik republike Janez Drnovšek proslave ni udeležil, saj ocenjuje, da stanje duha v državi ni takšno, da bi se želel udeležiti praznovanja, je častno četo pregledal predsednik državnega zbora France Cukjati. Med igranjem slovenske himne se je dvignila kopija prve slovenske zastave iz leta 1991. Osrednje slovesnosti so se med drugim udeležili nekdanji predsednik skupščine France Bučar, predsednik prve slovenske vlade Alojz Peterle ter večina ministrov in predsednikov strank, medtem ko se nekdanji predsednik republike Milan Kučan prireditve ni udeležil. Govoru predsednika vlade je sledil bogat kulturni program, kije letos temeljil na predstavitvi slovenskih pokrajin skozi poezijo in glasbo, značilno za te pokrajine. Na slovesnosti so nastopili tudi številni glasbeni, dramski in plesni umetniki. Tudi državni zbor je v nedeljo s slavnostno sejo počastil dan državnosti. Sejo je odprl predsednik DZ France Cukjati, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik DZ Sašo Peče, kije med drugim poudaril pomen odločitve o samostojnosti in neodvisnosti, ki se je udejanjila pred 16 leti, 25. junija 1991. »Država smo ljudje, zato je to praznik vseh nas,« je uvodoma poudaril Peče.»Brez ljudi neomajnega duha bi še tako dobremu načrtu grozil neuspeh,« je nadaljeval podpredsednik DZ. »Zato smo slehernemu med njimi hvaležni. Brez pričakovanj o zaslugah in z nesebičnim delom so krojili in vzpostavljali okoliščine nove državne ureditve in vitalnih funkcij države,« je poudaril Peče. Ponosni smo na narodnoprebuditeljske, politične, gospodarske, mednarodne, kulturne in verske akterje, ki so bili močni stebri na začetku gradnje naše državnosti, je dejal. »Spregledani, preskromni, brezbrižni ali upognjeni ne želimo in ne smemo več biti. Še manj nam koristita revan-šizem ali svetobolje,« je še izpostavil Peče. »Današnji čas temu kot tudi neodločnosti, apatiji in neenotnosti odmerja visoko, previsoko ceno. Zato si moramo prizadevati, da izničimo elemente nega-tivizma, nikogar ne smemo puščati na obrobju,« je opozoril. »Slovenski narod je prehodil dolgo pot. Zavedamo se teže korakov, zato stopinje, ki so nas privedle do današnjega dne, počastimo,« je ob koncu govora podpredsednik DZ voščil praznik državljankam in državljanom. Voščilo je ob koncu slavnostne seje izrekel tudi predsednik DZ France Cukjati. Slavnostne seje slovenskega parlamenta so se udeležili parlamentarci in parlamentarke, poslanke in poslanci, ministri, predstavniki veteranskih organizacij, predstavniki diplomatskega zbora, predsednik vlade Janez Janša, predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, predsednik državnega sveta Janez Sušnik. Slavnostne seje se ni udeležil predsednik države Janez Drnovšek. (STA) SLOVESNOST - Janez Drnovšek za POP TV Nisem hotel biti samo statist LJUBLJANA - Predsednik republike Janez Drnovšek, ki se je od-lo čil, da se slo ves nos ti ob dne vu dr -žavnosti ne bo udeležil, je soglašal, da je bila ta odločitev ostra. »Zanjo se tudi nisem zlahka odločil. Vendar se mi zdi neprimerno, da bi stal na tej proslavi kot statist in pomagal dajati videz, kako je vse lepo in dobro,« je dejal v pogovoru za Pop Tv. Ob tem je poudaril, da se mu zdi primerno, da tako opozori, da stanje ni do-bro.»Slovenija je precej nesproščena. Precejšen je pritisk na ljudi, ki delajo v javnem sektorju. Bolj se ceni pripadnost neki politični opciji ali neke mu člo ve ku kot pa zna nje, stro -kovnost,« je ocenil Drnovšek. Prav zato je po njegovem mnenju precej padla kakovost dela številnih institucij, ljudje pa si ne upajo povedati kaj kri tič ne ga. »Pri tisk je tu di na me di -je, zlasti osrednje nacionalne, da so stvari ne prikazujejo objektivno, ampak tako, kot si nekdo želi,« je dodal. To so po njegovem mnenju že »poante, ki že kažejo na neke tota-litaristične recidive«. Kot je ponazoril, so tudi v 80. letih politiki govori li, da je vse v re du in da le pše ne more biti. »Tako delajo tudi danes. To je značilnost takšnih režimov, da vedno hvalijo vse. In da ni opaziti Predsednik republike Janez Drnovšek nobene nianse samokritike,« je poudaril. Gle de pri hod nos ti - pred dne -vi je v Celju napovedal, da se bodo na političnem prizorišču v prihodnjih mesecih zagotovo zgodile spremembe - ni želel ničesar konkretizirati. »Želim le povedati, da takšno stanje ne sme dolgo trajati in da tudi ne more. Če je neko obdobje zelo slabo, se začne risati izhod. Prepričan sem, da bo kmalu prišlo do spre memb,« je oce nil. Po nje go vih be se dah so se daj sicer gospodarski rezultati Slovenije dobri. Vendar pa sta, kot je izpostavil, razloga za to zunanja konjunk-tu ra oz.ugod ne oko li šči ne in dob ra osnova iz preteklosti. »Danes pa ekonomske politike praktično ni,« je bil v pogovoru za Pop Tv še kritičen Drnovšek. (STA) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. junija 2007 APrimorski ~ dnevnik 7 VELIKI TRG - Sinoči med sejo trtžaškega občinskega sveta Železarna: hrupen protest Škedenjcev proti županu Dipiazzi Hoteli so, naj pride na trg izpolniti volilno obljubo o zaprtju obrata, a župan je ostal v uradu Tržaški občinski odbornik za decentralizacijo Paolo Rovis je sinoči ob 18.30, malo pred začetkom občinske seje, stopil v trafiko na Velikem trgu po cigarete. Običajno si med pavzami delovanja skupščine eno ali dve privošči na balkonu občinske palače v drugem nadstropju, skupaj s kolegico za finance Sandro Savino, saj je kajenje v dvorani prepovedano. Ko se je vračal z zavojčkom v roki, je krenil mimo dostavnega vozila, parkiranega na trgu. Terenec je imel nad streho pritrjena zvočnika, skozi katera se je razlegal glas novodobnega škedenjskega tribuna (in propadlega županskega kandidata) Maurizia Fogarja, ki je skušal kakih 150, 200 ljudi prepričati, da mora tržaški župan Roberto Dipiazza še isti večer podpisati odredbo o zaprtju škedenj-ske železarne zaradi zaščite javnega zdravja. Ljudje so mu bučno pritrjevali. Odbornik Rovis ga je obšel, kot da bi ga preslišal, a sinoči mu - prav zaradi tistega glasu in bučnega ljudskega pritrjevanja - ni bilo usojeno, da bi z balkona občinske palače vdahnil cigareto... Škedenjci so prišli na Veliki trg jezni in siti. Jezni, ker postaja njihovo življenje v oblakih praha in smrada iz bližnje železarne iz dneva v dan bolj neznosno; in siti dosedanjih obljub tržaških politikov o zaprtju industrijskega obrata. Mnogi so prinesli s sabo transparente z jasnimi napisi. »Z železarno umiramo«, »Dovolj azbesta, plina, bencena in dioksina«. Več napisov je pravilo, kakšen se sedaj kaže župan Dipiazza v očeh Škedenjcev: »Pinocchio!« Prileten moški si je nadel čez ramena karton z dvojnim napisom. Na prsih je pisalo: Dragi župan Dipiazza, bil si izvoljen zaradi tvojih obljub o železarni. Sedaj dokaži, da si mož beseda.« In na hrbtni strani: »Več kot 50.000 občanov so prisiljeni dihati strupe in kancerogene pline 24 ur dnevno in 365 dni letno. Cosolini nas hoče mrtve!« Protest Škedenjcev ob prihodu občinskega odbornika za okolje M;aurizia Buccija (v sredini) kroma Bi-partizanski protest proti županu in proti deželi, ki dovoljujeta onesnaževanje. Glavna tarča z žvižgi iz desetin piščalk podkrepljenega protesta pa je bil župan Dipiazza. Škedenci so kričali, naj se sramuje, ker jih je izdal. Pred dobrim letom jim je - s skorajšnjim zaprtjem železarne - obljubljal (čista) nebesa. Na ta način si je prav v Škednju in okolici pridobil tistih nekaj več kot dvatisoč glasov, ki so mu omogočili ponovno izvolitev. Po zmagi pa je ostalo nebo v Škednju še vedno sivo, balkoni, na katerih se vsakodnevno zbira prah, pa vse bolj očrnjeni. Žvižgi iz piščalk, kričanje in bobnenje bobnov so skozi zaprta okna pronic-nili v dvorano občinskega sveta. Komaj je kak svetnik ali odbornik odmaknil zaveso, da bi pokukal navzdol, na trg, so se okrepili. Vrata na balkonu so ostala previdno zaprta, čik pavze ni bilo. Župan Di- Odbornik za decentralizacijo Paolo Rovis (levo) je s prstom zažugal kričečemu Pieru Brattiju kroma piazza je odgovarjal na aktualno vprašanje svetnice Marjetice Brune Tam o onesnaževanju, ki ga povzročajo... galebi in golobi (!). Protesta na trgu ni hotelo biti konca. Še nikoli ni bil tako dolg in vztrajen. Ugovori okoljevarstvenikov proti uplinje-valnikoma ter protestnikov zoper izgone iz stanovanj so bili, v primerjavi, mačji kašelj. Škedenjci so zahtevali, naj pride Dipiazza na trg. Če je prihajal med volilno kampanjo, zakaj ne bi tudi sedaj? so se spraševali. Malo po 19. uri so se vrata občinske palače odprla. Med varujočimi mestnimi redarji, karabinjerji, policijskimi agenti in agenti političnega oddelka tržaške kvesture si je proti Fogarju utrl pot Maurizio Bucci, odbornik za okolje. »Za okolje? Še nikoli nisi prišel zraven. Kaj prihajaš sedaj? Mi hočemo župana,« mu je neusmiljeno zabrusil eden od moških. Bucci je prinesel vabilo: župan je pripravljen sprejeti pet predstavnikov Škedenjcev v svojem uradu. Odgovor je bil bučen: »Neeeee!« Naj on sem pride. Razjarjena Giuliana Schry iz Ul. del Pon-ticello 25/9, prav nasproti železarne, mu je vsiljivo ponudila steklen lonček s črnim prahom. Nabrala ga je na balkonu lastnega stanovanja. Že 20 let boleha za astmo. »In naj mi ne rečejo, da je bila železarna pred mojo hišo. Kdo pa je izdal gradbeno dovoljenje? Občina!« sije odgovorila. Slišati je bilo tudi druge zgodbe iz sedanjega norega škedenjskega življenja. Corrado Quagliarella je delal 22 let v železarni. Sedaj protestira. »Pa naj mi ne rečejo, da pljuvam v krožnik, iz katerega jem, ker moj pljunek je črn kot katran!« In kot njegova pljuča... Nevio Tul je malo stran prek instant-zvočnika neuslišano ponavljal 32.člen italiajnske uprave: »Republika ščiti zdravje državljanov...« Namesto Dipiazze sta na trg prišla svetnika opozicije Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove) in Alfredo Ra- covelli (Zeleni). Pa se je začela razprava o mučni škedenjski dihotomiji: zaščititi delo ali zaščititi okolje? Malo pred 20. uro so se vrata balkona v drugem nadstropju odprla. Priku-kal je odbornik Rovis: neznosna moč cigarete, pač. Srepo se je ozrl dol, in s trga je pljusknil vanj ocean žvižgov in kričanja. Prizadet se je kako minuto kasneje prikazal na trgu. Stopil je do moškega, ki mu je malo prej žvižgal, in ga vprašal, zakaj tak nekulturen odnos do njega? Pa se je nanj zvalil odgovor: »Izgubil sem ženo zaradi železarne, odpravnina je šla za njeno zdravljenje, in ti govoriš o nekulturnem odnosu. Sram te bodi!« Začelo se je prerekanje. Odbornik in Piero Bratti sta skoraj dvignila roki, a ni počilo. Ko bi, bi odborniku črna predla: Bratti je imel pri sebi vrečko, polno črnega, škedenjskega prahu... Ostalo je pri besedah: »Dipiazza je prišel k nam po glasove, naj pride sedaj še po žvižge!« A Dipiazze ni bilo. Sedel je v svojem uradu, skupaj z Buccijem in glasnikom Guidom Gallettom: »Jaz ne morem zapreti železarne, Nimam te pristojnosti. Če bi mi zdravstveno podjetje in deželna agencija za zaščito okolja posredovala analize o onesnaženju, potem, morda... « Župana sinoči ni bilo na trg, med ljudi, ki so ga izvolili. Med njimi je bila tudi Danila Petronio. »Dvakrat sem glasovala za Dipiazzo,« je pripovedovala svetniku Forze Italia Lorenzu Giorgiju. In sedaj? »Mislim, da ne bi šla na volitve.« Ko je tako pravila, si je odbornik Rovis pod oboki občinske palače prižgal cigareto. V dimu so izpuhtele vse nekdanje obljube; razkorak med škedenjskimi ljudmi in politiko se je sinoči težko poglobil na Velikem trgu. PREVOZI - Bazni sindikati Cub Rdb Oklic stavke Danes med 9. in 13. uro proti podjetju Trieste Trasporti Bazni sindikati prevoznikov Cub Rdb so za danes oklicali stavko med 9. in 13. uro, da bi tako protestirali proti zadržanju tržaškega prevoznega podjetja Trieste Trasporti. Slednjemu omenjeni sindikati očitajo vrsto stvari: tako po njihovem mnenju podjetje ne prisluhne zah te vam usluž ben cev, ne že li izboljšati delovnih razmer, ponižuje uslužbence s težkimi disciplinskimi ukre pi, ne že li za go to vi ti var -nosti osebja in službe, ne želi zapolniti vrzeli med šoferji in osebjem, ki je zadolženo za vzdrževanje, obtožuje delavce odsotnosti, poleg tega pa ne izkoristi svojega pomožnega osebja za izboljšanje prevozov, za zmanjšanje stresa šoferjev in za olajšanje koriščenja službe s strani potnikov. Podjetje Trieste Trasporti, obtožujejo bazni sindikati, za ni ma sa mo do bi ček, pri če mer znižuje plače zaposlenim, krši zakonska in pogodbena določila ter povečuje in spreminja delo uslužbencev. Na vse to želijo sindikati Cub Rdb opozoriti z današnjo stavko in manifestacijo, v okviru katere bodo stavkujoči posredovali tr-žaš ke mu pre fek tu in žu pa nu pe ti -cijo z več sto podpisi. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem 400 davkoplačevalcem, ki so namenili »pet/tisočink« davka na dohodek fizičnih oseb (IRPEF) naši ustanovi. Sklad Dorče Sardoč 8 1 0 Torek, 26. junija 2007 TRST / ČRNA KRONIKA - Karabinjerska preiskava o smrti 37-letne Tržačanke Cristine Perco Za zapahi sta se znašla romunska sostanovalca 32-letni Nicolae Coman osumljen umora, 44-letni Sorin Dinca pa prikrivanja Tri dni je ležala v komi in naposled podlegla poškodbam, njena sostanovalca pa sta v priporu. Romunski državljan Nicolae Coman, 32 let, po poklicu zidar, je namreč osumljen umora 37-let-ne Tržačanke Cristine Perco, njegovega 44-letnega rojaka Sorina Dinco pa so karabinjerji pridržali zaradi prikrivanja zločina. Comana je včeraj zasliševal javni tožilec Raffaele Tito, v pričakovanju, da bo osumljenec priznal krivdo. Dogajanje so opisali karabinjerji s pokrajinskega poveljstva v Istrski ulici. V soboto, 16. junija ob zori, je Sorin Dinca poklical prvo pomoč: njegova sostanovalka je hudo ranjena in nezavestna ležala na postelji v svojem stanovanju v Ul. del Veltro št. 63. Žensko so spravili v katinarsko bolnišnico, v sredo, 19. junija, pa je zaradi posledic možganske krvavitve umrla. Sprva so karabinjerji mislili, da gre za naključno nesrečo na domu, zlasti ob ugotovitvi, da je bila žrtev kronično podvržena alkoholizmu. Stanovanje je bilo naravnost posejano s steklenicami piva. Romunska državljana po navedbah karabinjerjev nista imela večjih težav z alkoholom. Percovo sta pred časom spoznala v nekem baru in stanovala sta z njo v podnajemu. Coman, ki naj bi imel razmerje z žensko, je po krvavem dogodku za nekaj dni izginil, karabinjerji so se zato spočetka pogovorili le z Dinco. Njegove izjave niso prepričale zasliševalcev, na dan je prišlo marsikatero protislovje in postavil se je upravičen sum, da moški nekaj skriva. Trdil je, da je bil v noči na soboto doma in da je bilo v sobi Percove vse tiho, sosedje pa so isto noč zaslišali glasen ženski stok in dolgotrajen ropot korakov, več ljudi naj bi hodilo ven in noter v stanovanje. Dincova časovna razporeditev dogodkov prav tako ni mogla klapati z domnevami karabinjerjev in sodnih oblasti, zato ni preostalo drugega, kot da ga aretirajo zaradi prikrivanja resnice. Nato so prejšnjo soboto, teden po dogodku, z zvijačo zvabili Comana v nek urad v Ul. Cavour, kjer naj bi se udeležil delovnega razgovora. Namesto delodajalca so moškega pričakali karabinjerji. Odpeljali so ga v Koronejski zapor, kjer so ga pridržali pod sumom umora. Karabinjerji so povedali, da je to osmi primer umora oziroma poskusa umora v Trstu od 1. januarja 2005, skoraj vsi pa so se zgodili na domu. (af) Izsledke preiskave so orisali na včerajšnji tiskovni konferenci na karabinjerskem pokrajinskem poveljstvu v Istrski ulici kroma SVETI IVAN - Prejšnjo noč požar v stanovanju v Ul. Verga Uničujoči plameni Vzroki izbruha niso še znani - Stanovalko prepeljali v bolnišnico na dodatne preglede Prejšnjo noč je v bližini območja nekdanje svetoivanske umobolnice požar uničil stanovanje v prvem nadstropju stavbe v Ul. Verga, na srečo brez človeških žrtev, čeprav se je morala stanovalka, ki je sama zbežala iz prostorov, zateči po pomoč v bolnišnico. Gasilci so prejeli telefonski klic okoli 3.30 zjutraj in se takoj podali na kraj dogodka, pri čemer jih je oviralo dejstvo, da so bili v najožjem delu Ul. Verga avtomobili parkirani na nedo- voljenih mestih. Ko so prišli na prizorišče, so opazili, kako skozi vrata v prvem nadstropju švigajo plameni. Šlo je za vrata dnevne sobe z majhno kuhinjo, pripadajoče stanovanju, v katerem je izbruhnil požar. Iz slednjega je stanovalka zbežala malo prej in pustila odprta vrata, tako da se je prostor s stopnicami v stanovanjskem bloku napolnil z dimom. Gasilci so skupaj z reševalci službe 118 in karabinjerji poskrbeli za evakuacijo ostalih stanovalcev in, potem ko so čez balkon prišli v stanovanje, začeli gasiti plamene, kar jim je uspelo šele okoli 5.45, saj se je del podstrešja zrušil zaradi velike vročine. Nato so zavarovali prostore in začeli preiskovati vzroke požara, ki pa zaenkrat niso še znani, na sedež pa so se vrnili malo pred 8. uro. Medtem so se na svoje domove lahko vrnili tudi ostali stanovalci, razen seveda stanovalke prostorov, ki jih je uničil požar. Njo so prepeljali v katinarsko bolnišnico na dodatne preglede. DOLINA - Pobuda SKP Na obisku je bila sen. Lidia Menapace V petek, 22. junija popoldne se je na Županstvu v Dolini odvijalo srečanje na temo Odpor in mir na svetu, med županjo dr. Fulvio Pre-molin in senatorko Stranke komunistične prenove - Evropske levice, Lidio Menapace. Srečanja, ki gaje organizirala dolinska sekcija SKP, sta se poleg županje, podžupana Maurizia Sigoni-ja in odbornice Tatiane Turco, udeležila pokrajinski predsednik združenja VZPI-ANPI Giorgio Marzi in predsednik sekcije VZPI-ANPI za Dolino, Mačkolje in Prebeneg, Drago Slavec. Razpravo, ki je v pripovedih neposrednih prič dogajanj v času narodnoosvobodilne borbe dosegala močne emotivne trenutke, sta s svojima prispevkoma obogatila zgodovinarja Claudia Cernigoj in Boris Kuret, ki je predstavil raziskavo o padlih v občini Dolina med drugo svetovno vojno. Županja Premolin je izkoristila priložnost, da je seznanila senatorko Lidio Menapace, ki je tudi članica komisije za obrambo, s težavami udejanjanja dogovora, kije predvideval, v zameno za odstop, s strani borštanske srenje, zemljišča, na katerem je Občina Trst povečala spomenik pri bazovski fojbi, ureditev območja openskega strelišča in spomenika, kjer so bile izvršene obsodbe Posebnega sodišča ter njegovo odprtje javnosti v trajen spomin na Odporniš-tvo in na žrtve nacifašističnega terorja. Dve uri razprave sta tudi nudili priložnost, da se podčrta dejstvo, daje narodnoosvobodilno gibanje predstavljalo važen korak pri splošnem političnem ozaveščanju v državi. "Odporniško gibanje v Italiji', je izjavila Senatorka Menapace "ima svoje zlato in svoje blato, tako kot vsa velika narodnoosvobodilna gibanja. A ne smemo pozabiti, da je bilo zlata neizmerno več kot blata in da se še dandanes sveti". Podžupan Maurizio Sigoni je nato opozoril na dejstvo, da občina Dolina, kljub visokemu krvnemu davku 300 žrtev, ki ga je plačala med drugo svetovno vojno, ni prejela nobenega priznanja s strani italijanske Države. Prav bi bilo, da bi se tako priznanje doseglo, ali vsaj začelo postopek za njegovo dosego, v teku naslednjih dveh let. V zvezi s tem vprašanjem in v zvezi z vprašanjem strelišča, se je senatorka Menapace obvezala, da se bo osebno zavzela in je povabila Županjo, da bi v kratkem prišla na srečanje v Rim. Odv. Renzo Frandolič DEVIN - Odv. Renzo Frandolič Devinski župniji zaenkrat ni treba plačati davka Invim Devinski župniji zaenkrat ni treba plačati izrednega davka na po rast vred nos -ti nepremičnin Invim v vsoti 42.000 evrov. Davčno sodišče je namreč zamrznilo plačilo davka na podlagi odredbe pokrajinske davčne komisije, kije ugodila prošnji župnije. Vest nam je sporočil odvetnik Renzo Frandolič, ki zastopa župnijo Devin v sporu z Agencijo za prihodke, ki traja že od leta 1999. Takrat je župnija v prvi stopnji dosegla oprostitev plačevanja davka na porast vrednosti nepremičnin (v nadaljevanju davka Invim). Proti temu se je na deželno davčno komisijo pritožila Agencija za prihodke in bila pri tem delno uspešna, saj je dosegla, daje deželna komisija obsodila devinsko župnijo, naj plača za vrednost samo kmetijskih zemljišč. Kaže, da se Agencija za prihodke s tem ni zadovoljila, saj je zatem vložila priziv na ka-sacijsko sodišče, svoj protipriziv pa je vložil tudi odv. Frandolič. Zaenkrat ni še znano, kako je razsodilo kasacijsko sodišče. Med-temčasom pa je deželna davčna komisija zavrnila zahtevo Agencije za prihodke po spremembi vsote za zazidljiva zemljišča župnije od 31.675.000 lir na 316.750.000 lir, sporoča odv. Frandolič. prosjačili na Borznem trgu Ena je stara enajst let, druga komaj tri, obe pa sta prosjačili po mestnih ulicah. To so v nedeljo ugotovili t.i. območni policisti (poli-ziotti di quartiere), katere so nekateri občani opozorili, da mali deklici prosita vbogajme na Borznem trgu. Kot so kasneje ugotovili agenti, je šlo za sestrici, od katerih je starejša igrala harmoniko, da bi se prikupila mimoidočim. Na glasbilo je bilo pritrjeno tudi dno plastenke za zbiranje denarja. Agenti so nato s pomočjo občanov izsledili mater malih prosjačic: gre za 40-letno romunsko državljanko L.V., ki je ob pogledu na policiste skušala takoj odvzeti harmoniko iz rok starejše hčerke, da bi prikrila njeno dejavnost, a brez uspeha. Agenti so žensko izročili sodnim organom, pri čemer jo bremeni obtožba izkoriščanja mladoletnih oseb pri pro-sjačenju. Tudi harmoniko so zaplenili. Odkritje malih prosjačic in njune matere je del širše akcije tržaške kvesture v okviru boja proti nezakonitemu priseljevanju, žeparstvu in prosjačenju, pri čemer, piše v sporočilu za javnost, so bile posebno koristne informacije, ki so jih spontano nudili občani in lastniki trgovskih obratov. Zato kvestura poziva občane, naj še naprej pošiljajo opozorila, tudi če se jim slučajno porodi navaden sum. S kopanja pri Čedazu na oddelek za oživljanje Tržaško morje je bilo zopet prizorišče hude nezgode. Potem ko je v soboto popoldne na kopališču pri Topolinih starejšega kopalca takoj po skoku v vodo obšla slabost, ki ji je kljub takojšnji zdravstveni negi podlegel, je včeraj dopoldne nedaleč od kraja sobotne tragedije prišlo do drugega dramatičnega dogodka, ki bi lahko bil imel usodne posledice. Med uporabniki kopališča pri Čedazu je bila namreč tudi 66-letna občanka, ki se je podala v vodo, med kopanjem pa jo je obšla slabost in bi bila skoraj utonila, če ne bi bili bližnji kopalci takoj priplavali na pomoč in jo privlekli na kopno. Tam so ji tudi naredili prvo masažo srca, medtemčasom so na prizorišče prispeli pripadniki obalne straže, agenti občinske policije in reševalci službe 118, ki so po-nesrečenki nudili dodatno pomoč in jo nato odpeljali v katinarsko bolnišnico na oddelek za oživljanje. Tam se zdaj nahaja v komi, zdravniki pa so si pridržali pro-gnozo. V načrtu Občine Trst nov sedež programa Habitat Občina Trst namerava odpreti nov sedež socialnega programa Habitat Microaree v polopju v Istrski ulici št. 44, znanem po vzdevku Vatikan. Lastnik poslopja je ustanova za ljudske gradnje Ater, prostori na razpolago pa znašajo 160 kvadratnih metrov. Občinska uprava bo dala te prostore v uporabo subjektu, ki pripada tretjemu sektorju ali pa zadrugi. Uporabnik prostorov pa se bo moral obvezati, da bo v sodelovanju z ustanovo Ater, Zdravstvenim podjetjem in Občino tam opravljal svojo dejavnost socialnega značaja in da bo omogočil izvajanje drugih dejavnosti v korist prebivalcem tistega območja. Zainteresirani, ki so imeli možnost si ogledati prostore že v ponedeljek, si jih lahko ogledajo še jutri med 17. in 20. uro, do 27. julija pa morajo v pisni obliki predstaviti organizacijski predlog. Dodatne informacije je mogoče najti na občinskem odborništvu za socialno skrbstvo (telefon 040-6754390), javno sporočilo nameri občinske uprave pa je objavljeno na spletni strani tržaške občinske uprave http://www.retecivica.trieste.it. / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. junija 2007 9 ŠOLSTVO - Včeraj tretja pisna naloga v okviru državnega izpita na višjih srednjih šolah Trditev o lahkoti večkrat ne drži povsem Vpoštev vprašanja iz več predmetov - Ta teden začetek ustnega dela izpita Tretja pisna naloga v okviru zaključnega državnega izpita na višjih srednjih šolah naj bi maturantom olajšala delo, saj vsebuje snov, ki je bila predelana v teku zadnjega šolskega leta. Vendar trditev, da je spričo tega naloga lažja, ne drži stoodstotno oz. ne vedno. Ta ugotovitev je večkrat prišla do izraza, ko smo se včeraj dopoldne mudili na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, kjer je potekala tretja pisna ma-turitetna naloga. Kandidati so imeli na voljo štiri ure časa, da so v zgoščeni obliki odgovorili na vrsto vprašanj bolj splošne ali pa bolj specifične narave v zvezi s štirimi predmeti, ki jih je določila komisija. V več primerih smo ugotovili, da čeprav se je čas za oddajo naloge bližal koncu, so dijaki še pisali, kar pomeni, da vprašanja konec koncev niso bila tako lahka. To so nam potrdili tudi nekateri člani komisij, ki so med drugim poudarili, kako taka večpredmet-na naloga prisili kandidata, da ko konča en sklop vprašanj »preklopi« na drug predmet, kar pa ni enostavno in zahteva sposobnost koncentracije. Poleg tega zdaj nalogo oblikuje komisija, polovico katere po novih določilih sestavljajo zunanji člani. Zato ni čudno, daje bilo čutiti določeno živčnost. Na Liceju Franceta Prešerna so dijaki znanstveno-fizikalne smeri oz. 5.B razreda, morali sintetično, v 15-25 vrsticah, obravnavati vprašanja, ki so bila postavljena v okviru določenih predmetov: ti so bili angleščina, risanje oz. zgodovina umetnosti, prirodopis in fizika. Enako so morali storiti njihovi sošolci, ki pripadajo jezikovni smeri, se pravi 5.C razredu: zanje je komisija določila naravoslovje, filozofijo, latinščino in tuj jezik, ki pa je moral biti drugačen od tistega, v katerem je v petek pisal drugo pisno nalogo (npr. če je v petek pisal angleško nalogo, je moral tokrat izbirati med nemščino in ruščino). Na klasičnem liceju so se posvetili bolj specifični obravnavi določenih predmetov, ki so bili italijanščina, zgodovina, tuj jezik in fizika: pri prvi so prišla v poštev vprašanja o neoklasicizmu, Leopardiju in D'Annunziu, pri drugi francoska revolucija in Napoleon. Pri tujem jeziku so kandidati, ki so izbrali nemščino, morali odgovarjati npr. tudi na vprašanja o Guntherju Grassu, kdor je izbral angleščino pa je moral pisati o Byr-onu, o gledišču žensk ter o postkolonializ-mu in postmodernizmu. Na področju fizike so prišli v poštev lom svetlobe, Keplerjevi zakoni o gibanju planetov in osnovne lastnosti zvočnega valovanja. Na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa so dijaki pravno gospodarske podjetniške smeri (5.A razreda) pisali nalogo iz italijanščine, angleščine, gospodar- skega zemljepisa in prava, medtem ko so morali kandidati oddelka za geometre sintetično odgovarjati na vprašanja iz italijanščine, matematike, gradbeništva (tu je prišel v poštev tudi grafični prikaz) in prava. Na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška so se kandidati družboslovne smeri morali ukvarjati z Italom Svevom pri italijanščini, Kazu-om Išigurom pri angleščini, Franzem Kafko pri nemščini, Arthurjem Schopenhau-erjem pri filozofiji in stožnicami pri matematiki. Maturanti pedagoške smeri pa so pisali o Antoniu Gramsciju pri italijanščini, Jeanu Piagetu pri psihologiji, na področju zgodovine umetnosti je prišel v poštev znani slikar Claude Monet, medtem ko je bila tema prirodopisnih vprašanj Kras. Na Poklicnem zavodu Jožefa Štefana so morali kandidati odgovarjati tako na bolj splošna kot na bolj specifična vprašanja. Na biokemijskem oddelku so prišle v poštev matematika, italijanščina, specialna mikrobiologija in biotehnologija, na elektronskem oddelku italijanščina, tuj jezik, sistemi in matematika, na mehanskem oddelku pa - poleg seveda italijanščine - tuj jezik, matematika in elektronika. Po popravi pisnih nalog in objavi ocen slednjih čaka kandidate še ustna preizkušnja, ki bo za nekatere že ta teden. Ivan Žerjal Matura na DPZIO Jožefa Stefana: desno še zadnje ponavljanje pred začetkom, zgoraj pisanje tretje naloge kroma BREG - Zadnja majska nedelja Prijeten izlet v Istro Dobro razpoložena skupina se je na izlet odpravila z avtobusom, del dneva pa je preživela na ladji Na izletu je vseskozi vladalo veselo vzdušje Letos smo se slavljenci iz Brega in okolice odločili za izlet v Istro. Odhod avtobusa je bil odločen za soboto 26. maja ob 8.00 pred telovadnico v Dolini. Navada je, da pred odhodom naša družba položi venec na občinski spomenik padlim. Po odpravljeni dolžnosti smo odpotovali do Poreča, kjer smo se vkrcali na ladjo, ki nas je popeljala do Ro-vinja. Glasovi harmonike, lepo vreme in prijeten vonj po morju so odločno prispeveli k stopnjevanju veselega razpoloženja. V Rovinju se je vesela družba sprehodila po prijetnih in zanimivih "contradah". Za kosilo, ki so nam ga pripravili na ladji, smo jedli ribe na žaru in pili istrsko vino, ki je nam izletnikom prav dobro teknilo. Po kosilu smo mimo Limskega zaliva zapeljali v Vrsar, kjer smo se posladkali s kavico in sladoledom. V pristanu Poreča smo se v ravni vrsti in ob spremljavi harmonike vkrcali na avtobus in se odpeljali na večerjo blizu Buzeta. Tu se je spet ustvarilo prijetno vzdušje, ker je bil poleg dobro obložene mize, klepeta in petja še ples, saj je za to poskrbel nas zvesti harmonikaš Egon Tavčar. Pozno zvečer smo se vrnili domov zadovoljni, rašli smo se z obljubo, da se čimprej spet snide mo. Srečanja knjigarne Minerva V bralni dvorani knjigarne Libreria Minerva (Ul. San Nicolo 20) bo jutri ob 17. uri srečanje s televizijskim novinarjem Riccardom Iacono, ki je postal znan predvsem po svoji oddaji W Italia, predvajani po tretji mreži RAI. Z njim se bo pogovarjal novinarski kolega s Piccola Alessandro Mezzena Lona, priložnost pa je ponudil Iaco-nov prihod v Trst, kjer končuje eno od svojih televizijskih raziskav. Istega dne, torej 27. junija, vendar ob 19. uri, se bo poletje knjigarne Minerva nadaljevalo na kopališču Au-sonia. Gostje literarnega večera, ki ga bo vodil Valerio Fiandra v okviru poletnega niza FuoriTesto, bodo Lilija-na Avirovic, Laila Wadia in Giorgio Scianna. Obe gostji, priseljenki v Trstu, sta prevajalki in bosta govorili o težavah, ki jih povzroča prepletanje različnih jezikov in kultur pri njunem delu. Aviroviceva je usmerila svoj interes in delo na italijanske avtorje, kot so Fulvio Tomizza, Marisa Ma-dieri in Umberto Saba, italijanskim bralcem pa je omogočila bran je Danila Kiša in Miljenka Jergovica. Lili-jana Avirovic je presenetljivo avtoi-ronična ženska, izjemno simpatična in široko nasmejana, a jo hkrati odlikuje izredno prefinjeno razmišljanje, ki se izraža v vseh odtenkih njene dejavnosti. Je velika prijateljica knjigarne Minerva. Laila Wadia se je rodila v Indiji in piše tako v angleščini kot italijanščini. Uredila je več pripovednih zbirk, osvojila nekaj literarnih nagrad, objavlja pa tudi po spletu. Pri založbi E/O je ravnokar izšel njen roman Amiche per la pelle (Prijateljici po koži), ki je v celoti ambientiran v Trstu in v katerem s pomočjo štirih ženskih zgodb opisuje težave pri vključevanju v italijansko kulturo. Giorgio Scianna, pisatelj iz Pavie, je svoj prvi roman, Fai di te la notte (Naredi iz sebe noč), posvetil razmišljanju o družinski in domači resničnosti, nezmožnosti, da bi resnično spoznali osebo, ki nam je ob strani, prek bolj ali manj skritih vsakdanjih gest. Kot vsakokrat, bo tudi ta večer v Ausonii na ogled po spletu od petka, 29. junija nparej (www.rvnet.eu). Če pa bi bilo v sredo nenaklonjeno vreme, potem tistim, ki se nameravajo večera udeležiti svetujemo, naj prej preverijo, ali bo, po telefonu št. 040 369340. V Križu v znamenju ciganskih ritmov in »kraškega roka« V prihodnjih dneh se v Križu obetata dva zanimiva koncerta, ki ju ob finančnem prispevku odborništva za kulturo in šport Dežele FJK prirejajo domača kulturna in športna društva SKD Vesna, ŠD Vesna in ŠD Mladina v sodelovanju z Across the border in Kulturnim domom Gorica. Jutri bodo prišli na svoj račun ljubitelji balkanskih ritmov. V goste prihaja namreč evropsko znan in uveljavljen Kočani orkestar. Makedonski trubači so se na svojih turnejah po evropskih državah (v teh dneh se mudijo v Srbiji, Španiji in Švici) že večkrat ustavili v naših krajih in razveselili svoje privržence. Lider skupine Naat »King« Veliov in njegovi orkestraši tudi tokrat obljubljajo dve uri čistega »balkan žura«: glasba Kočanega orkestra in energija, s katero jo igrajo, pričata o različnih narodnih sestavinah njegovih članov. V njihovi glasbi najdemo prvine bolgarske, islamske ter srbske tradicije, značilnosti jazz glasbe. Pričetek sredinega koncerta je predviden ob 21. uri. Nič manj zabaven in razposajen ne bo koncert, ki se bo odvijal v petek, 29. junija. Ob 20.30 se bo na kriškem odru predstavila skupina Blek Panters s svojo značilno mešanico glasbe in »doberdobščine«. Doberdobski fantje, ki bodo v prvih julijskih dneh nastopili na priljubljenem festivalu Rok Otočec, obljubljajo pravi šov, podoben tistemu, ki je ob predstavitvi njihove zgoščenke zaživel na odru goriškega Kulturnega doma in naletel na veliko zanimanje občinstva. Njihov koncert pa prinaša kar dva krstna nastopa. Tako se bo javnosti prvič predstavila otroška skupina Blek Pampers, kriški koncert pa bo tudi priložnost za predstavitev prvega uradnega »fans cluba: Fanj Kleb Jest Sen Lihku Ti«. 1 0 Torek, 26. junija 2007 TRST / DOLINA - Junijski večeri Za prijeten zaključek so poskrbeli sosedje, člani društva iz Ospa »Največje veselje je tisto, ki ga nismo pričakovali«.Besede so Sofoklejeve in primerno ponazarjajo petkov četrti, in tudi zadnji, letošnji Junijski večer v Dolini. Nepričakovan veterček veselja so v brežan-sko vas prinesle štiri bogate vdove in prebrisan moški. Na Kaluži se je zvesti in številni publiki predstavila dramska skupina kulturnega društva Domovina iz Ospa z veseloigro Srečne vdove. V uvodnih pozdravih je predsednik krajevnega društva Robi Jakomin podčrtal, da v trenutku, ko meja izginja, bi bil pravi nesmisel, da ne bi sodelovali z obmejnimi društvi, s sosednjimi kulturnimi delavci. Pred mikrofon je nato stopila predstavnica društva iz Ospa Edita Frančeškin, kije po z Aldu Nikolaju sestavila in zrežirala igrico, se zahvalila za povabilo na gostovanje, podčrtala pomen sodelovanja in voščila, da bi prišlo v bodoče še do takih pobud. Pred začetkom igrice je Jakomin še podčrtal pomembno vlogo vseh odbornikov in članov, ki večkrat delajo v zakulis-ju, brez katerih pa ne bi dolinsko društvo premoglo bogato aktivnost skozi celo leto. Komedija Srečne vdove sodi v današ- nji prostor in čas, saj prebrisanost, želja po lahkem in hitrem zaslužku in goljufija predstavljajo, žal, večkrat tudi podobe iz realnega življenja. V predstavi igrajo Di-no Toškan (Giorgio), Marija Premrov (Laura), Nadja Mršnik (Linda), Erika Jug (Lucija), Darija Krkoč (Liza). Šepetalka je Metka Krašovec. Za luč je odgovoren Miro Slavec, za glasbo pa Miranda Resino-vič. Skupina, ki že 19. leto deluje v društvu iz Ospa, se je nedavno vrnila z gostovanja v Belgiji in Luxemburgu. Giorgio, prebrisan moški brez službe, povabi na skupno srečanje v gostišče Srečna srca štiri bogate vdove s ciljem, da bi pridobil njihovo bogastvo. Giorgio ne kuha sam goljufije, saj je vedno na telefonski vezi z izobraženim in prebrisanim Raj-terjem. Njihov recept je enostaven: pobrati vdovam vse premoženje in si ga nato deliti. Vdove res pridejo in skozi pogovor se tudi spoprijateljijo. Vsaka izpove svojo ljubezensko in življensko poanto, vesele in žalostne trenutke življenja ter sanje in želje za bodočnost. Gospe se nato odločijo, da združijo bogastvo. Giorgio, moški, ki jih je povabil v gostilno, da bi jih osleparil, se je NABREŽINA - SKD Igo Gruden Ustvarjalne delavnice Pripravili so jih za vse starostne stopnje - Delavnice vodita Erika Kojanec in Sandra Poljšak Prejšnji teden se je v Nabrežini v prostorih SKD Igo Gruden pričel niz ustvarjalnih delavnic namenjenih otrokom, mladostnikom in odraslim. V ponedeljek in torek so se udeleženci ukvarjali z izdelavo in oblikovanjem uporabnih predmetov iz naravnega usnja. Voditeljica delavnice, Erika Kojanec, je pokazala veliko prikupnih predmetov, ki jih je sama izdelala: originalne torbice, denarnice, pasove, ogrlice itd. in jih je mogoče pod njenim budnim očesom izdelati že v dveh večerih. Udeležencem so bili poleg mehkega usnja na razpolago še mnogi modni dodatki, kot so obeski, trakovi, zaponke in leseni biseri, s katerimi so po domišljiji olepšali svoje izdelke. Erika se na usnje zelo dobro spozna in ima veliko povpraševanja za svoje izdelke. Podobne delavnice bodo potekale tudi v naslednjih treh tednih, in sicer danes, 2. in 3. ter 8. in 9. julija (ob ponedeljkih in torkih), od 20 do 22 ure. Zaradi povpraševanja si je Erika zamislila tudi tridnevno delavnico namenjeno otrokom stekla od 7. do 11. leta starosti, ki bo v dneh 25., 26. in 28. junija (ponedeljek, torek in četrtek) od 9. do 12. ure. Za vpis in pojasnila je na razpolago voditeljica delavnice na telefonski številki 3338980166. Naslednji niz delavnic za otroke od 7. do 13. leta bo namenjen šivanju bleščic, biserčkov in raznih izvirnih dodatkov na uporabne predmete iz blaga. Delavnico si je zamislila in bo tudi vodila Sandra Poljšak, ki jo je že v lanski sezoni uspešno izvedla v veliko zadovoljstvo udeleženih. Sandra ponuja res mnogo privlačnega materiala, ki vzpodbuja k ustvarjalnosti in omogoča ovrednotenje uporabnih predmetov. Tridnevne delavnice bodo potekale v jutranjih urah v društvenih prostorih od 9.30 do 11.30 v dveh nizih, in sicer 9.,10. in 11. julija ter 16., 17. in 18. julija. Za vpis in pojasnila lahko pokličete Sandro na telefonsko številko 3388475906. ( AV) Včeraj danes Danes, TOREK, 26. junija 2007 STOJAN Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - luna vzide ob 17.29 in zatone ob 1.55. Jutri, SREDA, 27. junija 2007 EMA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1007,5 mb pada, veter 11 km na uro severo-zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj C. [12 Lekarne Za veder zaključek je poskrbela dramska skupina iz Ospa kroma medtem na njih navezal. Gospe se odločijo, da ga povabijo v svojo sredo, da bi z njimi sodeloval. Giorgio sprejme povabilo, takoj prekine vezo z Rajterjem in nastopi službo a le kot nosač kovčkov veselih vdov... Društvo Vodnik je z letošnjo izvedbo junijskih večerov izredno zadolvoljno. Na vseh pobudah (koncert v Krogeljski cerkvi glasbene skupine Nomos, koncert domačega MoPZ pri Blažonovih, koncert rock skupine The Robles na Kaluži, razstava Piera Conestaba in gledališka igra) je prireditvene prostore zapolnila številna in raznolika publika, ki se je lahko zabavala in razvedrila. Letošnojo izvedbo so podprli tudi številni sponzorji (ZSKD, Foraus s.n.c., General Parts Erika Sancina, Termo-idraulica Ideale, Kmetija Kocjančič Rado, bar Otok v Dolini, Pekarna Ota, trafika Martina, Mauri Tiberio, mesnica Pangerc, kmetija Sancin in jestvine Tedesco), kar je gotovo olajšalo delo organizatorjem in kar predstavlja dokaz, daje društvo zakoreninjeno na teritorju in predvsem v srcih vseh, ki so s sponzorskimi donacijami podprli Junijske večere 2007. (beto) U Kino Upravni svet in članstvo Gospodarske zadruge v Bazovici čestitajo ob visokem jubileju pobudniku zadruge in njenemu prvemu predsedniku Mirku Križmančiču in mu kličejo še na mnoga leta. Od ponedeljka, 25.junija, do sobote, 30. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje -Ul. Flavia 39/C (tel. 040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALCIONE - 18.30, 21.15 »Zodiac«. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »I fantastici 4 e Silver Surfer«. ARISTON - 20.00 »Notte senza fine -amore, tradimento, incesto«; 22.15 »Danza di sangue«. CINECITY - 19.10, 21.30 »Ocean's thirteen«; 16.00, 21.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 16.15, 17.00, 18.10, 19.15, 20.05, 21.30, 22.00 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 16.30, 19.45, 22.10 »Le regole del gioco«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Hostel: parte 2«; 16.10, 18.00, 19.45 »TMNT: Tartarughe Ninja«; 16.00, 18.50, 21.45 »Il destino di un guerriero«; 16.00, 17.30, 18.45, 20.15, 21.30 »Transformers«. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »XXL« nagrajen v Cannnesu leta 2007 EXCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.00 »Il matrimonio di Tuya« nagrajen v Berlinu leta 2007. FELLINI - 16.00, 20.10 »Il destino nel nome»; 18.00, 22.10 «Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15, 19.40, 22.00 »Il destino di un guerriero«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.15 »I pirati dei Caraibi 3 -Ai confini del mondo«; 20.30, 22.15, »Finché nozze non ci separino«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 22.00 »Zodiak«; 18.40, 21.20 »Oceanovih 13«; 20.30 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«; 16.30, 18.30 »Shrek Tretji« (sinhroniziran). NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.30, 20.20 »TMNT: Tartarughe Ninja«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30, 22.15 »Hostel: parte 2«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Io e Beethoven«; 21.45 »I pirati dei Caraibi 3 -Ai confini del mondo«; 18.20, 22.15 »Ti va di pagare«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ocean's thirte- SUPER -11.00,16.00 »I Robinson: una famiglia spaziale«; 11.00, 17.30 »I pirati dei Caraibi: Ai confini del mon-do«; 20.15, 22.00 »La citta proibita«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; Dvorana 2: 17.00, 18.30, 20.00 »TMNT: Teenage Mu-tand Ninja Turttles«; 21.30 »Pirati dei Caraibi: Ai confin del mondo«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.20 »Ocean's thrteen«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.20 »Il destino di un gur-riero«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »L'amore giovane«. H Šolske vesti DPZIO JOŽEF STEFAN prosi, da starši potrdijo vpis v I. razrede za šolsko leto 2007/2008 do 30. junija. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da se bo pouk za šolsko leto 2007/2008 začel 10. septembra. RAVNATELJSTVO liceja A.M.Slomška prosi, da starši potrdijo vpis v prvi razred pedagoške in družboslovne smeri za šolsko leto 2007/2008, do 30. junija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Anastasio 12, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. S Izleti SEKCIJA LOVCEV »ENALCACCIA« organizira izlet v Ladijo po reki Sile v pokrajinskem parku Sile. Kosilo je predvideno v restavraciji. Odhod iz Domija pred Voila' ob 6. uri. Cena izleta znese 60,00 evrov. Zainteresirani pokličite na tel. št. 040-280596. SPDT organizira tridnevno potepanje po karavankah od 29. junija do 1. julija 2007. Zainteresirane prosimo, da se čimprej javijo zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v kočah. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 - Livio. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 0481-78398 (Mila), 0481-78121 (Miloš). Čestitke V Lonjerju praznuje danes naš dragi VLADI svojih okroglih 60 let. Obilo sreče in zdravja in da bo vedno ostal tako mladosten mu želi vsa klapa »u'd sira«. Stara(e)šina MILAN jih je 60 slavil, ampak jih še ni zapil, ker v petek po vaji se je dobro skril. Danes bomo vsi veseli, ker po vaji eno veliko zakusko bomo imeli. Sreče in zdravja mu vzklikajo trebenski god- / Oktet Odmevi in župnija Sv. Mihaela iz Zgonika vabita na koncert »V SPOMIN NA MARIOTA«, ki bo V ČETRTEK, 28. JUNIJA 2007, V CERKVI SV. URHA V SAMATORCI OB 21. URI. Večer bosta oblikovala oktet Odmevi iz Saleža ter nonet Primorsko iz Mačkolj. _Vljudno valbjeni!_ KD RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 28. ¡unija, ob 20.30 v prostorih Doma Alberta Sirka v Križu Z naslednim dnevnim redom: -predsedniško poročilo -predstavitev bilance -razprava -odobritev poročil in bilance -Združenje za Križ -razno Toplo vbljeni vsi člani in prijatelji! Obvestila KRUT obvešča, da bo od ponedeljka, 25. junija 2007, pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. NŠK TRST obvešča, da bo s ponedeljkom, 25. junija vse do 31. avgusta 2007 knjižnica poslovala po poletnem urniku: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040213249 (Nataša). ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo tajništvo od ponedeljka, 25. junija 2007 dalje, delovalo s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ŠPANŠČINA - TEČAJI PRI SKLADU MITJA ČUK za dijake, študente in odrasle. Vodi izkušen španski profesor. Informacije in prijave: ponedeljek - petek od 10. do 12. ure, po tel. 040-212289 ali 328-8486783. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. V SLOMŠKOVEM DOMU V SV. KRIŽU bomo 24. junija 2007, ob 20.30, odprli razstavo vseh kriških ustvarjalcev, pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi?«. Razstava bo na ogled vsak dan do 1. julija od 17.00 do 20.30, v soboto 30. junija pa od 10.00 do 13.00 ure. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v Na-brežini nadaljujejo poletne delavnice. Oblikovanje usnja za otroke: 25., 26. in 28. junija, od 9. do 12. ure; za odrasle: 25. in 26. junija, 2. in 3. julija ter 9. in 10. julija, od 20. do 22. ure. Tel. št.: 3338980166 (Erika Kojanec). Šivanje bleščic za otroke: 9., 10. in 11. julija ter 16., 17. in 18. julija, od 9.30 do 11.30. Tel št.: 338-8475906 (Sandra Poljšak). SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor danes, 26. junija 2007, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 26. junija, redna pevska vaja. ŠD KONTOVEL obvešča, da bo tradicionalna RIBADA danes, 26. junija 2007, od 20. ure na igrišču na Kontovelu. Vabljeni atleti, člani, starši in prijatelji. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi na redni občni zbor, ki bo potekal v sredo, 27. junija, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! AŠD IN SKD PRIMOREC vabita na koncert skupine The Authentics v četrtek, 28. junija 2007, ob 20.30 na nogometnem igrišču v Trebčah. NA TRGU pred škedenjskim muzejem, bo v četrtek, 28. junija ob 20. uri, koncert godbe iz Sv. Antona pri Kopru. Pred koncertom bo nastopila plesna skupina. V tem času bo trg zaprt za promet. ZADRUGA NAŠ KRAS IN KD KRAŠKI DOM vabita na Štrekljev večer v petek, 29. junija 2007 ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu, na katerem bo nastopil MoPZ Vinogradnikov iz Šentruperta. V okviru večera bo tudi odprtje likovne razstave Štefana Pahorja »TITANI - pozabljeni bogovi«. Avtorja bo predstavil Štefan Turk. Večer v sodelovanju s KD K. Štrekelj iz Komna in JSKD-OI Sežana. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi v naslednjem šolskem letu individualne tečaje vseh pihal, trobil in tolkal. V juniju potekajo predvpisi: vsi novi učenci, ki se bodo vpisali v glasbeno šolo POR do 30. junija, bodo deležni 50 evrov popusta na celoletni šolnini. Za dodatne informacije in prijave: 3204511592. SKLAD MITJA ČUK zbira za poletno središče volno, blago in otroške namizne igre. Kdor ima na razpolago ta material, naj nam sporoči v jutranjih urah na tel. št. 040-212289. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev; izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija 2007 na naslov: ZCPZ, Ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu obvešča, da bo v nedeljo, 1. julija ob 17.30 v tržaški Rižarni vsakoletna sv. maša za vse tamkajšnje žrtve nasilja in za vse žrtve druge svetovne vojne. Maševal in govoril bo škofov vikar za Slovence msgr. Franc Vončina. Pri maši bo sodeloval združeni zbor ZCPZ v Trstu, ki ga vodi Edi Race. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040212289 v jutranjih urah. SLORI SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo slovensko govoreči italijanski državljani, ki so v akademskih letih 2004/2005 in 2005/2006 diplomirali /magistrirali / doktorirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah in ki se prepoznavajo s slovensko skupnostjo v Italiji. Rok oddaje 2. julija. Prijavnico in razpisne pogoje dobite na www.slori.org SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. julija 2007, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v prostorih Gospodarske zadru- TRST ge v Bazovici (Ul. I. Gruden 35 - nasproti cerkve). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. OPZ LADJICA prireja poletno šolo angleščine za začetnike od 9. do 13. julija 2007, in sicer za otroke zadnjega letnika otroškega vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Za informacije kličite na tel. št. 040-209023. ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnošolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Društva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katinara. ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Petronio. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katina-ra. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine HYPERLINK »http://www.comune.duino-au-risina.ts.it« www.comune.duino-auri-sina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800002291. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za socialno službo organizirata od 3. do 10. septembra 2007 letovanje v Rimini za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v občinskem uradu za socialno skrbstvo od 18. junija do 3. julija 2007 s sledečim urnikom: v ponedeljek, 18.6. in v sredo 20.6. od 8.30 do 11.00 in od 14.30 do 16.30 v torek 19.6. od 8.30 do 11.00 ostale dneve ob urnikih za stranke: ponedeljek in sreda od 14.30 do 16.30 četrtek od 9.00 do 11.00 ure. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopijo davčnih dohodkov za leto 2006 (730/2007 ali UNICO/2007 ali CUD/2007; kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Obveščamo, da na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g z dne 7.12.2005, se stroški letovanja v breme udeležencev določajo na podlagi dohodkov. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija! ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Deželni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« -Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Predprodaja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040-635626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure KRUT vabi na 7-dnevno počitnikovanje v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. 040360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. 0 Prireditve OKTET ODMEVI IN ŽUPNIJA S. MIHAELA iz Zgonika, vabita na koncert »V spomin na Mariota«, ki bo v četrtek, 28. junija 2007, v cerkvi Sv. Urha v Sama-torci ob 21. uri. Večer bosta oblikovala oktet Odmevi iz Saleža ter nonet Primorsko iz Mačkolj. Vljudno vabljeni! ARTEDEN/07 PREDSTAVITEV LETOŠNJEGA PROGRAMA in odprtje razstave čeških fotografov 3PLUS3, v petek, 29. junija 2007 ob 19.30 v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Glasbeni nastop Tomaža Nedoha in To-mažaKolarja. Vabljeni. PIHALNI ORKESTER RICMANJE v sodelovanju z Občino Dolina priredi skupni koncert z Brkinsko godbo 2000 v Parku v Prebenegu v četrtek, 5. julija, ob 20.30. SKD TABOR prireja TABOR 2007-PO-LETJE POD KOSTANJEM: v soboto, 7. julija, ob 21. uri tamburaški orkester BREGANZE (Vicenza); v četrtek, 12. julija, ob 21.15, v sklopu festivala Folkest, irska skupina ATLANTIC ROAR; v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27.j uli-ja, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas! S Mali oglasi 4000 KV.M NEZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 27.500 evrov. Tel.347-6145807. KOZMETIČNI SALON na Opčinah išče kozmetičarko z diplomo (t.i. »qualifica« ali po možnosti »qualificazione«) in izkušnjami. Nujna rekvizita odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 347-0660007. KUPIM knjige za IV. razrede višje šole. Tel. 340-0030154. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo krasno mucko. Tel. 040-826941. LJUBITELJU ŽIVALI podarim tri male kužke mešance, majhne rasti. Tel. 040228781. NUDIM LEKCIJE matematike dijakom nižjih in višjih srednjih šol, tudi v poletnih mesecih. Dolgoletna izkušnja. Tel. 349-4952267 (Sv. Ivan - Trst). NUJNO IŠČEM dva dijaka - študenta za raznašanje letakov v Trstu in okolici za obdobje 2 tednov. Tel. št.: 333-8337691. OPČINE: prodaja se stanovanjska hiša 210 kv. m v mirnem okolju z dobrimi povezavami: dnevna soba s kaminom, kuhinja, dve kopalnici, tri spalne sobe, klet, dva pokrita parkirna prostora, velik vrt, terasa. Arco immobiliare 340-2311464. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA išče prodajalko z urnikom part-time. Klicati od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure na tel. 348-4718441. Torek, 26. junija 2007 PRODAM olje Avgusta Černigoja.Infor-macije na tel. št.347-6145807. PRODAM motor Cagiva SST 125, črne barve, kolesa iz litine, original prtljažnik, letnik 1981. Tel 348-6001728. PRODAM VW Polo CL Best Seller, 1043 kubični, bencin, letnik '93, temno pla-ve barve, električno zapiranje oken, autoradio, centralno zapiranje vrat, v odličnem stanju. Tel. 348-6001728. RESNO DEKLE z izkušnjami v poletnih centrih išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 334-6060899 ali tel. 3346690936. SLOVENIJA: v bližini mejnega prehoda Bazovica se prodaja dvostanovanjsko hišo, 420 kv.m (2x 210 kv. m) z velikim vrtom. Možnost nakupa tudi v četrti gradbeni fazi vsaka 165.000 evrov. Arco immobiliare 340-2311464. STAR SEM 6 LET, v četrtek, 14. junija zvečer, sem pred občinsko telovadnico v Dolini, izgubil moj najljubši nahrbtnik. Kdor ga je dobil naj pokliče mojo mamo na št. 339-7823420. STE BILI POŠKODOVANI v prometni nezgodi, v javnem prostoru ali na delovnem mestu? Želite ustrezno odškodnino in brezplačne pravne nasvete? Pokličite nas na tel. št. 040-638249 ali 3396616447. V STROGEM SREDIŠČU NA OPČINAH, dajem v najem prostor, 59 km z dvema manjšima prostoroma, uporaben lahko kot skladišče, ambulanta ali za manjšo obrt. Informacije na tel. št. 040-211043. ZBIRATELJ kupi stare razglednice, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju in v kleti. Tel. št. 040-55548. Id Osmice VSAKOLETNA OSMICA NA KATINARI PRI NADLIŠKOVIH - danes vabljeni na likof. Z jutršnjim dnem zapiramo duri. Vsem, ki ste nas obiskali, hvala. Margaret in Boris z družino. NA KONTOVELU pri Deanu, bo od 22. junija do 1. julija 2007, osmica delovala, kjer bosta vino in suha hrana botrovala. NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICA je v Dolini, pri Mariju Žerjalu. OSMICO sta odprla Stanko in Alma v Sa-matorci. Toplo vabljeni! OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2. Tel. 040-229174. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. V PREBENEGU na Bržnici je odprl osmi-co Davorin Bandi. Toplo vabljeni! Prispevki Namesto cvetja na grob pokojne MARY ZUDEK daruje družina Doljak iz Sa-matorce 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Zgonika. Ob 11. obletnici smrti Elvinota Bubola darujejo žena Ada ter hčeri Martina in Katja 50,00 evrov za slovenski vrtec Maurica v Miljah. V spomin na dragega moža in očeta Leo-ta Kralja daruje družina 25,00 evrov za MePZ Lipa iz Bazovice in 25,00 evrov za Moško vokalno skupino Lipa iz Bazovice. V spomin na bratranca Dušana darujejo Društvu Slovencev miljske občine Dani, Nerina in Silvana 100,00 evrov. V spomin na Dušana Zerjala daruje Mirna z družino 20,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine. Ob priliki 105. rojstnega dne Alojza Košute daruje družina 50,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa. V spomin na Rikardota Rebula darujeta Fani in Vilko Rebula 30,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na drago Giorgano Crisma por. Bersenda darujeta Bruna in Marijan Spetič 50,00 evrov za KD Fran Ventu-rini. V spomin in namesto cvetja na grob pokojni Mary Gruden darujejo za žup-njiško cerkev v Zgoniku: družina Zdrav-ko Gruden 150,00 evrov, Antek in Tatjana 50,00 evrov, Joško in Karla 50,00 evrov, družina Jušta Škrl 50,00 evrov, Gizela in Nives Milič 30,00 evrov, Mirko in Marija 20,00 evrov in Aldo Koc-man 50,00 evrov. V spomin na Kiljana Ferlugo daruje Mirna z družino 20,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine. Namesto cvetja na grob Lidie Glessi vd. Scerni daruje Ada 20,00 evrov za slovenski vrtec Maurica v Miljah. 1 2 Torek, 26. junija 2007 KULTU RA MAVHINJE - 7. Zamejski festival amaterskih skupin Organizatorji so tokrat pos Med nastopajočimi izstopa Pobuda se je že prevesila v zaključni del - Ta teden bo program še posebe Organizatorji društva Cerovlje-Mavhinje so napovedali, da bo letošnji festival amaterskih dramskih skupin zaznamovala izrazita prisotnost mladih. Tudi drugi festivalski vikend je potrdil, da se pozornost do gledališke umetnosti širi med mladimi in najmlajšimi, predvsem v šolskem okviru. Sobotni program je bil v celoti posvečen otroškemu in mladinskemu ustvarjanju, tudi s pogledom onstran severne meje naše dežele. V nedeljo pa je raznolik program obsegal poleg domačih skupin tudi gostovanje dolgoletne beneške dramske družine. Zadnji festivalski vikend bo ta teden nekoliko daljši, saj se bo pričel v četrtek in bo spremljal zvesto in vedno precej številno publiko vse do nagrajevanja v nedeljo. Napovedan seznam predstav bosta obogatili dve produkciji izven programa; v petek ob 22.00 bodo nastopili dijaki srednje šole sv.Cirila in Metoda z izvirnim muzi-klom Artakademija, v soboto pa bo program dopolnila še mladinska dramska skupina SKD Igo Gruden z igro »Mo-liere za mlade«. ODS SLOVENEC PIKA NOGAVIČKA »Gledališče je naša najljubša igra!« so vzklikali otroci petih razredov osnovnih šol in srednješolci iz Brega, ki so združeni v otroški dramski skupini Slovenec pričarali potegavščine prave ikone otroške literature, Pike nogavičke. Čeprav je minilo nekaj desetletij, odkar je pegasta rdečelaska prvič zabavala otroke s svojimi zgodbami, je Pika - kot se klasiku spodobi - še danes tako znana in priljubljena, da njej v čast prirejajo tudi otroške festivale. Njen pisani svet je postal snov pisane predstave enaindvajsetčlanske skupine, ki jo je režiserka Boža Hrvatič angažirala v celoti tako, da je več otrok izmenično odigralo isto vlogo. Postavi- tev se je prilagodila velikemu številu nastopajočih, ki so bili vsi stalno prisotni na odru in sodelovali pri oblikovanju prizorov, kot da bi šlo za igro skupine prijateljev. Scena Dajane in Ester Kočevar, ki sta bili tudi avtorici kostumov, je predstavljala otroško sobo z balončki in igračami, idejni okvir te sproščene uprizoritve nekaterih epizod iz mnogih pustolovščin poredne Lindgrenine junakinje. Soba se zamejski festival amaterskih dramskih skupin KOLEDAR PREDSTAV ČETRTEK, 28. junija 2007 20.30 - FINŽGARJEV DOM - Tamara Petaros: Torta za mamo; 21.00 - KD ROVTE KOLONKOVEC - Dramska skupina Rovte-Kolonkovec: Srčni mrk. PETEK, 29. jjunija 2007 18.30 - POSVET O GLEDALIŠČU; 20.30 - ZVEZA SLOVENCEV NA MADŽARSKEM - Seniški gledališčniki Doš Zveze Slovencev: Stanišov Djilejš /roditeljski sestanek; 21.00 - RADIJSKI ODER - Slovenski oder: Pika Nogavička. 22.00 - NSŠ SV. CIRILA IN METODA: Artakademija - predstava izven programa. SOBOTA, 30. junija 2007 21.00 - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM TRUBAR-GREGOR-ČIČ - Nimamo časa: Nevidni Leonard. 22.00 - MLADINKA DRAMSKA SKUPINA SKD IGO GRUDEN: Molière za mlade - predstava izven programa. NEDELJA, 1. julija 2007 21.00 - ZAKLJUČNI VEČER. nwiHgnir ■ spremeni v malo areno: v sredini so protagonisti, na robu pa sedijo vsi ostali izvajalci, ki sledijo dogajanju in včasih tudi sodelujejo z navijanjem. Zgodbo Pike nogavičke sestavlja serija zaključenih poglavij, ki ne tvorijo nujno dosledne celote, ampak orišejo iz raznih zornih kotov lik svobodne deklice z bujno domišljijo in popolnoma oporečnim obnašanjem na vseh po-dročjih-kar predstavlja bistvo njenega uspeha. Na tej osnovi je nastala vrsta samostojnih prizorov precej razdrobljene celote, v kateri so skupne koreografije predstavljale povezovalni člen. Med plesom so se izvajalke vloge Pike Nogavičke zamenjale s podajanjem značilne oranžne lasulje, pod katero je najbolj prepričljivo zlezla Sophie Vinci, s svojo pravo komedijantsko žilico. Koreografije je podpisala Klara Vodopivec, sama režiserka pa je poskrbela za priredbo in besedilo songov Na slikah: levo zgoraj Bilčovske frajle, desno prizor iz Pike nogavičke, levo pa iz Princeske in dobrega velikana kroma (škoda le za sicer nujno izvedbo v play-back-u). Boža Hrvatič ne sili mladih izvajalcev v kalupe, ampak jih z živahnim prijemom vabi, da se na odru sprostijo in upoštevajo tudi lastni nagon. Njihova otroška razposajenost je tako zelo verjetna, kar je v tem primeru služilo osnovnomu namenu uprizoritve, ki jo začinijo nekatere duhovite domislice. Vsi so nastopili, čeprav z malimi vlogami: lik protagonistke je seveda ponujal največ možnosti oblikovanja vloge, zelo zabaven učinek pa je ponujala tudi simpatična »športna opica« Ficko (Matej Bandi). Ob koncu so živahni otroci poskrbeli še za sladek konec, saj so v pristnem slogu Pike Nogavičke zasuli publiko z bonboni. BILČOVSKE FRAJLE SKRIVNOSTI IZ ŠOLSKEGA VECEJA Vsako kulturno društvo opravlja po svojih zmožnostih in ustanovnih usmeritvah funkcijo ohranjanja in širitve dela kulturne in zgodovinske dediščine neke narodnostne skupnosti in to delo pridobi še večji pomen v krajih, kjer je obstoj te skupnosti posebno ogrožen. Zato je bila posebno spodbudna na sobotnem večeru mavhin-jskega festivala prisotnost skupine devetih koroških deklet dramske skupine Bilčovske frajle. Najstnice od 13. do 15. leta starosti gojijo uporabo slovenskega jezika tudi s prikupnim sredstvom gledališke dejavnosti v okviru slovenskega prosvetnega društva Bilka. Dramski odsek društva je zelo dejaven, saj v njem delujeta dve mladinski skupini, katerima se bo v prihodnji sezoni pridružila še otroška. Vsako leto društvo pripravi produkcijo in člani se redno udeležujejo poletnega seminari-ja Krščanske kulturne zveze v Ankaranu. Mentorica skupine Ani Reichmann nam je pojasnila okoliščine delovanja skupine, ki se zbira na Bilčovšem: »Prvi in glavni pomen našega delovanja je, da mladi urijo jezik, da lahko uprizarjajo igre v slovenščini in spoznajo slovensko literaturo. Dekleta v vsakdanjem življenju in v svojih pogovorih uporabljajo nemščino, v društvu pa krepijo stike s svojim narodnostnim izvorom in s časom to delo privede do močnejše zavesti lastne pripadnosti in pomena tovrstnih dejanj. Da bi še dodatno motivirali mlade člane dramske skupine, zbiramo pretežno tekste o družbenih problematikah, ki jih najbolj zanimajo.« Prav z željo, da bi se koroške »frajle« čim bolj iskreno vživele v zgodbo, je društvo uprizorilo tekst Ol- / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. junija 2007 13 ;ebno pozornost namenili mladim i prisotnost šolskih gledaliških skupin j bogat, saj se bodo nastopi začeli že v četrtek - Dodani sta bili dve predstavi, v petek pa bo tudi posvet ge Paušič Skrivnosti iz šolskega vece-ja, ki se dogaja v celoti v zaupnem okviru dekliškega stranišča, kjer se javne in zasebne zgodbe prepletajo ob vsakem odmoru šolskega pouka. Droben tekst predstavlja zakulisje ne-ravno idealne šole, kjer je stranišče kraj izpovedovanja, a tudi nasilnega izsiljevanja, izzivalno protestnega risanja grafitov, vohunjenja in stroge kontrole železne profesorice (odigra jo mentorica skupine Janja Kolter). V središču vseh skrivnosti sta prijateljici Ana in Eva (bistra Marina Hedenik in Klara Je-senko), ob ključnem poseganju »šolske detektivke« (Anja Kregar). Postavitev v režiji Aleksandra Tolmaierja je nekoliko surova, a jo osvežuje humor okrog tipično najstniških navadah in razvadah, predvsem v odnosu z ogledalom. Tekst uporablja svojevrstno, slengovsko govorico, ki skuša zaznamovati mladinsko okolje. Izrazit naglas izdaja izvor koroških deklet, ki precej uspešno kljubujejo poleg igralskim tudi jezikovnim izzivom. BARVANA KLAPA VZS MITJA ČUK PRINCESKA IN DOBRI VELIKAN Za nekatere dramske skupine -predvsem za tiste, ki imajo manj možnosti gostovanja - je nastop na ma-vhinjskem festivalu pomembno in tudi v več smislih pomenljivo dejanje. To velja za čisto posebno skupino, kot je Barvana Klapa vzgojno-zaposlitvenega središča Mitja Čuk. Za nastopajoče s posebnimi potrebami je uprizoritev gledališke predstave zelo zahteven didaktični projekt, igra, v kateri mora vsak razumeti in sprejeti smisel odrske- ga nastopanja in se po možnosti pri tem tudi zabavati. Požrtvovalni vzgojitelji so tudi tokrat dosegli svoj cilj, saj so se navdušeni gojenci potrudili pri primernem oblikovanju svojih vlog, kateri je vsak dal pečat lastnega značaja. Vse v predstavi je sad skupinskega dela in tokrat celo tekst je nastal po zamisli gojenke Francesce Sfreddo, ki je avtorica pravljice o dobrem velikanu Hijeni, ki ugrabi sina Princese in Princa, ker se počuti osamljenega, a ga potem takoj vrne zaskrbljenim staršem v zameno za osvežujočo coca colo. Nastopi Barvane Klape so vsakič-in brez nikakršne retorike-nad pričakovanji. Vsak po svojih zmožnostih je dobil primerno vlogo v predstavi in glavni junaki so se prepričano vživeli v like in v celotno atmosfero zgodbe, ki jo je pričarala tudi velik naslikani fondal v ozadju, na katerem je bil grad sredi pravljičnih gozdov. Igra se je pričela z uvodnim, skupinskim »ogrevanjem«, ko so gojenci plesali, peli, se predstavljali in se pozdravljali ter se ob koncu postavili v vrsto, da bi s črkami na majčkah sestavili ime svoje skupine. Nato pa je pravljica prešla v živo z malimi težavami zakonskega življenja Princese in Princa, kateremu žena ne dovoljuje, da bi pil svojo najljubšo pijačo ob vsaki uri. Prav pijača pa bo postala ključ za rešitev njunega malega sina Daria. Avtorica zgodbe je nastopila v glavni vlogi Princese, pri kateri je razkrila odtenke svoje mehke, poetične duše. Duhovit pristop k liku Princa pa je zaznamoval posrečen nastop Pa-tricka Rebule. Gabriella Destradi je zagnano interpretirala lik dobrega velikana, razposajen Tujec, ki bistveno pripomore k rešitvi zapleta, pa je bil Mat-teo Fragiacomo. Nagajiva Hišna in Gozdna roža je bila Patrizia Brandolin, Stražar gradu pa Lorenzo Corbelli. Čarobni, animirani kamni gozda so bili Adriano Gorza, Andrej Bandelj in nasmejani Sandro Schergna, ki je tudi nežno oblikoval povezovalne prizore z Metuljem (Tanja Filipčič). S svojim delom in nastopom sta sodelovala tudi Silvana Leban v vlogi napovedovalke in Darko Comari, kateremu je bila poverjena važna vloga premikanja scenskih elementov in pripravljanja prizorov. K ustvarjanju pravega vzdušja so pripomogli tudi kostumi, s katerimi skupina res ni štedila, da bi se vsi nastopajoči na najlepši način vživeli v zgodbo.Tekst je bil dvojezični, kar je omogočilo vsakemu gojencu, da se je bolj spontano izražal v jeziku, ki ga najpogosteje uporablja. Raznolika glasbena kulisa je segala od skupine Evanescence do Straussovega valčka, s katerim se je predstava končala z velikim »dvornim plesom«. OTROŠKA SKUPINA SDDJAKAŠTOKA NAROBE STVARI V MESTU PETPEDI Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka je pravi pojem v okviru krajevnega amaterskega gledališkega udej-stvovanja. Na osnovi dolgoletne tradicije nosi društvo tudi precejšnjo odgovornost, ki jo na mladinskem področju profesionalno in ustvarjalno izpolnjuje mentor in režiser Gregor Geč, na otroškem pa prizadevna Nicole Starc, ki že nekaj let skrbi za mlade upe pro-seško-kontovelskega društva. Otroška skupina se je tokrat predstavila s čisto novo produkcijo, ki je doživela pre-miero pred nekaj tedni. Izbira teksta Leopolda Suhodolčana »Narobe stvari v mestu Petpedi«je predstavljala gledališki izziv, saj mala »kriminal-ka«zahteva soliden režijski prijem z živahnim ritmom in učinkovitim zaznamovanjem situacij, ki pripadajo različnim žanrom, od komedije do robov srhljivke. Mojster Tintan, nekak dedič dolge vrste literarnih in filmskih »norih izumiteljev«, drži v pesti celo mesto, ki spoštuje njegove stroge ukaze. Njegova strašila obvarujejo meščane pred vsem, »kar je lepega in sploh nepotrebnega na svetu«. Predvsem petje je najstrožje prepovedano, vsaj dokler se v mesto ne pripelje gledališče Najlepša maska, ki premaga hudobnega mojstra z močjo petja in domišljije. V objemu lepe scenografije s hišami mesta Petpedi je na oder stopilo vseh 17 članov skupine, med katerimi so bili tudi nekateri »debitanti«. Prvi koraki v gledališkem svetu so prav gotovo ne-lahka izkušnja, ki jo trema še dodatno pogojuje. Ansambel je nastopil z otroško naivnostjo in kančkom negotovosti pri kretanju na odru, spominu, vodenju dogajanja v tekočem ritmu. Nova predstava potrebuje verjetno še njimi, saj je zdravnik »po sili«, zaradi družinske tradicije in še sanja o tem, da bi postal politik ali kardinal. Zaman se živčna tajnica SMS (Manuela Cicigoi) trudi, da bi prinesla red v vedno bolj noro čakalnico. Razmišljanje o sodobnem človeku, ki se nikoli ne zadovoljuje s tem, kar ima, o megalomanskih težnjah malih ljudi, ki privedejo na rob norosti, bi potrebovalo večje poglabljanje, da bi zgodba stalno nihala med stereotipno komedijo o norosti in zanimivim podtekstom o družbeni problematiki. Tekst pa ostane na površju in ne ponuja dobrim igralcem dovolj spodbud za ustvarjanje bolj kompleksnih kreacij in podajanje bolj artikuli- ranega sporočila. Ansambel, pod režijskim vodstvom Marjana Bevka, igralsko deluje res prepričljivo, tako skupinsko kot posamezno. Vsi nastopajoči so se izkazali kot izkušeni gledališki ustvarjalci, so obvladali odrski prostor v bistveni postavitvi in se sproščeno izražali v beneškem narečju, kar je predvsem v prvih prizorih terjalo nekaj več pozornosti od gledalcev. Festivalski šotor se je kmalu napolnil, kar priča za priljubljenost beneškega ansambla in za zanimanje do njegovega aktivnega delovanja in prisotnosti na mavhinjskem odru, ki je že prijetna stalnica. Rossana Paliaga nekaj časa, »da se usede« in da še neizkušeni izvajalci osvojijo prvine odrske dinamike. BENEŠKO GLEDALIŠČE POLETJE GRE H KONCU Nedeljski gledališki večer v Ma-vhinjah je sklenil pričakovani nastop »starih znancev« festivala, članov Beneškega gledališča. Slovenska gledališka beseda v Nadiških dolinah živi in se ohranja na osnovi dveh glavnih ciljev: »spodbujanje narečne ustvarjalnosti domačih avtorjev in kulturna in narodna animacija na teritoriju. Prav gotovo so beneški amaterski igralci izpolnili oba cilja tudi z novo produkcijo, ki je doživela premiero na Dan emigranta, to je komedija Poletje gre h koncu«, prvi tekst špetrskega avtorja Marca Martiniga v priredbi Marine Cernetig. Tudi na mavhinjskem odru se je ansambel predstavil kot vreden glasnik beneške tradicije in kot pobudnik domače ustvarjalnosti. Zgodbe »vsakdanje in izredne« norosti predstavljajo izhodišče komične osnove teksta in predstave, ki se dogaja v studiu psihiatra. Po najbolj tipičnem kalupu si bolniki predstavljajo, da so znane osebnosti pretekle zgodovine, a vse to izhaja iz njihovih eksistencialnih frustracij. Vsak je nezadovoljen s svojim življenjem in delom in bi hotel presegati banalnost vsakdana. Šofer avtobusov Granturismo (Adriano Gariup) misli, da je Napoleon, inženir elektrotehnik (Roberto Ber-gnach) Julij Cezar, lekarnarica (Anna Bernich) Kleopatra, za kanček mitte-levropskega duha pa se ostra, stara učiteljica (Marina Cernetig) prepriča, da je Marija Terezija. Psihiater (Michele Qualizza) ni najbolj uravnovešen med Na slikah: zgoraj najmlajši igralci SDD Jaka Štoka, desno pa Beneško gledališče kroma TRST Torek, 26. junija 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it POKRAJINA - Nastaja novo partnerstvo s Tržaško in s slovenskimi občinami Kras je še neizkoriščen • v v in išče razvoj v čezmejm navezi Marinčič: »Do danes preveč dogovarjanja in premalo oprijemljivih rezultatov« Goriški Kras je v marsičem še neizkoriščen, nove razvojne poti pa si utira v navezi z občinami v tržaški pokrajini in čez mejo. »Z vstopom Slovenije v schengensko območje prvega januarja prihodnjega leta bo odpravljena še zadnja ovira za integracijo načrtov, ki nastajajo na italijanski in slovenski strani,« pojasnjuje Marko Marinčič, odbornik goriške pokrajine, ki je pravkar sprejela sklep, da pristopi k ustanovitvi čezmejnega razvojnega partnerstva Krasa2007-2013. Pogodbo o ustanovitvi bodo partnerji podpisali jutri v Štanjelu. Poleg opredelitve Krasa kot edinstvenega čezmejnega prostora med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino ter Soško dolino in Brkini je v njej izrecno zapisano, da se partnerstvo oblikuje s temeljnim ciljem, da se zmanjša razvojni zaostanek in se spodbudi razvoj. V ta namen si bodo prizadevali ohranjati identiteto Krasa kot območja izjemne kulturne dediščine in naravnih vrednot za sedanje in bodoče generacije; prizadevali si bodo, da identiteto Krasa, priznano na mednarodni ravni, uporabijo za spodbujanje socialnega in ekonomskega razvojnega procesa ter povezovanja na celotnem čezmejnem območju in tako omogočijo, da postane Kras do leta 2013 primer dobre prakse trajnostnega razvoja. Med nalogami so tudi skupna promocija in trženje turistične destinacije in teritorialne znamke Kras-Carso, dalje vzpostavljanje boljših čezmejnih prometnih in energetskih povezav ter skupni napori za pridobivanje evropskega in nacionalnega denarja. »Nastajajoče partnerstvo bi lahko primerjali Čezmejnemu protokolu na Goriškem, le da obsega čezmejno kraško ozemlje. Pobudnika in vodilna partnerja sta občini Zgonik in Komen, pristopili pa sta tudi že občini Doberdob in Sovodnje. Pogodba o partnerstvu sicer postavlja načela, navaja usmeritve in ustanavlja institucionalno omizje, treba pa bo predvsem najti način, da z besed preidemo k dejanjem. Do danes je bilo namreč veliko institucionalnega dogovarjanja, prirejanja posvetov, sestavljanja študij in načrtovanja, bolj malo pa rezultatov in konkretnih posegov na teritoriju. Za upravitelje je včasih res frustrantno,« pravi Marinčič in pojasnjuje, da je goriška pokrajina postavila pogoja za svoj pristop: »Pobude partnerstva bodo morale upoštevati načelo trajnostnega razvoja in participacije po Agendi 21.« Odbornik opozarja, da ima goriški Kraška domačija pri Devetakih bumbaca Kras še neizkoriščen potencial v kmetijstvu, lahko bi tudi stavil na oživitev ovčjereje, bolj prepričano in učinkovito promocijo pa zaslužijo kraški pridelki. S tem v zvezi je pokrajina izdelala osnutek strategije in čaka na operativne razpise za črpanje denarja iz novega programskega obdoba. »Osnovni namen novega partnerstva je oblikovanje skupne vizije in strategije, ki se mora opredeliti tudi do snovanja kraškega parka. Tega ne pojmujemo kot vinkulirano ozemlje, sloneti pa mora na sonaravnem razvoju,« opozarja Marinčič in navaja kot primer okolju prijaznega projekta pospeševanje kultur-no-zgodovinskega turizma pod geslom Park miru, vezanega na prvo svetovno vojno, ki ga je zasnovala goriška pokrajina. »Hkrati bomo morali skrbeti, da brez težkih posegov v okolje izboljšamo dostopnost krajev v turistične namene in širitev infor-matske mreže,« pravi Marinčič in dodaja: »Nadejamo si, da bomo s kulturno-zgodo-vinskim turizmom pritegnili pozornost na ves Kras.« Razvojno perspektivo ponuja tudi zamisel mednarodnega parka od Cresa do Krasa. »To je pomembna os sodelovanja -tako Marinčič -, ki sicer danes še nima oprijemljive vsebine, odpira pa tudi pot novim sinergijam med italijansko manjšino v Istri in slovensko manjšino v Italji. Neobhodno potrebno je, da sta obe manjšini dejavnik povezovanja.« GORICA - Gostince vabijo k sodelovanju Okusi so zaklad Septembra Jesenski okusi, še nekaj dni za prijavo Projekt Valo-PT je namenjen ovrednotenju in promociji tipičnih pridelkov s čezmejnega območja. V njegovem okviru bodo septembra na Goriškem in Tržaškem priredili pobudo Jesenski okusi, h kateri vabijo gostince. V jedilnike bodo morali vključiti vsaj tri tipične proizvode ali jedi, v zameno pa jih bodo promovirali. Do danes so prejeli 16 prijav, seznam prvih 30 sodelujočih lokalov pa bodo sestavili do konca junija; še je zato čas, da se zainteresirani prijavijo na agencijo Aipem, ki skrbi za organizacijo (tel. 0432-504433). Včeraj je Jesenske okuse predstavil pokrajinski odbornik Marko Marinčič, saj sta vodilna partnerja pri projektu Va-lo-PT goriška pokrajina v Italiji in Kme-tiksko gozdarski zavod Nova Gorica v So-veniji. Pristopili so tudi konzorciji in organizacije pridelovalcev, med katerimi Kmečka zveza, ki jo je včeraj predstav- ljal Mario Gregorič. »Veliko stavimo na trajnostni razvoj našega teritorija, kije bil nekoč zaradi meje obroben, danes pa ima neizkoriščen razvojni potencial. Med njegovimi glavnimi kvalitetami so ravno tipični pridelki,« je poudaril Marinčič in dodal, daje projekt namenjen promociji in izobraževanju ter oživljanju avtohtonih sort. Informativno gradivo bo trijezično - italijansko, slovensko in angleško -, odprli pa bodo tudi prodajni izložbi, in sicer v stolpu goriškega gradu in v pritličju centra Gradina pri Doberdobu. Carlo Rossi iz agencije Aipem je pristavil, da k pobudi vabijo gostinske lokale od Goriških Brd do Milj, ki bodo lahko izbirali v seznamu tipičnih pridelkov in avtohtonih sort. Claudio Cressati iz zveze Confagricoltura za Trst in Gorico je poudaril, da takšna pobuda prispeva k zaščiti in ohranjanju neprecenljive zakladnice okusov, ki jo naša zemlja premore. GORICA - Občina Namesto gradnje travnate površine Iz goriške občine opozarjajo, da bo 2. julija zapadel rok za predložitev pripomb k odloku dežele FJK o travnatih površinah. Dežela je namreč na podlagi zakona z dne 29. aprila 2005 št. 09 sprejela aprila letos sklep, po katerem bo določene površine v lasti javnih uprav in zasebnikov razglasila za travnate, kar pomeni, da bodo zaščitene pred vsakim posegom, tudi že načrtovanim. Sklep dežele je bil objavljen 2. maja, ko je začelo odtekati obdobje 60 dni za vložitev pripomb. Lete pripravlja tudi goriška občina, saj je ugotovila, da bodo postala travnata nekatera območja v občinski lasti, ki so bila namenjena industrijskim in re-zidenčnim gradnjam. Na občini so povedali, da so si zelene površine ogledali deželni tehniki, niso pa upoštevali regulacijskih načrtov in drugih odlokov o njihovi namembnosti. Pripombe je treba nasloviti na deželo FJK, vsa dokumentacija s planimetri-jami vred pa je vsem na ogled v goriškem uradu za stike z javnostjo, v ulici Garibaldi 7, od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 15. uro in 16.30. Občina pripravlja obrazec za pripombe, ki bo na razpolago tudi občanom. Naj še zabeležimo, da je goriškega župana Ettoreja Romolija včeraj obiskal predsednik sejemske družbe Udine e Gorizia Fiere Sergio Zanira-to, ki je potrdil, da nameravajo še naprej utrjevati goriške sejme. Sogovornika sta izpostavila daljnovidnost goriške in videmske Trgovinske zbornice pri spojitvi sejemskih družb, kar gre za edinstven primer. Zanirato je povedal, da razmišljajo o dodatni okrepitvi goriških sejemskih pobud in uporabe struktur v ulici Barca. O tem in o problemih se bodo menili na sestanku s predsednikom goriške Trgovinske zbornice Emiliom Sgarlato. Na srečanju sta bila prisotna odbornik Antonio Devetag in direktor sejemske družbe Maurizio Tripani, ki je povedal, da bo 14. in 15. septembra potekala v Gorici Mittelmoda, decembra pa še sejem Regalo Ruralia s ponudbo pridelkov z božičnim pridihom. PODGORA - Rajonski svet Špacapan proti Feroneju Po zapletu na prvi seji rajonskega sveta v Podgori, ki ni potrdil predsednika Walterja Bandlja, je deželni svetnik SSk Mirko Špacapan izrazil ogorčenje nad početjem svetnika Domenica Bu-onaviticole iz stranke Upokojencev. »Tudi moj kolega in deželni svetnik Luigi Ferone mu je priskočil na pomoč, na da bi razumel zadeve. Buonaviticola je bil najprej izvoljen na listi Marjetice in je kasneje presedlal k Upokojencem, vseskozi pa je podpiral in sodeloval z Walterjem Bandljem, ki ima velike zasluge za asfaltiranje in ureditev pločnikov, za reševanje problema soških bregov in azbestnih kritin. K temu gre dodati, da je s svojim umirjenim nastopom preprečil napetosti v sožitju med tu živečima narodoma. Predsednik mora posredovati pri pristojnih uradih, da se rešujejo problemi, zahajati na pogrebe in se sprehajati po vasi, kar zagovarja Buonaviticola, pa že počenjajo podgorski upokojenci, s čimer ne prinašajo rezultatov v korist vseh. Res ne razumem, kaj je privedlo Buonaviticolo, da se je čez noč lotil kritiziranja in blatenja bivših prijateljev, desno sredino pa svarim pred takšno osebo, ki bi jo radi postavili na čelo rajonskega sveta,« pravi Špacapan. Odgovoril mu je Ferone: »Zelo dobro sem razumel zadevo in predvsem dejstvo, daje kandidatura Buonaviticole moteča. Ta ni nikdar izjavil, da Bandelj ni opravljal svojih dolžnosti, dejal pa je, da bo lahko to opravljal bolje, v kolikor je upokojenec in se lahko ves čas posveča vasi.« Za Feroneja je Buonaviticola zgleden občan, njegova politična pot pa dosledna, »zato je zaslužil podporo desne sredine«. NOVA GORICA - Sosedje na bojni nogi zaradi Poletne plaže pred občino Po pesku moteči hrup Predlagajo selitev plaže v različne predele mesta, tako da bi lahko vsi prejeli svojo »dozo motečega hrupa« Plaža pred novogoriško občino foto pmt Komaj je novogoriška družba HIT uredila Poletno plažo sredi mesta, se je nanjo že vsul plaz kritik. Najprej zaradi peska, ki ga družba uporablja za igrišča; ko pa so nabavili pesek, s katerim se je strinjala večina »nasprotnikov«, že je zabavišče trn v peti zaradi hrupa. Nekateri svetniki novogoriške mestne občine celo predlagajo, da bi lokacijo plaže selili tudi v druge predele mesta. Zaradi dogajanja na plaži bližnji prebivalci ne morejo spati, pravi svetnica Nada Gortnar, predstavnica Društva za kakovost bivanja. Hkrati poudarja, da prebivalci »niso proti plaži, temveč le pro ti hru pu«. Pred la gala je tu di, da bi plažo selili v različne dele mesta, tako bi vsi Novogoričani lahko prejeli svojo »dozo motečega hrupa«. Mestna občina je letos travnik pred svojim poslopjem oddala v najem do 9. septembra, izvajalec programa, torej družba HIT, pa bo morala poskrbeti za meritve hrupa; prva meritev bo že v petek. Občina je tudi dovolila občasno preseganje mejnih vrednosti, nikakor pa hrup ne sme preseči kritičnih vrednosti, predvidenih za III. območje varstva pred hrupom, to pa je 80 dBA podnevi in 75 dBA ponoči. Začasno preseganje mejnih vrednosti pa tudi ni dovoljeno vsak dan, temveč le v določenih terminih - med prireditvami med polnočjo in 1.30 ponoči. To pa bližnjih prebivalcev in Društva za kakovost bivanja ni pomirilo, saj pravijo, da jih zjutraj čakajo službe. Svetnica Jožica Bone meni, da gre predvsem za denar, saj naj bi prebivalci bližnjega nebotičnika želeli zgolj odškodnine, zato so tako glasni. Dejstvo je - pravi Boneto-va -, da poleti v Novi Gorici prebivalci pridejo na plano šele v večernih urah, ko zrak ni več tako vroč in se lahko sprostijo in osvežijo. Zupan mestne občine Mirko Bru-lc se strinja, da je hrup pogosto moteč, zato pa so izvajalcu plaže naložili izvaja nje me ri tev. Po dru gi stra ni pa je tu -di res, da je v ve čer nih urah v mes tu ne -mogoče v miru posedeti in se osvežiti, ker je ve či na lo ka lov že za pr tih. ( PMT) / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. junija 2007 15 SOVODNJE - Občinski praznik priklical številne goste in dosegel vrhunec v nedeljo Z doprinosom društev praznovanje v velikem slogu Petejan si veliko obeta od sodelovanja z občino Gorica - Podelili občinska priznanja Številno občinstvo na nedeljski slovesnosti, v prvi vrsti sovodenjski župan Igor Petejan; spodaj kotalkarici društva Vipava čakata na nastop. bumbaca Letošnje praznovanje upravne samostojnosti občine Sovodnje je potekalo v velikem slogu. Ob koncu junija se namreč vsako leto spomnijo 24. junija 1951, ko je predsednik republike z dekretom obnovil občino Sovodnje, območje katere je bilo med leti 1927-1947 del mirenske, nato pa del zagrajske občine. Vsakoletnemu vaškemu prazniku je nove svežine in novih vsebin pri-lilo letos sodelovanje vseh društev v občini, ki so s skupnimi močmi in pod naslovom Junijski večeri izpeljala celotedenski športno-kulturni program na prireditvenem prostoru na Peči. Praznovanje, ki so ga tudi zaradi naklonjenega vremena obiskali številni gostje, je doživelo vrhunec na nedeljski slovesnosti. Ob tej priložnosti je župan Igor Petejan potegnil obračun opravljenega dela v zadnjem letu in nakazal programske smernice občinske uprave za prihodnje leto. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki kulturnih, športnih, gospodarskih in političnih organizacij, pa tudi sosednjih uprav, med katerimi so bili župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Marušič ter predstavniki novogoriške mestne občine Štefan Cigoj, pobratene občine Škofja Loka Tone Peršin in borčevskih organizacij; delegacija borcev je poklonila venec v spomin na padle občane v NOB. »Vsako leto vztrajno ponavljam, daje upravljanje javnih ustanov, predvsem tako majhnih občin, kot je naša, z dneva v dan bolj zahtevno in težavno zaradi kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev ter zaradi zapletenih in neskončnih birokratskih procedur,« je v svojem nagovoru dejal Petejan in pojasnil, daje zelo težko biti vedno kos vse bolj številnim in zahtevnim prošnjam občanov, skoraj nemogoče pa je hitro in pravočasno zadostiti vsem potrebam vaških skupnosti. Sovodenjska občinska uprava namerava v svojem mandatu izpeljati vsa načeta dela in načrte, ki si jih je zastavila. Glede tega je župan povedal: »Z zadovoljstvom ugotavljam, da stvari kljub težavam in zamudam tečejo v pravo smer, tako da bomo lahko namene kmalu uresničili.« Glede obnove občinskega nogometnega igrišča je Petejan povedal: » Dela se končno bližajo koncu. Ob izteku sezone bodo namreč dokončani igrišče in slačilnice. V prihodnjih mesecih bo treba urediti še tribuno za publiko. Objekt bo tako končan. Nadejam si, da ga bomo svečano predali v prihodnji sezoni.« Napovedal je tudi, da je v teku postopek za odkup zemljišč in končno projektiranje gradnje drugega dela obrtne cone na Malnišču. Prav v teh dneh se zaključujejo dela za širitev sedeža občinske civilne zaščite na Vrhu. Pred nekaj meseci so uredili odsek ceste skozi vas, kjer se je cestišče zaradi težkega prometa močno vdalo in oviralo tako promet kot prehod pešcev, v prihodnjih mesecih pa bodo uredili in razširili odsek ceste pri vrhovskem pokopališču. Ob številnih drugih posegih in vzdrževalnih delih, ki bodo zadevala območja Gabrij, Rupe in Peči, je Petejan izpostavil prednosti, ki naj bi jih sovodenjska občina uživala v okviru nastajajoče zveze ASTER z občino Gorica. »V načrtu imamo racionalizacijo občinskih uradov in služb, pa tudi pridobitev novih finančnih sredstev z dežele za skupne projekte, kot so posodobitev in razširitev poti okoli mirenskega letališča vključno s Štra-dalto in njenim križiščem na Tržaški ulici, dalje uresničitev kolesarskih stez, ki bodo povezale Brda in Kras, ter ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne v turistične namene,« je zaključil Petejan. Po županovem nagovoru seje slovesnost nadaljevala s podelitvijo priznanj občanom in organizacijam za dosežke na področju kulture, športa, gospodarstva in družbenega udejstvovanja. Občinsko priznanje sta za humanitarne zasluge prejela Marinka Batič in Branko Čer-nic, ki sta bila dolgoletna stebra sovodenjskih prostovoljnih krvodajalcev. Gianni Marson je dobil priznanje za uspešno nogometno kariero pri športnem društvu Sovodnje. Nagrajeni so tudi bili učenci osnovnih šol, ki so se udeležili tečaja prometne vzgoje pod pokroviteljstvom občine in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. Ocenjevala komisija je v izboru najboljših rdečih in belih vin, ki so jih domači proizvajalci ponujali gostom praznovanja, nagradila Rada Buzina, domači beli hleb Stanislave Gravner pa si je na deseti razstavi kruha zaslužil prvo mesto. Pokal so prejele prvouvrščene ekipe na nogometnem in odbojkarskem turnirju, ki sta potekala med tednom. Zmagovalec moškega nogometnega turnirja je bila ekipa Art .Attack, v ženski kategoriji pa ekipa Štan-drež. Oliympia-GoVolley je zmagala na mešanem turnirju v odbojki under 16, tržaška Sloga pa je prvo mesto osvojila v članski kategoriji. Z naslovom najhitrejšega kosca trave pa se lahko po nedeljskem tekmovanju ponaša domačin Gabrijel Devetak. V okviru praznovanja občinske samostojnosti so predali namenu prenovljeno kotalkarsko ploščad na Peči, ki je bila zaradi dotrajanosti že vrsto let neprimerna za vadbo kotalkarjev in kotalkaric društva Vipava. Na njej so v soboto zvečer priredili kotalkarsko akademijo, na kateri so s plesnimi in akrobatskimi točkami uprizorili pisano cirkuško druščino. Nastop skoraj štiridesetih kotalkarjev - od najmlajših, starih komaj štiri leta, pa do tekmovalne skupine - je dokazal, da je življenjska sila društva res velika. Pri pripravi Junijskih večerov, ki so potekali v prazničnem objemu ljudi, je letos sodelovalo štirinajst krajevnih društev. To so AKŠD Vipava, ŠD Soča, ŠD Sovodnje, ZAŠR Vipava, KD Sovodnje, KD Skala, KD Danica, PKD Sv. Mihaela, KD Karnival, JK Kraški krti, KD Rupa-Peč, Lovske družine Sovodnje-Gabrje-Vrh, Civilna zaščita in ZPK Sovodnje. Vanja Sossou Centrala brez vpliva Bližina termoelektrarne Endesa v Tržiču nima izrazitega vpliva na koncentracijo selena v krvi. To so včeraj sporočili iz goriškega zdravstvenega podjetja na podlagi epidemioloških analiz na 90 prebivalcih Tržiča, starih od 18 do 75 let, ki so jih primerjali z analizami na tridesetih občanih Krmina, oddaljenih od naprave. Pri 68,5 odstotkih oseb iz Tržiča, ki so jih podvrgli analizam, so našli normalno koncentracijo selena, pri 31,5 odstotkih pa je bila nekoliko višja od norme; v Krminu so normalno koncentracijo izračunali pri 65,5 odstotkih analiziranih ljudi, medtem ko so nadpovprečne vrednosti ugotovili pri 34,5 odstotkih. Vsekakor gre za vrednosti, ki niso nevarne za človeški organizem, so povedali pri zdravstvenem podjetju. Na podlagi raziskave, ki so jo zahtevali predvsem živeči ob termoelektrarni, v tržiškem rajonu Enel, zagotavljajo, da bližina oziroma oddaljenost od centrale ne vpliva na koncentracijo selena v krvi. Zadovoljstvo nad rezultatom analiz je včeraj izrazil tržiški odbornik za okolje Paolo Frittitta. Romoli bojkotiral D'Elio Goriški župan Ettore Romoli je odklonil vabilo za udeležbo na včerajšnjem srečanju s poslancem Sergiom D'Elio, ki je potekalo na goriški pokrajini. D'Elia je tajnik pri predsedstvu italijanske poslanske zbornice in član združenja proti smrtni kazni Nessuno tocchi Caino, v preteklosti pa je bil obsojen zaradi pre-vratniške dejavnosti. Romoli se je tako odločil tudi zaradi poziva k bojkotu, ki ga je na upravitelje naslovil policijski sindikat SAP; le-ta se namreč zgraža nad dejstvom, da obsojenec lahko postane v Italiji poslanec in da je celo imenovan v predsedstvo poslanske zbornice. Novogoriški nagrajenci Mestna občina Nova Gorica vsako leto ob svojem prazniku podeli tudi nagrade in priznanja. Kljub nestrinjanju nekaterih svetnikov je svet z veliko večino glasov nagrado mestne občine dodelil družbi HIT za področje gospodarstva, zaposlovanja, pomoči neprofitnim organizacijam in splošnega pozitivnega učinka na družbeni razvoj; Ivan Mi-gnozzi bo nagrado prejel za delo na področju glasbe, Mihael Demšar pa za dosežke na področju zdravstva in uspešno vodenje zdravstvenega doma. Nagrado Franceta Bevka bodo letos podelili Iztoku Mlakarju za umetniške dosežke in glasbeno ustvarjanje, Bevkovo listino pa Marku Peljhanu za projekt Macrolab. Diplome mestne občine so si prislužili Jože Škrlec za delovanje v Društvu invalidov, Mirko Gleščič za dvajsetletno prostovoljno delo pri komunalni infrastrukturi, družina Bone za vlogo med NOB in negovanje njenih tradicij, zavod Masovna za popestritev preživljanja prostega časa mladih in Alenka Podgornik, avtorica punčke iz cunj Mojce, za aktivno človekoljubno delovanje. ROD MODREGA VALA - Na jasi pri Jamljah dvodnevno taborjenje Taborniška akcija uspela Prava generalka za dvotedensko taborjenje - Kar nekaj otrok se je prvič približalo organizaciji - Septembra akcija v Bazovici Tudi najmljaši so se učili postavljanja čeških šotorov V soboto in nedeljo je na jasi v Jamljah potekal letošnji dvodnevni tabor. Tradicionalna junijska akcija tabornikov Rodu modrega vala je imela letos posebnost, da so se je lahko udeležili vsi tisti, ki so želeli za dan ali dva preizkusiti pravo taborniško življenje in preživeti jutro, popoldan ali samo večer v družbi tabornikov. Tako imenovano taborjenje »Odprta vrata v naravo« je bilo obenem prava generalka pred dvotedenskim taborom predvsem za tiste člane, ki se bodo letos prvič udeležili najpomembnejše taborniške akcije. Ze v soboto je v prvih jutranjih urah zaživel pravi tabor z vsemi glavnimi objekti. Pester in raznolik program je omogočil tudi tistim, ki so organizacijo šele spoznavali, da so okusili pravo taborništvo, predvsem pa je bila to odlična priložnost za spoznavanje novih prijateljev. V soboto se je na jasi zbralo preko 50 taborečih, ki so se razdeljeni po starostnih skupinah igrali, postavljali šotore, pripravljali ognjišče, ajali, streljali z lokom, se zabavali pri igricah z vodo in ustvarjali v gledališko-glasbeni delavnici. Igra »spužva fight« je popestrila soparno popoldne: najmlajši in najstarejši so se v ločenih skupinah obmetavali z mokrimi spužvami, ki so omogočile prav prijetno ohladitev. Sobotni program je obogatil tudi večerni ogenj in priljubljena igra Napad na svečo. Naj- mlajši so se preizkusili tudi v nočnem straženju tabornega prostora in prvič prespali pod platnenimi strehami. Nedeljski program je bil tudi razdeljen po delavnicah. Vsaka skupina je uro preživela v eni izmed delavnic: pri malih pionirskih objektih so si iz konoplje in suhih vejic gradili obešalnike in obročke, starejši so zgradili tudi gugalnico za popoldansko sprostitev. Pri prižiganju ogenjčkov so morali otroci pripravljali ogenjčke, plamen pa je moral prižgati vrvico v višini 30 centimetrov od tal. Nedeljsko jutro so popestrili tudi lokostrelstvo in spretnostne igrice z vodo. Po kosilu so se starejši in mlajši pomerili v scou-ballu. Nadvse uspešna akcija se je zaključila s slavnostnim spuščanjem zastave in petjem himne. Dvodnevno taborjenje »Odprta vrata v naravo« je vsestransko uspelo. Kar nekaj novih otrok se je približalo organizaciji in bo imelo tudi priložnost, da se udeleži letnega taborjenja, ki bo letos potekalo v Slapu ob Idrijci od 15. do 30. julija. Priložnost za spoznavanje novih prijateljev bo tudi tridnevno taborjenje v Bazovici od 6. do 8. septembra, ki bo potekalo po istem ključu kot dvodnevni tabor v Jamljah. Spet bodo imeli vsi tisti, ki bi radi pobliže spoznali taborniške aktivnosti, priložnost, da prespijo pod šotori in preživijo dan ali dva v naravi. (V.S.) 16 1 6 Sreda, 27. junija 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Skupnost družin Sončnica Z Openci v iskanju osvežitve in novih prijateljstev Skupnost družin Sončnica iz Gorice je tudi letos organizirala dan družine; potekal je v nedeljo prejšnjega tedna, dva-najstič po vrsti. Čeprav društvo obstaja osem let, so družine prijateljev že prej organizirale ta praznični dan, kije predstavljal pomemben trenutek skupnega druženja, spoznavanja, vzgojnih predavanj in iger za otroke. Sredina, ki je bila pobudnica tega srečevanja in prirejanja vzgojnih priložnosti, se je kasneje razvila v društvo Skupnost družin Sončnica, ki je razširilo področja delovanja. Vsekakor pa je najlepši trenutek društvenega delovanja ostal praznik družin, ki se zbirajo iz različnih krajev. Tu se ustvarjajo nova prijateljstva med odraslimi in otroki. Letošnji dan družin je že drugič potekal v mesecu juniju. Do lanskega leta so namreč organizirali praznik na nedeljo, ki je bila najbližja mednarodnemu dnevu družine (15. maj). Zaradi zasedenosti večine otrok in staršev v mesecu maju pa so zadnji dve leti ta dan prenesli na nedeljo po koncu pouka. Tudi vsebina samega dneva družine se je z leti spreminjala, saj so na začetku pripravili skupinske igre, predavanja za starše ter obisk klovna in druge dejavnosti za najmlajše. Po novem so izbrali drugo obliko, in sicer skupni izlet, ki je manj zahteven po organizacijski plati. Odborniki društva so se letos odločili, da pripravijo izlet v dolino Glinščice, na Tržaško, in da se povežejo z družinami z Opčin, s katerimi so pred leti že sodelovali. Na Opčinah so se najprej udeležili maše, nakar so se navdušeni nad lepim vremenom odpravili proti dolini Glinščice. Avtomobile so parkirali nad Ricmanji in izbrali udobnejšo, razgledno in širšo pot, kjer je nekoč potekala železniška proga. To iz dveh razlogov: ker spodnjo pot popravljajo in ker je imela najmlajša udeleženka štiri mesece in se je vozila v vozičku. Pred začetkom hoje so se okrepčali s sladico in lubenico, nato pa hitro zakorakali proti cilju. Pot je bila najprej položna, sonce pa je neusmiljeno pripekalo. Večkrat so se med potjo ustavili in občudovali strme skale, na katerih so se urili plezalci. Tudi pogled v dolino je bil izredno zanimiv. Pred strmim spustom so se sre čali s tekači, ki so tod ime li tek -movanje. Prispeli so do zaselka Botač, kjer jih je prijetno šumenje opozorilo, da so blizu vode. Poiskali so zavetje v senci in se odpočili. Otroci so se razigrali s špri-canjem in z metanjem kamnov v vodo. Tudi odrasli so si hladili noge v mrzli vodi Glinščice. Opazili so tudi sladkovodne rake. Povzpeli so se do bližnjega slapa Med hojo v dolini Glinščice, po bivši železnici fotom.l. in si v mislih predstavljali, kako osvežujoče bi bilo, ko bi bili spodaj. Pod krošnjami dreves vaške gostilne so se zadržali v pogovoru in čas v dobri družbi je minil z neverjetno hitrostjo. Po vrnitvi na izhodišče so se zahvalili Andreju Štekarju, ki jih je na izletu spremljal in vodil. Za konec pa so se prvič odločili, da dan zaključijo na plaži v Seslja-nu. Čeprav se je tam trlo ljudi, so se otroci navdušeno pognali v morske valove. Vsi so bili mnenja, da se taka osvežitev po hoji pod vročim soncem zelo prileže. Utrujeni, a dobre volje, so se ob koncu dneva vrnili domov. Čeprav se je letošnjega družinskega praznika udeležilo nekoliko manj članov, je bil dan prijeten in je udeležence utrdil v prepričanju, da so srečanja med družinami pomembna. Vzeti si čas za sočloveka, mu prisluhniti, izmenjati si stališča, ga sprejemati v vsej njegovi različnosti, od srca se nasmejati. To so stvari, ki zaslužijo, da jim žrtvujemo naš dragoceni čas. Mirjam Bratina Zahtevajo popravke Novogoriški mestni svetniki so se spoprijeli z novim odlokom o podaljšanem obratovalnem času gostinskih lokalov. Načelnica za gospodarstvo Tatjana Gregorčič je pojasnila, da gre le za minimalni čas, ko morajo biti lokali odprti, v kratkem pa gre pričakovati nove spremembe, saj država pripravlja nov zakon. Po novem odloku, ki naj bi ga sprejeli na julijski seji, naj bi gostinski obrati, ki nudijo tudi prenočitev, delovali vseh 24 ur, prav tako gostinski lokali v igralnicah in menze. Med šesto uro zjutraj do 2. ure ponoči bodo lahko odprte restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije, od šestih do polnoči oz. do 22. ure, če so v stanovanjskih objektih, pa drugi lokali. Svetniki bi lahko odlok sprejeli takoj, vendar so na seji podali nekatere vsebinske popravke in potrebno bo še drugo branje. Matej Arčon iz vrst opozicijske LDS je poudaril, da lahko sklep sprejmejo in naknadno popravijo, Valter Vodopivec iz SD pa je opozoril občino, da bi morali pritisniti na vlado, ker je nedopustno, da omejuje število sedežev na kmečkih turizmih. »Veliko teh je bilo urejenih z evropskih denarjem, zato si tega ne moremo privoščiti,« je dodal. d] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL'ORSO BIANCO (Tavasani), korzo Italia 10, tel. 0481-531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V SOVOD-NJAH ROJEC Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. U Kino M Izleti □ Obvestila Slovensko kulturno rekreativno društvo Jadro iz Romjana ob 20-letnici delovanja vabi na koncert tria mIOPLOČ2 MAMINO f£& Jutri, 27. junija 2007, ob 21. uri pred občinsko knjižnico v Ronkah GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 - 20.20 - 22.15 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 2: 16.50 - 18.00 »I Robinson - Una famiglia spaziale«; 20.00 - 22.00 »Sole nero«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Hostel: parte II« (prepovedan mladim pod 14. letom). CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il destino nel nome«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Mio fratello e figlio unico«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Ocean's 13«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 - 20.15 - 22.10 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 2: 17.00 - 18.30 - 20.00 »TMNT: Teenage Mutand Ninja Turtles«; 21.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Ocean's Thirteen«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.20 »Il destino di un guerriero - Alatriste«. Dvorana 5: niz »Cinema d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »L'amore gio-vane«. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Ri-smondo, 6, v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. SPDG vabi 1. julija na Briceljk (2346 m). Izlet v priredbi s PD Nova Gorica je zahteven in zato primeren za vešče in hoje vajene planince. Informacije Dino (tel. 333-1581015). Društvo nadalje obvešča, da bo od 28. do 30. julija planinski izlet na Mont Emilius (3559 m) in Mont Avic (3006 m) v Dolini Aoste. Obvezna prijava samo do 30. junija; informacije Vlado (tel. 0481-882079.) FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča šolam in drugim zavodom, da so odložili rok za izročitev prošenj, na podlagi katerih dodeljujejo prispevke vzgojnim pobudam v prihodnjem letu. Sprva določeni rok, ki bi zapadel 29. junija, je bil preložen na 13. julij letos; informacije nudijo na novem sedežu Fundacije v ulici Carducci 2 v Gorici med 8.15 in 13.15. KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo do 14. septembra odprta po polet- nem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta. MPZ JEZERO obvešča vse člane, da bo pevska vaja v Braniku drevi ob 20.30. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov, ki bodo povezovali Gorico s Sesljanom in Tržičem, bo ob 21.50 s trga pred Rdečo hišo in ob 21.55 s Travnika; vrnitve bodo ob 03.00 in 05.00 (Travnik) ter 03.05 in 05.05 (Rdeča hiša); informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800955957. SEKCIJA MLADIH DRUŠTVA POPOTNIKOV VAGANT prireja adrenalinski vikend ob Soči (pohod na Mangart, rafting, soteskanje, bungee jumping) 30. junija in 1. julija; informacije Senad Osmanaj (tel. 040700409), osmanajsenad@gmail.com najkasneje do 27. junija. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. julija, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici (ul. I. Gruden 35, nasproti cerkve). SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - Konferenca za Italijo vabi v nedeljo, 1. julija, ob 11.30 k maši v oglejski baziliki, kjer se bo začelo srečanje v Italiji živečih Slovencev; srečanje se bo nadaljevalo v gostilni Ca' Tullio na poti za Gradež; predviden je kulturni program ob udeležbi predstavnikov državne in deželne vlade. TEČAJ KRANIO-SAKRALNE TERAPIJE 1. stopnje bo v Gorici vodil Samo Lutman v drugi polovici avgusta; informacije na tel. 3937958254. ZCPZ Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje.Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba inglasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija na naslov: ZCPZ, ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. ŠEMPETRSKA ŠAGRA bo ob praznovanju sv. Petra in Pavla v petek, 29. junija, in na Petrovo nedeljo, 1. julija: 29. junija ob 19. uri praznična maša v cerkvi sv. Petra v Šempetru; ob 20. uri monokome-dija Evangelij po Čušinu in ob 21. uri družabno srečanje na dvorišču župnijskega urada v Šempetru; 1. julija ob 8. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 9. in 12. uro tržnica ter med 9. in 10. uro mimohod ljudskih noš na šempetrskem placu; ob 10. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 17. in 22. uro 1. ples na brjarju in nastop folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice na šempeterskem placu. 15 Prireditve 37. ŠTEVERJANSKI FESTIVAL med borovci župnijskega parka v Šte-verjanu bo v petek, 6. julija, ob 20.30, drugi tekmovalni večer bo v soboto, 7. julija, ob 20.30, finalni del festivala pa v nedeljo, 8. julija, ob 17.30. DRUŠTVO JADRO iz Ronk praznuje svojo dvajsetletnico s koncertom tria Etno ploč in pevke Martine Fe-ri pred knjižnico v Ronkah v sredo, 27. junija ob 21. uri. DRUŠTVO TRŽIČ vabi na koncert glasbene skupine Blek Panters v nedeljo, 1. julija, ob 21. uri na trgu Republike v Tržiču. Koncert sodi v sklop pobud »Monfalcone estate«. »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: drevi (trg Republike) ob 21. uri festival Med zvoki krajev, koncert »Velenje Coalmine Wind Orchestra« iz Slovenije; od 26. do 28. junija (marina Lepanto) na ogled zeleni škuner »Catholica«, 27. junija ob 18. uri okrogla miza z naslovom Kakšna energija za FJK? Predlogi Legambiente; 27. junija (trg Republike) ob 21. uri »Onde Mediterranee« plesni nastop »Alexander Show«; 29. junija (trg Republike) ob 20.45 »Onde Mediterranee« nastopi plesnih šol; od 29. junija do 1. julija (Marina Julia) ob 21. uri »On-de Mediterranee - Onde Road« »La magia del teatro di strada«; 30. junija (trg Falcone e Borsellino) ob 21. uri »Lettere Mediterranee« srečanje z Monijem Ovadio; 1. julija (trg Republike) »Onde Mediterranee« ob 18. uri Praznik sicil-jske »granite«, ob 21. uri koncert skupine Blek Panters v organizaciji društva Tržič, ob 22.15 Afriški ritmi in plesi. V KNJIGARNI EQUILIBRI v ul. Seminario v Gorici bo v sredo, 27. junija, ob 20.45 srečanje s pisateljem Emiliom Rigattijem, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo »Italia fuo-rirotta - Viaggi a pedali lungo la Pe-nisola del tesoro«. V MODRA'S DVORANI na sedežu društva Jezero v Doberdobu (Rimska ulica 25) bo v sredo, 4. julija, ob 20.30 predavanje z naslovom Mont Blanc - potopis do strehe stare Evrope. Večer bodo vodili Claudio Peric, Maurizio Peric in Goran Ruzzier. ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI -Deželni sedež za FJK - Slovenski program vabijo na glasbeni večer Zasul si me z zvezdami-Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija, ob 21. uri na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. 040635626); korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija do torka, 10. julija od 9. do 13. ure. Pogrebi DANES V GORICI: 11.50, Maurizio Gresti v splošni bolnišnici in v Spi-neo za upepelitev. DANES V SOVODNJAH: 10.30, Peter Tomsič (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 16.00, Vincen-zino Nazzareno s pokopališča v cerkev in na pokopališče. + Zapustil nas je naš dragi Peter Tomsič star 97 let Žalostno vest sporočajo sinova Vinko in Srečko ter hčeri Nada in Marija z družinami. Pogreb bo danes 26. junija, ob 10.15 iz mrliške veže Splošne bolnišnice iz Gorice, v farno cerkev v Sovodnje ob Soči ob 11.30. Gorica, Sovodnje ob Soči, 26. junija 1007 Pogrebno podjetje Prescheren-Gradišče ob Soči Ob izgubi dragega očeta Petra Tom-siča - Božjega, izraža sinovoma Srečku in Vinku ter hčerkama Mariji in Nadi z družinami iskreno in občuteno sožalje. Sovodenjska sekcija Slovenske skupnosti / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. junija 2007 17 KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Hudi zapleti v zvezi z Gusenbauerjevim predlogom Haider grozi s predčasnimi volitvami - Sturm in Sadovnik pristala na predlog, Grilc čaka na odločitev KOKS-a CELOVEC, DUNAJ - Upi, da se bo vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem le še dalo pred poletjem pozitivno razrešiti, so se včeraj dramatično poslabšali. Po objavi podrobnostih predloga kanclerja Alfreda Gusenbauerja, ki predvideva postavitev dvojezičnih krajevnih tabel v skupno 162 krajev, namesto t.i. razširitvene klavzule pa neko »konsenzno komisijo«, ki bi odločala o kasnejši postavitvi nadaljnjih dvojezičnih tabel, je koroških deželni glavar Jörg Haider na nujno sklicani tiskovni konferenci v Celovcu zagrozil s predčasnimi deželnozborskimi volitvami na Koroškem. Poleg Haiderja, ki se je včeraj pozno popoldne odpravil na Dunaj na razgovor s kanclerjem, predlog Gusenbauerja zavračajo tudi koroška ljudska stranka, svobodnjaki in BZÖ, Zeleni pa kritizirajo postopanje kanclerja, češ da ni iskal širokega konsenza, preden je oblikoval svoj predlog. Še najbolj naklonjeni so predlogu predstavniki slovenske manjšine na Koroškem: predsednika ZSO Marjan Sturm in SKS Bernard Sadovnik sta se že dokaj jasno opredelila za Gusenba-uerjev predlog, predsednik NSKS Matevž Grilc pa z oceno svoje organizacije še čaka. Dejal je, da Gusenbauer-jev predlog pravno gledano ni sprejemljiv, hkrati pa je opozoril, da ima stvar seveda tudi svojo politično komponento. Za Sturma pomeni Gusen-bauerjev predlog nekakšno »dvotretjinsko uresničitev sedmega člena ADP na področju dvojezične topografije«, Sadovnik pa je menil, da gre za »najboljši predlog, ki je bil doslej na mizi«, čeprav ima tudi nekaj negativnih točk (npr. rešitev z zakonom ustavnega ranga). Slej ko prej so se vsi trije predsedniki izrekli za usklajen nastop manjšine v najbolj vroči fazi razreševanja tega vprašanja. Tako se je včeraj zvečer sestal ožji (šestčlanski) Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS), v katerem sta paritetično zastopana NSKS in ZSO, dokončno odločitev o zadržanju predstavnikov manjšine pa naj bi sprejel 60-članski razširjeni KOKS na svojem zasedanju jutri, v sredo. Ze v četrtek, 28. junija, pa naj bi o Gusenbauerjevem predlogu razpravljal in morda celo sklepal pododbor za ustavna vprašanja avstrijskega parlamenta na Dunaju. Za Grilca predlog še ni dokončen. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc je včeraj še enkrat poudaril, da zanj predlog kanclerja Gusenbauerja s 162 napisi še ni dokončen. Načeloma je menil, da ima zadeva dve komponenti: pravno predlog ni sprejemljiv ker nikakor ne sledi razsodbi ustavnega sodišča in tudi videti sistema, politično pa je predlog »morda treba nekoliko drugače interpretirati«. »Osebno pred sestankom KOKS-a ne bom dal dokončno ocene o predlogu kanclerja, je še pristavil Grilc in opozoril, da je slovenska stran pri sobotnem razgovoru s kanclerjem deponirala še vrsto dodatkov. Do včeraj pa na te predloge še ni bilo odziva. Sturm in Sadovnik za predlog Pozitivno se je medtem že opredelil do Gusenbauerjevega predloga predsednik Zveze slovenskih organizacij Marijan Sturm. V pogovoru za avstrijski radio (ORF) je včeraj menil, da je predlog kanclerje sicer le dvetretjinska uresničitev člena 7 Avstrijske državne pogodbe, kar se tiče dvojezične topografije, vendar ga zagovarja predvsem iz vidika, da bi v nasprotnem primeru imel glavno korist čisto kdo drug - deželni glavar Jörg Haider. Za Gusenbauerjev predlog se je -čeprav še bolj predvidno kot Sturm -izrekle tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev Bernard Sadovnik. Predlog da je zanj »doslej najboljši od vseh, ki so bili na mizi«, je dejal Sadov-nik in pristavil, da »vsak, ki sedaj prepreči rešitev, prispeva k še večji škodi za deželo.« Pod črto da je pomembno, da avstrijska zvezna vlada želi še ta teden dokončano rešiti vprašanje topografije na Koroškem, je še izpostavil predsednik SKS. Haider grozi s predčasnimi volitvami Izredno agresivno se je na Gusen-bauerjev predlog odzval koroških deželni glavar Haider. Na tiskovni konferenci svoje stranke BZO je dejal, da kan- Kdaj bo konec Haiderjevih norčij, kakršno je bilo zimsko prestavljanje tabel, da bi obšel razsodbo ustavnega sodišča? clerjev predlog za rešitev dvojezične topografije posreduje vtis »sklenjenega slovenskega naselitvenega ozemlja« in je zato »popolnoma nesprejemljiv. »Takega načrta zagotovo ne bomo uresničili«, je poudaril Haider in hkrati zagrozil s takojšnjimi predčasnimi deželnimi volitvami, če bi vladna koalicija na Dunaju v četrtek predlog sklenila v ustavnem odboru parlamenta. Glede števila dvojezičnih krajevnih tabel pa je menil, da bi bilo najbolje, če ne bi bilo nobenih dodatnih, nekaj kasneje pa je menil, da bi se lahko spoprijaznil s številom 102. Na tiskovni konferenci je Haider tudi vseskozi govoril o tem, da naj bi Gusenba-uerjev predlog predvideval 163 in ne 162 tabel. .in ne bodo te table ostale, kajti zadosti ljudi je - in to niso samo prenapeteži, ki tega ne bi sprejeli,« je dejal Haider. Predsednik koroške ljudske stranke Josef Martinz je v izjavi za javnost menil, da ureditev tega vprašanja mimo Koroške ne bo mogoča in ponovil svojo zahtevo po »omizju za konsenz preko strankarskih meja«. Predsednica koroških socialdemokratov Gaby Schaunig, ki je šele pred tednom dni predlagala samo 141 tabel brez razširitvene klavzule pa je včeraj popoldne po seji predsedstva stranke menila, da je sedaj treba najti »alianso razumnih«, naglasila pa je tudi, da deželna stranka SPÖ vztraja pri zahtevi po ureditvi tega vprašanja z zakonom v ustavnem rangu. To, da bo zadeva za vse čase zaključena. podiranja tabel Zeleni začudeni Ze v nedeljo je Haider tudi napovedal pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, »do tedaj pa na Koroškem ne bi postavili nobene table,« je dejal deželni glavar Koroške. Če pa bi bile oblastem Koroške z ustavnim zakonom odvzete pristojnosti za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel, je Haider posredno grozil celo s podiranjem krajevnih tabel, kot se je zgodilo leta 1972. »Ne morem zagotoviti, da DUNAJ - Srečanje glavarja in kanclerja Haider in Gusenbauer brez dogovora o napisih CELOVEC - Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer in deželni glavar avstrijske Koroške Joerg Haider danes na Dunaju nista dosegla soglasja o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem, vendar sta poudarila pripravljenost na nadaljnje pogovore. Gusenbauer je sporočil, da njegov predlog s 163 dvojezično označenimi kraji »ni dogma,« in obenem opozoril, da Haider nima pravice do veta. Haider pa je omilil grožnjo s predčasnimi volitvami, a še naprej vztraja pri preštevanju slovenske manj-šine.Kot je dejal Gusenbauer, je osnutek s 163 naselji le predlog, o »katerem se, seveda, lahko govori, mogoč pa je tudi še kakšen popravek.« Po besedah avstrijskega kanclerja bo sedaj odvisno predvsem od koroškega deželnega glavarja, da prevzame odgovornost in da konča »igro s tablami.« Obenem je Gusenbauer zatrdil, da se je o svojem predlogu dogovoril s strankami, tudi z ljudsko stranko (OeVP) na avstrijskem Koroškem, ter da si prizade- va za čim širši konsenz. Po pogovoru s kanclerjem je Haider izrazil dvom, daje Gusenbauer o svojem predlogu dosegel soglasje s socialdemokratsko stranko (SPOe) na avstrijskem Koroškem in njenimi župani. Hkrati je napovedal, da se bo že v torek sešel z župani iz občin, ki jih zadeva Gu-senbauerjev predlog za dvojezično topografijo. Koroški deželni glavar je sicer omilil dopoldne izraženo grožnjo, da bodo na avstrijskem Koroškem izvedli predčasne deželnozborske volitve, če bi avstrijski parlament sprejel Gusenbauer-jev predlog. Še naprej pa se Haider zavzema za ugotavljanje števila pripadnikov slovenske manjšine. Koroški deželni glavar pa je kljub temu optimističen, da bi lahko prišlo do kompromisa. »Če kdo pove, da se bo z nami pogajal in da to ni zadnja beseda, potem je vse videti drugače,« je menil Haider in pri tem omenil svoj vtis, da za kanclerja Gusenbauerja še obstaja manevrski prostor za pogajanja. OeVP na avstrijskem Koroškem je medtem sporočil, da je zanj Gusenbau-erjev predlog nesprejemljiv in da zahteva »pogajanja na koroških tleh z vsemi udeleženimi.« Kot je zatrdil predsednik koroške OeVP Josef Martinz, »ne bo rešitve brez Korošcev.« Odklonilo stališče OeVP na avstrijskem Koroškem bi lahko pomenilo, da se bo avstrijska zvezna OeVP na četrtkovem zasedanju parlamentarnega odbora za ustavna vprašanja izrekla proti Gusenbauerjevemu predlogu. Predsednica SPOe na avstrijskem Koroškem Gaby Schaunig za zdaj ne želi razkriti svojega stališča. Kot je dejala v pogovoru za avstrijski državni radio ORF, to nima smisla, dokler ni znano, kakšno stališče ima OeVP na avstrijski zvezni ravni. Po njenem bi ureditev topografskega vprašanja namreč bila smiselna samo v primeru, da bo sprejeta z dvotretjinsko večino na ustavni ravni in da bo tako zaključena, zato pa so v parlamentu potrebni glasovi OeVP, je dejala. (STA) Govornik koroških Zelenih Rolf Holub pa v izjavi za javnost izraža začudenje, da zvezni kancler Gusenba-uer ne išče rešitve na širši osnovi. Hkrati je Holub kritiziral, da takšno ravnanje spominja na nekdanje vedenje v koaliciji socialdemokratov in ljudske stranke, saj da ravno v tem kočljivem vprašanju niti ne vključuje drugih političnih strank, temveč odloča, da s pomočjo koalicijskega partnerja uredi vprašanje na podlagi ustavnega zakona. »Na ta način se Gusenbauer izmika političnemu diskurzu in hkrati tudi konstruktivni kritiki«, je zaključil Holub. Predsednik ZKP Kuhar za »izpolnitev do pike« Zelo jasne besede glede aktualne situacije na Koroškem je že v nedeljo našel predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuhar na spominski svečanosti v nedeljo pri Peršmanu na Podpeci pri Zelezni Kapli. Avstrijska država da je pozvana, da državno pogodbo izpolne »do pike« in ob tem spomnil, da partizanski boj in pregon Slovencev v taborišča zasluži vso spoštovanje, »saj so prav ti ljudje bili tudi odgovorni za to, da je Avstrija postala demokracija in da imamo avstrijsko državno pogodbo«. Sedmi člen je pravica avstrijskih narodnih skupnosti, država pa je odgovorna, »da ga izpolni do zadnje pike, brez pritiska in kompromisov«, je dejal Kuhar. Kot je znano, je nekdanja Peršma-nova domačija, ki je danes urejena kot muzej antifašističnega odpora, namenjena spominu na dogodek tik pred koncem druge svetovne vojne, ko so nacisti zverinsko pobili enajst članov Peršma-nove družine med njimi tudi sedem otrok! Ivan Lukan STRASBOURG O tablah tudi v Svetu Evrope STRASBOURG - Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je včeraj ob začetku poletnega zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope dejal, da se zavzema za »obsežno in dokončno ureditev« vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Ko roš kem, je za STA po ve da la Darja Lavtižar Bebler, ki na zasedanju vodi slovensko delegacijo. Gu sen bau er je še iz ra zil upanje, da bo lahko v prihodnjih dneh pred sta vil re ši tev, ki bo sprejemljiva tako za manjšino kot za večino.Lavtižar Beblerjeva je prvi dan zasedanja predstavila poročilo o napredku v biroju PS SE v zad njem me se cu in pol. Pri tem je ocenila, da je bila ideja predsednika PS SE Reneja Van der Lind na, da PS SE ce lo vi to oceni stanje človekovih pravic in demokraciji v Evropi, velik uspeh. Zdaj naj bi vsi na ci o nal ni parlamenti vzeli poročilo na znanje in preučili stanje človekovih pravic vsak v svoji državi. Glede včeraj objavljenega poročila Odbora ministrov SE, ki je Sloveniji med drugim priporočil določitev območja uporabe hrvaškega in nemškega jezika, izboljšanje uporabe madžarščine in italijanščine kot uradnih jezikov na narodnostno mešanih območjih ter nadaljnje uresničevanje strategije izobraževanja Romov, je Lavtižar Beblerjeva oce ni la, da no ben od za klju čkov ni presenetljiv, saj so podobne ugo to vi tve ime li že do slej. »Gle de ne ka te rih stva ri se ne mo rem zne bi ti vti sa, da ima -jo strokovnjaki pri Sloveniji glede nekaterih stvari tudi malo zadrege, ker ne morejo poudariti veliko oprijemljivega,« je dejala Lavtižar Beblerjeva. Kot primer je navedla določitev območij, kjer tradicionalno živita hr-vaš ko in nem ško go vo re ča skup -nost ter razčistitev vprašanja tradicionalne prisotnosti bosanskega in srbskega jezika v Sloveniji. Je pa po njenem smiselno pri po ro či lo, da bo do če spre -membe v administrativnih delitvah ne bodo uvedle novih ovir za zaščito in spodbujanje italijanske ga je zi ka. ( STA) 1 8 Torek, 26. junija 2007 DNEVNE NOVICE / ŠARM EL ŠEJK - Znak dobre volje ob začetku pogovorov Olmert bo iz zapora izpustil 250 članov Fataha Olmert: Ponujamo roko tistim, ki so pripravljeni za mir in spravo z Izraelom ŠARM EL ŠEJK - Izraelski premier Ehud Olmert je danes napovedal, da bo v znamenje dobre volje iz izraelskih zaporov izpustil 250 članov palestinskega gibanja Fatah, poročajo tuje tiskovne agencije. »Izraelski vladi bom predlagal izpustitev 250 članov Fataha, ki si niso umazali rok s krvjo in ki se bodo odrekli terorizmu,« je ob začetku prvih pogovorov s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom po oblikovanju začasne palestinske vlade, v kateri ni gibanja Hamas, na vrhu v Šarm el Šejku dejal Olmert.Po besedah izraelskega premiera morajo Palestinci razumeti, da ponujajo roko tistim, ki so pripravljeni za mir in spravo z Izraelom. »Ne obstaja druga rešitev kot rešitev dveh držav, ki živita v miru in varnosti,« je še poudaril in dodal, da je Izrael pripravljen sodelovati z Abasom in njegovo novo vlado. Pojasnil je še, da se to nanaša na gospodarsko in varnostno sodelovanje, Izrael pa namerava bistveno izboljšati tudi svobodo gibanja za palestinsko prebivalstvo na Zahodnem bregu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Palestinski predsednik Abas pa je medtem na vrhu v egiptovskem letovišču izraelskega premiera pozval k začetku »resnih« pogovorov v skladu z dogovorjeno časovnico. Cilj pogovorov bi bila ustanovitev neodvisne palestinske države, ki bi obstajala ob Iz ra e lu in ka te re pres tol ni ca bi bil Je -ru za lem. Srečanje v okviru arabsko-izra-elskega vrha, na katerem sodelujeta tudi egiptovski predsednik Hosni Mubarak in jordanski kralj Abdulah II, je prvo srečanje Abasa in Olmer-ta, potem ko je palestinski predsednik razpustil marca oblikovano vlado narodne enotnosti z gibanjem Hamas in imenoval začasno vlado pod vodstvom neodvisnega Salama Fajada, v kateri ni Hamasa. Odločitev je sprejel, potem ko je Hamas po večdnevnem divjanju nasilja 15. junija prevzel nadzor nad območjem Gaze. Sicer je izraelska vlada v nedeljo odobrila sprostitev več sto milijonov ameriških dolarjev sredstev od davkov in carin, ki jih Izrael pobira v imenu palestinskih oblasti, o načinu sprostitve sredstev pa naj bi spregovorili na današnjem vrhu. (STA) Izraelski premier Olmert, jordanski kralj Abdulah II., egiptovski predsednik Mubarak in palestoinski predsednik Abas ob začetku včerajšnjega pogovora ansa Robert Zoellick novi predsednik Svetovne banke WASHINGTON - Izvršni odbor Svetovne banke je danes po pričakovanju soglasno potrdil 53-letnega Američana Roberta Zoellicka za novega predsednika te mednarodne finančne ustanove. Zoellick bo na položaju zamenjal prav tako Američana Paula Wolfowit-za, ki je bil prisiljen v odstop, ker je svoji spremljevalki, uslužbenki Svetovne banke Shahi Riza, priskrbel napredovanje in višjo plačo. Zoellick je bil edini kandidat za položaj.24-članski odbor se je z nekdanjim pomočnikom državne sekretarke in ameriškim trgovinskim predstavnikom sestal že preteklo sredo in ni bilo nobenega ugovora na njegovo imenovanje. Odbor je danes po potrditvi v izjavi za javnost sporočil, da Zoellick prinaša trdno vodstvo in kakovostno upravljanje. Kot so zapisali, se je dokazal v mednarodnih zadevah in delovni vnemi, ki je potrebna za utrditev verodostojnosti in učinkovitosti Svetovne banke. Po neformalnem dogovoru predsednika Svetovne banke imenuje predsednik ZDA, medtem ko direktorja sorodne finančne ustanove, Mednarodnega denarnega sklada, imenujejo Evropejci. Položaj predsednika Svetovne banke se je odprl 17. maja, ko je odstopil Wolfowitz, ki je povzročil škandal s posredovanjem za višjo plačo in napredovanje v prid svoji spremljevalki Shahi Riza. LIBANON - Pri eksploziji bombe na umrlo pet španskih pripadnikov Unifil Enotna obsodba napada Od prve namestitve sil Unifil leta 1978je bilo ubitih že 250 pripadnikov mirovnih sil in 10 civilistov BEJRUT - V eksploziji ob cesti podtaknjene bombe na jugu Libanona je v nedeljo umrlo pet španskih pripadnikov mirovnih sil ZN (Unifil), trije pa so bili ranjenih, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil libanonski vojaški vir. Kot je dodal, je bila bomba domače izdelave sprožena z daljinskim spro-žilcem, ko se je mimo pripeljalo vozilo s pripadniki mirovnih sil. Libanonsko gibanje Hezbolah je napad na mi rov ne si le ZN ob so di lo. Na ju -govzhodu Libanonu blizu meje z Izraelom je v okviru misije Unifil, ki šteje skupaj 13.225 vojakov iz 30 držav, nameščenih skoraj 1100 španskih vojakov. V okviru Unifila delujejo tudi slovenski vojaki. V ponedeljek bo kontingent Slovenske vojske z 12 pripadniki zamenjal 12-članski kontingent, ki je v Libanonu deloval od decembra 2006. Od prve namestitve sil Unifil leta 1978 je bilo v Libanonu ubitih 250 pri pad ni kov mi rov nih sil in 10 civilistov, ki so delovali kot opazovalci. Iz sveta so včeraj prihajale številne obsodbe nedeljskega napada na pripadnike mirovnih sil ZN Unifil, v katerem je bilo ubitih šest pripadnikov španskega kontingenta. Napad so tako že obsodile Španija, Evropska komisija, ZDA, Francija in tudi libanonska soseda Sirija. Na jugu Libanona so po napadu včeraj močno poostrili varnostne ukrepe, španske sile v državi pa je obiskal španski obrambni minister Jose Antonio Alonso, poročajo tuje tiskovne agenci-je.Alonso, ki je v Libanon prispel davi, naj bi v španskem oporišču Mard-žaun uredil vse potrebno za prevoz posmrtnih ostankov vojakov v domovi no, ki bo mo žen po kon cu pre is ka -ve, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V napadu so bili ubiti trije španski in trije kolumbijski vojaki. Evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner se je v ob- sodbi napada odločno zavzela, da bi od go vor ni za ta in ci dent čim prej pri šli pred so diš če. Ob tem je po zva -la libanonske politike, naj se združijo, da se bodo lažje zoperstavili težkim izzivom, s katerimi se trenutno sooča Libanon. V sporočilu za javnost jih je tudi pozvala, naj sprejmejo potreb ne ukre pe pro ti tis tim, ki sku ša -jo spodkopati prizadevanja za uresničevanje resolucije ZN 1701, ki naj bi Libanoncem prinesla stabilnost in varnost, so sporočili v Bruslju. Sirski zunanji minister Valid al Moalem je napad označil za »kriminalno dejanje, ki naj bi zamajalo varnost in stabilnost na jugu Libanona«. Napad sta v nedeljo zvečer v Parizu obsodila tudi ameriška državna se kre tar ka Con do le ez za Ri ce in njen francoski kolega Bernard Kouchner. Izrazila sta željo, da bi mednarodna skupnost in libanonske oblasti identificirali, našli in kaznovali odgovorne za napad, ki bo po mnenju francoskega zunanjega ministra moč- no vplival na proces stabilizacije na jugu Libanona. Gre za prvi napad na sile Unifil po lanski 34-dnevni izraelsko-liba-nonski vojni, po kateri so razširili mandat sil ZN v Libanonu in povečali število pripadnikov. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel še nihče, so pa libanonski viri za francosko tiskovno agencijo AFP povedali, da so pri pad ni ki skraj ne ga is lam ske -ga gibanja Fatah al Islam, ki so jih oblasti prijele nedavno, grozili z napadi na pripadnike mirovnih sil. Po navedbah španskega obrambnega ministrstva je ob cesti v dolini Mardžaun-Hiam blizu meje z Iz ra e lom eks plo di ra la bom ba, ko se je mimo pripeljalo vozilo s pripadniki ZN. Na jugovzhodu Libanona blizu meje z Izraelom je v okviru misije Uni fil na me šče nih sko raj 1100 španskih vojakov. Misije Unifil sicer šteje skupaj 13.225 vojakov iz 30 držav, med njimi je tudi 12 slovenskih. ( STA) POKOJNINE - Pogajanja s sindikati in v koaliciji Najden denar za »preskok« • «v • • • ■ ■ • • in zvišanje minimalnih pokojnin RIM - Pred začetkom pogajanj s socialnimi partnerji o vladinem ekonomsko-finančnem programskem dokumentu (DPEF) in o pokojninski reformi je vlada pospešila delo za sprostitev zastoja tako v odnosih s sindikati kot v lastni koaliciji. Z dosedanjih sre čanj sta iz šli dve po memb ni no vos -ti, ki zadevata minimalne pokojnine in ta ko ime no va no ve li ko stop ni co, preskok naprej pri upokojitveni starosti, ki je predviden za prihodnje leto. Vla da je to rej naš la de nar za od -pravo preskoka oziroma za njegovo zamenjavo s postopnejšim zviševanjem upokojitvene starosti, kot tudi za zvi ša nje ne spo dob no niz kih mi ni -maln mih po koj nin skih znes kov. Del denarja bo zagotovljen iz dodatnega davčnega priliva, del pa z reformo oziroma združitvijo pokojninskih zavodov. Dva milijona upokojencev naj bi tako še letos prejelo višje pokojnine, in sicer v enkratnem znesku, medtem ko se bo do me seč ni po koj nin ski znes -ki zvišali s prvim januarjem 2008. Kor ome nje no, bo omi ljen tu di preskok v upokojitveni starosti, medtem ko Maronijeva pokojninska reforma zaenkrat ostaja, ker jo je mogoče spre me ni ti le v okvi ru fi nanč ne ga zakona. V pa la či Chi gi so se vče raj pred ministrskim svetom ves dan vrstili sestanki, s sindikati in z voditelji strank koalicije. V vladnem zavezništvu so se namreč stvari še dodatno zapletle z ul-ti ma tom mi nis tra Ma stel le gle de ob -činskega davka na nepremičnine ICI. Z vladinim popuščanjem na strani jav- ne po ra be pa so se ve da ne za do volj ni reformistično usmerjeni člani koalicije, ki so včeraj v dnevniku Corriere della Sera objavili odprto pismo vladi. »Nesprejemljivo se nam zdi, tudi v socialnem smislu, da se nadaljnja sredstva premikajo od splošne fiskal-nosti na področje skrbstvene porabe,« so zapisali štirije parlamentarci Unije: predsednik senatne komisije za zunanje zadeve Lamberto Dini, levi demo krat En ri co Mo ran do, se na tor Marjetice Antonio Polito in poslanec Nicola Rossi, ki je nedavno izstopil iz Fassinove stranke. Pismo je seveda naletelo na povsem odklonilen odziv pri skrajno levih strankah Prodijeve koalicije, ob njem pa se je razdelila tudi vlada: minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero (komunistična prenova) je stališče reformističnih parlamentarcev oce nil za po pol no ma na pač no, med tem ko ga je mi nis tri ca za mednarodno trgovino in evropske zadeve Emma Bonino (vrtnica v pesti) prepriča no pod pr la. ZAGREB - Ob robu energetskega vrha Putin Tadiču: ne neodvisnosti Kosova ZAGREB - Ruski in srbski predsednik, Vladimir Putin in Boris Tadič, sta v nedeljo zvečer ob robu energetskega vrha držav Jugovzhodne Evrope znova ponovila stališče Moskve in Beograda, da neodvisnost Kosova ni sprejemljiva. Putin je pri tem zatrdil, da to stališče temelji na mednarodnem pravu in ne na verskih ali etničnih načelih.»Naše izhodišče je ustvarjanje takšnih pogojev za stabilnost v regiji, ki bi upoštevali interese vseh strani in bi temeljili na mednarodnem pravu,« je dejal ruski predsednik. Tadič pa je izpostavil, da ceni mnenje Rusije in ponovil, da se Srbija zavzema za kompromisno rešitev, ki bi temeljila na mednarodnem pravu ter dialogu med Beogradom in Prištino. Dejal je še, da vsak pogovor o neodvisnosti Kosova ogroža stabilnost regije in celotne Evrope. Srbski predsednik je sicer povedal, da od ruskega kolega ni dobil nobenih zagotovil glede novih predlogov za rešitev statusa Kosova, o katerih se po njegovih besedah lahko razpravlja, ko se bodo nadaljevala pogajanja med predstavniki kosovskih Srbov in Albancev. Tadič je pred tem v govoru na energetski konferenci opozoril, da bi bila morebitna neodvisnost Kosova nevaren presedan, ki ne bi destabili-ziral le Srbije, temveč cel balkanski prostor in tudi številne druge regije. Takšen razvoj dogodkov pa bi lahko vodil v energetsko krizo, podobno tisti iz 70. let, j e posvaril srbski predsednik. S Putinom se je sestal tudi hrvaški predsednik Stipe Mesič, ki je poudaril, daje potrebno poiskati izhod, ker »status quo glede Kosova ne more ostati«. »Najbolje bi bilo, če bodo ta problem uredili s pogajanji med Prištino in Beogradom,« je v nedeljo zvečer dejal Mesič na odprtem delu srečanja s Putinom v predsedniškem uradu v Zagrebu. (STA) w Torek, 26. junija 2007 1 Q Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Danes se bo začela 42. »Copa America« Glavna favorita sta še vedno Brazilija in Argentina Brazilski selektor Dunga brez zvezdnikov - Pele in Maradona odpovedala sodelovanje TAKO V NEDELJO Alinghi - New Zealand 1:1 VALENCIA - Novozelandska jadrnica Emirates Team New Zealand je v drugi regati najprestižnejšega jadralskega tekmovanja na svetu - pokala Amerike - premagala branilca naslova švicarski Alinghi in izenačila na 1:1 v zmagah. No-vozelandci so tokrat mednarodno pisano posadko švicarskega biotehničnega mogotca Ernesta Bertarellija prehiteli za 28 sekund. Tretja regata na morju pred Va-lencio bo na sporedu danes (ob 15. uri po La7). Alinghi je na začetku zapravil boljši startni položaj, saj so se »kiviji« prebili v ospredje. Toda 48-letni novozelandski krmar na švicarski barki Brad Butterworth je kmalu spet ukanil tekmece in s svojo posadko povedel. Toda za razliko od sobote je bila švicarska jadrnica tokrat prehitra in že pri prvem obratu vodila za 19 sekund. Nekaj sekund so Švicarji pridobili do drugega obrata, toda potem so Novoze-landci napadli po levi strani regatnega polja, kjer so si pridobili tudi odločilno prednost. S tem je posadka Emirates Team New Zealand pod vodstvom Deana Barkerja Alinghiju zadala sploh prvi poraz na pokalu Amerike. Leta 2003 so namreč Švicarji proti Novozelandcem slavili z gladkih 5:0. MotoGP: Rossi le četrti DONINGTON - Izidi motocikli-stične dirke za VN Velike Britanije: - mo-toGP (30 krogov, 120,69 km): 1. Casey Stoner (Avs/Ducati) 51:40,739 (povp. hitrost: 140,122 km/h); 2. Colin Edwards (ZDA/Yamaha) 51:52,507; 3. Chris Ver-meulen (Avs/Suzuki) 51:56,417; 4. Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 52:02,566; 5. John Hopkins (ZDA/Suzuki) 52:16,257; SP skupno (8): 1. Casey Stoner (Avs/Du-cati) 165 2. Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 139; 3. Dani Pedrosa (Špa/Honda) 106; 4. Chris Vermeulen (Avs/Suzuki) 88; 5. John Hopkins (ZDA/Suzuki) 83; 250 ccm (27 krogov, 108,621 km): 1. Andrea Dovizioso (Ita/Honda) 48:40,173 (povp. hitrost: 133,908 km/h) 2. Alex de Angelis (SMr/Aprilia) 49:02,275 3. Hiroši Aojama (jap/KTM); SP skupno (8): 1. Jorge Lorenzo (Špa/Aprilia) 153 2. Andrea Dovi-zioso (Ita/Honda) 142 3. Alex de Ange-lis (SMr/Aprilia) 135; 125 ccm (25 krogov, 100,575 km): 1. Mattia Pasini (Ita/Aprilia) 41:49,049 (povp. hitrost: 144,305 km/h) 2. Tomojoši Kojama (Jap/KTM) 41:52,302 3. Hector Faubel (špa/Aprilia) 41:54,143; SP skupno (8): 1. Hector Faubel (Špa/Aprilia) 118 2. Gabor Talmacsi (Mad/Aprilia) 115 3. Lukaš Pešek (Češ/Derbi) 94. Svetovna liga: Italija »out« V okviru Svetovne lige je reprezentanca Zda premagal Japonsko (3:0) in tako izločila Černicevo Italijo iz boja za uvrstitev v finalni del (Final 6), ki bo od 11. do 15. julija v Katowicah na Poljskem. Atletika: napredovanji in rekorda MILAN - Italijanska moška in ženska atletska reprezentanca je na dvodnevnem evropskem reprezentančnem pokalu premočno slavila in tako napredovala v evropsko »Super League«. Italijanke so uspeh potrdile še z dvema rekordoma: Chiara Rosa je v metu krogle slavila z 19,15, Antonietta Di Martino pa je še izboljšala državni rekord v skoku v višino (2,03 m). Slovenska moška reprezentanca je dvodnevno tekmovanje v Milanu (prva liga, skupina B) končala na nepričakovano visokem drugem mestu (105 točk) za Italijo (135), ki se je uvrstila v superligo, ter pred Portugalsko (102). Slovenke so s šestim mestom (72,5) obstale v prvi ligi, v superligo so se uvrstile prvouvrščene Italijanke (139), druge so bile Romunke (123), tretje pa Portugalke (95,5). Gay v izredni formi INDIANAPOLIS - Ameriški atlet Tyson Gay, ki je na državnem prvenstvu v Indianapolisu pred dnevi z 9,84 postavil najboljši letošnji izid na svetu v teku na 100 metrov, je bil zadnji dan tekmovanj najhitrejši tudi v teku na 200 metrov. S časom 19,62 in vetrom v prsi 0,3 m/s je prepričljivo zmagal in s tem dosežkom postavil celo drugo najboljšo znamko v zgodovini. Zaostal je le za svetovnim rekordom rojaka Michaela Johnsona (19,32) izpred 11 let. Plezalka Gros prva v Italiji MILAN - Slovenska plezalka Natalija Gros je na tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Fieri v Italiji osvojila prvo mesto. Druga zaporedna zmaga je slovensko šampionko potisnila tudi na drugo mesto v skupnem seštevku. V Švici najboljši Rus Karpec BERN - Rus Vladimir Karpec (Caisse d'Epargne) je skupni zmagovalec 71. kolesarske dirke po Švici, ki je štela za točke ProToura. Šestindvajsetletni Rus je v zadnji etapi, 33,7 kilometra dolgi vožnji na čas po ulicah Berna, zasedel šesto mesto, a vseeno slekel rumeno majico roja- ku Vladimirju Jefimkinu, ki je vodil do zadnje etape, v nedeljo pa zaostal več kot tri minute.Karpec, ki je konec maja slavil že na dirki po Kataloniji, je imel na koncu 1:04 minute naskoka pred Luk-semburžanom Kimom Kirchnom, tretji pa je bil Belgijec Stijn Devolder (Discovery Channel). Zadnje dejanje švicarske pentlje je sicer dobil domači favorit Fabian Cancellara z 20 sekundami prednosti pred Nemcem Andreasom Kloednom in njegovim rojakom Stefanom Schuma-cherjem, ki je zaostal še 13 sekund več. Čop in Špik brez medalje AMSTERDAM - Slovenski veslači so tudi na drugi tekmi svetovnega pokala v Amsterdamu ostali brez stopničk. Favorizirana Luka Špik in Iztok Čop sta v dvojnem dvojcu zasedla četrto mesto, oba četverca, dvojni četverec in četverec brez krmarja, pa sta bila šesta. Čop in Špik sta sploh prvič na veliki tekmi med dvojnimi dvojci ostala brez uvrstitve med najboljše tri. Slovenska šampiona sta pravzaprav na tekmi naredila vse prav, vodila na vseh vmesnih časih, a se v letošnji izenačeni konkurenci nikakor nista uspela »odlepiti« od Estoncev, Britancev in Avstralcev. V hudem finišu sta Blejca izgubila tri mesta, vse štiri prve ekipe pa so prišle v cilj v sekundi in pol, boj z Avstralcema za bron sta Slovenca izgubila šele po fotofinišu za stotinko sekunde. Intertoto: Maribor uspešen BIRKIRKARA - Nogometaši Maribora so na prvi tekmi prvega kroga pokala Intertoto na Malti premagali domačega predstavnika Birkirkaro s 3:0 (1:0). Povratna tekma bo v soboto, 30. junija, ob 17. uri v mariborskem Ljudskem vrtu.N Glavni pokrovitelj južnoameriškega nogometnega prvenstva v Venezueli je predsednik Hugo Chavez. V ospredju argentinski nogometaši Ibarra, Riquelme in Ayala ansa CARACAS - Nogometni legendi, Brazilec Pele in Argentinec Diego Armando Maradona, bosta manjkala na uvodu letošnjega največjega nogometnega tekmovanja na svetu, južnoameriškega prvenstva v Venezueli. Prireditelji Cope Americe, ki se bo s prvimi tekmami začela danes, so želeli, da bi eden od obeh nekdanjih zvezdnikov izvedel simboličen začetni udarec, a sta oba zahtevala previsoka honorarja. »Ne moremo izpolniti denarnih zahtev Maradone ali Peleja. Oba sta vsega spo-što vanja vredna, toda tudi v Venez ue -li imamo veliko športnih zvezdnikov, ki bodo lahko izpolnili to nalogo,« je pojasnil venezuelski minister za šport in vodja organizacijskega komiteja prvenstva Eduardo Alvarez. Prvo žogo na letošnji Copi Americi, slavnostno odprtje bo na sporedu pred tekmo med Kolumbijo in Bolivijo v San Cristoba-lu, bi tako na mes to no go me tašev lah -ko brcnil eden od venezuelskih igralcev baseballa. Ta šport je v Venezueli zelo priljubljen, med najbolj resnimi kandidati za častno nalogo pa sta po predvidevanjih lokalnih časnikov v ZDA uveljavljena igralca Johan Santana in Andres Galarraga. Kdo pa so oziroma sta glavna favorita letošnjega 42. ameriškega prvenstva? Seveda Brazilija in Argentina. Ostali (domača Venezuela, Bolivija, Kolumbija, Ekvador, Mehika, Paragvaj, Peru, Urugvaj in na posebno povabilo tudi Zda) bodo skušali presenetiti. Današnja uvodna tekma bo Urugvaj - Peru (ob polnoči v Italiji). Brazilci bodo igrali brez Kakaja in Ronaldinha. Največ južnoameriških naslovov imata Argentina in Urugvaj (14). Finale bo 15. julija v Maracaibu. APrimorski ~ dnevnik Na zaslišanju štirje kolesarji Italijanski olimpijski komite (CONI) bo štiri kolesarje zaslišal zaradi nizke ravni hormonov med letošnjo dirko po Italiji. Med četverico kolesarjev, katerih raven hormonov je bila nizka kot pri odraščajočem otroku, so zmagovalec Gira Danilo Di Luca, Eddy Mazzoleni, Riccardo Ricco in Gilberto Simoni. Pokal Concacaf Zda CHICAGO - Ameriška nogometna reprezentanca je zmagovalka prvenstva severno-, srednjeameriških in karibskih držav. V finalnem obračunu tekmovanja z uradnim imenom CONCACAF Gold Cup je ekipa ZDA na domačem terenu v Chicagu premagala Mehiko z 2:1 (0:1) in ubranila naslov iz leta 2005, skupno pa je to po letih 1991 in 2001 njeno četrto zmagoslavje na tem območju. Marion Jones obubožala LOS ANGELES - Ameriška atletinja Marion Jones, trikratna olimpijska zmagovalka, je popolnoma obubožala. Pred sedmimi leti je še podpisovala milijonske dolarske pogodbe, zdaj pa je morala prodati več milijonov vredno posestvo v Severni Karolini, na bančnem računu pa ima le še 2000 dolarjev limita. K usihanju njenega bogastva so precej pripomogli stroški za odvetnike, s pomočjo katerih je Jonesova dokazovala svojo nedolžnost v dopinških aferah. Campbellova kot Gay KINGSTON - Jamajška atletinja Veronica Campbell je ponovila dosežek ameriškega sprinterja Gaya, ki je na ameriškem DP dosegel dva najboljša izida na svetu v tekih na 100 in 200 metrov. Campbellova je z dvema letošnjima najhitrejšima časoma na svetu zablestela na državnem prvenstvu Jamajke, kjer je na 100 metrov tekla 10,89, na pa 200 metrov 22,39. Powell v Lignanu Ameriški sprinter in rekorder Asafa Powell se bo od 1. julija do 10. avgusta mudil na pripravah v Lignanu. Pedulla ni večtrener Sassuola Luciano Pedulla od sinoči ni več trener ženske odbojkarske ekipe Sassuola, ki je napredovala v A1 ligo in pri kateri igra Kontovelka Sandra Vitez. Moštvo je zapustil zaradi osebnih in družinskih razlogov. Zamenjal ga je novi trener Tommy Ferrari. Gregorič četrti Drugo regato jadralskega "gira" je osvojila Riva del Garda-Pregis, roza majica pa ostaja jadrnici Fiamme Gialle, ki je bila v nedeljo druga. Jadrnica Furlanije Julijske-krajine, na krovu katere tekmuje tudi predstavnik Sirene Andrej Gregorič, je zasedla četrto mesto. Včeraj so jadrnice zapustile tržaški zaliv in odjadrale do Ra- Golf na morju v Trstu Zmagovalec tekmovanja v golfu na morju Ponterosso Challenge 2007 v Trstu je Renato D'Argenio, novinar Messaggera Veneta. D'argenio je zadel sto metrov oddaljen umeten zeleni otok in tako slavil na prvi izvedbi modernega Royal GolfSil-ver Trophy. termo___________ --UIM geom. Giancarlo FORAUS od analize do svetovanja in realizacije OTAimpianti p.i. Marko Ota KAKO VARČEVATI V SODELOVANJU Z NARAVO IN IZKORISTITI 55% DAVČNEGA POPUSTA NA SONČNIH KOLEKTORJIH IN KONDENZACIJSKIH PEČEH (na osnovi finančnega zakona 2007 za zasebnike, podjetja in organizacije) OBRTNA CONA DOLINA www.termoideale.it 1 0 Torek, 26. junija 2007 TRST / GORICA - Podelili so zlate, srebrne, bronaste in bele orle mm | • V «v« • | V | • • Med najuspešnejšimi deželnimi športniki tudi številni slovenski tekmovalci Polovica »zlatih« nagrajencev (kar šest) tekmuje za naša društva - Priznanja tudi športnikom veteranom Predstavniki Dežele, deželnega CONI-ja in novinarji USSI-ja so včeraj popoldne v Gorici podelili 284 zlatih, srebrnih, bronastih in belih orlov (nagrada Aquile dello sport). Nagradili so vse športnike iz naše dežele (nagrade je podelil deželni odbornik za šport Antonaz, ki je obenem dejal, da bo naša dežela kandidirala za prihodnjo Svetovno olimpiado mladine), ki so v pretekli sezoni dosegli pomembne uspehe na svetovni, evropski in državni ravni. Med nagrajenci je bilo kar dvajset slovenskih športnikov različnih disciplin. Med dvanajstimi deželnimi zlatimi orli je bilo kar šest slovenskih tekmovalcev, ki so dosegli pomembne uvrstitve na svetovni ravni: Poletova kotalkarica Tanja Romano, Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti ter ribiči barkovljanske Sirene Janko Brecelj, Devan Radovič in Andrea Lisjak. Srebrnega orla pa je prejela Mladinina rolkarica Mateja Bogatec. Kar devet slovenskih športnikov pa je prejelo bronastega orla (uspehi na državni ravni). Beli orli pa so namenjeni športnikom veteranom. ZLATI ORLI - Tanja Romano (Polet), Simon Sivitz Košuta, Jaš Farneti (oba Čupa), Janko Brecelj, Devan Radovič, Andrea Lisjak (vsi Sirena). SREBRNI ORLI - Mateja Bogatec (Mladina). BRONASTI ORLI - Denis Milič (Pieris, lani Devin), David Bogatec, Ana Košuta, Simon Košuta (vsi Mladina), Ivana Curri (Trieste Tuffi), Mateja Crismancich, Tjaša Kralj, Martina Milič, Irena Rustja (ŠK Kras). BELI ORLI - Fabio Ruzzier, Sonja Doljak, Sonja Milič, Damjana Sedmak (vse tri ŠK Kras). Naši nagrajenci v goriškem avditoriju bumbaca KOŠARKA - »Minibasket« pri naših društev Košarkarski »prvošolčki« Brega, Bora, Poleta in Sokola so vsi dobro izdelali »Mini« košarkarji Brega/Bora (zgoraj), Poleta (desno) in Sokola (spodaj) kroma Približno sto otrok se je v letošnji sezoni učilo košarkarske abecede pri naših tržaških društvih, pri Boru, Bregu, Poletu in Sokolu. Pri mestno-breškem polu je male košarkarje vodil Stojan Corbatti. »Otroke smo razdelili v dve skupini. Vadili smo v Dolini in na 1. maju pri Svetem Ivanu v Trstu. V skupini Brega smo imeli 35 otrok, pri Boru pa 19. Tekmovali pa so samo starejši otroci pod skupnim imenom Bor/Breg,« je dejal Corbatti, duša Borove mladinske košarkarske dejavnosti. »Naš cilj je, da se otroci seznanijo s tem športom. V glavnem smo vadili splošno telovadbo, zatem pa počasi uvajali tudi košarkarske prvine.« Podoben način dela so imeli tudi na Opčinah in v Nabrežini (pri tako imenovanem kraško-goriškem polu). Pri open-skem Poletu - trenirali so v telovadnici pri Briščikih - so letos trenirali Andrej Vremec, Karin Malalan in Aleš Ukmar. Ekipa Poleta je v letošnji sezoni odigrala 18 tekem. Veči na otrok pa je letos prvič vzela v roke košarkarsko žogo. »Tudi mi smo trenirali malo moto-rike in malo košarke, v glavnem smo se učili osnovnih pravil,« je dejal koordinator Andrej Vremec. Pri Sokolu je poleg Vremca treniral tudi košarkar Marko Švab. Ekipa mini-košarkarjev Sokola so se letos uvrstili v elitno skupino in so se pomerili z najboljšimi ekipami vrstnikov tržaške pokrajine. BOR: Jaro Milič, Sebastiano Semen, Ilija Kocijančič, Milan Golubovic, Alek-sandar Mandic, Ruben Košuta, Alex Bole, Martin Deluisa, Martin Petaros, Igor Švara, Dimitrij Kakovič, Tomaž Kafol, Mitja Olenik, Nejc Kravos, Ivan Pelicon, Gabrijel Žetko, Marko Purič, Luka Fer-luga, Julija Stavar. Vaditelja: Stojan Cor-batti in Mattia Bronzato. BREG: William Matarrese, Erik Gregori, Mattia Coretti, Nika Pregarc, Sharon Matarrese, Stefano Zahar, Luka Giacomini, Daniele Fonda, Martin Čok, Roberto Sparta, Alice Jez, Daniele Rico-bon, Nastja Zonta, Erik Biaggi, Matej Ze-riali, Nicola Ducci Novelli, Patrick Pre- garc, David Umek, Matej Štefančič, Matej Bandi, Jozef Censky, Kilian Tul, Andrea Ravalico, Katrin Don, Elija Ricobon, Francesco Giacca, Iacopo Antinozzi, Igor Gregori, Carlo Rossi, Lorenza Jez, Manuel Sedmak, Aki Cavarra, Simone Rivela, Elisa Jež, Martin Tul, Mirijam Čok. Vaditelja: Stojan Corbatti in Tine Kraševec. POLET: Matija Furlan, Viktor Orel, Sandi Verša, Simon Regent, Tomaž Da-neu, Federico Velussi, Diego Rudes, San-dor Ciuch, Erik Geletti, Robert Tulliach, Lorenzo Sadar, Kilian Babuder, Peter Spe-ranza, Luka Antler, Aleksander Daneu, Marco Bertussi, Ivan Grgič, Jacopo Iur-kic, Jakob Jazbec. Vaditelji: Andrej Vre-mec, Karin Malalan in Aleš Ukmar. SOKOL: Martin Ridolfi, Jan Starec, Francesco Peric, Ivo Ušaj, Kristijan Ca-stellani, Jakob Zidarič, Samuel Zidarič, Patrick Crevatin, David Ferfolja, Kevin Vi-sintin, Andrej Pernarčič, Simon Cettul, Jan Ferfolja, Sebastijan Cettul, Jan Von Egitz, Vladilo Ruden, Riccardo Zavadlav, Igor Terčon, Boris Radovič, Jurij Devetak. Vaditelja: Andrej Vremec in Marko Švab. ŠP. RIBOLOV - DP Na valobranu je tekmovalo 156 ribičev Na največjem valobranu pred novim tržaškim pristaniščem se je v nedeljo odvijalo ekipno državno prvenstvo v športnem ribolovu. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa barkovljanskega društva Sirena v zasedbi Olaf in Danijel Simonettig, Devan Radovič (vsi trije tekmujejo še v kategoriji mladincev) ter Luisa Vat-tovaz. V številni in kakovostni konkurenci so bili najboljši ribiči iz Raven-ne, naši tekmovalci pa so imeli kar težko nalogo. Skupno je tekmovalo 39 ekip (v vsaki po štiri ribiči). Brata Simonettig, Radovč in Vattovaz so se v svojem sektorju uvrstili na 7. mesto (v sektorju je tekmovalo 9 ekip), absolutno pa so zasedli mesto v drugi polovici lestvice. Ekipa je skupno ulovila 3,4 kg rib, ki so jih po tehtanju spet vrgli v morje. Društveni sotekmovalec Janko Brecelj je sodeloval na prvenstvu v vlogi sodnika. ROKOMET Ivan Kerpan zabijal gole v Libiji Slovenski ro kome-taš Ivan Ker-pan, ki igra za tržaško društvo Pallama-no Trieste, je uspešno debatiral v italijanski mladinski reprezentanci. Na turneji po Libiji je odigral dve prijateljski tekmi in vsakokrat se je vpisal med strelce. Ivan, ki igra v vlogi levega krila, je bil že dalj časa na seznamu najperspektivnejših rokometašev, tokrat pa je prvič oblekel tudi dres izbrane vrste. V prvi prijateljski tekmi proti Libiji, ki se je končala neodločeno (28: 28), je Ivan za italijansko reprezentac-no dal 6 zadetkov. V nedeljo so mla-dinsci odigrali še drugo tekmo. Libija je bila nazadnje boljša od italijanske reprezentance (31:26). Slovenski rokometaš je zadel 4 gole. KOLESARSTVO C. Leghissa tretji na deželnem prvenstvu V kraju Callobrigo di Conegliano se je v nedeljo odvijalo deželno prvenstvo Veneta v gorskem kolesarstvu. Slovenski kolesar Christian Leghissa, ki tekmuje za Ovam Everybike, je bil tretji v kategoriji mastersport. »Uvrstitev je dobra, a kljub temu se bi lahko uvrstil še više. Soparno jutro mi je onemogočalo, da bi bil stoodstoten,« je grenko tretje mesto komentiral Leghissa. Prvi je bil Fabio Zampese (Bike Pro Action), ki je slavil že prejšji teden na maratonu za Pokal Triveneto, drugo mesto pa je osvojil Andrea Crivellari (ADV Team). Kolesarji so v nedeljo tekmovali v cross coutryju. Tekmovanje je predvidevalo 4 kroge po 7,5 km, vsak krog pa je imel 30 metrov višinske razlike. Proga je bila tehnično zahtevna, bilo pa je tudi veliko odstopov zaradi vročine. Naslednji teden se bo slovenski kolesar bržkone udeležil 7. preizkušnje za Vene to Cup, kjer se še ved no bori za končno prvo mesto. Odločitev o nastopu na maratonu bo padla v naslednjih dveh. / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. junija 2007 21 MURSKA SOBOTA - 31. Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel Slovesni sprejem, tekmovanja, nova spoznanja in... okvara avtobusa Nastopali so še Slovenci iz Avstrije in Madžarske - Delegacija ZSŠDI je odnesla domov dve drugi in četrto mesto Dve drugi in eno četrto mesto je bil končni izkupiček mladih športnikov ZSŠDI, ki so se v petek in soboto udeležili tradicionalnega srečanja športnikov iz obmejnih dežel. Šlo je že za 31. športno prireditev, ki jo Slovenija vsako leto pripravi za mlade sonarodnjake iz vrst manjšinskih skupnosti iz FJK, avstrijske Koroške in Porabja na Madžarskem. Tokratno srečanje se je odvijalo v Murski Soboti, glavnem mestu Pomurja, kije že tretjič bilo gostitelj slovenske zamejske mladine. Shod mladih športnikov je priredila Športna zveza iz Murske Sobote pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez Slovenije ter Mestne občine Murska Sobota. V petek je v prostorih Občine, so-boški župan Anton Štihec sprejel delegacije ekip. Izrazil je željo, da bi mladina iz zamejskih skupnosti odnesla prijetne vtise iz najvzhodnejše slovenske pokrajine, pa tudi navezala nova poznanstva in dodatne izkušnje v športnih aktivnostih. Po prihodu ekip v Mursko Soboto in skupni večerji v Dijaškem domu so se vsi udeleženci zbrali na grajskem dvorišču v mestnem parku, kjer je bila na sporedu slavnostna otvoritev srečanja. Mladim in njihovim spremljevalcem so po igranju olimpijske himne dobrodošlico izrekli predsednik domače Športne zveze Stanko Kerčmar, predsednica komisije pri OKS-ZŠZ Sonja Poljšak in predsednik Olimpijske akademije Slovenije, olimpionik Miro Cerar, ki je mlade pozval, naj svojo športno pot nadaljujejo v športnem duhu in v sozvočju z vrednotami fair-playa. Zvečer so mladi športniki prisostvovali rock koncertu v parku pred gradom, ki se ga je udeležilo veliko mladine iz mesta in okolice. Tekmovanja so bila na sporedu v soboto predpoldne. Odvijala so se na treh tekmovalnih prizoriščih, v dveh prelepih šolskih telovadnicah in v čudovitem okolju pomožnega nogometnega igrišča v primestnem parku Fazanerija. Igrišče razpolaga z igralno površino iz umetne trave ter stoji tik res lepega stadiona NK Mura. Številno zastopstvo ZSŠDI je s svojimi moštvi sodelovalo v moški košarki, ženski odbojki in nogometu. Zaradi zasedenosti na drugih tekmovanjih, pa žal v Mursko Soboto niso dopotovali igralci in igralke namiznega tenisa. Medtem ko so odbojkarice in košarkarji izkazali kot enakovredni nasprotniki, so nogometaši doživeli dva huda poraza in so pristali na zadnjem mestu. Po tekmovalnem delu, ki je potekal brez večjih zastojev (nogometnim srečanjem je nagajal rahel dež), so se športniki in njihovi spremljevalci zbrali v Dijaškem domu, kjer je bilo na sporedu skupno kosilo in nagrajevanje. Vsi so prejeli spominsko kolajno, majico srečanja in lep keramični spominek, posamezne ekipe pa so prejele pokale. Predvidene nagrade fair-play niso podelili, ker je komisija ocenila, da se je celotno srečanje odvijalo v poštenem in pristnem športnem duhu. Pri povratku domov so športniki ZSŠDI doživeli manjšo neprijetnost, saj se je njihov avtobus pokvaril. Kljub posegom servisne službe, so morali avtobus zapustiti na počivališču ob avtocesti nedaleč od Slovenske Bistrice. Vodstvo ZSŠDI je kljub velikim težavam (sobota popoldne) poskrbelo, daje športnike domov odpeljal drug avtobus, ki ga je us -pelo po telefonu najeti v Slovenski Bistrici. Zaradi tega zapleta so se mladi športniki domov vrnili s skoraj petimi urami zamude, kaj hujšega pa na srečo ni bilo. Športni rezultati srečanja: Odbojka dekleta: Murska Sobota - SŠZ Koroška 2:1, ZSŠDI - SŠZ Koroška 2:1 (18-25, 25-14, 15-8), Murska Sobota - ZSŠDI 2:0 (25-19, 25-21). Lestvica: 1. Murska Sobota, 2. ZSŠDI, 3. SŠZ Koroška. Postava ZSŠDI: T. Malalan, G.Bres-san, J.Gergolet, A.Visentin, M.Briščik, M.Milič, K.Turco, T.Zavadlav, G.Anto-niolli. Trenerka: Paola Uršič. Košarka fantje: Murska Sobota -SŠZ Koroška 66:22, ZSŠDI - SŠZ Koroška 55:21, Murska Sobota - ZSŠDI 63:51. Lestvica: 1. Murska Sobota, 2. ZSŠDI, 3. SŠZ Koroška Postava ZSŠDI (v oklepaju skupne točke z dveh srečanj): B.Ban (23), I.Ber-netič (21), K.Sedevčič (2), J.Zaccaria (3), E.Starec (4), L.Dellisanti (15), L.Sacher (19), T.Škerlj (13), S.Nadlišek (4), D.Ce-lin (2). Trenerja: Dean Oberdan in David Ambrosi. Nogomet: Murska Sobota - SŠZ Koroška 2:0 (0:0), Porabje - ZSŠDI 3:0 (3:0). Za 3. mesto: SŠZ Koroška - ZSŠDI 7:0 (2:0). Za 1. mesto: Porabje - Murska Sobota 2:0 (0:0) Postava ZSŠDI: P.Mattiasich, D.Pe-ric, A.Toso, M.Kenda, J.Gergolet, G.Ger-golet, G.Pahor, D.Mervig, N.Škabar, I.Zerial, M.Jarc, R.Candotti, S.Radoncic. Trener: Evgen Ferfolja, spremljevalec: Bruno Šuligoj. Namizni tenis: Igrali sta samo reprezentanci Murske Sobote in SŠZ Koroške v seriji moških, ženskih in mešanih dvobojev. Zmagali so domačini z 2:1. (VIP) Odbojkarice, nogometaši, košarkarji in ostali člani delegacije Združenja slovenskih športnih društev v Italiji NOGOMET Nova branilca za Juventino in Sovodnje Zidaric od Primorca k Bregu - Napadalci so najbolj iskano »blago« Vesna, Kras Koimpex in Primorec imata skorajda že popoln izbor igralcev za prihodnjo sezono. Ostala naša društva v raznih amaterskih prvenstvih pa se še pogajajo in »lovijo« okrepitve za prihodnje prvenstvo. Najbolj iskani so seve da na padal ci, ki so v zad njih sezonah vse bolj redko »blago«. JUVENTINA - Pri štandreški Juventini, ki bo tudi v prihodnji sezoni nastopala v elitni ligi, so najeli novega branilca: to je šestindvaj-setletni Massimo Liut (letnik 1981), ki je v pravkar končani letošnji sezoni igral pri Seveglianu, vedno v elitni ligi. V Štandrež se najbrž vrača tudi pomožni vratar Christian Peteani, ki je letos igral pri Medei. Trener Armando Trentin, ki je Juventino zagotovil obstanek v ligi, bo v prihodnji sezoni treniral Aquileio. SOVODNJE - Tudi v Sovod-njah (2. AL) se trudijo, da bo eki- pa v prihodnji sezoni kompetitiv-na. Belo-modri, ki so potrdili ogrodje letošnje ekipe, so obrambno vrsto okrepili z izkušenim slovenskim igralcem Marcom Ma-rassijem (letnik 1970) po rodu iz Števerjana, ki je letos igral pri Pie-risu (v 1. AL, še prej je igral tudi pri Juventini in Rudi). Uradno pa odhajata Michele Germinario (k San Lorenzu) in Fabrizio Baraz (k Mossi). BREG - Od trebenskega Primorca (1. AL) se je k Bregu (2. AL) preselil solidni vezni igralec Omar Zidaric. S tržaškega konca pa je edina resna novost še ta, da je k tržaški Ponziani (1. AL) odšel športni vodja Gianni Di Benedetto (ex Vesna in Primorje), ki je letos bil pri Monfalconu v elitni ligi. Nekdanji napadalec Zarje Gaje Fabio Jurin-cic, ki je letos igral pri Chiarboli, naj bi v prihodnji sezoni igral za Opicino vedno v 2. AL. (jng) □ Obvestila POLETNI TEČAJI NAŠIH DRUŠTEV - Pri Slogi na Opčinah Odbojka in kmečka opravila Tečaj popestril ogled kmetije in sirarne v Bazovici - Uvajanje v odbojkarski svet je bilo prilagojeno starosti tečajnikov Odbojkarskega kampa se je udeležilo 22 tečajnikov, med temi tudi šest fantov Prejšnji teden se je zaključil 10 dnevni odbojkarski kamp za začetnike, ki ga je tudi letos priredilo AŠZ Sloga v soorganizaciji z ZSŠDI. Letos se ga je udeležilo 22 tečajnikov (med temi 6 fantov, saj v zadnjih letih kamp ni več domena zgolj ženskih bodočih od-bojkaric, kar je nadvse razveseljivo!), kar je bilo idealno število za primerno vadbo, glede na to, da so pri Slogi, zaradi neuporabnosti repenske telovadnice (obnovitvena dela) imeli na razpolago le opensko. Med samim tečajem so se otroci podali tudi do Bazovice, kjer so si ogledali kmetijo Lenarta Vidalija: upokojena učiteljica Andreina Ota je vsem otrokom razložila, kako poteka delo na kmetiji, pokazala orodje in stroje, nato pa je še vse pospremila v sirarno, kjer so spoznali, kako od mleka pridemo do različnih mlečnih izdelkov. Mladi tečajniki so vadili po že ustaljenem programu vseh športnih kampov: jutro je bilo posvečeno treningu, po kosilu v restavraciji Veto so otroci imeli na razpolago sprostitev z animacijo, po krajšem počitku pa spet trening, po njem še malico, nakar se je delovni dan zaključil. Treningi so bili seveda prilagojeni starosti tečajnikov: najmlajši so se odbojkarskemu svetu približali skozi igro, nekoliko starejši pa so se že posvetili pravim osnovam odbojkarske igre. Tečajnike so vodili trije mladi Slogini odbojkarji in sicer Daniel Košuta, Veronika Porro in Jakob Šček, ki so tako tudi sami opravili prve korake v trenerskem svetu, seveda pod nadzorstvom prof. Franka Drasiča, ki mlade trenerje spremlja od vsega začetka Sloginih kampov. Zadnji dan je bil na sporedu tradicionalni turnir med vsemi tečajniki, ki so številnim prisotnim staršem pokazali, česa vsega so se naučili. (INKA) KK BOR sporoča, da je na razpolago še nekaj mest na BOR BASKETBALL CAMPU, ki bo potekal med 26. avgustom in 2. septembrom v Črmošnjicah na Dolenjskem. Zglasite se na tel. št. 3474288850. ŠD KONTOVEL obvešča da bo tradicionalna Ribada v torek 26. junija od 20.00 na igrišču na Kontovelu. Vabljeni atleti, člani, starši in prijatelji. ŠD BREG obvešča, da bo redni občni zbor v sredo 4. julija ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju, na sedežu nogometne sekcije v športnem centru Silvano Klabjan v Dolini. Vljudno vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11 let. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih (za tiste, ki so med tednom zaposleni). Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858. E-mail info@ccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist za otroke letnikov 1994-2001. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F. I. V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 11. do 23. junija; drugi tečaj od 18. do 29. junija; tretji tečaj od 2. do 13. julija in četrti tečaj od 16. do 27. julija 2007. ŠD POLET sklicuje 39. redni letni občni zbor, ki bo v torek, 26. junija 2007 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pi-kelcu, Repentaborska ulica na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: poročilo upravnega odbora, poročila odgovornih za sekcije, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, pozdrav gostov in razprava, razno. Sledila bo skromna zakuska. SPDT organizira 3-dnevnu izlet po Karavankah od 29. junija 2007 do 1. julija 2007. Prvi dan: pohod se bo začel pri hotelu Garni na mejnem prehodu Ljubelj do Prešernove koče na Stolu. Hoje bo približno 5-6 ur. Drugi dan: hodili bomo po Trazverzali od Stola do Koče na Golici ob slovensko-avstrijski meji po slikovitem grebenu, približno 5 ur hoje, čas bo najbrž daljši zaradi slikovitih razgledov. Tretji dan: Golica-Dovje pri Mojstrani po Trazverzali 5-6 ur hoje. Izlet bo potekal po slovenski planinski poti. Prevoz z avtomobili. Zainteresirane prosimo, da se čimprej javijo zaradi pravočasne rezervacije ležišč v kočah. Vse potrebne informacije na tel. št.: 040-220155 (Livio Semec). 22 Torek, 26. junija 2007 PRIREDITVE / NOVA GORICA - Glasba z vrtov sv. Fračiška Za zaključek letošnjega niza mešani pevski zbor Lojze Bratuž Trinajsta sezona cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška se bo zaključila s koncertom goriškega zamejskega mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž, ki ga od leta 2000 vodi zborovodja Bogdan Kralj (na sliki zbor na nedavnem goriškem nastopu, f. Bumbaca). Pevski sestav, ki poustvarja tako slovensko ljudsko kot tudi umetno pesem, veliko pozornost pa posveča delom slovenskih sodobnih skladateljev, se bo v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico predstavil danes ob 20. uri. Mešani pevski zbor Lojze Bratuž že od leta 1951 združuje pevce iz Gorice in njene okolice, v zadnjih letih pa se poleg zamejskih Slovencev sestavu pridružujejo tudi Italijani, ki se tako aktivno učijo slovenskega jezika. Vse od ustanovitve namreč zbor ostaja zvest negovanju povezovanja, sodelovanja in sloge na tem občutljivem stičišču slovenskega in italijanskega naroda. V več kot polstoletni zgodovini je pevski zbor Lojze Bratuž ob rednem delovanju v deželi Furlaniji-Julijski krajini gostoval v Sloveniji in mnogih drugih evropskih državah. Vodile so ga številne pomembne glasbene osebnosti, vključen pa je v Zvezo slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in civilno organiziranost slovenske manjšine v Italiji. Za zbor je bilo prelomno leto 1996, ko je vodstvo prevzel Stojan Ku-ret, pridružilo pa se mu je večje število novih pevcev. Zbor se je sicer uveljavil s številnimi uspešnimi nastopi in sa- mostojnimi koncerti, sodeloval je v opernih predstavah ter snemal tako za italijanska kot tudi slovenska nacionalna radio in televizijo. Številnim nagradam z različnih tekmovanj so v zadnjem letu dodali prvo mesto na 10. mednarodnem tekmovanju v Azzanu in srebrno plaketo na letošnjem 20. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. V ciklusu Glasba z vrtov sv. Fančiška se je od sredine marca zvrstilo pet koncertov, na katerih so ob uveljavljenih izvajalcih nastopili še mladi goriški glasbeni talenti in predstavili slovensko, goriško, zamejsko, italijansko in furlansko glasbeno ustvarjalnost ter poustvarjalnost. (STA) GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI V četrtek, 28. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / Jean Anouilh: »Antigona«. Produkcija: Teatro Litta. V torek, 3. julija ob 21.30, Rimski amfiteater / Bruno Maderna: »Satyri-con«. Opera enodejanka. Produkcija: Fondazione Arena di Verona v sodelovanju s Fondazione Teatro Lirico »Giuseppe Verdi«. V četrtek, 5. in v petek, 6. julija ob 21.30, Rimski amfiteater / »V ergilije-vo onstranstvo«. Pripoveduje Vittorio Sermonti. V nedeljo, 8. julija ob 21.15, Park Mi-ramarskega gradu / Henry Purcell: »Didona in Enej«. Produkcija: Teatro dell'Angolo/Controluce. _SLOVENIJA_ ■ »14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL« V sredo, 4. in v četrtek, 5. julija ob 21.30, Izola, Manziolijev trg / Po Mo-lièru: »Duohtar pod mus«. Gledališče Koper in SNG Nova Gorica. Režija: Vito Taufer. V petek, 6. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Po Molièru: »Duohtar pod mus«. Gledališče Koper in SNG Nova Gorica. Režija: Vito Taufer. V nedeljo, 8. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière/Molière«. Muzeum Ljubljana. Režiija: Barbara Novakovič Kolenc. V petek, 13. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poque-lin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: 14., 15. in 17. julija. V ponedeljek, 16. julija ob 21.30, Portorož, Avditorij / »Carmen«. Plesna predstava. Nastopa Compania Antonio Gades. LJUBLJANA Šentjakobsko gledališče V petek, 29. junija ob 21.00 / V. C. Bren, J. Jenull, M. Bratuš: »Kaj ti je, deklica?«. ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA Cerkev Frančiškanskega samostana na Kostanjevici Danes, 26. junija ob 20.00 / Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, Gorica. Zborovodja: Bogdan Kralj. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ Mednarodni festival operete »II Paese dei Campanelli« / Urniki: v soboto, 30. junija ob 20.30, v nedeljo, 1. julija ob 17.30, v torek, 3., v sredo, 4., v četrtek, 5. in v soboto, 7. julija ob 20.30. REPEN Kraška hiša V petek, 29. junija ob 20.30 / »Štrekljev večer«, nastopil bo MoPZ Vinogradniki iz Šentruperta. DEVINSKI GRAD V torek, 10. julija ob 21.00 / Glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju. (V slučaju neprimernega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), od jutri, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9.00 do 13.00. RONKE Pred občinsko knjižnico Jutri, 27. junija ob 21.00 / Koncert Tria Etnoploč in pevke Martine Feri ob dvajsetletnici društva Jadro. VIDEM Nogometni stadion Friuli V četrtek, 28. junija / Nastop skupine Red Hot Chili Peppers. SLOVENIJA MAREZIGE ■ 2. festival big bandov MareziJazz V petek, 29. junija / ob 21.00 Big Band Hrošči; ob 22.00 Big Band DOM; ob 23.00 Big Band Cerknica - BBC; ob 24.00 Skupina Amarcord. V soboto, 30. junija / ob 20.00 Špičikuc Orchestra; ob 21.00 Robert Vatovec Big Band: ob 22.00 3 Big Band Orchestra; ob 23.00 Celjski Plesni Orkester Žabe; ob 24.00 Dej še'n litro. KOPER ■ BALADOOR JAZZ FESTIVAL 2007 Taverna (vstop prost) V četrtek, 5. julija ob 21.00 / »Blues night«, Franco Toro (ITA); Sandra Hall & Gnola Blues Band (ZDA). V petek, 6. julija ob 21.00 / Aljoša Jerič Trio (SLO/ITA); Jaka Kopač Quintet (SLO/ŠVE/FIN). V soboto, 7. julija ob 21.00 / Cristina Mazza Trio (ITA/SLO); Tamara Obro-vac Transhistria Ensemble (HRV/SLO). PORTOROŽ Amfiteater Avditorija Danes, 26. junija ob 20.00 / Obalni simfonični orkester. Dirigent: Alek-sandar Spasic. Solistka: Lea Sirk - flavta. Koncert ob 15-letnici smrti in 85-letnici rojstva Vladimirja Lovca. Vstop prost. V četrtek, 28. junija ob 21.00 / Poletni koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehli-vanian. Solistka: Sabina Cvilak - sopran. V soboto, 7. julija ob 21.00 / Sergej S. Prokofjev: »Romeo in Julija«. Klasični balet. Baletni solisti, solo zbor, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Peter Feranec. LJUBLJANA ■ 48. JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA V četrtek, 28. junija ob 20.30, Križanke / Tomasz Stanko Quartet, Matthew Shipp Trio, Bill Laswell's Material feat. Nils Petter Molvaer, Bernie Worrell, Ayib Dieng & Hamid Drake. V petek, 29. junija ob 20.30, Križanke / Fool Cool Orchestra feat. Vlatko Stefanovski & Simone Zanchinni, Ge-ri Allen trio feat. Carmen Lundy, Lee Konitz New Noet. V soboto, 30. junija ob 18.30, Cankarjev dom, Štihova dvorana / Oval. V soboto, 30. junija ob 20.30, Križanke / Steve Coleman & The Five Elements, Maja Osojnik Sextett, Omar Sosa Trio. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - 28. junij -12. avgust 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. Občinska umetnostna dvorana: do 3. julija ima pod naslovom »Lacerti« osebno razstavo Ines Lippolis. Galerija Rettori Tribio 2: do 6. julija bo pod naslovom »L'urlo dal profondo del suo essere«, razstavljala slikarka Sabrina Alessandrino. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3): do 30. junija bo na ogled razstava »Conosere il Merletto«. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): do 30. junija bo razstavljal Akvarele Radko Oketič. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Kraška hiša: od 29. junija do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Titani, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com GORICA V galeriji Kulturnega doma: je do 30. junija odprta razstava »Fleurs« slikarja Claudija Pescija iz Bologne. Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hy-nek Alt. Razstava bo odprta do 13. julija od torka do petka od 10.00 do 17.00, ob nedeljah od 15.00 do 18.00, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Mestna galerija Nova Gorica (Trg Edvarda Kardelja 5 ): na ogled je razstava kustosinje Kavdije Figelj »Universe of Art / Vsemirje umetnosti«. Odprto do 28. junija z urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00; ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. KANAL Galerija Rika Debenjaka: na ogled je razstava z naslovom Valentin Stanič (Bodrež 1774 - Gorica 1847). Razstava bo odprta do 4. julija vsak torek, četrtek, petek in soboto od 17.00 do 19.00. DOBROVO Grad Dobrovo:v priredbi Branke Sulčič je na ogled razstava »100 let bohinjske proge«. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. junija 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: pianistka Marija Vi-viani, duo Urška Petaros - flavta, M. Zobec - klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, vreme, prometne informacije 6.45 Jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba 10.25 Vremenska napoved 10.35 Tg parlament 10.40 10 minut za oddaje pristopanja 10.25 Poročilo za leto 2007 garanta za tržišče' 11.50 Nan.: Duhovnik med nami (i. Massimo Dapporto, Giovanna Ralli, Gabriele Ferzetti) 12.35 Nan.: Gospa v rumenem - Tudi vohuni imajo srce (i. A. Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Corinne Cléry, Alessio Di Clemente) 15.20 TV film: Orgoglio (It., '03 , i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pecci, Paolo Ferrari) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, S. Mackinnon) 18.00 Nan.: Komisar Rex 18.50 Kviz: L' eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Variete: Dal Lago di garda .... sta- sera mi butto (vodi Caterina Bali-vo) 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Bog ali oblast? 0.30 Nočni dnevnik, vremenska napoved 1.05 Potihoma 1.35 Rai Educational V^ Rai Due 6.00 Tg2 Navade in družba 6.40 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete: Random 8.15 Plavo drevo 9.45 Svet v barvah 10.00 Dnevnik/Medicina 33/Eat Para- de/Nesamodenar 11.00 Variete: Matinee' 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba/13.50 Tg2 Zdravje 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.10 Nan.: Čarovnice, 17.50 Andata e ri- torno (i. Michele Bottini) 18.05 Dnevnik flash, šport/Vremenska napoved Meteo 2 19.00 Variete: Soiree' (vodita Nicola Sa- vino in Flavia Cercato) 19.50 Hum. nan.: Piloti 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Jericho (i. Skeet Ulrich, Ashley Scott, Sprague Grayden) 22.35 Nan.: Supernatural (i. Jared Pada- lecki, Jensen Ackles) 23.20 Dnevnik Tg2 23.30 Film: Big Bounce (kom., ZDA, '04, i. Owen Wilson) 0.55 Tg parlament ^ Rai Tre 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Moolighting 14.00 Deželni dnevnik, vreme 14.50 Variete: Trebisonda 15.15 Nan.: Out There 16.05 Malevisione 16.30 Šport: Kolesarstvo 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna (i. Bruno Eyron, Pia Baresch) 18.00 Dok.: Geo magazine 18.55 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: W l' Italia diretta (vodi Riccardo Iacona) 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 Primo Piano 23.45 Aktualno: Percorsi (vodi Anna Scalfati) 0.35 Tg3 Night News 0.55 Dok.: GAP (vodi G. Cinquetti) 1.25 Pred premiero u Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.20 Nad.: Velika dolina, 7.40 Pot za Avonleo, 8.40 Nash Bridges 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Nan.: Poirot 15.00 Nan.: Balko (i. Jochen Horst) 16.00 Nad.: Steze 16.45 Film: I pointi di Toko-Ri (vojni, ZDA, '55, r. Mark Robson, i. William Holden, Grace Kelly) 17.50 Tg com, promet 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Aktualna odd. Tg4 20.10 Aktualno: Forum 21.10 Film: A rischio della vita - Sudden Death (pust., ZDA, '95, r. P. Hyams, i. J.-C. Van Damme) Film: Corda tesa (krim., ZDA, '84, i. Clint Eastwood) Pregled tiska Canale S 8.00 8.35 9.10 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.15 17.00 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20 23.30 1.20 Na prvi strani Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Martin in Julia (kom., Švedska, '03, i. Amanda Davin) Tg5 Borza flash Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) Nad.: CentoVetrine (i. Nathalie Caldonazzo, Danilo Brugia, M. De Micheli) Nad.: Vivere TV film: Dream Hotel: Bali (kom., Nem., '04, i. Christian Kohlund) Dnevnik 5 minut Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Sascha Tschorn, Alissa Jung) Nad.: Tempesta d' amore - Vihar ljubezni (i. Gregory B. Waldis, Henriette Richter-Röhl) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5 Variete: Moderna kultura Nan.: R.I.S. - Delitti imperfetti (i. Lorenzo Flaherty, Ugo Dighero), Nicole Grimaudo) N an.: Missing - Družinski mir (i. Vivica A. Fox, Caterina Scorsone) Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.00 Rai News, 6.30 Il caffe 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Parola di ladro (kom., It., '57, i. Gabriele Ferzetti) 10.40 Cominciamo bene 6.00 Odprti studio, 6.25 Odprti studio 6.35 Nan.: Arnold, 7.05 Young Hercules 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will Smith), 10.25 Hercules 11.25 Nan.: Xena 12.25 Odprti studio, šport 13.40 Variete: Festivalbar - Predstavitev (vodi Filippo Nardi) 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Tori Spelling, Lukje Perry, Jason Priestley) 15.55 Nan.: Blue Water High (i. James So- rensosn, Taryn Marler) 16.25 Nan.: 15/Love 17.35 Risanke 18.00 Nan.: Raven (i. Raven.Symone Pe- arman, Kyle Massey) 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 19.35 Nan.: Will in Grace 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Glasb. oddaja: Gala' Festivalbar (vodita Enrico Silvestrini in E. Ca-nalis) 23.00 Aktualno: Lucignolo (vodi Mario Giordano) 1.10 Šport studio 2.15 Nan.: Buffy ^ Tele 4 9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: La coscienza di Zeno (i. Johnny Dorelli, Ottavia Piccolo) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 2 13.05 Lunch time 14.05 Automobilissima 16.00 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.10 Vprašanja Illyju 20.05 Tu Slovenija 20.55 Nan.: Bugs (i. Craig McLachland, Yaye Griffiths), 21.45 Bonanaza 23.45 Pogovor s Feltrijem LA 6.00 9.30 10.25 14.00 17.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.30 0.30 La l 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Dok.: Crocodile Hunter Nan.: Cuore a batticuore, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Mai dire si Ameica'ss Cup Dok.: Animal face off Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder call (i. Lucy Bell, Gary Day) Osem in pol Reality: Cambio moglie Športna oddaja Nan.: Two twisted (t Slovenija 1 7.00 7.05 9.00 9.05 9.20 9.25 9.35 9.55 10.10 10.40 10.50 11.05 11.55 13.00 13.15 13.50 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.10 16.40 17.00 17.40 18.30 18.35 18.55 19.55 21.00 22.00 23.00 23.25 0.20 1.10 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Radovedni Taček: Klin Odd. o knjigah: Bukvožer - Prijateljica, kot je Zila Martina in ptičje strašilo: Pri Angelci Ajkec in umetnine na papirju Pozabljene knjige naših babic: Kresnice Zgodbe iz školjke Taborniki in skavti: Dan pred bitko Sprehodi v naravo: Žametnice Poljudno-znanstvena serija: Medved - vohun v gozdu Dok. portret: Poštar Poročila, vreme, šport Globus Obzorja duha Oosmi dan Poročila, promet Mostovi - Hidak Ris.: Tabaluga Dok. odd.: Koža, dlaka, perje - Telesna obarvanost Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine - Kljukčev živalski vrt Ris. nan.: Hotel Obmorček Novice, kronika, šport, vreme Dok.: zadnii tovor - Zgodbe s čebelnjaka Žrebanje Astra Risanke Vreme, dnevnik, šport Informativno-razvedrilna odd.: Piramida Dosje: Energetska prihodnost Slovenije Odmevi, vreme, šport Opus Nad.: Pusta hiša - Bleak House (VB, '05, r. J. Chadwick-S. White, i. Gillian Anderson, Anna Maxwell Martin, Patrick Kennedy, 65. del) Dok.: Zadnji tovor Dnevnik (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 9.00 12.30 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 13.00 Dober dan, Koroška! 13.30 Glasbeni večeri na drugem: Brane Rončel izza odra 14.40 Studio City 15.40 Prisluhnimo tišini 16.10 Prvi in drugi 16.30 Mozaik 17.25 18.00 18.05 19.00 19.50 20.00 20.55 22.35 M ostovi - hidak Poročila Labirint Nad.: Jasnovidka Kronika z Lenta Dok. nan.: Šest junijskih dni - Korakanje v vojno (Fr.) Nan.: Rebus - Ves v modricah (VB, '00, r. Martyn Friend, i. Joh n Hannah, Sara Stewart, Rony Bridges) Film: Nemirna obala (dram., Por-tug., '04, r. Margarida Cardoso, i. Beatriz Batarda, Filipe Duarte) Nad.: Druga domovina, kronika neke mladosti (zadnji del) Zabavni infokanal Koper 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Nan.: Komisar Maigret 15.50 Sredozemlje 16.20 Pogovorimo se o... 17.00 Kulturni magazin: Artevisione (pripr. Laura Vianello) 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Program v slovenskem jeziku: Dobrote istrske kuhinje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 TV Dnevnik, vreme, šport 19.25 Slovenski magazinn 19.55 Potopis 20.25 Dok.: Lelio Luttazzi 20.55 Srečanje z... (vodi Rebeka L 21.25 Q- trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 22.10 Vsedanes - TV Dnevnik 22.25 Folkest 23.15 Arhivski posnetki 0.00 Vsedanes - TV Dnevnik 0.15 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 11.00 Videostrani 17.00 Planet polka 18.00 TV inštrukcija 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Mestne avanture 19.00 Spoznajmo jih 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Primorski župani 21.30 Fair play - Slovenska slalom reprezentanca na divjih vodah 22.00 Asova gibanica 22.30 Med Sočo in Nadižo 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Mi in zdravje; 12.00 Za smeh in dobro voljo; Glasbeni listi; 12.50 Pristopne odd.: C ORE COM; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Boris Pahor: V labirintu (dram., A. Zorn, r. Boris Kobal); 18.00 250 let z Mozartom; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Poletno delo in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 21.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bel-lla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.55 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.00 Gla koncert skladateljev M. Sepeta in J. Robežnika (prenos); 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24 Nedelja, 24. junija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Nad Francijo je atlantska fronta, ki se naglo pomika proti vzhodu. V sredo se bo hladnejši in bolj vlažen zrak od severa sapustil proti Jadranu. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.43 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.29 in zatone ob 1.55 A Nad severno Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska z vremenskimi motnjami, ki bodo vplivale tudi na vreme pri nas. Z jugozahodnimi vetrovi bo nad naše kraje dotekal nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v torek obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči na sredo. MORJE Morje mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.54 najnižje -49 cm, ob 9.15 najvišje 15 cm, ob 13.55 najnižje -7 cm, ob 20.08 najvišje 44 cm. Jutri: ob 3.24 najnižje -55 cm, ob 9.49 najvišje 21 cm, ob 13.37 najnižje -7 cm, ob 20.30 najvišje 45 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............20 2000 m...........11 1000 m...........19 2500 m............8 1500 m...........15 2864 m............6 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 16/26 CELOVEC O 16/27 TOLMEČ O 11/24 TRBIŽ O 10/23 ' ., > VIDEM O ^ 18/30 O PORDENON 19/29 ČEDAD O 19/29 GORICA O o 14/23 KRANJSKA G. o TRŽIČ 15/26 0 15/26 S. GRADEC MARIBOR 019/28 M. SOBOTA O 18/30 O KRANJ CELJE 18/29 O „ PTUJ O / s O N. GORICA O LJUBLJANA 19/28 /POSTOJNA ' O 17/24 KOČEVJE 3 /(f1' ZAGREB 21/30 N. MEST018/29 ° „o ^^ _ o ČRNOMELJ REKA 22/28 N NAPOVED ZA DANES Ob morju in v nižinah bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, ob morju bo pihal močan jugozahodnik, zmeren do močan v nižinah. Ponekod bo morje preplavilo nižje predele obale. Dopoldne bo v vzhodnih predelih lahko nastala kakšna ploha. V gorah bo spremenljivo, pojavile se bodo posamezne nevihte, ki bodo pogostejše v Karniji. Danes bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v hribovitih krajih južne, zahodne in severne Slovenije bodo lahko že zgodaj nastale krajevne plohe ali nevihte. Vročina bo nekoliko popustila, pihal bo okrepljen jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 21, najvišje dnevne jutri od 23 do 30 stopinj C. O GRADEC 13/22 MARIBOR o 14/21 M. SOBOTA O 14/24 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRf > .i, i- Spremenljivo bo, pojavile se bodo posamezne plohe in ne- Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi kra- vihte, ki bodo pogostejše v gorah. Vmes bodo možne delne jevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. razjasnitve. Dopoldne bo ob morju in v nižinah pihala Osvežilo se bo. V četrtek bo spet nekaj več sonca. zmerna burja. ■KM ! ÉL i jk i/i & in — II NOVA GORICA SEŽANA KOPER Kidričeva 20 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 Last Min lite Center" HIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si HAVANA Našli nove Hemingwayeve zapiske HAVANA - Kubanski strokovnjaki so našli doslej neznane zapiske ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwayja. Na mednarodnem kolokviju o tem nobelovcu v Hava-ni so namreč sporočili, da so zapiske odkrili v kopalnici v hiši, v kateri je Hemingway (1899-1961) dolga leta živel in pisal. Zapiski datirajo iz obdobj a od leta 1942 do leta 1953 in vsebujejo predvsem podatke o pisateljevi telesni teži. Razkrivajo Hemingwayjevo strast do športa in pisateljevo veliko skrb za lastno zdravje, je po poročanju sobotnega kubanskega tiska povedala res-tavratorka Elisa Serrano. Hemingwayjeva hiša, Finca Vigia, stoji v kraju San Francisco de Paula, približno 25 kilometrov stran od Havane. Pisatelj je na Kubi živel med leioma 1939 in 1960. V hiši Finca Vigia je med drugim nastalo njegovo glavno delo Starec in morje, za katerega je leta 1954 prejel Nobelovo nagrado za književnost. DRESDEN - Most čez Labo Unesco zahteva spremembo načrta Dolina Labe v Dresdnu ansa CHRISTCHURCH - Odbor Unesca za kulturno dediščino, kije zasedal na Novi Zelandiji, je zamrznil odločitev o izločitvi Dresdena in doline Labe s seznama svetov ne dediščine, vendar je od Nemčije zahteval alternativni načrt gradnje novega mostu čez Labo. Zaradi tega mostu, za katerega so se prebivalci Dresdna izrekli na referendumu leta 2005, je namreč Unes- co nameraval izločiti to nemško mesto s svetovnega seznama. Sedaj bodo morale nemške oblasti spremeniti načrt, ki je predvideval gradnjo moderne štiripasovne strukture, in ga prilagoditi krajinskim in arhitektonskim značilnostim okolja. Vprašanje Dresdna vsekakor ostaja na dnevnem redu odbora in bodo o njem razpravljali prihodnje leto. STATISTIKA - Ženske v politiki in gospodarstvu Le malo Japonk na vodilnih mestih TOKIO - Le malo Japonk se povzpne na vodilna mesta v politiki in gospodarstvu v primerjavi z nekaterimi drugimi razvitimi državami. Po podatkih vladnega poročila zaseda visoke položaje v gospodarstvu okoli deset odstotkov žensk, medtem ko dosega delež žensk na podobnih mestih v ZDA 43 odstotkov, v Nemčiji pa 37 odstotkov, so pokazali zadnji podatki Mednarodne organizacije za delo (ILO). Rezultati študije ILO so pokazali, da se je Japonska na tem področju od 12 držav uvrstila na predzadnje mesto, daleč za zahodnimi državami, pa tudi za Singapurjem, Filipini in Malezijo. V podobnem položaju so ženske tudi v politiki. Japonke predstavljajo 9,4 odstotka v japonskem parlamentu, medtem ko jih je v ZDA 16,2 odstotka, na Švedskem pa 47,3 odstotka. Woody Allen zaljubljen in srečen MUENCHEN - Filmski režiser Woody Allen se ima - zahvaljujoč ljubezni do 35 let mlajše Soon-Yi Previn - za srečnega človeka. »Da, spadam med redke srečneže,« je za ameriško revijo Penthouse povedal Allen in dodal, da je njegov primer najboljši, saj se je vse zgodilo po naključju. »Če bi mi kdo rekel, da se mi bodo želje izpolnile s toliko let mlajšo žensko, ki se sploh ne zanima za filmski posel in je videla le del mojih filmov, bi ga razglasil za zmešanega,« je poudaril 71-letni režiser. S Soon-Yi Previn, ki jo je posvojila njegova nekdanja partnerka Mia Farrow, se je poročil leta 1997. Pamela Anderson proti proizvodnji krzna na Finskem HELSINKI - Igralka Pamela Anderson je pozvala Finsko, naj ukine farme, kjer vzrejajo živali za krzno in se »premakne v 21. stoletje«. V Kanadi rojena igralka je v pismu finsko predsednico Tarjo Halonen pozvala, naj Finska sledi drugim državam, ki so prepovedale tovrstne farme, prodajalci krzna pa so že poudarili, da je poziv nerealen, saj od krzna živi veliko število Fincev. Finska, ki je ena največjih proizvajalk krzna v Evropi, ima 1400 farm, kjer letno proizvedejo okoli dva milijona lisičjih krzen. Omenjena industrija zaposluje okoli 10.000 ljudi. Jezero v Čilu se je posušilo v dveh mesecih SANTIAGO - Jezero v čilski Patagoniji je izginilo v dveh mesecih, so poročali tamkajšnji mediji. Okoli kvadratni kilometer veliko in 30 metrov globoko jezero, dostopno le preko težko prehodne poti čez fjorde in ledenike se je še marca nahajalo zahodno od ledenikov med provincama Aysen in Magallanes, maja pa je bila tam le še prazna jama, so sporočili iz nacionalnega gozdarskega združenja. Združenje ocenjuje, da se je jezero izsušilo, ker se je nivo reke, ki je dovajala vodo v jezero, občutno znižal. Znanstveniki v Čilu trdijo, da je izsušitev jezera povezana s podnebnimi spremembami in segrevanjem ozračja, ki vodijo v taljenje ledenikov tako v Andih v Južni Ameriki kot tudi v Himalaji.