N aš kraj letnik X, št. 7 Osrednji prireditvi v juniju sta bili proslava za dan državnosti v Strugah in srečanje pihalnih orkestrov v Kompoljah Prireditev dan godbe je letos potekala pod naslovom Srečanje godb in pihalnih orkestrov, združena pa je bila z gasilskim praznikom v Kompoljah. Dobrepoljska godba pa je nastopila tudi na občinski proslavi za dan državnosti v Strugah (na fotografiji). Sicer pa je kulturni program oblikovala struška šola s sodelovanjem tamkajšnjih društev. ^ Stran 5 Ob koncu šolskega leta različne prireditve Poleg tradicionalne valete učencev osmih razredov pripravijo zaključne prireditve v različnih oblikah tudi v vrtcu, na razredni stopnji in na podružničnih šolah. O nekaterih smo že poročali v prejšnji številki, o drugih pa na ^ straneh 19 do 22 Sprejet prostorski plan občine Po dveurni polemični razpravi na zadnji seji Občinskega sveta so svetniki z večino glasov sprejeli dopolnjen odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana. Po objavi odloka v Uradnem listu bodo lahko vsi tisti investitorji, katerih predlogi so bili potrjeni, pridobili lokacijsko informacijo in začeli s pridobivanjem dokumentacije za gradnjo objektov. ^ strani 2 in 3 Iz vsebine ^ Seja Občinskega sveta ^ Prihodnost slovenskega turizma je v povezovanju ^ Rezultati evropskih volitev ^ Pogovor z Lojzetom Peterletom - 2. del ^ Zaključek šolskega leta ^ Rokomet v Dobrepolju od začetkov do danes ^ Predavanja s področja zdravstva - novost za občane ^ Posvet o spominkarstvu ^ O delnicah ^ Iz knjižnice ^ Od stalnih dopisnikov Naslednja številka Našega kraja bo izšla 24. septembra. Prispevke oddajte do 12. septembra. Končno sprejet prostorski plan občine Po mukotrpnem usklajevanju, dogovarjanju in čakanju soglasij je Občinski svet občine Dobrepolje na zadnji seji sprejel prostorski plan občine. V bistvu gre za zadnjo uskladitev prostorskega plana po stari zakonodaji. Torej prilagajanje in dopolnjevanje obstoječega plana, ki je bil prvič sprejet v bivših občinah še leta 1986. Po tem je bil še večkrat dopolnjen in sedaj smo dočakali še zadnjo dopolnitev. Tudi prostor je živa stvar, spreminja se zelo hitro, pri nas v glavnem predvsem z zaraščanjem z gozdom, manj s pozidavo, čeprav tudi pozidava daje svoj pečat. Procedura spreminjanja prostorskega plana je bila silno zapletena in zahtevna, saj smo pričeli s spremembami še v letu 1999. Med tem časom se je zakonodaja spreminjala, spreminjali so se postopki, spreminjali soglasodajalci, skratka, neprestano je bilo potrebno nekaj čakati. Nekateri ste med tem časom že izgubili živce in se razjezili. Ni jih tudi malo, ki so prepričani, da bi lahko župan to naredil hitreje in da bi bilo zazidljivo, če bi le župan hotel. Žal, ni tako in kljub obljubam, ki jih neprestano poslušamo v medijih, in jih prejemamo od uradnih predstavnikov, da se bo procedura na prostorskem področju poenostavila in izboljšala, v praksi tega ni čutiti. Tudi sicer strokovno o planu odločajo vsi drugi, čeprav formalno plan sprejme občinski svet, vendar šele potem, ko so pridobljena vsa soglasja in ko je pridobljen končni sklep vlade, da ta plan potrjuje. Župan, strokovne službe občine, občinski svetniki, pa lahko v bistvu, tako kot vsak občan, dajemo predloge in obrazložitve, brez sklepa vlade pa ne gre noben predlog skozi. Tudi ta plan, kljub temu, da je usklajevanje potekalo dolgo, nima prav dolgega veka. V skladu z novim zakonom o urejanju prostora, bo potrebno ponovno spreminjati kompletno prostorsko dokumentacijo. Po novem se bo spremenilo tudi izrazoslovje in obseg posameznih dokumentov, ki jih bo potrebno v zvezi s tem sprejeti. Po zakonu je potrebno v roku treh let sprejeti strategijo prostorskega razvoja za celo občino. Ta dokument bo nekoliko manj podroben kot sedanji plan. Drugi dokument pa bo prostorski red, ki pa bo nekaj med sedanjim planom in sedanjim PUP-om. Toda ne glede na vse, je ta prostorski plan v nekem smislu tudi velik uspeh. Uspelo nam je spraviti skozi proceduro in tudi pridobiti pozitivno soglas- je za večji del predlogov, ki so jih dali občani in občina, skupaj prek 80. To pomeni, da so bili predlogi pravi in da so bili tudi, z naše strani in s strani pripravljavcev prostorskega plana, dobro utemeljeni. Vseh predlogov nam, žal, niso potrdili in uvrstili v plan. Če predlogi izrazito odstopajo od zakonskih in strokovnih podlag, jih strokovne službe na ministrstvu ne uvrstijo v pozitivne. Nekatere je moral zavreči že pripravljavec, ker je bilo jasno, da ne bodo šle skozi proceduralno sito. Končno je torej ta plan usklajen, vse nove karte z vrisanimi starimi in novimi območji bo po končnem izrisu možno videti in preveriti na občini. Po tem planu se bo gibal prostorski razvoj nadaljnjih nekaj let, po tem planu je sedaj možno graditi. S temi spremembami smo, poleg novih območji za stanovanjsko gradnjo, rešili tudi nekaj starih odprtih dilem in zagotovili tudi precej zemljišč za izvajanje javnih programov. Zagotovljeno je dovolj zemljišč za gradnjo doma za starejše občane na Vidmu, za igrišča v Za-gorici in v Ponikvah. Določeno je tudi zemljišče za sanacijo in normalno delovanje kamnoloma v Predstrugah. Okoli tega kamnoloma je bilo veliko potrebnih in nepotrebnih besed. Moje mnenje je, da smo z določitvijo nove lokacije, izza sedanje, celoten kamnolom odmaknili od naselja in predvsem omogočili investitorjem normalno sanacijo in odprli možnost za postavitev nove tehnologije, ki bo lahko delovala bolje in manj onesnaževala okolje. Postavljen je tudi pogoj, da se tehnologija prilagodi tako, da bo dobršen del agregatov odpeljan po železnici, s tem bodo razbremenjene ceste. Na vsaki drugi lokaciji bi bila ta možnost bistveno bolj otežena. Celotna občina in tudi vaščani Predstrug pa imamo od kamnoloma lahko samo korist. Zapreti obrat je enostavno, odpreti novega silno težko. Z novim planom smo, kot že rečeno, pridobili nekaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v glavnem za znane investitorje. Tu so tudi strokovne službe Ministrstva za okolje in prostor prisluhnile našim argumentom in dale zeleno luč mnogim našim programom, ne pa vsem, kot smo želeli. S tem se je, poleg Predstrug, kjer je sprejet zazidalni načrt za 110 hiš, odprlo več možnosti za gradnje tudi v nekaterih drugih vaseh. Osebno ocenjujem, da je prostora, kjer je možno graditi hišo v občini, več, kot je potreb, čeprav pravzaprav neprestano poslušamo, da ni kje graditi. Prav gotovo je v občini poleg zazidalnega načrta v Predstrugah še najmanj dvesto prostorov za gradnjo hiš. To natančno analizo bomo tudi naredili v naslednjih letih. V enem letu pa se v občini ne zgradi niti deset novih hiš. Vemo vsi, vsak bi rad gradil na svoji zemlji, ki jo že ima, žal to ni in ne bo vedno možno. Včasih se to da, včasih pa ne. Strokovne službe ministrstva in vse pripravljavce prostorskih planov namreč zanima slika prostora, ne pa lastništvo. Lastništvo je v tem primeru drugotnega pomena. To je bilo ponovno poudarjeno tudi na prostorski konferenci o novem prostorskem redu Slovenije. Dogajajo se nam v občini tudi dokaj čudne reči, ki so včasih že kar nerazumljive. Velika želja nas vseh, ki spremljamo prostorski razvoj naše občine, je tudi ta, da bi naši občani pokupili že obstoječe prazne hiše po vaseh. Na teh lokacijah je namreč možna gradnja zelo hitro in enostavno, tudi če je hiša kot taka za rušenje. Te hiše, ki jih bo, kot sedaj kaže demografska slika za naprej, vse več, se običajno prodajajo nekaj časa in vsi vemo za to, pa se nihče od sosedov ali vaš-čanov ne odloči, da bi jo kupil. K temu pripomorejo tako lastniki - prodajalci kot kupci. Prodajalec in kupec vsak po svoje čakata, da se bo kdo omehčal, premoženje pa propada. Takšno hišo običajno kupijo ljudje od zunaj in si lepo uredijo stanovanje. Potem se začne pa panika, zakaj, kako, saj nismo vedeli itd. Če se pa slučajno neki naš občan odloči za nakup neke takšne domačije, pa spet zganjamo cirkus, češ požeruh, vse bo pokupil, kje pa je denar dobil, treba mu je itd. itd. Namesto, da bi bili vsi veseli, da je vendarle en domačin rešil eno takšno hišo ali takšen gradbeni prostor. Ti vmesni gradbeni prostori so namreč v očeh prostorcev zelo pomembni in vedno se delajo izračuni v to smer, koliko je še nepozidanih vmesnih površin in koliko je praznih hiš in šele potem se lahko širi zazidljivost. Država namreč izredno zavira novo razpršeno gradnjo, saj to pomeni nove in nove stroške v izgradnjo infrastrukture, denar za infrastrukturo pa lahko dobimo samo od tistih, ki to in- julij 2004 Uvodnik; iz občine 3 frastrukturo rabijo. V stari hiši pa infrastruktura običajno že obstaja. Ne vem, ali se res tako bojimo drug drugega, da samo bežimo vstran in si samo želimo hišo na samem, daleč stran od ljudi, pa če se le da še z visoko ograjo. Na ta način bo seveda prostora za gradnjo vedno premalo, ljudje pa bodo vse bolj odtujeni drug od drugega. Država pa prav sedaj vzpostavlja evidenco zgradb v Sloveniji in izsledki kažejo, da imamo v Sloveniji kar 1.700.000 raznih zgradb, očitno preveč za 2.000.000 ljudi. O teh zadevah pišem zato, ker so prav te stvari ključnega pomena pri pridobivanju soglasij za nova stavbna zemljišča in šele po razčiščenju vseh teh dilem, so se soglasodajalci pripravljeni pogovarjati o novih zazidljivih zemljiščih. S sprejemom plana smo torej opravili veliko in garaško delo, tega ne more vedeti, kdor tega ne dela. Zadeva se je zavlekla tako, da smo zakoračili že krepko v počitnice, čeprav jih na občini nič ne čutimo. Tudi naš časopis bo en mesec počival, pa poskusimo še mi malo na počitnice. Takoj po počitnicah so pa že spet volitve, tokrat v Državni zbor. Bomo pa spet volili. Upam, da z boljšo udeležbo kot na evropskih volitvah. Prav lep pozdrav. Vaš župan Anton Jakopič Beseda urednice Mnogokrat se izkaže, da je vse v življenju za nekaj tudi dobro. Računajmo na to dobro stran vsega in jo skušajmo vedno najprej poiskati. Potem nas bo slaba stran manj prizadela, včasih pa bo celo udarila mimo. Tako razmišlja v eni izmed svojih knjig Zvone Modrej. Res je, življenje nam v vsakem trenutku ponuja mnoge razloge, zaradi katerih bi se lahko žalostili in obupavali. Prav tako imamo v vsakem trenutku tudi razloge, zaradi katerih bi se lahko veselili in navduševali. Vse je odvisno od nas samih, na katere trenutke se bomo odzvali in kakšen pomen bomo pripisovali dogodkom. Če bomo iskali pozitivne stvari okrog nas, bomo lažje ustvarili harmonijo z okolico, z naravo, z ljudmi ... Čas dopustov in počitnic, ko se končno lahko posvetimo sebi in ko lahko sami odločamo, kaj bomo delali in s kom se bomo družili, ponuja mnogo priložnosti za iskanje lepega in pozitivnega. Spletajmo šopek lepih doživetij, ki nam bo kasneje lepšal spomine. Iščimo vse tisto, kar nas osrečuje in napolnjuje s pozitivno energijo. Potrebovali jo bomo v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, ob takih in drugačnih srečanjih ter dogodkih, ki jih bo prinesel čas po počitnicah. Sredi poletja prihaja na vaše domove Naš kraj in z njim junijski in julijski utrip v občini, kot smo ga zaznali pisci prispevkov. Upamo, da se bo našlo kaj zanimivega za slehernega od vas. Lepo pozdravljeni do konca septembra! 17. SEJA OBČINSKEGA SVETA Po dolgi razpravi sprejet odlok o prostorskem planu Zadnja seja pred poletnimi dopusti, ki je bila 13. julija, je štela manj točk dnevnega reda kot običajne. Najpomembnejša med njimi je bila obravnava in sprejem sklepa o dopolnjenem predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Dobrepolje. Tej točki so prisostvovali tudi nekateri občani Predstrug. Sejo je vodil podžupan Stane Jakič. Po obravnavi zapisnika so bili svetniki najprej seznanjeni s poročilom o izvedenih in planiranih delih v občini. Poročilo je kot običajno pripravil tajnik občine Anton Rus. PREGLED POMEMBNEJŠIH OPRAVLJENIH DEL V ZADNJEM OBDOBJU O V pripravi je pogodba o sofinanciranju gradnje vodovodnega sistema Hočevje; O Študija ogrevanja z biomaso za območje naselja Videm je izdelana; O Končane so geodetske meritve na odmeri lokalne ceste Pri Cerkvi - Mala gora. Zdaj poteka tehnična obdelava podatkov in priprava elaborata; O V Jakličevem domu poteka sanacija elementov zunanje ureditve, kar je bilo reklamirano. Predvideva se, da bo pogodba za nadaljevanje del podpisana v mesecu juliju, sledil bo začetek del ureditve razstavnih prostorov. Iz poročila o akustičnih meritvah dvorane sledi, da so akustični pogoji primerni za kino predstave in sprejemljivi za govorno-gledališke predstave, za glasbene prireditve pa bi bilo potrebno izdelati odrsko akustično školjko; O V teku je postopek za izbiro najugodnejšega izvajalca za gradnjo prve faze vodovoda v Tisovcu; O Izveden je bil razpis za najugodnejšega dobavitelja dvigala za OŠ Dobrepolje in izbran najugodnejši ponudnik; O Za potrebe dela občinske uprave in izdaje podatkov občanom je bil izbran najugodnejši ponudnik za vzpostavitev informacijskega sistema.; O Končana so dela na razsvetljavi in postavitvi ograje na igriščih v Strugah in na Vidmu; O Opravljen je ogled prostorov v Gozdarskem domu v Predstrugah, kjer se bodo uredile instalacije tako, da bo tako poraba elektrike kot tudi toplotne energije možno meriti ločeno od drugih porabnikov; O Na UE Grosuplje je vložena popolna dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja za igrišče v Predstrugah; O Na zahtevo DRSC je bila občina dolžna izdelati prometno študijo, na osnovi katere bo v sklopu arhitekture rešena tudi prometna ureditev za center Vidma; O Na celotnem območju občine je postavljeno predvideno število ekoloških otokov. O Vložena je dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacije v Zdenski vasi; O Izdelan je idejni načrt kanalizacije za naselje Ponikve. Seja OS Poročilu je sledilo nekaj vprašanj. Eno od njih se je nanašalo na predvidene aktivnosti za pridobitev projektne dokumentacije ureditve lokacije pri Sv. Antonu in pri gasilskem domu v Zdenski vasi. V odgovoru je župan pojasnil, da je občina vključena v evropski projekt Po poteh dediščine, v katerem je izbrana kot turistična točka Lipov gaj. Ta se mora usposobiti za obisk turistov, v ta namen pa je potrebno izdelati izhodišča in posebno študijo, v kateri bo opredeljeno, kaj bo v Lipovem gaju, kje bodo parkirišča itd. Eno od vprašanj se je nanašalo na pripravo dokumentacije za izgradnjo čistilne naprave v Ponikvah. Tajnik Anton Rus je s tem v zvezi dejal, da ima zavod Prizma svojo čistilno napravo, trenutno pa potekajo pogovori z Ministrstvom za okolje in prostor, da bi zgradili tako čistilno napravo, da se bo nanjo lahko priključilo tudi naselje Ponikve, občina pa bo sofinancirala. V razpravi je svetnik Jože Hočevar izrazil željo, da bi bila študija o ogrevanju na bio maso na vpogled tudi odboru za gospodarstvo in kmetijstvo. V poročilu o izvedenih delih so ga motili izrazi "izbran je bil najugodnejši ponudnik", ko pa se je že večkrat izkazalo, da najugodnejši ponudniki niso tudi najkvalitetnejši izvajalci. Tajnik Anton Rus se je s tem sicer strinjal, vendar pa je dejal, da se pri odpiranju ponudb upošteva predvsem cena in da ni nikjer zagotovila, kdo bo najboljši izvajalec. Poleg tega pa ta termin uporablja vsa zakonodaja. Svetniki so sprejeli sklep o dopolnjenem predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine za obdobje 1986 - 2000, dopolnjen 2001 Postopek sprejema sprememb in dopolnitev prostorskega plana se je, kot je dejal župan, začel že leta 1999 in se je podaljšal zaradi sprememb v zakonodaji in usklajevanj, zadnjih nekaj mesecev pa so čakali na soglasje Ministrstva za okolje in prostor. Tega so dobili šele nekaj dni pred sejo, uradni dokument s podpisom ministra in z žigom pa pričakujejo naknadno. Občina je pohitela s sklicem seje, ker bo po 20. juliju začela veljati nova zakonodaja. Župan je v uvodu k tej točki pojasnil, da je bilo v času javne razprave vloženih več kot 80 predlogov, od teh je bilo že v prvi fazi zavrnjenih približno četrtina. Kljub temu, da v prostorskem planu ni bilo rešeno vse tako, kot so želeli občani ali občina, je bilo po županovih besedah veliko predlogov upoštevanih. Tako bodo občani, katerih predlogi so bili ugodno rešeni, lahko že v kratkem času, takoj po objavi prostorskega plana v Uradnem listu, začeli z urejanjem dokumentacije za gradnjo. Svetniki so odlok s štirimi županovimi amandmaji, ki naj bi odpravili nekatere pomanjkljivosti, sprejeli z večino glasov, vendar šele po več kot dveurni razpravi, med katero je predsedujoči izrekel dva opomina svetniku Alojziju Palčarju zaradi, kot je dejal, grobih žalitev župana in svetnikov. Alojzij Palčar in Jože Samec sta imela vrsto pripomb na samo gradivo. Oporekala sta verodostojnosti vladnega dokumenta o usklajenosti prostorskih sestavin, ker ta še ni imel vladnega žiga in podpisa, trdila sta, da nima ustreznih prilog, v dokumentu pa sta našla tudi številne slovnične napake. Oporekala sta tudi rudarskemu projektu, ki ga je izdelal Vital Manohin, univ. dipl. inž. rudarstva, češ da bi moral biti v okviru prostorskega plana v prvi fazi izdelan v obliki idejne zasnove opustitve izkoriščanja in sanacije kamnoloma Predstruge ter razširitve kamnoloma. V dopolnitvah prostorskega plana je namreč predvidena razširitev kamnoloma v smeri jugozahodno od sedanje lokacije. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da v dokumentu ni bil upoštevan niti en predlog občanov Predstrug. Jože Samec je naslovil na župana in na predstavnico Geodetskega zavoda Marjeto Novšak nekaj konkretnih vprašanj, vendar z odgovori ni bil zadovoljen, Alojzij Palčar pa je napovedal, da bodo pravkar sprejeti odlok verjetno dali v presojo ustavnemu sodišču. Vsem pripombam nakljub je župan vztrajal, da je sprejeti dokument dober kompromis in da mu vsebinsko ni kaj očitati. V nadaljevanju seje je bil po hitrem postopku sprejet še odlok o usklajenosti prostorskih izvedbenih načrtov in drugih prostorskih aktov s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine. Odlok je bilo po županovih besedah potrebno sprejeti, da se smiselno uporabljajo določila PUP-a tudi za tista območja, ki so z novim prostorskim planom na navo opredeljena. Ostali sklepi, sprejeti na seji Sprejet je bil sklep o oprostitvi plačila sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča za gradnjo igrišča z ograjo in parkiriščem v Predstrugah, kanalizacije v Predstrugah in kanalizacije v Zden-ski vasi. Občinski svetniki so sprejeli tudi sklep, da občina odkupi zemljišče od Kmetijske zadruge pri stari dvorani na Vidmu za potrebe širitve ceste in za sanacijo neuglednega stanja poslopij. S Kmetijsko zadrugo je bil že predhodno dosežen dogovor o razmejitvi zemljišč in odkupu zemljišča. S tem si bo občina zagotovila dovolj zemljišča za razširitev ceste in za morebitno kasnejšo izgradnjo pločnika. Pod točko razno je župan seznanil člane občinskega sveta, da je sprejet program priprave za ureditev lokacijskega načrta za dom za ostarele na Vidmu. VPRAŠANJA, PREDLOGI, POBUDE IVAN GRANDOVEC je dal pobudo za ureditev parkirišč za zdravstvenim in gasilskim domom na Vidmu in predlagal, da bi še pred prvimseptembromnamestili manjkajočeleže-če policaje. Glede prvega je župan pojasnil, da bodo parkirišča urejena v sklopu celotne ureditve naselja Videm. JANEZ PAVLIN je opozoril na neustrezno postavitev ekološkega otoka v Ponikvah. Tajnik občine je v zvezi s tem dejal, da je ekološki otok sedaj postavljen na občinski zemlji. FRANCI ŽNIDARŠIČ je predlagal, naj bi se vrtec v Kompoljah po dolžini delovnega časa poenotil z videmskim vrtcem, v okviru možnosti pa naj se izboljša tudi materialna opremljenost. Dal je tudi pobudo, naj se pravočasno prouči, kaj bi pomenilo za Dobrepolje ureditev ceste Struge - Kočevje, za kar se nekateri zelo zavzemajo. Asfaltirana cesta bi pomenila veliko večjo prometno obremenitev z vsemi možnimi posledicami. Pobudi so se pridružili še nekateri drugi svetniki. JOŽE SAMEC je dal pobudo, naj se začne postopek, da vas Kukovo, ki je že nekaj časa priključena vasi Rapljevo, ponovno vodi kot vas. Postavil je kar nekaj vprašanj, ki so se nanašala na obljube novega komandirja Policijske postaje Grosuplje, ki je na eni od sej občinskega sveta obljubil, da bo policija kontrolirala težo tovornjakov ob izhodu iz kamnoloma, da bodo ukrepali v zvezi z nelegalnim prometom v občini in da bodo dajali redna poročila občinskemu svetu. Po mnenju svetnika nobena od teh obljub še bila ni izpolnjena. Svetniki so se strinjali s predlogom, da župan pokliče komandirja in zahteva od njega pojasnilo oz. ga povabi na sejo. Omenjenega svetnika je tudi zanimalo, zakaj je ekološki otok v Predstrugah na istem mestu, kot so bili prej zabojniki. Župan je dejal, da bodo občani dobili individualne zabojnike. Zadnji se je pri tej točki oglasil ALOJZIJ PALČAR. Nekaj njegovih vprašanj in pobud: O Občinski svet je sprejel odlok o vračanju sredstev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Dobrepolje. Kdo so člani komisije, kaj so do zdaj naredili, koliko sestankov so imeli, koliko vlog so prejeli in koliko občanov ima možnost dobiti vrnjena sredstva? O Ali bodo talne oznake tudi na lokalnih cestah v okolici šole ali samo na državnih? Odgovor župana: "Do septembra bodo povsod." O Kdaj bo nabavljen manjši šolski avtobus, kar je bil sklep komisije za družbene dejavnosti? O Dal je pobudo glede lektoriranja, naj bi se vsi akti pošiljali na njegov elektronski naslov: O Ob vogalu občinske stavbe je še vedno odprt jašek. Ali se bo kaj naredilo v korist varnosti? O Ali je občina dala soglasje za zgraditev skladišča sredi Vidma? Odgovor župana: "Občina je dala le soglasje za dostop, dovoljenje pa Upravna enota." O Kdaj bodo pripravljene pogodbe za koriščenje prostorov v Jakličevem domu? Odgovor župana: "Pogodbe se že pripravljajo." O Zakaj ima občina dva avtomobila? Odgovor župana: "Starega bomo prodali, oglas bo v občinskem glasilu." O Koliko odprtih zadev ima občina na sodišču in za katere zadeve gre? M. Steklasa julij 2004 Dan državnosti 5 Občinska proslava za dan državnosti je bila v Strugah Organizatorja občinske proslave ob dnevu državnosti, bila je na predvečer praznika na športnem igrišču v Strugah, sta bila občina in podružnična šola v Strugah. Prireditev je izzvenela v duhu ljubezni do domovine in zanosu ob 13-letnici samostojnosti ter nedavnega vstopa naše države v Evropsko unijo, hkrati pa v veri in odločenosti po ohranitvi svojega jezika in kulturne dediščine. Oboje sta v svojih slavnostnih govorih poudarila župan Anton Jakopič in gost, državni svetnik Vincenc Janša. Župan je med drugim poudaril bistveno razliko med diktaturo in demokracijo. Ta poleg drugega omogoča soočenje mnenj, izrekanje ljudi na referendumu in demokratične volitve, zato je težko razume- Državni svetnik Vincenc Janša ti mlačnost Slovencev in njihovo nizko udeležbo na nedavnih evropskih volitvah. Ob tem se ni mogel izogniti podatka za našo občino, v kateri se je volitev udeležilo le 37 % volilnih upravičencev, kar je najmanj doslej. Izrazil je zaskrbljenost ob pojavu čedalje nižje narodne zavesti in ugotavljal, da je treba Evropi vrniti dušo, česar se prebivalci Evropske unije, v nasprotju z nami, vse bolj zavedajo. Vincenc Janša pa je opozoril na pomemben zgodovinski mejnik, ko je Slovenija postala del evropske družine narodov. Prav z vstopom v EU smo po njegovem Slovenci dobili potrditev, da je bila naša pot samostojnosti prava. EU predstavlja za nas velike izzive in nam daje možnosti za napredek. Pohvalil je še napredek v Dobrepolju in Strugah, ki sta ga obe dolini dosegli v novi občini. Razliko v primerjavi s stanjem v stari občini zunanji opazovalec hitro opazi. Največji državni praznik so dostojno obeležili tudi vsi nastopajoči. Godba Dobrepolje je že na začetku s slovensko in evropsko himno in kasneje z igranjem zimzelenih melodij ustvarila slovesno razpoloženje. Učenci dramskega krožka struške šole so se predstavili z recitiranjem do- moljubnih pesmi Otona Zupančiča, Simona Gregorčiča in Cvetka Golarja. V izvedbi članic mladinskega društva smo slišali interpretacijo dveh pesmi struškega pesnika Andreja Debeljaka, v katerih je izrazil bolečino in lepoto domovinske ljubezni. Želja po ohranitvi kulturne dediščine se je odražala v izboru zapetih narodnih pesmi šolskega in domačega moškega pevskega zbora. K zanosu in veselemu razpoloženju pa je sodil tudi vesel zaključek -nastop harmonikarjev. Program je povezovala Karmen Perko. K proslavljanju državnega praznika so se vključili tudi drugi posamezniki in društva. Slikar Srečko Ferkulj je ob tej priložnosti podaril struški šoli sliko Cerkniškega jezera, struški gasilci pa so poskrbeli za družabni del srečanja. M. Steklasa ti li, i. Harmonikarja Marko Rus in Moj^ Pugelj ■ - 24 A*» Rezultati volitev Rezultati volitev v evropski parlament 13.junija 2004 za 3. volilni okraj Grosuplje Skupaj volivcev z območja: 25.962 (občina Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica). Glasovalo je: 30,8 % ali 7.993 volivcev, prav toliko je bilo tudi oddanih glasovnic. Neveljavnih je bilo: 352 glasovnic, veljavnih je bilo 7.641 glasovnic. Oddanih pa je bilo 5.490 preferenčnih glasov. Posamezne liste so dobile naslednje število glasov: Lista 1 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE IN DEMOKRATIČNA 1.125 glasov STRANKA UPOKOJENCEV -DeSUS Kandidat št.preferenčnih glasov (868) 1 JELKO KACIN 642 2 MOJCA DRCAR-MURKO 60 3 ROMAN JAKIČ 49 4 VINKO GOBEC 18 5 MAJDA SIRCA 18 6 MIMA JAUŠOVEC 12 7 MILOŠ KOVAČIČ 69 Lista 2 N.SI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 2.288 glasov Kandidat št.preferenčnih glasov (1.806) 1 LOJZE PETERLE 1.755 2 LJUDMILA NOVAK 18 3 ANTON KOKALJ 3 4 ALENKA ŠVERC 8 5 JANEZ VASLE 7 6 MARUŠA NOVAK 5 7 JERNEJ PAVLIN 10 Lista SEG GIBi 3 - STRANKA EKOLOŠKIH ANJ SLOVENIJE 30 glasov Kandidat št.preferenčnih glasov (18) 1 LEO ŠEŠERKO 7 2 MARINA VOVK 2 3 METKA FILIPIČ 0 4 EVITA LESKOVSEK 4 5 ANA VOVK KORZE 0 6 TOMAŽ OGRIN 0 7 KAREL FILIPIČ 5 Lista 4 STRANKA MLADIH SLOVENIJE + ZELENI SLOVENIJE 105 glasov Kandidat št.preferenčnih glasov (77) 1 ALENKA PAULIN 66 2 BOGOMIR VNUČEC 1 3 MELITA CIMERMAN 1 4 BORUT AMBROŽIČ 1 5 VANJA REŽONJA 3 6 MIHA JAZBINSEK 1 7 DOMINIK S. ČERNJAK 4 Lista 5 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 2.181 glasov Kandidat št.preferenčnih glasov (1.361) 1 MIHAEL BREJC 1.099 2 ROMANA JORDAN CIZELJ 31 3 BARBARA MEDVED ŠPILETIČ 28 4 MATJAŽ ŠINKOVEC 9 5 PETER VERLIČ 156 6 ALENKA JERAJ 30 7 MILAN OROŽEN ADAMIČ 8 Lista 6 NACIONALNA STRANKA DELA 38 glasov Kandidat št.preferenčnih glasov (28) 1 MARJAN POLJŠAK 16 2 ANA ANTONČIČ 1 3 STANISLAV ABRAM 1 4 ANITA VAVTAR ABRAM 0 5 PETER ZIDAR 2 6 AJDA ERJAVEC 8 7 PETER OREŠIČ 0 Lista STR NAR 7 ANKA SLOVENSKEGA ODA 30 glasov Kandidat št.preferenčnih glasov (23) 1 MIHAEL JARC 20 2 ANA MARIJA HAFNER 1 3 BORUT KORUN 2 4 FRANC MAJCEN 0 5 MARJETA KODRIČ 0 6 FRANC BEG 0 7 MATEJA SKOČIR 0 Lista 8 SLOVENIJA JE NAŠA 182 glasov Kandidat št.preferenčnih glasov (145) 1 ALJA BRGLEZ URANJEK 121 2 prof.dr. PETER RASPOR 2 3 BARBARA STRMOLE 2 4 ROBERT OSTRELIČ 0 5 DAGMAR TRAFELA 0 6 MLADEN RUDONJA 7 7 BORIS POPOVIČ 13 Lista 9 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 11 glasov Kandidat št.preferenčnih glasov (5) 1 ALOJZ KRAPEŽ 5 2 REBEKA RUDOLF 0 3 VOJKO SEDMAK 0 4 DANICA GAČAN 0 5 MAJDA CUZAK 0 6 ZVONKO SEVERINSKI 0 7 MIHAEL JURAK 0 Lista 10 GLAS ŽENSK SLOVENIJE 79 glasov Kandidat št.preferenčnih glasov (41) 1 DARJA LAMPE 26 2 KATJA SEKELJ 6 3 KONRAD PIŽORN 2 4 ZDENKA BAGAR 3 5 DARINKA KOZINC 3 6 TOLJA ORAČ 0 7 FRANC PIBERL 1 Lista 11 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SLS 224 glasov Kandidat št.preferenčnih glasov (172) 1 ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI 138 2 SAŠO PEČE 28 3 BARBARA ŽVAJNER TAVŠ 0 4 ROMAN VERAS 0 5 MILENA STERBENC 0 6 SONJA AREH LAVRIČ 0 7 BOGDAN BAROVIČ 6 Lista 12 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 636 glasov Kandidat št.preferenčnih glasov (478) 1 AURELIO JURI 127 2 MAGDA POTRATA 17 3 FRANC FERI HORVAT 21 4 LIDIJA MAVRETIČ 5 5 FRANCE KRIŽANIČ 4 6 ANDREJA RIHTER 9 7 BORUT PAHOR 295 Lista SLS STR 13 SLOVENSKA LJUDSKA ANKA 712 glasov Kandidat št.preferenčnih glasov (468) 1 FRANC BUT 400 2 BOJAN ŠROT 9 3 NATAŠA KAVAŠ PUC 15 4 ANDREJ UMEK 1 5 NADA SKUK 3 6 BERTA JEREB 3 7 JANEZ PODOBNIK 37 "t Misel Kadar je človek dober do drugih, je najboljši do samega sebe. Zvone Modrej ^^_^ julij 2004 Intervju 7 POGOVOR Z LOJZETOM PETERLETOM Kaj je uspeh? Živeti tako, da mirno spiš Z Lojzetom Peterletom smo napredlogobčinskega odbora Nove Slovenije objavili intervju že v predvolilni številki našega glasila, vendar pa je bil zaradi preobsežnosti objavljen le prvi del. Zdaj, ko so evropske volitve že za nami, na njih pa je bil veliki zmagovalecpravLojzePeter-le, objavljamo še drugi del intervjuja, v katerem spoznamo Lojzeta Peterleta kot nadvse zanimivo osebnost. Ste bili kdaj sodelavec Udbe? Ne. Nikoli, pa tudi vprašali me niso. Na kaj ste v svojem življenju najbolj ponosni? Na svojo družino in na osamosvojitev Slovenije. Najlepši spomin iz vašega, zdaj že več kot petnajstletnega delovanja v politiki. Najmočnejši je proglasitev slovenske države, najlepši pa je povezan z edinim "političnim" pismom nepolitičnega dela družine. "Ati, kar koli se bo danes zgodilo, mi smo s teboj." Saj ni treba ugibati, kdaj se je to zgodilo. Kakšna so vaša načela za utrjevanje zdravja? Za zdravje si odgovoren sam. Viri zdravja so v tebi. Preglej čim prej odnos do sebe, do Absolutnega, do bližnjih in do narave (svetujem, da čim prej začneš, v državni zdravstveni blagajni je vse manj denarja). S tem v zvezi je tesno povezano vprašanje posta ... Post? To je pot k več zdravja in k višji kakovosti življenja - za dušo, telo in duha. Ko sem se začel leta 1978 sistematično redno postiti, sem bil bela vrana in za marsikoga čudak. Na moj račun je tedaj padlo kar nekaj pikrih. Danes pa je post široko sprejet, v nekem smislu postaja že skoraj moda. Ne mine dan, da me ne bi kdo nagovoril v zvezi z njim. Še posebej pa me veseli, da mi vse več ljudi poroča o dobrih izkušnjah s postom. Nekaj se premika. Kristjani s postom ne bi smeli imeti posebnih težav. Pomislimo samo na vlogo posta v Svetem pismu. Poglejmo, kako se je postil Jezus, kako puščavniki in kako prepričljivo in vztrajno je postno izročilo v krščanstvu in drugih verah. Danes ljudje gledajo na post čedalje manj skozi zapoved, ampak bolj skozi zdravje in vse bolj kot možnost, ki človeka zbližuje s samim seboj in Absolutnim. Škoda se mi zdi, da te čudovite pomoči za celega človeka Cerkev ne uspeva predstaviti v bolj moderni luči. Post mi je pomagal tudi ob bolezni, s katero sem se soočil in jo premagal. Prepričan sem, da mi je v boju proti raku pomagal tudi šesttedenski sadni post. K temu sem precej spremenil življenje in mu dodal več meditacije, sprostilnih vaj, gibanja, molitve, sadja in zelenjave - zlasti česna, zelja, brokolija ter cvetni prah, ki ga redno uživam. Po tej izkušnji - počutim se dobro, delam stoodstotno, energije mi ne zmanjka - mi post pomeni še več in ga doživljam kot posebno pozornost Stvarnikovo do človeka (in živali - tudi te se postijo). Nekoč me je malce motil kot zapoved, danes pa razumem, zakaj ga je Cerkev povzdignila na raven zapovedi. Cerkev je "zapovedala" dobro. Kaj ni to nekaj dobrega kot kakšno obvezno cepljenje, ki ga "zapove" država? Po mojem čas posta šele prihaja, ker vse bolj ugotavljamo, da bomo morali ob naraščajočem številu težkih bolezni nekaj storiti zase, nekaj spremeniti. Post je kraljevska pot v spremembo in v več zdravja - odprta vsakemu, brez naročilnic, čakalnih vrst in plavih kuvert. Kdor se zanjo odloči, mu svetujem, da se prej o njej dobro pouči. Literature in svetovalcev je danes tudi v Sloveniji dovolj. Največja vrednota danes? Človek od spočetja naprej. Na samotni otok bi vzel troje stvari, in sicer ... ? Orglice, nož in panj čebel. Kakšno dimenzijo imata v vašem osebnem življenju smeh in ironija? To je absolutno nujno. Humor je včasih edini način, da preživimo. Ločujem med ironijo in cinizmom. Z ironijo si lahko na žlahten način pomagamo naprej, cinizem pa nam ni v kakšno posebno pomoč. Na pustno soboto sem na Ptuju plesal s plesalko, ki mi je dejala, da ni vedela, da sem tudi za smeh. Ja, kakšen pa bi zgledal kisel Dolenjec brez smisla za humor? Je pa res precej zadev, ki me ne spravljajo v smeh, pust pa tudi ni celo leto. Vsekakor sem za več smeha. Sedaj učijo, da je zelo zdrav. Kaj pa glasba? "Če boste prihodnje leto v Bruslju, nikakor ne bodite presenečeni, če bo bradati mož pred vašim najljubšim barom množici igral evropsko himno na orglice, nato pa se bo izkazalo, da je to nekdanji slovenski premier in morda prihodnji predsednik Evropskega parlamenta", je o vas zapisal European Voice. Glasba mi je od nekdaj posebno pri srcu. Že kot otrok sem se sam naučil igrati orglice na paši, v študentskih letih pa so seveda prišli na vrsto tudi ansambli. Že kot študent sem začel peti v APZ Sv. Cecilije pod vodstvom dirigenta Tomaža Tozona, nato pa vrsto let v zboru Anton Foerster, ki sem ga tudi soustano-vil. Vmes pa sem, ker so se pojavile neke posebne težave na glasilkah, opravil pri prof. Jasni Sfiligoj Spiller še šolo solo petja. Moj najbolj priljubljeni instrument? Harmonika, da o orglicah, ki tako vznemirjajo nekatere v Sloveniji, ne govorim ... Z veseljem pa posežem tudi po drumelci, enem najstarejših evropskih inštrumentov. Menda ste zaigrali na orglice na praznovanju rojstnega dne Otta von Habs- burga in edini pripravili do petja komisarja Verheugna v Movii, ko ste zaigrali na harmoniko ... Glejte, to ni zadeva taktike, to je moja narava. Kar zadeva orglice (harmonike v Bruslju še nisem igral), vabim tiste, ki mislijo, da se z njimi dela v politiki, vsaj na kratek tečaj - zagotavljam vam uspeh. Ko sem Ottu von Habsburgu v družbi več kot dvesto evropskih poslancev ob njegovi devetdesetletnici zaigral evropsko himno, se mi je zahvalil po slovensko. Pristnost je tudi v politiki zelo pomembna. Avgusta lani ste našo kranjsko sivko popeljali v areno svetovnega čebelarstva in ... spet uspeh! Kje so skrivnosti tega uspeha? Morda prav pri enostavnem dejstvu, da čebelarstvu pravimo poezija kmetijstva in je burilo med Slovenci od nekdaj posebej spoštovana gospodarska dejavnost. Čebelarji so pri nas zelo cenjeni zaradi dobrodejnih čebeljih pridelkov. A vi sprašujete po svetovnem čebelarskem kongresu v Ljubljani. Apimondijo je obiskalo čez 6000 čebelarjev iz 94 držav iz vsega sveta in je močno promovirala Slovenijo, še posebej pa našo čebelo - kranjsko sivko, ki slovi po svoji kakovosti v svetovnem merilu. Kaže, da se bo zaradi Apimondije začel v Sloveniji razvijati posebni čebelarski turizem. Mimogrede - prvi strokovni učitelj čebelarstva v nekdanji monarhiji je bil Anton Janša iz Breznice na Gorenjskem. Postavila ga je cesarica Marija Terezija. Malo za šalo, precej pa zares - slovenski (svoj) med sem promoviral tudi v Bruslju, ko sem ga razdelil članom predsedstva Konvencije in bivši predsednik Francije Valery Giscard D'Estaing je tudi sam čebelar, redki pa vedo, da tudi on čebelari s pridnimi kranjskimi sivkami. Z njimi ga je oskrbel v Franciji živeči slovenski čebelar Lojze Ivanec. In ob vsem tem vam še ostaja čas za kolo? Ali drži, da hočete peš po romarski poti v Santiago de Compostela? Ah, kolo! desetletja že, od študentskih časov naprej, praviloma v začetku avgusta, opravim daljšo turo po Sloveniji ali po sosednjih pokrajinah Avstrije, Italije in Madžarske. Leta 1994 sem kot zunanji minister z mlado slovensko kolesarsko druščino prikolesaril tudi do Krakova, Auschwitza in papeževega rojstnega kraja Wadovice. Večkrat sem se odpravil v Dolomite, v posebno zadovoljstvo pa so mi poti po slovenskem zamejstvu. S prijatelji sem večkrat obvozil slovensko se- verno in zahodno mejo, skočil na Djek-še, na Matajur, se zapeljal do Gradeža, do Ogleja, na Učejo ... Posebno rad se vozim za Ziljo in Dravo. Pa ne gre samo za utrjevanje in mučenje mišic. Leto za letom so nas kolesarje pozdravljali v Reziji, kjer smo pokosili kar nekaj bregov, da se ne bi šli samo zijajoči turizem. Hoja pa mi je v posebno veselje. Rad imam daljše pešpoti. Na Brezje grem najrajši za konec kakšnega daljšega posta, na Švedskem sem se predlanskim čez noč, ob polarnem siju, odpravil od Stockholma do Upsale ... Res si želim, da bi vendar kdaj doživel tudi čas, ki bi mi omogočil romanje v Kompostelo. Priznajte - ste pomislili, da bi na prvo zasedanje novega evropskega parlamenta prileteli kar ...? Saj ste pilot! Vsakemu, ki se odloči za politiko, bi svetoval, da vsaj poizkusi s tečajem letenja - to je dobra šola zbranosti, koordinacije, upoštevanja različnih dejavnikov naenkrat ... S to razliko, da lahko med letenjem pride do nesreče, če sam narediš napako, v politiko pa tudi, če jo naredi kdo drug. Še raje kot zaradi napak pa vas spravijo na tla, če uspevate. Kar se pa tiče prihoda na prvo sejo evropskega parlamenta - pustite se presenetiti! Morda pa ... Kako se počutite med oblaki? Kot ptica. O vas so napisali, da ste v bistvu samotar. Ali to res drži? Ne vem, če ima samota opraviti samo s samotarstvom. Vsi potrebujemo tudi nekaj samote. Ko ste v tišini in sami s seboj, se sprostite, na plan pridejo stvari iz podzavesti, marsikaj se uredi, razčisti ... Rad grem sam v hribe ali letet -oboje je samotno početje, a pomaga h kakovosti odnosa do drugih, potem grem še raje med ljudi. Kaj je za vas uspeh? Živeti tako, da lahko mirno spiš. Ste veren človek. Tudi konzervativen? Mislim, da sem veren. Tudi konzervativen? Konzervativen do trajnih vrednot in načel. Kako uspete organizirati svoj prenatrpani delovni dan? Uredim ga v obvladljive odmerke po prioritetah. Po čem želite, da bi se vas ljudje spominjali? Po poštenem delu za slovenstvo. Kako smo volili na dobrepoljskih voliščih? Za primerjavo navajamo povsem neuradne izide na največjem dobrepoljskem volišču Videm, kjer so volili volilni upravičenci iz šestih vasi, vpisanih pa je bilo 842 volivcev. Oddanih glasovnic:: 301, neveljavnih: 12 Posamezne liste kandidatov so dobile naslednje število glasov: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE: 25 glasov N.Si NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKO LJUDSKA STRANKA: 107 glasov (Lojze Peterle 76 preferenčnih glasov) SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE: 0 glasov STRANKA MLADIH SLOVENIJE + ZELENI SLOVENIJE: 2 glasova SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS: 49 glasov NACIONALNA STRANKA DELA: 2 glasova STRANKA SLOVENSKEGA NARODA: 0 glasov SLOVENIJA JE NAŠA: 6 glasov DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE: 0 glasov GLAS ŽENSK SLOVENIJE: 1 glas SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS: 4 glasovi ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV: 7 glasov SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA: 86 GLASOV Franc But 36 preferenčnih glasov) M.S. julij 2004 Kultura 9 Medobčinsko srečanje godb in pihalnih orkestrov že osmič - letos prvič v Kompoljah Dva praznika, dan godbe in gasilski praznik v Kompoljah, potekata vsako leto ob koncu junija. Letos so se organizatorji dogovorili, da bodo obe praznovanji združili in jih obeležili 26. junija v Kompoljah. Hkrati je prireditev sovpadla v okvir širšega praznovanja dneva državnosti. Pokrovitelja praznovanja sta bila občina Dobrepolje in JSKD OI Ivančna Gorica. Predsednik dobrepoljske godbe Dušan Cimerman in vodja JSKD OI Ivančna Gorica Tatjana Lampret podeljujeta priznanja. Glavno prizorišče dogajanja pri gostilni "Pri Zori" v Kompoljah se je v poznih popoldanskih urah odelo v praznično podobo, h kateri so poleg številnih uniformiranih godbenikov in gasilcev pripomogle tudi narod- domača dobrepoljska godba. Med slavnostnim sprevodom je zbujala pozornost konjska vprega s prevažanjem stare gasilske ročne briz-galne, ki so jo nekdanji kom-poljski gasilci nabavili takoj po ustanovitvi društva leta 1925 in je zagotovo stara več kot 150 let. Že leta 1935 so jo zamenjali z motorno brizgal-no, staro pa so pred dvema letoma obnovili in jo postavili na ogled v tamkajšnjem gasilskem domu. Zbrane godbenike, gasilce in vse prisotne sta pozdravila župan Anton Jakopič in vodja JSKD Območne izpostave Ivančna Gorica Tatjana Lam-pret, ki je v nadaljevanju skupaj s predsednikom dobrepoljske godbe Dušanom Cimermanom podelila priznanja predstavnikom pihalnih orkestrov, dobrepoljski godbeniki pa so priznanja pode- lili še županu Antonu Jakopiču, Tatjani Lampret, voditelju Igorju Ahačevčiču in domačim gasilcem. Osrednji del programa je bil skupni nastop vseh pihalnih orkestrov. Zaigrali so skladbe z naslovi Pozdravljena Slovenija, Po dunajski cesti in Slovenci. Godbenikom so izmenoma dirigirali kapel-niki kočevske, stiške in dobre-poljske godbe. Po skupnem nastopu so se pihalni orkestri v slavnostnem sprevodu odpravili skozi vas Kompolje proti športnemu igrišču, kjer so se na prireditvenem prostoru predstavili posamezni pihalni orkestri. PGD Kompolje je v večernih urah poskrbelo za zabavni del praznovanja - zadnjega večjega kulturnega dogodka v občini pred poletnimi počitnicami. M. Steklasa ne noše. V slavnostnem sprevodu so se v spremstvu narodnih noš zvrstile pihalne godbe iz Stične, Kočevja, Grosup-lja, Novega mesta in Ribnice. Kot zadnja je ob igranju koračnice prišla na slavnostni prostor pred gasilski dom še Dan godbe vedno popestrijo narodne noše Osnovnošolci! Da se tudi vi ne bi počutili takole zdolgočaseno, smo za vas pripravili počitniške delavnice. Kje? v Knjižnici Dobrepolje. Kdaj? od 16.8. do 20.8.2004, v pon., sre., pet. od 13. do 15. ure, v tor., čet. od 10. do 12. ure Kaj? ✓ IGRANJE NAMIZNIH DRUŽABNIH IGER ✓ RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ✓ BRALNI KLUB ✓ REŠEVANJE KNJIŽNIH KVIZOV ✓ USTVARJALNE DELAVNICE Toplo vabljeni! Predhodna prijava ni potrebna. Vstopnine ni! I Kultura; izobraževanje Po Bralnega palčka v Knjižnico Dobrepolje Knjižnica Dobrepolje že polnih šest mesecev domuje v svojih novih prostorih, v Jakličevem domu, kjer se zelo dobro počuti. Glavni razlog dobrega počutja je vse večji obisk bralcev, ki poskrbijo, da v obratovalnem času knjižnica skoraj nikoli ne sameva. Zadovoljne smo tudi knjižničarke, ki z veseljem ugotavljamo, da nas zelo radi obiskujejo tudi otroci. Zato smo zanje v popoldanskem času, dvakrat mesečno, pripravljali pravljične urice za otroke, stare od 4 do 10 let. Z njimi bomo ponovno pričeli v oktobru. Metuljčki na podelitvi Bralnega palčka v Knjižnici Dobrepolje Nova knjižnica omogoča, da v njenih prostorih gostimo tudi večje skupine. V tem polletju smo kar dvajsetkrat pripravili poučno-zabavne urice za osnovnošolske razrede in vrtčevske skupine. Otrokom smo skozi igro poskušali predstaviti knjižnico in približati knjigo. Skupini Metuljčkov in Pikapolonic iz vrtca Ringaraja pa sta nas konec maja obiskali s posebnim namenom. Otroci so namreč prišli na podelitev nagrad, ki so si jih prislužili v bralnem projektu Bralni palček. Pot do nagrade vsekakor ni bila lahka. Vsak otrok je moral pred svojimi vrstniki pripovedovati pravljice, ki so mu jih doma prebirali starši. To pa ni mačji kašelj, še posebej za tri ali štiriletni-ke. Projekt že več let zapored organizirajo in izvajajo prizadevne vzgojiteljice, njegov osnovni namen pa je spodbujanje bralnih navad in navajanje na knjigo. Otrokom, njihovih staršem in tudi vzgojiteljicam čestitamo in jim kličemo: "Še naprej tako!" Misel Če želiš postati velik, moraš biti majhen. Ravel A Predavanja s področja zdravstva - dobrodošla novost za občane Predavanja s področja zdravstva so dobrodošla novost, ki jo je za občane uvedel Zdravko Marič, dr. med. K sodelovanju se je odločil privabiti strokovnjake različnih področij medicine. Avtor zadnjega predavanja, 17. junija, pa je bil organizator sam. Na osnovi izkušenj z delom v splošni medicini je pripravil zanimivo predavanje s praktičnimi ponazoritvami "Zdrava prehrana, zdravo okolje za Dobrepolje". Poslušalcem, ki so se zbrali v sejni sobi občine Dobrepolje, zagotovo ni bilo žal časa, ki so si ga vzeli za obisk predavanja. Zvedeli so veliko koristnega o načinu zdravega prehranjevanja in ohranitev svojega zdravja. V drugem delu je medicinski tehnik Robert Golob v svojem predavanju Življenjsko ogrožujoča stanja in prva pomoč ponazoril, kako najbolj učinkovito nuditi prvo pomoč. Gledalci so znanje, ki so si ga pridobili, lahko tudi praktično preizkusili. (M.S.) julij 2004 Iz dobrepoljske ambulante 11 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Leva noga me ne uboga Prejšnji teden sem spet šel na obisk k svojim sorodnikom v Prekmurje. Že dolgo nisem videl svojih tet in stricev, zato smo jo skupaj z mojimi starši mahnili na Goričko, prijetno gričevnato področje sicer ravninske slovenske pokrajine. Najdlje smo se zadržali pri Rajnarovih, sorodnikih z očetove strani, ki imajo pet otrok in polne hleve živine, največ od tega krav. Gospodarju je ime Ernest, njegovi ženi pa Cilika. Oba sta delala dvajset let v Nemčiji in ko sta imela tri otroke, sta prišla v Slovenijo. Tukaj sta se rodila še dva. Stricu in teti še vedno uide kakšna nemška beseda, zato bo v današnjem članku tudi nekaj dialogov. Pa naj začnem s tem, kako me stric Ernest pozdravi, ko se srečamo: "O, 'majn Got', kako ste pa vi še našli k nam, nismo se videli že deset let. Kako ste kaj? Mi smo v redu, samo zdravje nam več ne služi tako kot nekoč, 'so, so ist es, ja ja'. Sicer ste pa vi sedaj na 'urlaubu' zato te, Zdravko ne bom obremenjeval z mojimi boleznimi, edino nogo bi ti rad pokazal, le za en kratek nasvet." Nisem niti utegnil pozdraviti vseh petih otrok, že me je stric Ernest povlekel v spalnico in si slekel hlače, da mi pokaže bolečo levo nogo. "Poglej, tukaj zadaj sem imel včeraj klopa in sedaj imam majhno rdečino. Misliš, da je to 'geferlih', a bom moral v 'kranken-hospital'? Sedaj ne bi mogel, ker bo krava v kratkem kotila telička, pa še seno moramo pospraviti do konca tedna." Moram priznati, da sem od presenečenja kar ostal brez besed. Stric mi je kazal majhno, komaj vidno piko na zadajšnji strani kolena, o okuženem klopu je bilo tako ali tako še prezgodaj govoriti, niti z besedo pa mi ni omenil drugih težav z levo spodnjo okončino, ki so se kazale kar same po sebi in so njegovo zdravje v tistem trenutku ogrožale stokrat bolj kot pik klopa. Za začetek vam lahko povem in kmalu boste videli zakaj, da se da iz videnega izpeljati cela vrsta bolezni. Pa začnimo: najprej mi je padlo v oči močno otečeno koleno, kjer ni šlo za vodo v sklepu, ampak za hudo artrozo, saj sta bili stegnenica in golenica stisnjeni med sabo kot dve veliki hruški, ki se stikata s širšima površinama. To je odraz težaškega dela in ni čudno, da je take zadebeljene predele sklepov opaziti tudi na večini drugih velikih sklepov. Naslednja stvar, ki je padla v oči, so velike, obsežne krč-ne žile s predeli rdečerjave kože. To je posledica bolezni v družini, saj so imele krčne žile vse tete in obe babici. Seveda pa je deloma krivo za to tudi pretežno stoječe delo. Kaj pa to, sem se vprašal, ko sem videl, da ima levo stegno pri stricu izrazito manjši obseg kot desno? Vprašal sem ga, če ga kaj boli križ in ko mi je povedal, da ga boli levo od križa, mi je bilo jasno. Okvara iz-stopišča živcev iz predela med vretenci levo v ledvenem predelu kronično pritiska na živčni pletež, ki gre v levo nogo. S tem povzroča, da mišice ne dobijo dražljaja za krčenje in se začnejo tanjšati. Stric ima torej tudi dokaj hudo okvaro ledvene hrbtenice. V naslednjem trenutku pa skoči izpod postelje domači maček in popraska strica po zadnji strani goleni. "'Šajse', sem se ustrašil", pravi Ernest. Pa ga debelo pogledam, kako to, da se je samo ustrašil. Maček ga je namreč grdo popraskal, pa sploh ni odmaknil noge. Ko sem ga vprašal, če ga ni nič bolelo, je samo odkimal. In tako sem na žalost prišel do nove možne diagnoze. Vprašal sem ga, če je imel kdaj zvišan krvni sladkor. Pa odgovori: "Neee, imel sem zvišan samo 'blut-cuker' ali nekaj podobnega". Tako sem lahko sklepal, da ima že več let sladkorno bolezen, posledično okvaro majhnih živčnih končičev, kar povzroča, da ne čuti tako bolečine kot bi bilo normalno. Prosil sem ga, če še sezuje nogavice, da pogledam samo še stopala. Seveda je to storil in pokazale so se še druge bolezenske težave. Začel bom pri bledi koži stopala. Noga je bila tudi nekoliko hladna na dotik. Pod nohtom palca je bila površina nekoliko temnejša. Spet se mi je postavilo novo vprašanje in sicer, koliko let kadi in koliko cigaret dnevno? "Ja, 'also' to sem prej več, sedaj več ne pokadim čez eno škatlo". To je to, mu razložim. Sladkorna bolezen, kajenje in še kaj lahko povročijo hudo okvaro žil in oddaljeni predeli telesa, kot so recimo stopala dobijo premalo krvi preko zamašenih žil. Zato začnejo odmirati, tako kot se je to nakazovalo na palcu stričeve noge. Hkrati sem na spodnjem delu dveh prstov na nogi opazil globoke otiščance, ki so tudi znak kroničnih okvar zaradi slabe prekrvavitve. Sedaj pa mislim, da je dovolj, sem si rekel. "Stric Ernest, res bo treba v bolnico ali če hočete v 'kran-kenhospital', ampak ne zaradi ubogega že pokojnega klopa, ki ste ga imeli za kolenom, ampak zaradi mnogih in veliko hujših drugih težav." Vedel sem, da bo panika. Prijel se je za glavo in za-mrmral: "Kako bo krava skotila in kdo bo spravil seno?" Potrepljal sem ga po rami, počakal nekaj trenutkov, da si je opomogel, nato pa sem mu zelo nazorno povedal: "Dragi moj stric, oba dobro veva, da imamo dandanes dobre veterinarje, ki bodo stvar speljali kakor je treba. Sam veliko dobrega slišim recimo o gospodu magistru Pelcu ali gospodu Vukeliču, ki je tudi delal v Dobrepolju. Verjamem, da so dobri in sposobni tudi v Prekmurju. Pokošeno in posušeno travo pa prepustite nam. Še preden boste imeli danes v bolnici končano analizo krvi, bomo jaz, moji in vaši otroci seno že spravili na suho." Dvignil je glavo in me pogledal v oči. Vedel sem, kaj to pomeni. Pik klopa so bila samo majhna, majhna vrata, ki jih je izkoristil, da mi je preko njih pokazal veliko večje težave. Zarosile so se mi oči, prijel sem telefonsko slušalko in poklical reševalno vozilo. Napotnice sem imel na srečo s sabo in kmalu so strica odpeljali. V največji meri zaradi začetne gangrene palca na levi nogi. Preden je sedel v avto, je še rekel: "Moram priznati, da sem že nekaj časa opažal, da me leva noga ne uboga. Nisem čutil prstov in spotikal sem se že pri najmanjši oviri. Srečno in hvala," je še rekel. Tako se je torej končal ta nesrečni obisk. Stric je bil operiran in navsezadnje je imel še srečo v nesreči, saj so mu operativno odstranili le palec. Tako bo lahko še vedno hodil, vsekakor pa bo moral popolnoma spremeniti življenjske navade. Predvsem opustiti nevarne razvade in - jesti zelje namesto kruha in čokolade. Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med. Kokcidioza pri kuncih Kokcidioza je zelo pogosta zajedavska bolezen kuncev, ki kljub velikemu napredku ostaja hud zdravstveni in ekonomski problem. Tudi v primerih, ko ne gre za obolevnost in smrtnost, okuženost s kokcidijami povzroča slabši prirast, slabo ješčnost in večjo dovzetnost kuncev za druge bolezni. Najbolj poznani sta dve obliki kokcidioze, in sicer jetrna in črevesna kokcidioza. Povzročitelji bolezni so različne vrste kokci-dij iz rodu Eimeria, ki zajedajo v epitelnih celicah žolčevodov oziroma sluznice črevesja. Razvojni krog omenjenega povzročitelja je precej zapleten in zajema tako razvojne oblike, ki se razvijajo v gostitelju kot tudi izven njega. Iz omenjenega razloga je še posebnega pomena redno odstranjevanje iztrebkov iz kletk, da ne pride do ponovne okužbe že obolelih kuncev. Prenos bolezni Kunci se lahko okužijo prek hrane in vode, v kateri so razvojne oblike kokcidij kot tudi preko iztrebkov bolne živali. Mladi sesni kunci se lahko okužijo že od matere v gnezdu. Kok-cidiozo prenašajo glodalci, druge živali, pa tudi človek z obutvijo in obleko. Znano je, da vodena hrana pospešuje nagel razvoj kokcidij, nasprotno pa suha hrana z visokim odstotkom vlaknine zavira ta razvoj. Deževno obdobje lahko tako posredno pogojuje kokcidiozo, saj je rastlinska hrana takrat bolj vodena kot v suši. Poleg omenjenega pa kokcidiozo pogojujejo še: višja vlažnost zraka v hlevu, nehigienski pogoji v hlevu, starost živali od 4 do 12 tednov, nepravilna prehrana, pomanjkanje vitaminov in prevelika gostota živali v kletkah. Črevesna kokcidioza V črevesju kunca zajeda cela vrsta kokcidij iz rodu Eimeria. Med posameznimi vrstami obstaja razlika v mestu parazitiranja. Povzročitelj se tako lahko nahaja v črevesni sluznici dvanajstnika, tankega, slepega ali debelega črevesja. Vrste se razlikujejo med seboj tudi v trajanju razvojnega ciklusa. Običajno poteka okužba z več vrstami kokcidij hkrati. Posebno so dovzetni mladi kunci stari med 4 in 12 tednov, ki so nameščeni v slabih rejnih pogojih in ob slabi prehrani. Odstotek pogina obolelih živali je lahko zelo visok, tudi med 90 in 100 odstotki. Za kokcidiozo lahko poginejo tudi starejši kunci, kar pa se v praksi dogaja v manjšem odstotku, saj imajo le ti običajno že razvito specifično odpornost. Po okužbi povzročitelj v črevesni sluznici povzroči vnetje, kar se v začetnem obdobju kaže v močno povečanem pitju vode. V nada- ljevanju bolezni povzročitelj poškoduje tudi globlje dele črevesne sluznice in pojavijo se žarišča v obliki belih vozličev, ki so običajno velikosti leče. Rejci opažajo pri kuncih neješč-nost, hujšanje, otopelost, nasršeno dlako in šklepetanje z zobmi. Pojavljajo se različne oblike prebavnih motenj, ki se kažejo najpogosteje v obliki driske lahko, tudi krvave, možno pa je tudi zaprtje in napenjanje. Zaradi oslabelega črevesnega gibanja prihaja do zaostajanja črevesne vsebine, kar povzroča tako imenovano "vrenje" le te in napenjanje. Pogosto nam rejci le to opisujejo kot bobnenje v trebuhu. Poleg hitrega akutnega poteka bolezni je možen tudi kroničen potek, ki pa se kaže v izmeničnem pojavu driske in zaprtja, živali so dehidrirane, mršave in slabo prirašča-jo. Jetrna kokcidioza Jetrno kokcidiozo povzroča ena sama vrsta kokcidij, ki ima tudi zelo različno stopnjo kuž-nosti. Sam potek bolezni je nekoliko počasnejši od črevesne oblike bolezni. Običajno oboli-jo starejše živali, pri katerih je tudi smrtnost v primerjavi s črevesno obliko precej nižja. Povzročitelj prodre preko črevesne stene po krvnem obtoku v sluznico žolčevodov in tu povzroča spremembe. Pojavljajo se bolezenska znamenja, ki so značilna za bolezni jeter. Največkrat lastniki, kljub dolgotrajnemu hujšanju ne posumijo, da s kunci nekaj ni v redu. Šele ob prvih poginih se zavedo, da gre verjetno za resnejše obolenje. V nasprotju s črevesno obliko, je pri jetrni kokcidiozi pojav driske redek, bolj pogosto pa se lahko pojavi zlatenica in trebušna vodenica. Povzročitelj izloča jajčeca, ki gredo z iztrebki na prosto, tu pa se preoblikujejo v obliko, ki je ponovno zmožna okužbe. Iz tega razloga je potrebno pri kuncih vzdrževati ustrezno higieno kunč-nikov. Ob zakolu so opazne spremembe na jetrih v obliki značilnih belorumenih vozličev velikosti lešnika ali pa pojava trakov, ki označujejo razširitev žolčevodov in spremembe na njih. Pogosto so lahko jetra tudi povečana na večkratno normalno velikost. Ugotavljanje bolezni Pri obeh oblikah bolezen ugotavljamo na osnovi parazitološke preiskave iztrebkov kuncev. Samo na podlagi bolezenskih znamenj bolezen skoraj ne moremo ugotoviti. Podobna znamenja lahko ugotovimo tudi pri drugih zajedavskih boleznih in boleznih prebavil, ki so lahko posledica tudi napak v prehrani, npr. krmljenje s sparjeno travo, zmrznjeno krmo ali pa mlado deteljo. Zdravljenje Pri zdravljenju kokcidioze kuncev se uporabljajo specifična antibiotična sredstva, ki jih dajemo kuncem v vodi za pitje ali pa med krmila. Vodo z zdravilom moramo menjati najmanj enkrat dnevno, priporoča se, da v tem primeru vodo zamenjamo na 12 ur oziroma se pripravi taka količina vode, ki jo kunci v omenjenem času popijejo. Običajno se daje zdravilo 5 zaporednih dni. Po potrebi lahko zdravljenje ponovimo. Ob zdravljenju je pomembno, da se obolele živali prične zdraviti, kar se da hitro, huje obolele živali pa takoj ločimo v posebne kletke zaradi posebnega načina zdravljenja in zmanjšanja možnosti okužbe zdravih živali. Običajno je manj upanja pri živalih, ki so močno napete in so popolnoma neješče. Vsako dajanje odvajal ima nasproten učinek od želenega in se zato ne priporoča. Zdravljenje je uspešno le, če poleg zdravljenja izvajamo tudi redno odstranjevanje iztrebkov iz kletk ter istočasno temeljito čiščenje in razkuževanje kletk, opreme in celotnega hleva, kjer so nameščeni kunci. S tem smo preprečili možnost vnovične okužbe kuncev z jajčeci povzročitelja. Jajčeca kokcidij so zelo odporna zato se v intenzivnih rejah najpogosteje poslužujejo čiščenja in razkuževanja z vročo paro pod pritiskom kateri je dodano razkužilo. Preprečevanje pojava bolezni Preprečitev pojava bolezni zajema že omenjeno in večkrat poudarjeno higieno kletk, kvalitetno prehrano, dobro mikroklimo - prezračevanje in preprečevanje prevelike vlažnosti, z zatiranjem glodavcev idr. Možno je tudi dodajanje kokcidiostatikov - sredstev, ki preprečujejo nadaljnji razvoj kokcidij. V ekstenzivnih rejah (kmečkih rejah) se rejcam priporoča, da ob krmljenju z svežo zeleno krmo, ne dodajajo še vode. Ravno tako se ne priporoča dodajanje vode niti pozimi ob hranjenju s suho krmo, če seveda ob tem dobijo kunci zadostno količino sočne krme (korenja, pese, jabolka idr.). Nekateri rejci pokladajo kuncem za preprečevanje kokcidioze suhe veje, borovo ali smrekovo žagovino ipd. Ob krmljenju in še posebno ob gradnji kletk je potrebno nameniti pozornost čistoči krme, ki jo dajemo. Ta naj nikakor ne pride v stik z iztrebki, prav tako pa mora biti onemogočena hoja po krmi, tako mladim kot tudi starejšim kuncem. V smislu preprečevanja kokcidioze je vsekakor smiselna tudi karantena novo nabavljenih živali ali pa živali, ki smo jih pripeljali s sejmov ali razstav, kjer je možnost okužbe še toliko večja. julij 2004 Finance 13 e finance Piše: David Jakopič, uni. dipl. econ Delnice Za Slovence je značilno zelo slabo poznavanje delnic. Kaj so sploh delnice? Mnenje večine Slovencev je, da gre za neko špekulacijo, ki je tako tvegana, da o njej sploh ni smiselno razmišljati. Slovenci poznajo in zaupajo moči lastnine samo skozi fizično last nepremičnin, predvsem zemlje. Vendar je lastništvo delnic podjetja precej podobno. Investiranje prihrankov v delnice je ena izmed najboljših dolgoročnih strategij varčevanja. Prebivalstvo razvitega sveta že od začetka industrijske revolucije pozna in uporablja delnice. Svetovno blaginjo ustvarjajo podjetja kot samostojni in neodvisni subjekti. Država ob tem nima nič. Država je samo največji potrošnik. Država samo pobira in troši. Nove vrednosti ne ustvarja. Podjetja so tista, ki ustvarjajo. Biti lastnik takega subjekta, ki v osnovi ustvarja prinaša veliko prednosti. Biti lastnik delnice pomeni biti delni lastnik podjetja, ki je to delnico izdalo. - Investiranje v delnice Kako investirati v delnice? Delnice lahko kupimo ob ustanovitvi oz. ob prvi izdaji ali pa na trgu, torej borzi. Na borzi lahko kupimo delnice prek borzno-posredniške družbe, ki za stranke s pomočjo borznega posrednika vodi posel kupovanja in prodajanja vrednostnih papirjev. Kupiti delnice ob izdaji je najbolj tvegano, pričakovane koristi in zaslužek pa lahko, če smo dobro preučili strategijo podjetja, najvišji. Ko se investitor odloči vložiti svoje prihranke v delnice, bo večinoma preko BPH kupil delnice na borzi. - Cena delnice Delnica je vredna toliko, kolikor zanjo dobimo na trgu. Vsaka delnica ima več vrednosti: Nominalna vrednost, knjigovodska vrednost in tržna vrednost. Nominalna vrednost je vrednost, ki je na njej napisana. To je začetna vrednost delnice, ko je bila izdana. Ko podjetje izda na primer 10.000 delnic po tisoč SIT, pridobi 10 mio. SIT začetnega kapitala. Podjetje gre nato z delnicami na borzo in tam se oblikuje cena v skladu s pričakovanjem uspešnosti podjetja. Če se pričakuje, da bo podjetje uspešno in dobičkonosno, povpraševanje po delnicah poraste. S tem se dvigne tudi njihova tržna cena. Knjigovodska vrednost delnice je v danem trenutku razdeljen lastniški kapital na število delnic. Prej omenjeno podjetje je v letu poslovalo dobro in ustvarilo 20% dobička na 10 mio. SIT kapitala. Nova vrednost kapitala je 12 mio. SIT, podjetje je izdalo 10.000 delnic. Knjigovodska vrednost delnice je torej 1.200 SIT. V tem trenutku pa je tržna vrednost, zaradi dobrih obetov v prihodnje lahko na primer 4.000 SIT. - Tveganje - varnost Investiranje v delnice je tvegano. Res je, da je tvegano do ene mere. Donos pa je cena, ki jo investitor zahteva za tveganje. Višje ko je tveganje, višji je pričakovani donos. Poznamo sistematično in nesistematično tveganje. Sistematično tveganje je tisto, na katerega nimamo vpliva. Tu gre predvsem za borzna nihanja, ki so posledica psiholoških dejavnikov. Na primer če propade eno izmed uspešnih podjetij, bo celoten borzni trg odreagiral z zmanjšanim povpraševanjem in cena vseh delnic bo padla. Na borzi se cene delnic definirajo glede na obseg povpraševanja in ponudbe. Nesistematično tveganje je tveganje ki ga lahko skoraj v celoti odpravimo. Tu gre predvsem za tveganje posameznega podjetja, za regionalno, državno, panožno tveganje. V primeru, da podjetje katere delnice imamo, propade, bomo verjetno izgubili svoj delež. Ob stečaju podjetje se namreč najprej poplačajo upniki in na koncu, če ostane še kaj, lastniki. Kako se zavarovati pred takšnim tveganjem? Preden se odločimo za nakup določene delnice, je potrebno preučiti in preštudirati podjetje, v katerega investiramo. Preučiti je potrebno izkaze podjetja. Ko izberemo dobro podjetje, smo nesistematično tveganje precej znižali. Drugi način zniževanja nesistematičnega tveganja je razpršitev naložb oz. portfelja (premoženje investirano v različne naložbene oblike imenujemo portfelj). Ko se podamo na borzo kupovat delnice, je smiselno kupiti delnice različnih podjetij iz različnih regij, različnih držav in različnih panog. Na primer: v državi, v katero investiramo, pride do vojne ali druge naravne katastrofe. Večina podjetij ima hude težave in precej jih propade. V primeru, da smo vsa sredstva naložili v podjetja te države, smo veliko izgubili. Najvarnejše investiranje v delnice je torej vlaganje v večje število delnic na različnih trgih po celem svetu. To je za majhnega investitorja izredno težak proces, saj je zanj potrebno veliko znanja, časa in informacij. Idealno možnost razpršitvam nudijo vzajemni skladi, ki so ustanovljeni s tem namenom. - Donos Donos delnice je tisto, zaradi česar smo delnico kupili. Delnica v nasprotju z obveznico ali bančno vlogo ne prinaša konstantnih in vnaprej znanih donosov. Ravno zaradi tega rečemo, da je delnica bolj tvegan vrednostni papir in tudi ravno zaradi tega prinaša višji donos. Delnica ne prinaša obresti. Obresti so samo dolžniški pojem. In kakšna je donosnost delnice? Njena osnovna donosnost je dividendna donosnost. Delnica je teoretično vredna toliko, kolikor dividend bo prinesla v prihodnosti. Vendar sama dividenda ne pove veliko. Mnoga podjetja se odločajo za neizpla-čevanje dividend in zadrževanje dobičkov v podjetju. S tem dobičkom pospešeno širijo razvoj in uspešnost. Tudi ti dobički se odražajo v ceni delnice. Porast cene delnice imenujemo kapitalski dobiček. Kapitalski dobički delnic so prevladujoča oblika donosnosti. V praksi to pomeni, da če smo 1.7. 2004 kupili delnico za 5000 SIT in jo 1.5.2005 prodali za 6500 SIT, smo s tem ustvarili 1500 SIT kapitalskega dobička oz. 30%. Če je podjetje v tem času izplačalo za 100 SIT dividende na delnico, smo skupaj ustvarili 1600 sit na delnico kar znese 32%. Donosnost je odvisna samo od prihodnosti in nikakor ne od preteklosti. Napačno je sklepanje, da bo donosna tista delnica, ki je bila donosna v preteklosti. Ko gre za posamezno delnico in posamezno podjetje, se na podlagi preteklih podatkov vidi, kako podjetje posluje, kakšna je njegova strategija v prihodnosti. Na podlagi tega se lahko oceni dogajanje in donosnost posamezne delnice v bodoče. Vendar gre še vedno samo za oceno. Povprečni donos svetovnega borznega indeksa se giblje od 12-15% na leto. Povprečna delnica je torej donosna od 12-15% na leto. - Stroški Vsako investiranje prinaša tudi določene stroške. Za vsako borzno transakcijo je potrebno plačati provizijo borznemu posredniku, ki v našem imenu trguje. Ob majhnih zneskih so te provizije fiksne, pri večjih pa v odstotku od zneska investicije. Ob vsakem nakupu različne delnice se plača določena provizija. Razprševanje osebnega portfelja pride tako izredno drago. Kupovanje delnic v tujini vključuje tudi določene posredniške stroške. Primer: Nakup delnic dveh različnih podjetij v tujini za 1,4 mio SIT nas stane 41.000 SIT oz. cca 3%. Zavedati se moramo, da smo s tem kupili zgolj delnice dveh različnih podjetij. Če bi želeli kupiti na primer delnice stotih različnih podjetij, bi stroški izredno narasli. Tudi tu so za investitorje z nižjimi zneski primerni vzajemni skladi. Pri stroških bi omenil še davek na kapitalski dobiček. V Sloveniji gredo kapitalski dobički fizičnih oseb v dohodnino, če je bil kapitalski dobiček realiziran pred pretekom treh let. Če smo torej našo delnico kupili za 5.000 SIT 1.5.2004 in jo naslednje leto prodali za 6.500 Sit, bomo plačali davek od 1.500 SIT. Takoj bomo plačali 30% akontacije (450 SIT). Kapitalski dobiček pa smo dolžni napovedati tudi v dohodninsko napoved. Pisma bralcev Odgovor g. Palčarju Na članek: Kako smo prišli do komunalnega prispevka, objavljen junija 2004 Z g. Palčarjem in njegovo LDS nismo nikoli imeli nobenega sodelovanja, ker to ni mogoče zaradi različnih pogledov in razmišljanja. Drugi razlog pa je, da z nekom, ki ni dokončal nobene začete stvari, ni mogoče sodelovati, čeprav bi vsak njegov predlog, ki bi občini prinesel napredek, z veseljem podprl. Javnost moram obvestiti, da z g. Palčarjem ne jaz ne moja stranka SDS, vključno z njenim predsednikom, nismo imeli nikakršnega usklajevanja in mu nismo dali nikakršnih zagotovil. Kot konstruktivna stranka v občinskem svetu vedno tvorno sodelujemo z vsemi strankami, katere so sposobne izoblikovati koristen predlog za uspešno delovanje naše občine.Vse odločitve, katere sprejemam na občinskem svetu, so stvar moje osebne presoje in sad poprejšnjega posvetovanja z uglednimi in strokovno podkovanimi ljudmi, zato za svojimi odločitvami in dejanji stojim in prevzemam polno odgovornost. Kar se mojega podžupanstva tiče, bi rad poudaril le to, da se preživljam s svojim delom in plačujem davke, tudi naši občini, in mi ni vseeno kam gre in kako se zapravlja denar, katerega težko prislužimo. Za funkcijo podžupanstva ne prejemam nikakršnih plačil, niti na misel mi ne pride, da bi to zahteval. Res je, da sem se 25.05.2004 na 16. redni seji Občinskega sveta pri 3. točki dnevnega reda, ki se glasi; Predlog sklepa o sprejemu programa dela ureditvenega načrta za stanovanjsko območje Predstruge, vzdržal, zaradi dejstva, da je bila ta točka obravnavana že na 15. seji, sem vendarle pričakoval boljšo rešitev. Za drugo glasovanje se je po dveh prekinitvah seje, zaradi interesa nadaljnjega dela in preprečevanja materialne škode občine, večina članov sveta z glasovanjem odločila, da se o tem ponovno odloča- mo, zaradi dejstva, da boljše rešitve od predlagane nismo našli in tudi LDS z g. Palčarjem na čelu ni ponudila nikakršne rešitve. Pod točko dnevnega reda je g. Palčar celo izjavil, da pri tej točki ne bo sodeloval, tako da so po mojem njegovi komentarji povsem odveč. Z odlaganjem sprejema bi se problem prenesel še na 17. sejo, rezultat pa bi ostal enako nedorečen. Z glasovanjem smo zaradi vseh naštetih dejstev predlog sklepa sprejeli. Odločitev vedno lahko spremenimo, v kolikor ima kdor koli boljšo rešitev in najde vire financiranja, ki bi prinesli manjšo obremenitev občine ali posameznega investitorja. Poudariti je potrebno, da vsi občani po vaseh plačujemo komunalni prispevek za že zgrajeno infrastrukturo, katero smo zgradili s samoprispevkom, osebnim delom in dodatnim prispevkom. Žal, med redkimi občani, ki niso izpolnili svojega dogovorjenega deleža v celoti, najdem tudi vas g. Palčar. Bodočim investitorjem za že zgrajeno infrastrukturo v občini ne bo potrebno prispevati . Plačali bodo le del tega, kar se bo izvedlo zaradi njihovega interesa. Občina pa bo prispevala 10%, kolikor je popusta na izračunu, če bo to dovolj. Poleg tega pa bodo novo prihajajočim občanom na voljo vse socialne, kulturne in materialne dobrine, ki smo jih občani Do-brepolja ustvarili s svojim preteklim delom. Aktualni problem pa se je začel s tem, ker Vlada RS s svojimi zakoni in akti od občin zahteva in postavlja visoke standarde, katere morajo občine izvajati, bodoči investitorji pa plačati. Kdo nam vlada in kdo o tem odloča je jasno. G. Palčar, vi pa kot član te iste stranke, najdite boljše pogoje pa tudi denar za to, če je mogoče. Vsem nam bi bilo najbolj všeč, da bi vsi vse imeli, za dobrine pa ne bi nihče nič prispeval ali delal. Pa je to sploh mogoče! Glede na finančno moč naše občine zagotovo ne. Vi g. Palčar, bi kot dolgoletni svetnik iz vrst LDS, sedaj že lahko spoznali realni investicijski potencial naše občine in poskušali svoje delovanje uskladiti s tem potencialom. G. Palčar, najlažje je za vsako problematično zadevo, ki pomeni obremenitev posameznika glasovati proti. Uporabil bi vaše besede, izrečene ob razpravi na eni od sej: "Jaz moram biti proti, ker sem opozicija, če bi bil župan, bi pa mislil enako kot župan. V javnosti se želite predstaviti kot izreden dobrotnik, kot izredno vseveden strokovnjak na vseh področjih, vendar do sedaj od vas nismo dočakali z vaše strani niti enega predloga, s katerim bi pospešili gospodarski ali komunalni razvoj naše občine. Na vsak predlog iz katerekoli strani se od vas vsujejo samo kritike in omalovaževanje. Izgleda, da je kritiziranje postalo vaš hobi, prevzemanje odgovornosti pa vam je tuje. Mislim, da je prišel čas, da vam nekdo pove, da je cesar nag. Imam občutek, da želite vzbujati pretirano pozornost in to pri vseh vedno in povsod. Glede na vse vaše pisanje v tem spoštovanem glasilu naše občine, pa imam občutek, za katerega upam, da me ne vara, da nastopate kot nekdo iz še nepozabljenih časov, ki edini pozna vso resnico in pravico. Ne želim se poglabljati, kaj je vzrok temu vašemu ravnanju, se pa bojim, da zdravite svojo frustracijo na neprimeren način in na napačnem kraju. To se odraža tudi v primeru, ko kakšno stvar tudi pohvalite, toda vedno v porogljivem tonu, kar da enak učinek, kot kritika. Kar se vaših vprašanj tiče, je stvar sledeča. Vprašanja se velikokrat ponavljajo, odgovori pa so vnaprej znani ali pa na vprašanja velikokrat sami odgovorite, pri tem pa se velikokrat norčujete iz dialekta tistega, ki mu vprašanja postavljate. To norčevanje ponavadi doleti g. župana, pri tem pa se posredno norčujete z večine občanov Dobre-polja, ker imamo enak dialekt. Bo res potrebno, da vsi občani povzamemo dialekt vašega prejšnjega okolja? Dodal bi še citat raziskovalke Mojce Romšak: "Po mojem najbolj obrekujejo ljudje, ki imajo slabo samopodobo." Je mar to res?! Stane Jakič Kriv je vedno tisti, ki dela! Gospod Slavc Palčar si je v zadnji številki Našega kraj a privoščil kar dva sestavka, v katerih vsevprek mlati po županu in po vseh, s katerimi se ne strinja. Pozabil je na vse strokovne argumente in vso zadevo zelo banalno spolitiziral. Zraven hoče biti še populističen, ko se trka po prsih, kako ni podprl programa opremljanja v zazidalnem načrtu v Predstrugah. Tega njegovega žargona in govorjenja smo se že nekoliko navadili in že zdavnaj sem sklenil, da ne bom več odgovarjal na nobeno njegovo pisarjenje, vendar se mi zdi, da njegovo operiranje z županovim imenom že presega mero dobrega okusa. Res je, da je župan odgovoren za vse, kar občina počne, zato se tudi ne more obnašati tako neodgovorno kot gospod Palčar, ne verjamem pa, da mora biti župan res tarča, v katero lahko tako neodgovorni ljudje, kot je on, neprestano mečejo svoja kopja. Gospod Slavc Palčar v vsem svojem delovanju v občinski politiki zavestno in namerno škoduje ugledu in delu občine in občinskega sveta. Vedno samo nerga, ruši in podira. Zavlačuje vse seje občinskega sveta do onemoglosti, preizkuša živce svetnikov in župana, podtika laži, provocira, naleplja svetnikom razna mnenja in podcenjuje vse po vrsti. Njegove neplod- julij 2004 Pisma bralcev 15 ne razprave v občinskem svetu v povprečju zanesljivo podaljšajo vsako sejo za eno ali dve uri. Če je to konstruktivno delo v dobrobit občine, naj se vpraša sam in vsi, ki so mu zaupali mandat. Ker on sam zelo rad javno blati zdaj enega zdaj drugega, mislim, da je prišel čas, da tudi o tem javno spregovorimo. Ne vem, sprašujem se, ali smo res vsi popolni diletanti ali pa je diletant samo on. V teh dveh sestavkih na veliko in široko razpravlja o odnosu župana do svetnikov, o tem kdo komu kima in kdo ne itd. Prepričan sem, da ima vsak svetnik svojo pamet in da se vsak vedno odloča po svojem prepričanju. Zelo daleč sem od tega, da bi si domišljal, da se dajo svetniki in svetnice, ki imajo vsi svoje življenjske izkušnje in skoraj vsi višjo izobrazbo kot župan in tudi višjo kot gospod Slavc Palčar, voditi za nos in se odločati samo politično. V delu občine je pravzaprav zelo malo politike, tu gre predvsem za to, da se gospodari po najboljših močeh in da poskušamo z denarjem, ki je na razpolago, narediti čim več in čim bolje. Vsak lahko vedno pove svoje mnenje, toda nazadnje pa je potrebna odločitev, odgovorna in konstruktivna. Nikoli ne bomo vsi mislili enako in vedno bo nekdo glasoval tudi proti, ker se mu ne zdi, da tak in tak sklep ni v redu, ali pa z njim ni dovolj seznanjen, toda da glasuješ kar načelno vedno proti ali pa vsaj 90% proti, pa pomeni, da namerno nagajaš ali pa nisi dorasel funkciji, ki si jo prevzel, samo to je možno. Prav v konkretnem primeru Programa opremljanja za zazidalni načrt v Predstrugah je šlo za čiste strokovne argumente in finančne kazalce. Kot župan sem se in se še bojim samo tega, da zaradi kakšne napačne odločitve ne bi prišla občina v denarno stisko. Sam sem, kar zadeva denar, velik realist in gospodarim tako, da občina ne bi bila v rdečih številkah, kot se to dogaja v nekaterih občinah. Komunalni prispevek sem razložil že v prejšnji številki Našega kraja, večina svetnikov, mislim pa, da tudi občanov, je to tudi razumela. In še enkrat vprašam, kdo si upa sprejeti odločitev in prevzeti odgovornost, da bomo breme 800 milijonov tolarjev, kolikor je predračunska vrednost komunalne opremljenosti v zazidalnem načrtu, prevalili na vse občane naše občine, mislim da ga ni in tudi jaz se tega ne upam in mislim, da so to svetniki in svetnice tudi dobro razumeli. Lahko se je iti politiko in reči, to je preveč za tistega, ki bo moral plačati, brez odgovora na to, kje se bo pa denar vzel, da se bo to naredilo. To ni v ničemer politično vprašanje, tu je čista ekonomija in izračuni, ki jih je opravila najeta firma, ki s politiko nima nobene zveze, in zaradi tega sploh ni bilo izvedenega nikakršnega usklajevanja med svetniki, ker so argumenti govorili sami zase. Res je komunalni prispevek visok, vendar je tudi obveza občine izredno visoka, saj mora potem vso komunalno oskrbo zagotoviti občina. Trudimo se, da bi tudi v drugih vaseh pridobili zazidljive površine in nekaj nam je uspelo tudi v tem planu in tudi to ne gre v račun gospodu Pal-čarju. Tudi za prostorski plan ni glasoval, zraven pa še druge nagovarjal, da ne bi glasovali, pa smo s tem planom vsaj tri-destim našim občanom omogočili gradnjo na različnih območjih občine. Da ni glasoval za sprejem plana, se tudi ne čudimo več, zelo redki so sklepi ali odloki, pri katerih je bil on "za", vedno je "proti" in vedno skuša še koga namočiti, da bi bil proti ali pa želi odločitev odložiti na naslednjo sejo itd. Izgleda, kot da je sam s seboj skregan in v notranjosti razdvojen in res je velika škoda za občino, da tako neodgovorna oseba sedi v občinskem svetu. Če bi bili vsi tako odgovorni, v občini ne bi naredili nič, razen tega, da bi se ure in ure preklali in obdelovali, v smislu gostilniške debate. Odločanje v občinskem svetu zahteva polno odgovornost. Sprejemajo se sklepi in odloki, ki so populi-stični, prijazni in takšni, ki jih je potrebno sprejeti z nekoliko težjim srcem, vendar vse v prid ljudi, v prid dobrega delovanja občine in v prid napredka. Ne svetniki ne župan od tega nimajo nobene koristi več, kot vsi ostali občani. Kot je že znano, je vodja občinskega sveta po zakonu župan, ki pa nima pravice glasovanja, vendar za vodenje seje lahko pooblasti tudi drugega svetnika ali podžupana. Vodenje seje je zelo zahtevna zadeva. Sam ves čas žu-panovanja uporabljam to prakso, da sejo vodi podžupan ali v prejšnjem mandatu podžupa-nja, in to iz več razlogov. Prvič, da sam lažje sodelujem, tolmačim in odgovarjam na vprašanja, in drugič tudi zaradi tega, ker verjamem, da ni nujno, da župan o vsem sam odloča, torej prav nasprotno kot trdi Palčar. Ne vem, od kje njemu ideja, da se glasovanja ne sme ponoviti. Tudi v državnem zboru mnogokrat ponavljajo glasovanje, če tako odloči večina poslancev in tako je tudi v občinskem svetu. Drugo so njegova neprestana vprašanja, ki jih obravnava v drugem sestavku. Ponavlja jih do onemoglosti, pa ne zato, ker ne ve odgovora in tudi ne za to, ker ga ne bi dobil, ampak zato, da z njimi provocira ali pa izsiljuje točno določen odgovor, ki pa ga ne more dobiti. V sestavku se je obregnil tudi na poročanje v našem časopisu. Osebno ocenjujem, da je poročanje profesionalno in na visokem nivoju, brez nepotrebnega odvečnega besedičenja, ki je tako značilno za gospoda Pal-čarja. Tokrat se je vrgel na dve temi, s katerimi bi rad oblatil župana. Prva je sečnja v občinskem gozdu, kjer hoče prikazati, da župan dovoljuje sečnjo in prodajo lesa pod roko. Resnica je v celoti drugačna. Pokojni Janez Pajk je imel pogodbo o preživljanju podpisano z občino, v kateri je bilo jasno zapisano, da občina plačuje domsko oskrbo, vse nepremičnine pripadejo občini po njegovi smrti. Dokler je živ pa sam z njimi gospodari in razpolaga. Torej pobira najemnino, seka les itd. Sam se je tudi odločil in podaril del lesa v gozdu vaščanom vasi Podpeč, sam je tudi podpi- sal odločbo o odmeri in les je bil uradno strokovno odkazan s strani Zavoda za gozdove. Vsi dogovori pa so potekali na relaciji Pajk - vaški odbor, župan pri tem ni imel nič in s tem ni bil seznanjen. Med sečnjo pa je Janez Pajk umrl. Vaščani vasi Podpeč so posekali samo odka-zan les, tudi sam sem predsednika vaškega odbora opozoril, da nadaljnja sečnja ni več mogoča in to so tudi vsi upoštevali. To je vsa resnica, vse drugo je natolcevanje in blatenje ter ustvarjanje napetosti in zbijanje volje vaščanom vasi Pod-peč, ki so prizadevni in želijo po najboljših močeh urediti svojo vas tudi z udarniškim delom in prostovoljnimi akcijami, saj ne čakajo samo na to, da bo kaj od kod padlo. Drugo vprašanje, ki gre Pal-čarju že nekaj časa zelo v nos, pa je kino. V nos pa mu gre samo za to, ker ga vodijo ljudje na katere on, k sreči, nima vpliva. Kino Dobrepolje, skupaj z več drugimi kinomatogra-fi, deluje v sklopu Zavoda za ljubiteljsko kulturo, Izpostava Ivančna Gorica. Skupaj se načrtuje program, skupaj se nabavljajo filmi, samo zato, da bi bilo manj stroškov in da bi kino ohranili. Vsi vemo, da kino v današnji situaciji v Dobrepolju ni ne vem kako profitabilna dejavnost. To vemo vsi in ni kakšna tajna. Vsi, ki kaj razmišljamo, pa vemo, da je dobro, da ima kraj redne kinopredstave, to je splošna kulturna ponudba, ki se jo splača še podpreti. Tudi v tem primeru velja pravilo, zapreti je lahko, ponovno odpreti pa težko. Čudno, kako v politiki vse prav pride. Ko sem prvič kandidiral za župana, je moja tekmica, (naj mi ne zameri, da jo omenjam, pozneje sva solidno sodelovala na kulturnem področju), v svoji predvolilni vnemi volivcem dejala, da bo Jakopič, če bo izvoljen, zagotovo zaprl kino, ker se boji, da ne bo kakšna nagica na platnu, sedaj pa me predsednik prav iste stranke spet napada, kako sem potrošil sredstva za kino, ki je nerentabilen. Pa se še dobro spominjam razprave na občinskem svetu, ko smo razpravljali prav o tem, ali gre- I Pisma bralcev; ekologija mo v nove aparature ali ne, in sem sam imel pomisleke predvsem zaradi financ, da smo se zedinili v mnenju, če že delamo novo, pa nabavimo še to opremo in mislim, da je prav, da jo imamo. Koliko je stala, je evidentno jasno, saj imamo račune in ni kaj skrivati. Apeliram na tiste, ki hodite v kino v Ljubljano, da so naše aparature ravno takšne kot v Ko-loseju, karte pa cenejše in bo kino prav gotovo bolj rentabilen, če si boste predstave ogledali doma. Strah, da kdo zasluži preveč, je pa res prav nesmiseln, zastonj pa tudi ne bo nihče delal, to je menda jasno vsem. Upravnik kina gospod Tone Steklasa tudi redno piše poročila za občino, iz kate- rih je razvidno, da je bilo v januarju 2004 povprečno število obiskovalcev na predstavo 23,4, v februarju 28,5, v marcu 18,6, v aprilu 12,9, v maju 18,2 in v juniju 34,1, da je bilo največ 100 gledalcev in najmanj 5. Torej tudi Palčarjeve trditve "menda" ne držijo. Gospod Palčar se namreč zelo rad sklicuje na izjave, ki jih je slišal pri Brdavsu in na "menda" oziroma, kot on pravi, "rekla-ka-zala", temu potem sveto verjame in iz tega razvije dolge in neplodne razprave. Nimamo kaj slepomišiti, kino je dejansko premalo obiskan, pri tem ni nič kriv ne župan ne upravnik kina, temveč predvsem premalo gledalcev. Lahko se bo zgodilo, da ga bomo tudi zaprli. Osebno mislim, da bo to velika škoda za občino in korak nazaj. Tudi za dvorano je bolje, da se nekaj rednega v njej dogaja in da je vedno nekdo prisoten. Toda tudi vse te odločitve bomo morali sprejeti skupaj s polno odgovornostjo, ne pa z "menda, rekla kazala" ali z blatenjem tistih, ki še delajo. Po Palčarju je kriv tisti, ki dela, tisti, ki ne dela pa ima vse prav. Poleg tega pa naj bi župan še Palčarju neprestano pisal odgovore in obrazložitve ali se ukvarjal z njegovimi neprestanimi idejami in vprašanji. Poglejte takle odgovor ti lahko vzame eno uro, dve uri ali pa pet, ker človek ni vedno enako razpoložen za pisanje, poleg tega jem- lje tudi prostor v časopisu, ki tudi ni zastonj, saj enostavno ne moreš na dolgo nakladanje odgovoriti na kratko. Zamislimo si, kaj bi bilo, če bi to počeli vsi svetniki. Kako bi sploh lahko kaj naredili. Verjemite mi, da sem tudi sam lahko piker in zafrkantski, toda komu koristi takšen zafrkantski način komuniciranja, poln podtikanja. Ali ne bi bilo bolj pametno, se pogovarjati o tem, kaj bomo še izboljšali v občini, da bomo vsi lepše živeli in kako bomo gradili svoje medsebojne odnose, da bomo tudi notranje živeli bolj polno. Čas je za streznitev. Anton Jakopič, župan Spomini na prihodnost pošteno tako pošiljko najprej prebrskati in najdene odpadke zapeljati na urejeno odlagališče odpadkov, kamor edino sodijo? In najboljša rešitev: Ker imamo kamnolom v bližini, utrjevanje poljskih in gozdnih poti (glede izbire najbolj primernega materiala) ne bi smel biti problem. Prišlo je v navado, da lastniki gozdov pri spravilu lesa utrjujejo gozdne poti (enako se dogaja na poljih) z nasutjem Kje so tiste stezice, poti, ki so včasih bile? Jih več ni! Na poti, prek širnega polja, mimo njiv in še dalj, v skrivnostni gozd, sedaj vsemogoče reči leže. Pod nogami smeti, odpadki, nesnaga, da od pogleda oči bole. Nevedneži in brezbrižneži za sabo puščajo takšne sledi. Da bi človek mimogrede prinesel na svojih ramah toliko materiala tako daleč od vasi, je dobro izmišljeno. V resnici ni tako. Treba se je celovito pripraviti. Imeti je treba prikolico, avto ali traktor. Naložiti, odpeljati, se na nam primernem kraju ustaviti in pričeti z odmetavanjem. Veliko delovnih operacij in potrebnega truda. Ali ne bi bilo modro in Pod lepo utrjeno gozdno cesto je raz-tovorjen velik kup salonitne kritine. Glede na njeno obliko morebiti ne bi bilo težko ugotoviti, od kod je prišla. Spet bo treba vpeti prikolico. Tokrat previdno naložiti vse, do zadnjega kosa, in odpeljati na odlagališče nevarnih odpadkov! Toda kdo bo to storil? raznovrstnega odpadnega gradbenega materiala, ki se najde in je drugje v napoto. Tako se na gozdni poti, do nedavno deviško čistega in neobremenjenega gozda, čez noč znajde odlagališče vsemogočih, predvsem plastičnih, odpadkov (plastenke, vrečke, cvetlični lončki, tekstil, žice in še in še, ker, kdo pa gleda na vsebino?) pomešanih v sicer še sprejemljivo in neškodljivo glineno ali betonsko opeko, omet, ipd. Koraki tako zapackanih poti gredo v desetine! Za takšna dejanja ni opravičila. Hudo breme predstavljajo stare salo-nitke z zelo nevarnim azbestom, ki jih ljudje razbijejo, te pa kasneje drobijo kolesa traktorjev - ob tem se sproščajo plju-čem hudo nevarna mikroskopsko majhna azbestna vlakna! Ob tako "tlakovani" poti, ki, zanimivo, v človekove misli hitro napelje misel, da se tu "dogaja" prostor za vsakršen odmet, se kaj kmalu pojavijo priložnostna odlagališča za kupe novega materiala in še več - iztro-šenih tehničnih aparatov. Če je nasutje potrebno in omenjeni material na razpolago, naj se lastniki potrudijo in odstranijo plastiko in vse tisto, kar vsekakor ne sodi v naravo, ampak v smetnjak ali na urejeno odlagališče odpadkov! Narava vam bo hvaležna! Vaši otroci in otroci vaših otrok, nekoč, v vam nedosegljivi prihodnosti, vam bodo hvaležni! Dean V. Strnad julij 2004 Turizem 17 RRA LUR Regionalna razvojna agencija -Ljubljanske urbane regije Prihodnost slovenskega turizma je v povezovanju Prvi dogovori med SPOT in RRA LUR Ljubljana, 6. julija 2004 - Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in SPOT GIZ, konzorcij za razvoj turizma, sta danes predstavila dve pobudi na področju turizma. RRA LUR s projektom Upravljanja turistične destinacije Ljubljanske urbane regije na celovit način povezuje ponudnike turističnih storitev v Ljubljani in okolici. Projekt načrtuje vzpostavljanje novih produktov. SPOT GIZ, ki je v Sloveniji zagotovil povezovanje z letalskim prevoznikom EasyJet, pa je predstavil projekt vzpostavljanja rednih letalskih linij z nizkocenovnimi prevozniki. Poleg tega je eden izmed pomembnih akterjev na področju trženja turističnih storitev. Udeleženci srečanja - ponudniki turističnih storitev in predstavniki drugih organizacij s področja turizma - so se strinjali, da je prihodnost slovenskega turizma prav v takih skupnih projektih. RRA LUR in SPOT GIZ vidita skupne priložnosti v spodbujanju turistov za obisk vseh delov Slovenije, ne le najbolj obiskanih destinacij, kot so Ljubljana, Bled, Portorož in Piran. Sodelavci obeh projektov so se strinjali, da dolgoročni uspeh razvoja turizma v Sloveniji temelji na medsebojnem povezovanju ponudnikov turističnih storitev. Tako oba projekta puščata odprte možnosti tudi za morebitna nova sodelovanja z drugimi organizacijami. Mag. Lorena Korošec, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, je predstavila projekt Upravljanja turistične destinacije Ljubljanske urbane regije. Gre za prvo tako obsežno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem v Sloveniji. Med partnerji projekta so tako občine, podjetja in partnerji soinvestitorji. Temeljni namen projekta je povečati prepoznavnost celotne Ljubljanske urbane regije kot enotne turistične destinacije in povezati ponudnike turističnih storitev tako v njenem urbanem središču kot v zaledju. Načrtovane aktivnosti tega projekta pa izhajajo iz potreb potencialnega obiskovalca oziroma turista - oblikovati in združiti turistično ponudbo, ki bo ustrezala posameznikovim željam. Vrednost projekta je več kot 28 milijonov tolarjev. Projekt je prijavljen tudi na javni razpis Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - razvoj organizacijskih struktur za skupno načrtovanje, razvoj in trženje turističnih destinacij. Projekt pa se bo začel jeseni letos. Predsednik konzorcija za pospeševanje turizma SPOT GIZ Zmago Skovir je predstavil promocijo slovenskega turizma v okviru te organizacije. SPOT GIZ je leta 2004 pričel z izvajanjem prvega razvojnega projekta za prodor na angleški trg z vzpostavitvijo neposredne letalske povezave med Ljubljano in Londonom s prevoznikom EasyJet. Uspešnost projekta dokazuje tudi veliko zanimanje turistov. Že v prvih šestih tednih je bilo namreč prodanih 17 tisoč kart, delež tujih gostov pa je bil kar 83 %. Opravljena anketa po prvem mesecu kaže, da gre za Dodatne informacije: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Linhartova 13, 1000 Ljubljana mag. Lorena Korošec, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, svetovalka direktorice, telefon: 01/ 306- 19-05, telefaks: 01/306-19-03, e-pošta: lorena.koro-sec@ljubljana.si. dobro situirane goste, ki si turistične cilje v Sloveniji izbirajo večinoma sami na podlagi spletnih strani. Tu igra veliko vlogo spletna predstavitev SPOT, ki deluje od 23. junija 2004 in na katero se lahko povežejo obiskovalci spletne strani EasyJet. V tem času je bilo s strani angleških, nemških in nizozemskih gostov zabeleženih skoraj 12 tisoč obiskov. V prihodnosti želijo vzpostaviti nove letalske povezave z Berlinom, Bir-minghamom, Španijo in Italijo ter nadaljevati z dosedanjimi čarterskimi prevozi turistov v Slovenijo. Njihov namen nadgradnje projekta je torej vključevanje novih partnerjev. PREDAVANJE O SPOMINKIH Od ideje do izdelka Turistično društvo Dobrepolje je že od ustanovitve dalje namenjalo veliko pozornost spominkarstvu. Izdelalo je tudi natečaj za izdelavo spominkov, katerega rezultat je bil precejšnje število zanimivih in kvalitetno izdelanih vzorcev, ki temeljijo na dobrepoljski kulturni dediščini in kot taki vsebujejo prepoznavno sporočilno vrednost. Vzorce hrani v svojem arhivu Turistično društvo Dobrepolje, večkrat jih je tudi že razstavilo, žal pa do naslednje faze v smeri izdelave in trženja še ni prišlo. Etnologinja Anka Novak, predsednica komisije za izdelavo spominkov pri TD Dobrepolje Dušica Hočevar in predsednica Združenja spominkarjev Slovenije Vilina Hauser 17. junija je komisija za izdelavo spominkov organizirala predavanje in posvet o turističnih spominkih, z namenom, da bi se v okviru društva dogovorili o nadaljnjih korakih in z morebitnim novim natečajem prišli do novih idej. Posveta se je udeležilo nekaj članov društva in nekaj avtorjev vzorcev iz prejšnjega natečaja, etnologinja in strokovna svetovalka na prejšnjem natečaju Anka Novak ter predsednica Združenja spominkarjev Slovenije Vilina Hau-ser. Na posvetu so udeleženci predstavili svoje poglede in dosedanje izkušnje ter možnosti, ki jih nudi Dobrepolje s svojo bogato kulturno dediščino za izdelavo spominkov. Predsednica Društva spominkarjev Slovenije pa je seznanila prisotne s strokovnimi napotki, kako priti od ideje do spominka in kaj je najpomembnejše za dober izdelek. Zanj velja poleg črpanja iz kulturne dediščine in estetskega videza še veliko drugih kriterijev naprimer: vizuelna prepoznavnost, originalnost, vsebinska vrednost, kakovost, enostavnost, lepa oblika, embalaža, ustrezna barva Od dopisnikov prisotnost, ustrezen material, uporabna ali okrasna vrednost itd. Predvsem naj bi bil izdelek vedno povezan z avtorjem, z njegovo osebno izkušnjo in naj bi nosil v sebi osebno sporočilo. Skratka, dober izdelek je povezovanje naravnega in lepega v harmonično celoto. Predsednica Združenja spominkarjev je predstavila tudi postopek izdelave izdelka, ki pelje od ideje in presoje možnosti o potrebi izdelave do prototipa, na osnovi katerega se izdelajo izboljšave in pride do odločitve, ali bo izdelek namenjen spominku ali poslovnemu darilu. Pri tem se je potrebno odločiti za ustrezne materiale, barve in embalažo. Nekaj članov TD, ki so se udeležili predavanja, med njimi Vinko Brodnik, naš rojak iz Škofljice (drugi z leve), ki je na prvem natečaju izdelal spominek oselnik. Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev 3. julija smo imeli drugo srečanje v našem klubu. Bilo nas je 26 članov. Srečanje je bilo združeno s predstavitvijo Desti-natum (alojo vera). To so razna zdravila, zelišča, maže in pripomočki za zdravje. Piknik smo imeli 10. julija v našem klubu, udeležilo se ga je 70 naših članov in 31 članov iz Dragomerja. Bilo je lepo, igral je Frenk Lenarčič s svojo harmoniko. Imeli smo tudi srečelov s 340 dobitki, kar je vse skupaj še popestrilo srečanje. Naslednji piknik bo v Dragomerju, in sicer 4. septembra ob 16. uri. Tja so nas povabili člani DU iz Dragomerja. Zelo so nas veseli in vedno razpoloženi za družbo. Njihova želja je bila, da bi drugo leto imeli pri nas piknik na prostem. Izlet na avstrijsko Koroško je bil 26. junija, udeležilo se ga je 48 članov. Videli smo jezero pod Mangartom na italijanski strani in Vrbsko jezero na Koroškem Ogledali smo si tudi tri cerkve, vse Marijine. Ena med njimi je bila Gospa sveta, videli pa smo tudi vojvodski stol. Imeli smo srečo z lepim vremenom. Vzajemna nas vabi 11. septembra v Dolenjske Toplice na srečanje vseh upokojencev. Praznovali bodo 30-letnico obstoja. Kaj več o tem bomo razpravljali na seji. Udeleženci so dobili veliko informacij in napotkov, kako z občutkom prenašati preteklost v sedanjost, Turistično društvo Dobre-polje pa spodbudo za morebitno izpeljavo še enega natečaja. M. Steklasa Eva Drobnič je predsednici Združenja spominkarjev Slovenije predstavila do-brepoljsko občino. Za mojo generacijo in tiste malo starejše Pred nedavnim sem bila v neki živilski trgovini in je prijazna prodajalka takole imenovala mlajšega moškega, ko je pogledala mene in mi rekla:"Gospa, to je pa od mladeniča pred vami, kajne?" Jaz sem jo pogledala, ji pritrdila in brž dodala: "Zdaj pa recite še: No, mladenka, zdaj ste pa vi na vrsti." Pogledala me je in obraz ji je prešinil vesel nasmeh: "A ne, da se ne damo!" No ja, mislim, da je tista prodajalka vseeno malo mlajša kot jaz, ampak za lep dan je zadoščal tak pozdrav njej in meni. Tudi če ne razmišljamo o tem, vseeno prihaja prav počasi, skoraj neopazno ... Ko človek misli, da je na višku moči, ima pred seboj še veliko načrtov in idej, se ti lahko počasi ali pa kar na hitro podrejo tla pod nogami. Ugotoviš, da se staraš. V neki reviji sem prebrala deset znakov, da se staramo. Pa ne te stvari jemati resno in tragično, to je pač življenje, nabiramo si izkušnje in modrost. Ti znaki, ki jih posredujem tudi vam, naj izzvenijo bolj kot tuš na vroči plaži - za sprostitev in poživitev: 1. Vse vas boli, kar pa ne boli, ne deluje. 2. Iskrica v vašem očesu je od sonca na vaših očalih. 3. Vsa imena v bloku s telefonskimi številkami in vizitkami imajo spredaj Dr. 4. Zadihate se pri kartanju. 5. Poznate vse odgovore, a vam nihče ne zastavi vprašanj. 6. Veselite se dolgočasnega večera. 7. Potrebujete očala, da najdete očala. 8. Luči ugašate iz ekonomskih in ne iz romantičnih razlogov. 9. V hiši je preveč prostora, v omarici z zdravili pa premalo. 10. SPRAŠUJETE SE, ZAKAJ NE UPORABLJAJO VSI ČASOPISI TAKIH ČRK. Pa vse lepo, vsem in vedno, ne samo v počitnicah in med dopusti! Anica Štrubelj Dramski krožek je za zaključek leta pripravil igrico "Ure kralja Mina" Dramski krožek na šoli Dobrepolje, ki ga vodita mentorici Valerija Tkalčič in Majda Blatnik, deluje že sedmo šolsko leto. Učenci se vsako leto udeležujejo gledaliških srečanj v Grosuplju, kjer uspešno zastopajo svojo šolo. Z igrico Medved Pu so bili na enem od preteklih srečanj izbrani kot najboljša gledališka skupina in so se uvrstili na medobmočno srečanje na Vrhniki. Poleg gledaliških srečanj v Grosuplju se redno predstavljajo oskrbovancem doma v Ponikvah, kjer jih vsakokrat lepo sprejmejo. Letos so obiskali in se predstavili starejšim občanom v domu Grosuplje. Dramski krožek vsako leto pripravi novo igrico. Letos so si izbrali gledališko igro z naslovom Ure kralja Mina, s katero so se 17. junija predstavili tudi na odru Jakličevega doma. Glavni junak igre je kralj Min, ki nekega dne ugotovi, da se stara. brada mu sivi in njegove noge niso več tako poskočne kot nekoč. Ugotovi, da so vsega krive ure, zato ukaže urarčku, da jih upočasni. Kralj je spet zadovoljen, toda življenje se mu kmalu obrne na glavo. Kuhar mu pripravi zajtrk, ki je prava polomija, podložniki so nezadovoljni, obiskovalci na gradu jezni. Kralj ima strašne sanje in naenkrat spozna, da časa ni mogoče ustaviti, zato ukaže urarčku, naj ure spravi v stari tir. Zdaj je zadovoljen, ker se sprijazni, da času ne moreš seči v roko. Vsebina igrice je pritegnila mlajše in starejše gledalce, vsi pa so bili navdušeni nad mladimi igralci, ki so se ob koncu šolskega leta izkazali še z eno dejavnostjo. M. Steklasa Dramska skupina se zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pomagali pri predstavi, in sicer: - Svetlani Rodič-Jakimovski za pomoč pri sceni, - Mateji Lohkar za izdelavo kostumov, - Romanu Bukovcu, Tonetu Jakiču in Francu Lenarčiču za pomoč pri sceni, - Robertu Glaču za posnetek zvočnih efektov, - Petru Jakopiču za osvetljavo, - vodstvu šole za finančno pomoč Zaključek šolskega leta v šoli in vrtcu v Kompoljah 22. junija sta šola in vrtec v Kompoljah pripravila na šolskem igrišču prireditev, na katero so bili poleg staršev povabljeni vsi, ki so med šolskim letom kakor koli sodelovali s šolo in vrtcem. Medvedki so skoraj čez noč postali mali maturanti. V modrih kapicah in s himno "Mi smo mladi maturanti" so se poslovili od vrtca. Slovo pa ni bilo pretežko, saj jih bo jeseni, ko bodo že prvošolčki, ločil od vrtca, kjer so se tako dobro počutili, le ozek hodnik. Pred dokončnim slovesom pa je bilo treba opraviti še krajši program, za katerega so se mladi nade-budneži lepo pripravili. Kljub sončnemu vremenu je bilo le bolje poklicati Petra Vetra, da je pregnal še tistih nekaj oblakov, ki so še ostali na nebu od prejšnjega deževnega dne. In ko so bili končno brez skrbi zaradi vremena, so bili nared za igrico, v kateri so se spraševali, kaj bi delali, če bi bili medvedki, žabice, slončki ... In potem njihove razigranosti še ni bilo konca. Presenetili so še z eno igrico. Medo je zgubil dudo in kar ni mogel zaspati. Prihajale so živalice, da bi mu pomagale, a medo je ugotovil, da dude sploh ne rabi in je zaspal. Živalicam pa ni preostalo drugega, kot da so mu zapele uspavanko. Otroci so nato prikazali, kako živahno je lahko tudi na polju in uprizorili pogovor med rdečim makom in pšenico. Program so popestrile tudi pevske točke. Tako so se otroci, kot že tolikokrat do sedaj, lepo predstavili svojim staršem, seveda pa se niso pozabili zahvaliti Martini, Darji in Boštjanu. Na vrsti pa je bilo še eno slovo. Težje. Po štirih letih so se poslavljali od podružnične šole v Kompoljah učenci četrtega razreda. Svoja doživetja v dosedanji šoli in občutja ob slovesu so oblikovali in povedali v verzih. Da so bila doživetja lepa in odnosi vzorni, je potrdila v svojem poslovilnem nagovoru tudi njihova učiteljica in vodja šole Jelka Samec. Šola na Vidmu res čaka, a prej so še počitnice, so dejali otroci. In preden so dokončno vzkliknili hura počitnice, jih je čakalo še prijetno druženje s pogostitvijo. Skupaj s starši, povabljenci in zaposlenimi so preživeli prijeten preostanek popoldneva. M. Steklasa Učenci in zaposleni se ob tej priložnosti zahvaljujejo sponzorju - Pekarni Blatnik. Blaž Meglen BLIŽA SE POČITNIC ČAS Bliža se počitnic čas, to je pravi čas za nas. Veselim se že brezskrbnih dni, učenja in nalog več ni. Zdaj bomo dolgo spali, se igrali, v računalnik gledali, v morju čofotali in za žogo se podali. Adijo kompoljska, domača šola. Hvala Jelka in Martina, družba res bila je fina. Ko pa minejo počitnice te, šola na Vidmu že čaka me. 20 Iz šole julij 2004 Na podružnični šoli in vrtcu v Kompoljah je bil mesec junij popestren z najrazličnejšimi doživetji 3. junij: skupni izlet po Dolenjski - Končno nam je vsem uspelo, da smo bili vsaj enkrat v življenju "na konju" 10. junij - Pogovor z dr. Maričem - Dr. Marič dobro ve, da brez nezgod pri kolesarjenju ne gre, kadar pa nezgoda se nam pripeti, dr. Marič z veseljem na pomoč prihiti. junij: noč v vrtcu - Po skupnem spanju v enem prostoru se pri-leže zajtrk na svežem zraku. Planinski športni dan Kot vsako leto, smo se tudi letos odpravili na planinski športni dan. Tokrat smo si za naš cilj izbrali lovsko kočo na Vodicah. Po dveh urah prijetne hoje smo si odpočili in podkrepili s toplimi čevapčiči in hladnim sokom. Za slovo smo se še slikali pri gostoljubnem domu Lovske družine Dobrepolje. Za pomoč pri organizaciji športnega dne se zahvaljujemo Lovski družini Dobrepolje in jim želimo dober pogled ... Učitelji in učenci razredne stopnje OŠ Dobrepolje OŠ DOBREPOLJE Zbiralna akcija starega papirja Učitelji in učenci razredne stopnje na Vidmu, PŠ Ponikve in Kompolje smo se odločili, da bomo v mesecu oktobru zopet organizirali zbiralno akcijo starega papirja. Zato naprošamo vse občane in podjetja, da odpadni papir prihranijo in nam to sporočijo v mesecu septembru, da se bomo dogovorili glede odvoza. Papir bomo prodali Papir servisu, z zasluženim denarjem pa si bodo učenci krili stroške športnih dni v šolskem letu 2004/2005. ČE NEKAJ DESET KILOGRAMOV ODPADNEGA PAPIRJA REŠI ENO SMREKO, potem vemo, da lahko z malo truda naredimo veliko. Naj bo ta akcija na začetku jeseni majhno, a izjemno pomembno darilo za zeleno Slovenijo! Vodja akcije: Andrej Škantelj Izlet s starši Otroci iz metuljčkove skupine (4-5 let) so si zelo želeli izleta skupaj s starši. Kam, kako, kdaj so bila vprašanja vzgojiteljice in pomočnice v oddelku. Odločili sva se, da obiščemo kmetijo "Potočnik v Velikih Lipljenih" in to v soboto, ko so starši večinoma doma. Zbrali sva število udeležencev in v soboto, 12. junija, smo se odpeljali izpred vrtca. Vsi sedeži v avtobusu so bili zasedeni, saj so nekateri šli s celo družino.Otro-ci so se posedli skupaj, starši skupaj.Vzdušje je bilo sproščeno, veselo in zabavno. Kar prehitro smo prispeli do Taborske jame, od koder smo se peš podali do kmetije. Gospodar nas je prijazno sprejel, starše posedel okrog mize, otroke z vzg. in pom. pa odpeljal v "kraljestvo" živali. Spoznali smo muflone, srne konje in oslička. Otroci so jih z gospodarjem krmili in živali so se nam približale.Opazovali smo jih in se z njimi tudi fotografirali. Poleg teh živali smo v mlaki opazovali tudi žabe, ki so se ravno takrat razvile iz paglavcev.Vrhunec srečanja pa je bilo jahanje. Otroci so se povzpeli na konje in na osla in se z njimi sprehajali po kmetiji.To je bilo pravo presene-čenje.Tudi najbolj boječi so se opogumili. Ko so se vsi preizkusili v jahanju, smo se od gospodarja poslovili, se peš podali do avtobusa in nato na zaslužen prigrizek. Izbrali smo picerijo Sončnica v Šmarju Sapu, kjer smo se okrepčali in v popoldanskih urah smo se vsi veseli vrnili domov. Doživeli smo lep dan in prijetno druženje, ki nas je še bolj povezalo. Takšnih srečanj si tako otroci kot starši še želijo. Marija Žnidaršič in Anka Kralj Iz šole Bili smo na plavalnem tečaju Ptujsko polje, po katerem se med travniki in žitnimi polji lagodno vije reka Drava in ga mehko obrobljajo Haloze in Slovenske gorice, skriva v sebi veliko zanimivosti, bogastva, lepote in nudi veliko sprostitve. Središče je mesto Ptuj, ki sodi med najstarejša srednjeevropska mesta, blizu Ptuja pa so ptujske terme. Tu so učenci tretjega razreda devetletne OŠ v času od 7. junija do 12. junija imeli plavalni tečaj. Glavni namen je bil, da učenci v sproščenem okolju pridobijo znanja in osvojijo tehnike plavanja. Lepo vreme, prijetno bivanje v centru šolskih in obšol-skih dejavnosti, dobra volja, trud in marljivost učencev, prijaznost zunanjih sodelavcev so pripomogli, da smo z učenci te cilje realizirali. Po- leg plavalnega tečaja pa so imeli učenci možnost spoznati še okolje, v katerem so bivali. Ogledali smo si zbirke glasbil in pustnih mask na Ptujskem gradu, obiskali smo knjižnico in pravljičarko gospo Lilijano, si ogledali staro mestno jedro mesta Ptuj in razstavo "Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom". Dejavnosti so pri učencih spodbujale vedoželjnost, ustvarjalnost, opazovanje in pri- dobivanje izkušenj in znanj. Bivanje smo popestrili še s kvizom "Kaj veš o Ptuju?" in s srčkovim plesom prijateljstva. Zahvaljujemo se gospe Anki Novak, ki je s svojim znanjem kot etnologinja, še dodatno popestrila in poglobila naše bivanje na Ptuju. Učence so na plavalnem tečaju spremljali: učitelj Danilo Drobnič, Martina Jeromen, Roman Zabukovec in Dušica Hočevar. Vodja plavalnega tečaja: Dušica Hočevar Prireditev Veter v laseh, s športom proti drogi preprečilo vreme V nedeljo, 13. junija 2004, naj bi bila v BTC centru v Ljubljani zaključna prireditev Veter v laseh, s športom proti drogi. V Ljubljano je prišlo 12 tekmovalcev in tekmovalk iz Dobrepolja. Močan dež in precej hladno vreme sta preprečila prireditev. Tekmovalci so prejeli spon-zorske nagrade in malico ter se vrnili proti domu. Škoda, da že drugič zapored to tekmovanje ni imelo sreče z izvedbo. Matej Kalan "t Misel Blažen je tisti, ki je bil v mladosti mlad, blažen je tisti, ki v času dozori. Puškin A Poročilo Policijske postaje Grosuplje Policijska postaja Grosuplje je v mesecu juniju 2004 na območju občine Dobre-polje obravnavala 7 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. Do omenjenih kršitev prihaja predvsem v večernem času ter ob koncu tedna. Obveščeni smo bili o 12 kaznivih dejanjih, ki so bila storjena na območju občine Dobrepolje. Največ je bilo tatvin, vlomov in poškodovanj tujih stvari. Prav tako najpogosteje prihaja do kaznivih dejanj v nočnem času in v času on koncu tedna. Vlomi so izvršeni predvsem v vikende, delovne stroje, avtomobile in trgovine na območju občine Dobrepolje. Opravili smo tudi oglede 11 prometnih nesreč, v katerih je nastala materialna škoda, prav tako pa je bilo več oseb telesno poškodovanih. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so predvsem neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in nepravilna stran ter smer vožnje. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti št. 647 Čušperk-Zdenska vas-Videm. Vsi občani, ki bi kaj vedeli o kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali drugem varnostno zanimivem dogodku ali če opazijo storitve kaznivega dejanja na delu ali begu, naj o tem obvestijo PP Grosuplje oziroma pokličejo na telefon št. 113. S sodelovanjem med lokalno skupnostjo - občani in policijo bomo skupaj dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. Policijska enota Grosuplje bo vsakodnevno s policijskimi patruljami izvajala nadzor nad cestnim prometom na območju občine Dobrepolje, predvsem na krajih, kjer se zgodi največ prometnih nesreč, največjo pozornost pa bomo dali na hitrost, pri tem pa ostalih kršitev ne bomo tolerirali. Policijska postaja Grosuplje ORATORIJ 2004 V STRUGAH Lahko si zvezda Vsi mladinci, ki obiskujemo mladinski verouk v Strugah, ki ga vodi salezijanec Frenk Brečko, smo si želeli otrokom narediti lepše počitnice. Ko smo pomislili na oratorij, nas je postalo kar malo strah, saj bi le ta potekal v struški župniji prvič. Oratorij so počitniški dnevi, ki jih otroci skupaj z voditelji - animatorji preživijo v raznih delavnicah in se iz zgodbe, ki jo na začetku dneva odigrajo animatorji, tudi kaj naučijo. Skupaj smo strah premagali in se odločili, da bo konec junija potekal oratorij z naslovom Lahko si zvezda, ki pa bo trajal le tri dni, saj nismo vedeli, kolikšno bo zanimanje otrok. Nad obiskom smo bili zelo presenečeni že prvi dan, drugi dan pa je prišlo še več otrok, tako da se nas je na oratoriju učilo in zabavalo okoli 50 mladih, kar je za našo struško dolino veliko. Ustvarjali smo v različnih delavnicah. Izdelovali smo co&e, svečnike, vazice, v les vžgane slike ... Tako otroci kot tudi animatorji pa smo bili najbolj navdušeni nad vodnimi igrami, pri katerih smo porabili okoli 200 vodnih balončkov in veliko vode. Eden izmed dni je bil tudi praznik sv.Pe-tra in Pavla, zato smo z otroki za mašo pripravili prošnje, zahvale in pesmi, ki si jih prepevamo tudi sedaj, ko je oratorij že za nami. Veseli smo bili, ker so nam pomagali struški župnik Bogomir Hren ter Frenk in Kristjan iz Rakovniške župnije, saj so pregnali naš začetni strah. Voditelji smo bili zelo veseli, ko smo videli nasmejane obraze otrok. To je bil prvi oratorij v Strugah in upamo, da ne zadnji. Otroci, naslednje počitnice se bomo zopet srečali z novo zgodbo in z novimi delavnicami. Animatorka Lidija Šolska vrata so se zaprla. Hura, počitnice! Šolsko leto 2003/04je potekalo tako, kot mora, brez večjih posebnosti, vendar smo vsi skupaj, učenci in njihovi učitelji, težko pričakovali konec šolskega leta. Urnik je med šolskim letom kar precej natrpan, tako da zahteva sprotno in kakovostno delo. Proti koncu šolskega leta, nekako od marca naprej, poleg rednih šolskih obveznosti poteka še veliko tekmovanj na državni ravni, ki se jih naši učenci radi in pridno udeležujejo. Pa poglejmo, česa vsega smo se udeležili in kaj vse smo dosegli. Učenci od prvega razreda de-vetletke do četrtaga razreda so se udeležili tekmovanja Računanje je igra. Bronasto Vegovo priznanje iz matematike so si prislužili naslednji učenci: - iz 1. r. D. Luka Novak in Jernej Pugelj - iz 2. r. D. Florjan Zupančič in Blaž Pugelj - iz 3. r. D. Žiga Pugelj in Primož Kastelic - iz 3. r. O. Marjana Rus - iz 4. r. O. Kristjan Novak - iz 5. r. O. Matjaž Meglen - iz 7. r. D. Gregor Križman - iz 7. r. O. pa je Andraž Oberstar osvojil bronasto, srebrno in zlato Vegovo priznanje. Učenci so se potegovali tudi za Cankarjevo priznanje. Bronasti priznanji sta si prislužili učenki 8. razreda Brigita Hočevar in Barbara Papež. Učenca 7. r. Ana Pugelj in Andraž Oberstar sta se preizkusila tudi iz znanja fizike in kemije. Pri prvem sta oba osvojila bronasto in srebrno Štefanovo priznanje, Andraž Oberstar pa še zlato Štefanovo priznanje. Pri drugem sta oba osvojila bronasto Preglovo priznanje, Andraž Oberstar pa še srebrno Preglovo priznanje. Učenci od 4. do 8. razreda so brali knjige za angleško bralno značko, devet jih je bilo uspešnih. Učenci od 1. do 8. razreda so se udeležili tudi tekmovanja za bralno značko, 37 učencev je bilo uspešnih, dve učenki, Brigita Hočevar in Barbara Papež sta dobili tudi priznanji za osemletno sodelovanje pri bralni znački. Učenci so sodelovali tudi pri pevskem zboru in dramskem krožku. Ti učenci so nastopali na proslavah, ki smo jih pripravili v božično - novoletnem času, ob materinskem dnevu in ob dnevu državnosti. Ob prireditvah smo imeli tudi razstave izdelkov, ki so jih učenci izdelali pri tehnični in likovni vzgoji ter pri krožku ročnih del. Sedem učencev 5. razreda se je seznanilo s prometnimi pravili in uspešno opravilo kolesarski izpit. Učenci so tekmovali tudi pri športni vzgoji za Zlati sonček in Martina Krpana in bili uspešni v vseh aktivnostih, ki sta jih zahtevali tekmovanji. Ob koncu šolskega leta smo izdali tudi šolsko glasilo, ki se imenuje Struški posladek. Vesela sem, da med mladimi vlada duh zdrave tekmovalnosti in ponosna, ker mnogi med njimi dosegajo lepe in pomembne rezultate. Vsi skupaj pa smo še prav posebej ponosni na učenca Andraža Oberstarja, ki je letos osvojil največ priznanj, zlato Vegovo, zlato Štefanovo ter srebrno Preglovo priznanje. Želim mu, da bi bil njegov trud tudi naslednje leto poplačan s podobnimi ali še pomembnejšimi uspehi, hkrati pa se mu zahvaljujem za tako uspešno zastopanje naše šole. Pohvaliti moram tudi vse druge učence za ves trud, ki so ga vložili v tekmovanja. Drugo leto bomo zopet vsi enako aktivni, morda se nam bodo pridružili še novi in bomo skupaj posegali po enakih ali še višjih priznanjih. Povedati moram tudi to, da je naša šola od 24. junija bogatejša za sliko Cerkniškega jezera, ki jo je podaril naš krajan, slikar samouk g. Srečko Ferkulj. Slika visi v avli šole. Zahvaljujem se mu v imenu učencev in kolektiva in obljubljam, da jo bomo znali ceniti in paziti. Sedaj so, dragi učenci, počitnice. Lepo jih preživite, kjerkoli boste, priskrbite si pozitivne energije, da bomo polni pričakovanj lahko zakorakali v novo šolsko leto, novim znanjem in nalogam naproti. Vodja OŠ Struge, Kristina Gregorič 24 Čestitke, obvestila julij 2004 Čestitamo za 50 let skupnega življenja V začetku julija sta praznovala 50 let skupnega življenja Slavka in Tone Novak iz Male vasi. Številnim lepim željam in čestitkam se pridružuje tudi uredništvo, objavljamo pa čestitko Pisančevih iz Podgorice (avtorica Lojzka Jamnik). Draga Slavka in Tone! Kaj čem besedovat!, besede dolge Vama pisati, saj sreča in nesreča Vaju je kalila mnoge dni. A vse sta složno prehodila in zdaj v 50 let zakona sta stopila. Na jesen življenja naj Vama sonce sije, naj burja, strele in oblaki, sonca ne zakrije, da z roko v roki bi sreče in zdravja obilo še užila. Bog Vaju živi! A Organizatorjem volilne kampanje za volitve v državni zbor RS 03.10. 2004 V skladu z določili Zakona o volitvah v Državni zbor Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) ter Zakona o volilni kampanji (Ur.l. RS, št. 62/94 in 17/97) vas na osnovi sklepa Izdajateljskega sveta glasila "Naš kraj" obveščamo, da bomo v naslednji številki, ki bo izšla 24. septembra 2004, namenili nekaj prostora predstavitvi kandidatnih list oziroma kandidatov za poslance v Državni zbor. Vsaka stranka ima možnost predstavitve na največ dveh straneh glasila. Gradivo je potrebno oddati do 12. septembra 2004. Urednica Mihaela Steklasa Kosovni odvoz odpadkov iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v jesenskem času odvažalo kosovne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan kosovnega odvoza: Ponedeljek 27. 9. 2004_ naselje Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas, Hočevje Torek 28. 9. 2004_ območje Strug, naselje Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Podpeč Sreda 29. 9. 2004_ naselje Videm in Mala vas, Podgorica, Zagorica Med kosovne odpadke sodijo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih kjer običajno pobiramo odpadke. Naša prihodnost je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje Splošna ambulanta Urnik dela Ponedeljek 7.00 - 15.00 Torek 12.00 - 20.00 Sreda (od 9.00 do 11.00 Struge) 7.00 - 15.00 Četrtek 12.00 - 20.00 Petek 7.00 - 14.00 ZARADI HIŠNIH OBISKOV NA KONCU DELAVNIKA PROSIMO, DA KARTICE ODDATE NAJKASNEJE POL URE PRED IZTEKOM DELOVNEGA ČASA julij 2004 Kino 25 KINOPROGRAM ZA AVGUST Iti tlPTlMBlň 2004 KINO »OOBREPOLIE« VIDEM 34 DOLBY-DIGITAL ZVOK NEDELJA, 1. AVGUST ameriška uspešnica - domišljijska drama 1. avgust, ob 15. uri in 20.30 uri HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA Trinajstletni Harry Potter je nerad preživel še eno poletje pri svojih neprijaznih sorodnikih. Lepo se je vedel in in ni uporabljal svoje čarov-niške moči, dokler ni prišla na obisk teta Marge, zoprna sestra strica Ver-nona, in ga spravila tako daleč, da se je "po pomoti" zatekel k čarovniji. Napihnila se je kot ogromen balon in odplavala. Harry se boji kazni strica in tete pa tudi ukrepov na Bradavičar-ki in na ministrstvu za čarovnije, ki učencem strogo prepoveduje, da bi uporabljali svoje čarovniško znanje, zato zbeži v noč. Pobere ga čarobni avtobus ... NEDELJA, 8. AVGUST, ob 15. in 20.30 uri ameriška uspešnica - klasična grozljivka ZORA ŽIVIH MRTVECEV Kdaj se je začelo, kje se je začelo -NIHČE NE VE. Kar koli se je zgodilo, kakor koli se je že začelo, čez noč se je svet spremenil v živo nočno moro nezavidljivih razsežnosti. Človeštvo zadane nepojasnjena, nedoumljiva in smrtonosna pokora - in mrtvi ne ostanejo mrtvi. Trupla, ki jih žene nenasitljiva lakota po živem mesu, zalezujejo maloštevilne preživele ... NEDELJA, 15. AVGUST, ob 15. in 20.30 uri ameriška akcijska komedija STARSKY IN HUTCH Detektiv David Starsky (Ben Stiller) je eden izmed najbolj predanih policistov pod krinko v kalifornijskem mestu Bay City. Ko je on v službi -to je 24 ur na dan, 7 dni na teden -, poskrbi, da ulovijo vsakega zločinca in ga primerno kaznujejo. Njegov zgled je mama, legendarna policistka Bay Cityja, kar mu njegov načelnik omeni ob vsaki priložnosti. Detektiv Ken "Hutch" Hutchinson (Owen Wilson) je iz drugega testa. Njegov moto je: Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži ... NEDELJA, 22. AVGUST, ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriška romantična komedija 50 PRVIH POLJUBOV 50 prvih poljubov je nepozabna romantična komedija, v kateri igrata Adam Sandler kot Henry, babjek, ki menja ženske hitreje kot havajske srajce, in Drew Barrymore kot Lucy, srednješolska profesorica umetnosti z nenavadno nevrološko okvaro, zaradi katere se njen spomin izbriše čez noč - vsako noč ... NEDELJA, 29. AVGUST, ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriška uspešnica akcijski film ČLOVEK PAJEK 2. DEL Dve leti sta minili, odkar je Peter Parker (Tobey Maguire) odkorakal od svoje dolgoletne ljubezni Mary Jane Watson (Kirsten Dunst) in se odločil podati po poti odgovornosti, ki jo je prevzel kot Spiderman. Peter se mora spopadati z novimi iz- zivi in se hkrati sprijazniti z "darom in prekletstvom" svojih moči, ko skuša najti srednjo pot med identitetama zmuzljivega superjunaka Spidermana in življenjem študenta. Ko mu pot prikriža mogočni zliko-vec Doktor Octopus alias Doc Ock (Alfred Molina), to ogrozi ljudi, ki so Petru najbolj pri srcu. PETEK, 3. SEPTEMBER, OB 20.30 ameriška uspešnica - akcijski triler PUNISHER Marvelov neustavljivi borec za pravico PUNISHER bo eksplodiral na velikem platnu v novem akcijskem trilerju, ki nam predstavlja stripov-skega junaka, kakršnega še ni bilo. Punisher se sprehaja po svetu, ki ga vsi poznamo, svetu, potemne-lem zaradi vojn, kriminala, krutosti in nepravičnosti. Nima nadnaravnih moči, s katerimi bi se lahko spopadal z zlom - samo svojo prodorno inteligenco, leta vojaških izkušenj in predvsem železno voljo, da bi pomagal tistim, ki so jim zlikovci družbe storili krivico ... NEDELJA, 5. SEPTEMBER, ob 15. in 20.30 ameriška uspešnica - glasbena romantična komedija UMAZANI PLES 2. del Umazani ples 2 je brezčasna zgodba o iskanju ljubezni, čutnosti in neodvisnosti, ki nas popelje v svet živahnih barv, vročih ritmov in silovitih čustev. Havana. November, 1958. 18-letna Katey Miller (Romola Garai) se s starši in sestro preseli na Kubo, kjer očeta čaka služba direktorja pri Fordu. Vsi so prepričani, da se bo pridna in malce sramežljiva Katey zlahka pomešala med bogataške ameriške najstnike. Toda njo privlači odločni in ponosni natakar Javier (Diego Luna), ki je povrhu še odličen plesalec. Katey se odloči, da bo obvladala vroče kubanske ritme. Prepriča ga, da se prijavita na plesno tekmovanje. Ne vesta, da je pred vrati revolucija ... PETEK, 10. SEPTEMBER ob 20.30 uri ameriška romantična komedija HELENA NA PREVZGOJI Helena je dekle, ki ima super življenje. Je direktorica modne agencije in preživlja dneve z modnimi kreatorji na modnih revijah, noči pa v hotelskih nočnih klubih. En sam telefonski klic pa ji korenito spremeni življenje. Helena naj bi v prihodnje skrbela za sestrine tri otroke: 15-letno Audrey 10-letnega Henrya in 5-letno Sarah. Kaj veseljaško in zabav vajeno dekle ve o vzgoji otrok? Kako hitro spozna, da ples ob treh zjutraj ni združljiv z u reja n jem otrok zj utraj ko jih je treba pravočasno odpraviti v šolo. Helena spoznava, da je njeno novo življenje težko vendar pa tudi izjemno lepo. V šoli, kamor hodi po otroke in na govorilne ure pa spozna mladega pastorja... NEDELJA, 12. SEPTEMBER, ob 15. in 20.30 uri ameriški akcijski film TRETJI UDAR Na konferenci policije Evropske unije (Europol) v Haagu višji inšpektor švedske policije Sellberg napove vojno proti organiziranemu kriminalu. Sellberg, ki lahko zaposli in v svojo ekipo sprejme kogarkoli hoče, najprej izbere svojega bivšega varovanca Johana Falka, vrhunsko izurjenega policijskega inšpektorja, ki pa ne želi sodelovati. Po njegovem mnenju je Evropa preplavljena z organiziranim kriminalom, ki mu sodni sistem ni kos in si pred njim zatiska oči. Vse, kar si Falk trenutno želi, je preseliti se na deželo in zagotoviti varen dom svoji družini. Toda usoda ima z njim drugačne načrte ... PETEK, 17.SEPTEMBER, ob 20.30 uri ameriška nora komedija TOTALNA ZMEŠNJAVA Film govori o maroški družini na Nizozemskem. Medtem ko so starši do te meje neprilagojeni, da ne znajo niti besedice nizozemsko, sta se najmlajša člana (sestra in mlajši brat) družine skorajda popolnoma asimilirala. Problematičen je le srednji brat Ap, ki se še vedno ni odločil, ali bi bil zadrti Maročan ali sodobni Nizozemec ... enkrat obredno zakolje kuro in se zaobljubil, da se bo poročil z dekletom iz očetove rojstne vasi, že naslednji dan pa s prijatelji ropa mestno banko ... NEDELJA, 19.SEPTEMBER, ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriška akcijska komedija - uspešnica MORILCI STARE GOSPE Po več kot desetih letih se oskar-jevec Tom Hanks vrača k svojim komedijantskim koreninam skupaj s filmskima ustvarjalcema Joelom in Ethanom Coenom. Hanks igra Goldthwaita Higginsona Dorra, doktorja filozofije, šarlatanskega profesorja, ki zbere okoli sebe tolpo tako imenovanih "strokovnjakov", ki načrtujejo tatvino stoletja ... Njihov štab: klet nič hudega sluteče stare gospe Munsonove Krinka: Peterica potrebuje prostor za vadbo cerkvene glasbe. Težava: Kmalu postane jasno, da Dorrovim fantom manjka umskih sposobnosti, da bi zadevo izpeljali. PETEK, 24.SEPTEMBER, ob 20.30 URI nemško nadaljevanje najstniške komedije DEKLETA ZGORAJ BREZ Trem prijateljicam, Inken (DIANA AMFT), Lucy (JASMIN GERAT) in Leni (KAROLINE HERFURTH) je postalo jasno, da brez trisobnega stanovanja ne bo šlo. Inken se je morala odseliti od doma, ker je očetova nova prijateljica v njeni sobi začela organizirati tečaje ponovnega rojstva. Lucyjina mati je zaslovela s knjigo: "Ko deklice odrastejo", zato si ne more dovoliti, da bi njena hčerka še naprej stanovala doma. Lena sicer ima streho nad glavo, vendar pa ne zdrži več s svojim fantom Lukasom (FLORIAN DAVID FITZ), ki je doživel ustvarjalno blokado. Iz stanovanja se bo izselil šele, ko bo napisal novo skladbo ... NEDELJA, 26.SEPTEMBER, ob 15.in 20.30 ameriška uspešnica - zgodovinski spektakel KRALJ ARTHUR Kralj Athur je brezčasna legenda, ki jo je zopet oživil filmski režiser JERRY BUCKHEIMER. Kralja Arthurja igra Clive Owen, ki je dal svojemu junaku v tem filmu še poseben pečat. Gre za nepozabno zgodovinsko zgod bo o vitezi h okrog le mize, o kraljestvu Camelot, kralju Arturju, lepi kraljici Guinevere, pogumnemu vitezu Lancelotu, čarovniku Merlinu in drugih. Pripoved nas ponese na Britansko otočje, v svet prostranih pokrajin in mogočnih gradov. V čas, ko kralj Artur poskuša z vitezi okrogle mize združiti Anglijo. Zgodba govori o pogumni punci, slepemu hermitu, in dvoglavemu zmaju, ki se podajo v bitko za izgubljeni meč Excalibur, ki bi rešil kralja Arthurja in Camelot. Rokomet v Dobrepolju od začetkov do danes Pri raziskovalni nalogi so sodelovali: Eva Blatnik, Špela Koželj, Teodora Hekič, Monika Novak, Saša Miklič, Luka Perhaj, Janez Sevšek, Jernej Hočevar, Sebastjan Tanko, Anja Pugelj, Edisa Brkič, Žiga Palčar, Edis Brkič, Sara Bambič, Nina Šuštar, Ana Šalika, Natalija Fink, Miha Jakič Obseg in priloge: 79 strani naloge s 67 skeniranimi fotografijami oz. fotokopijami in 20 strani prilog Rokomet v Dobrepolju ima svoje začetke v letu 1961. Ker rokometaši do sedaj niso imeli nikakršnih arhivskih gradiv, smo se odločili, da opišemo rokomet v Dobrepolju od začetkov do danes. Vse dogodke smo časovno opredelili. Prvo rokometno društvo je bilo Dobrepolje, ki je delovalo v okviru TVD Partizan Dobrepolje. V letih njihovega delovanja, to je od leta 1961 pa do leta1967, so dosegli zelo velike uspehe. Za razvoj rokometne igre v tem času je imel največje zasluge takratni ravnatelj osnovne šole g. Andoljšek in igralci: Stane Pugelj, Julijan Vidmar in drugi. Njihova ekipa je bila zelo uspešna. Ob dobrih rezultatih, ki so jih dosegali v Dolenjski ligi, se jim je uspelo uvrstiti v Ljubljansko consko ligo. Tudi na tem nivoju igranja so bili zelo uspešni, saj so bili na pragu uvrstitve v višjo ligo. Vsa leta igranja so bili vedno v prvem delu tekmovalne lestvice. Na vseh tekmah so imeli tudi zelo veliko podporo gledalcev. Za velike uspehe so bili zaslužni prav vsi, saj so si igralci s pomočjo krajanov sami zgradili igrišče, ki je bilo takrat prekrito z "lešem". Leta 1967 so se na žalost fantje razkropili po Sloveniji in prvi del rokometne pravljice v Dobrepolju se je zaključil. Nato je prišla tekmovalna sezona 1970/ 71, ko so se ponovno odločili, da ustanovijo rokometno sekcijo. To je bila nova mlajša ekipa, ki je tekmovala v Dolenjski ligi. Njihovi rezultati niso bili tako dobri kot pred desetletjem, vendar so v ligi ostali vse do leta 1976/77. Nato so do leta 1980 igrali še v Območni rokometni ligi s sedežem v Ribnici. Boljše rezultate so dosegali doma, ker so jih vzpodbujali zvesti navijači. V sezoni 1974/75 je na pobudo Ivana Poljšaka in Toneta Anžlovarja v Ponikvah nastala še ena rokometna ekipa. Tudi oni so najprej igrali v Dolenjski ligi in nato še v Območni rokometni ligi. Ekipa je nastopala v okviru DVZ Ponikve, ki je bil tudi njihov glavni sponzor. Do leta 1979 so igrali domače tekme v Ribnici, ker še niso imeli svojega igrišča. Nato so igrišče naredili pri Zavodu Ponikve. Prav zaradi tega so imeli veliko stikov s takrat že ze- lo močnim klubom Inles, ki jim je posojal tudi igralce in trenerje. Finančnih sredstev je bilo vedno premalo, zato sta oba kluba zbirala prostovoljne prispevke. Denar so dobili tudi s članarino. DVZ Ponikve je največ sredstev dobil z delovanjem bifeja in diskoteke, ki sta bila v "lasti" društva. Nekaj sredstev so dobili tudi od glavnega sponzorja DVZ Ponikve in občinskega proračuna. Ker je vedno primanjkovalo denarja, so si velikokrat morali celo drese kupovati sami. Kasneje so za njihovo opremo poskrbeli v klubu in jo tudi oprali in pripravili za naslednjo tekmo. Za doseganje dobrih rezultatov je bilo potrebno trdo trenirati. Treninge so imeli 2 do 3 krat tedensko. Z uspehi, ki so jih dosegli v Dolenjski ligi in Območni ligi, so leta 1980 mladinci že nastopali v II. Slovenski rokometni ligi. Mladinsko ekipo je DVZ Ponikve imel vse do tekmovalne sezone 1989/90. V vseh sezonah so dokaj uspešno nastopali in bili tudi v vrhu lestvice. V sezoni 1988/89 so dosegli celo prvo mesto v skupini. Članska ekipa DVZ Ponikve se je v sezoni 1980/81 uvrstila v II. slovensko rokometno ligo. S svojimi dobrimi igrami so v sezoni 1982/83 dosegli svoj največji uspeh, saj so bili prvi v ligi in se v naslednji sezoni pomerili v I. slovenski rokometni ligi. V prvi ligi so igrali štiri leta. V sezoni 1987/88 so ponovno nastopali v II. slovenski rokometni ligi, dokler niso v sezoni 1989/90 padli v III. rokometno ligo. Nato so igrali še eno sezono v II. republiški ligi. Po 15 letih se je tudi rokometna pravljica v Ponikvah zaključila. Vse se je zgodilo zaradi pomanjkanja denarja in še nekaterih drugih pomanjkljivosti. To so vedeli vodilni in tudi igralci, zato šok ni bil nenaden. Kljub temu pa vsi igralci zatrjujejo, da so bili med sabo veliki prijatelji in so skupaj doživeli marsikaj lepega. Res je tudi, da so se morali marsičemu odpovedati, vendar jim ni bilo nikoli žal. V okviru ŠD DVZ Ponikve so ponovno skušali oživiti rokometno igro. Dve sezoni so odigrali v III. Državni rokometni li- gi. To je bilo v sezoni 1995/96 in 1996/97. Po teh dveh sezonah jim še do danes ni uspelo rokometa oživiti. Nekateri igralci so tudi razmišljali, da bi bilo dobro organizirati rokometni krožek za mlade. Pri tem so imeli v mislih tudi to, da bi se povezali z kakšnim aktivnim klubom v naši okolici. To sta klub Inles v Ribnici in RK SVIŠ iz Ivančne Gorice. Od leta 1998 je v Dobrepolju registrirano društvo RK Dobrepolje. V njegovem okrilju deluje veteranska ekipa Dobrepo-lje, ki je sestavljena iz nekdanjih igralcev Dobrepolja in Ponikev. Vsako leto organizirajo memorialni turnir v spomin že umrlim rokometašem Andoljšku, Puglju in Drobniču. Ekipa veteranov se udeležuje tudi nekaterih drugih turnirjev. Ob ustanovitvi društva so želeli, da bi rokomet zaživel tudi med mladimi. Ob koncu naše naloge smo nekaj strani namenili tudi rokometnim sodnikom, ki so važen člen pri rokometni igri. Nekdanji dobri igralci Dobrepolja in Ponikev so postali tudi že uveljavljeni rokometni sodniki. V prispevku so nam povedali, da morajo sodniki spoštovati pravila, biti pošteni in ocenjevati obe moštvi enako. Raziskovalna naloga nam je vzela zelo veliko časa, vendar smo se ob iskanju podatkov zelo veliko naučili o rokometu. Najbolj jim je žal, da se še do danes ni organizirala mlajša ekipa rokometašev, ki bi nadaljevala njihovo delo in dosegala take rezultate kot oni. Upajo, da bodo še letos dobili eno ekipo mlajših članov. Rokomet je igra, ki se igra izključno v dvoranah, zato je tudi njihova želja in cilj, da bi Dobrepolje dobilo športno dvorano in s tem tudi ekipo, ki bi igrala v ligaškem tekmovanju. Na koncu smo ugotovili, da je vsaka generacija rokometašev dala Dobrepolju svoj pečat. Ugotovili smo tudi, da so se že v preteklosti kljub obilici dela ukvarjali tudi s športom, ki je nepogrešljiv del našega življenja. Učenci so se v velikem številu vključili v delo zgodovinskega krožka. Raziskovanje jim je v veselje in delo opravljajo z veliko vnemo in zagnanostjo. Za svoj trud, ki ga člani zgodovinskega krožka vložijo v svoje delo, so vedno poplačani ob koncu šolskega leta, ko gremo na razglasitev rezultatov. Tokrat je bilo dvodnevno srečanje v Mariboru. Na srečanje so odšle: Anja Pugelj, Špela Koželj in Eva Blatnik, ki so našo nalogo na srečanju tudi predstavile. Naloga je bila tudi letos ocenjena z zlatim priznanjem. S tem je poplačan ves trud, ki ga učenci vložijo v nalogo. Mentorica zgodovinskega krožka: Slavka Centa julij 2004 Oglasi; razpis 27 Razpis za zbiranje prijav za plačilo materiala za nasip gozdnih poti po predhodno izvedenih zemeljskih delih Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za plačilo nasipnega materiala na gozdnih poteh, v delih, kjer so lastniki predhodno izvedli zemeljska dela. Razpis se ne nanaša na tiste gozdne prometnice, ki so uradno registrirane kot gozdne ceste. Znesek v proračunu namenjen za ta namen je 500.000,00 SIT. Občina plača samo material brez prevoza. Velja pravilo, kdor prvi vloži popolno prijavo prvi dobi. Razpis velja do porabe sredstev. Na razpis se lahko prijavijo skupine lastnikov, ki so izvedle predhodna zemeljska dela, posamezni lastniki s pooblastilom ostalih lastnikov ali vaški odbori v imenu lastnikov. Prijave pošljite v zaprti kuverti na naslov Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, s pripisom "material za gozdne poti" V prijavi je potrebno navesti: - točen naziv prijavitelja, - potrebno količino nasipnega materiala v m3, - opis trase, lokacijo poti in dolžino poti. Prijavi je potrebno priložiti: 1. Kopijo katastrskega načrta z označeno traso poti, ki je predmet urejanja 2. Sezam lastnikov, ki so soinvestirali zemeljska dela 3. Soglasje vseh lastnikov zemljiških parcel preko katerih poteka pot, če trasa ne poteka po javnem dobrem. 4. Potrdilo Zavoda za gozdove Krajevna enota Dobrepolje, da so zemeljska dela resnično izvedena. 5. Predlog Zavoda za gozdove, Krajevna enota Dobrepolje o potrebni količini materiala. Rok za oddajo prijav do 30.9.2004 oziroma do porabe sredstev. Občina Dobrepolje, župan Anton Jakopič Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Misel Besede nepremišljene ostrina nalije v dušo večkrat nam pelina. Finžgar ^^_^ OGLAS Občina Dobrepolje proda avto Škoda favorit letnik 1994 najboljšemu ponudniku. Kdor da več. Izklicna cena je 100.000,00 SIT. Vsi stroški prepisa bremenijo kupca. Pisne ponudbe pošljite na naslov Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, s pripisom "za avto Škoda" do 10.8.2004 Občina Dobrepolje župan Anton Jakopič Novi ekološki otoki - popravek papir ^^ V zabojnik za ločeno zbiranje papirja sodijo: * Časopisi * Revije * Zvezki * Knjige * Prospekti * Katalogi * Pisarniški papir * Ovojni papir * Papirnate vreèke * Kartonska embalaža * Lepenka V zabojnik za loèeno zbiranje papirja ne sodijo: *Z živili neočiščena papirnata in kartonska embalaža ter posoda za enkratno uporabo *Povoščen in plastificiran papir 'Natron papirnate vreèe gradbenega materiala in krmil * Tapete 'Kakorkoli umazan ali navlažen papir in karton 28 Iz naslednje številke julij 2004 Srečanje družin in prijateljev oto reportaža Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si) Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.