Poštnina plačana ▼ gotovhd.
Leto K., št. 33 („j«tr.» si t** tjtfMfrna, ponedeflek Z5. avgusta Iq4l-XK
Cena 70 cent
Dpravništvo: Ljubljana, Puccinijeva 5 — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
ZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
PUnfone Pubblicita Italiana S.A., M3ano
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312« Ponedeljska Izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4-—k Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ia pubblicitš dB provenienza
italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S.
Milano
Bombe na Tobruk in Mikabo
Uspešni napadalni sunki na odseku pri UoIkeSitu - Eno sovražno
letalo sestreljeno
Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 24. avgusta naslednje 446 vojno poročilo:
V Cirenaiki znatno delovanje topništva in osnega letalstva na odseku pri Tobruku. Sknpine nemških letal so uspešno bombardirale protiletalske baterije v trdnjavi ter ladje vluki. Naša lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo.
Angleška letala so bombardirala Bengazi
in napravila nekaj škode.
V	vzhodni Afriki novi sovražni letalski napadi na postojanke pri Uolkefitu. Stalno delovanje naših oddelkov, ki so izvedli napadalne sunke med sovražne postojanke.
V	pretekli noči je kraljevo letalstvo bombardiralo letališče v Mikabi na Malti. Izbruhnilo je mnogo požarov.
Bombe su Tobruk e Nicabba
Efficaci puntate offensive sul settore di Uolchefit — Un
aereo nemico abbattuto
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 25 agosto il seguente bollettino di guerra n. 446:
In Cirenaioa, sul fronte di Tobruk, note-vole attivita delle artiglierie e della aviazi-one delFAsse. Formazioni aeree germaniehe hanno efficaeemente bombardato batterie contraeree della piazza e navi alla fonda. La nostra caceia ha abbattnto un apparechi nemico.
Velivoli britannici hanno bombardato Ben-gasi causando qualche danno.
NelPAfrica orientale nuovo incursioni di aerei avversari sulle posizioni di Uolchefit. Attivita costante dei nostri reparti che hanno eseguito puntate offensive centro le linee nemiche.
La scorsa notte unita della Regia Aero-nautica hanno bombardato Paeroporto di Mieabha (Malta) provocando numerosi in-cendi.
Uspešno sodelovanje italijanskih čet na vzhodni fronti
Z ukrajinske fronte (italijanski odsek),
24. avg. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
V akciji na dolnjem Bugu, ki je odločila usodo Nikolajeva, kakor smo svoj čas poročali, so sodelovale tudi motorizirane kolone italijanskega ekspedicijskega zbora, ki je uspešno prispeval k odličnemu uspehu zavezniškega orožja. Italijanski oddelki so od prvega trenutka, ko so prišli v stik s sovražnikom, pokazali izreden borbeni duh. Od prvih spopadov so se naše kolone tako zadržale, da so zmagovito zaključile akcijo, ki jim je bila poverjena in ki se je razvila v najvažnejših in najtežjih odsekih v toku spodnjega Buga. V teku teh akcij so naši oddelki zadali sovražniku hude izgube. Uničili so
mu veliko količino vojnega materijala, med drugim pet tankov velike tonaže. V tej zmagoviti akciji so dali naši vojaki svoj prvi krvni delež na ruski zemlji v protiboljševiški vojni. Plemenita kri je namočila obrežje Buga, katero je zdaj osvobojeno boljševiškega barbarstva, ki je hotelo spremeniti tudi ime te Ukrajincem svete reke, češ da Bug pomeni Boga.
Po dokončani akciji ob Bugu so se naše kolone, ne da bi se odpočile, namenile v nove dodeljene jim pasove. Premikalni pohod s spodnjega Buga na novo fronto se je odlikoval z natančnostjo premikanja j in popolnostjo v organizaciji. Samo v pe-i tih dneh so naše kolone prevalile nad I 600 km. Poudariti je treba, da so čete ko-
rakale po strašnih cestah in mnogokrat tudi v skrajno slabem vremenu, ki je najhujši sovražnik za kolone, ki morajo prehoditi tudi kratke odseke po strašnih ruskih puščah.
Nova razporeditev naših kolon se je izvršila zelo hitro in že je prišlo tudi do stika s sovražnikom. Na tej fronti so naše patrole in naše topništvo pričele delovanje, ki se razvija z očitnim uspehom, kakor se je prepričalo sovjetsko letalstvo, ki je skušalo bombardirati nekatere oddelke teh kolon. Od šestih letal, ki so se pojavila nad našimi četami, je naša protiletalska artiljerija sestrelila štiri. Dva bombnika sta zgorela, dva lovca pa sta se razbila na tleh.
Uspešni letalski podvigi
Operacijsko področje, 24. avg. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Torpedna letala z nekega oporišča v Egeju so zadela, kakor je znano, veliko sovražno torpedovko na odprtem morju pred Aleksandrijo. Posebni vojni dopisnik agencije Štefani se je razgovarjal >s poveljnikom torpednih letal, ki je izjavil, da je prodrl do Aleksandrije s patrolo Sparvie-rov. Ko so letala križarila že nekaj časa nad tem pasom, so bila opozorjena na sovražno pomorsko skupino treh velikih tor-pedovk. Izstreljeni torpedi so zadeli ladjo vrste »Keith«, ki 'se je ustavila, na njej pa so se pojavili požari. Akcija se je izvedla nenadno in napad je olajševala megla. Torpedna letala so bila brez uspeha napadena na povratku od dveh angleških dvomotornikom vrste Blenheim. Vrnila so se nepoškodovana na oporišče. Prejšnji dan je ista skupina torpedirala veliko pe-trolejsko sovražno ladjo, omenjeno v poročilu št. 343, ki je vozila gorilne tenovi iz Haife v Aleksandrijo. V okviru uspešnega I delovanja fašističnega letalstva v vzhodnem Sredozemlju je bila izvedena tudi uspešna akcija na Famagosti, omenjena v poročilu št. 444. Napad je izvedla skupina Alcionia. Razni parniki, ki so bili usidrani v pristanišču Famagoste, so bili zadeti z eksplozivnimi bombami. Velik transportni čoln se je vžgal in potopil. Tudi skladišča v pristanišču so bila večkrat zadeta in zažgana.
Vesti z vzhodne fronte
Operacije se na vsej Sronti nadaljujejo
Hitlerjev glavni stan, 24. avg. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
V	Ukrajini so zavzele nemške čete do sedaj od sovražnika trdovratno branjeno mostišče Cerkas. Severnozapadno od Kijeva se nadaljuje zasledovanje poraženega sovražnika preko Dnjepra. Južno od Ilmenskega jezera so nemške čete porazile nasprotnika in ga vrgle preko reke Nova. Ujetih je bilo nad 10.000 sovjetskih vojakov in zajet številen vojni plen. V Estoniji se boreče nemške čete nadaljujejo s koncentričnim napadom proti Revalu. Na obeh straneh Lado-škega jezera od finskih zaveznikov s posebnim junaštvom izvršen napad se uspešno nadaljuje.
V	Severni Afriki je bil 22. avgusta izvršen napad nemških strmoglavcev na tobru-ško luko posebno uspešen. Bombni zadetki so izločili protiletalske baterije, uničili skladišče municije in poškodovali več ladij. Bojna letala so v pretekli noči z dobrim uspehom bombardirala zbirališče pri Marsa Matruhu.
Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletela nad nemško ozemlje. V času od 22. junija do 23. avgusta je izgubilo angleško letalstvo v borbah nad Anglijo, v vodah okrog angleškega otoka in v severni ; Afriki ter pri napadih na nemško in na za- i sedeno ozemlje skupno 1044 letal. Od tega < je bilo sestreljenih v letalskih bitkah 916 letal, 128 letal pa je sestrelilo topništvo vojne mornarice. V istem času smo izgubili 127 lastnih letal.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 24. avg. s. Glavni stan finskih oboroženih sil je snoči objavil naslednje vojno poročilo:
V	petek sovražno letalstvo nikjer ni prodrlo nad finsko ozemlje. Bombniki in protiletalsko topništvo so sestrelili tri sovjetska letala. V osrednji Finski so se finske čete polastile šest sovražnih balonov, o katerih ni bilo mogoče dognati, od kod so prišli. Skupine finskih letal so uspešno bombardirale skladišča v Vzhodni Kareliji ter sovražne zbirajoče se oddelke.
Med Ilmenskim In Ladoškim jezerom
Berlin. 24. avg. DNB poroča, da je bilo več tisoč ruskih vojakov ujetih v borbah, ki so se zadnje dni razvijale na področju med Ilmenskim in Ladoškim jezerom. Neka nemška patrola je ujela 145 sovjetskih vojakov. Razdejala je neko utrdbico. Sovjetske izgube so na tem odseku mnogo večje, kakor pa je število ujetnikov. V teh bojih je bilo zaplenjenih tudi 170 tankov in 210 topov.
Bombe na Murmansk
Berlin, 24. avg. s. Nemška letala so uspešno napadla luko Murmansk ob Ledenem morju. Z bombami so zadela večje
število skladišč, vojnih potrebščin in drugega.
Kekisalmi v razvalinah
Helsinki, 24. avg. s. Finske čete so prodrle v Kekisalmi. V njem so našle veliko razdejanje. Vsa poslopja so bila z dina-mitom pognana v zrak ali zažgana. Le dve ali tri zasebne stavbe še stoje sredi ruševin v središču mesta. Tudi na periferiji je še celih nekaj hiš.
Obroč okrog Odese
Bukarešta, 24. avg. s. Rumunsko vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje 7. vojno poročilo:
Največje mesto na jugu Rusije Odesa je popolnoma obkoljeno od naših čet, ki so se mu že zelo prihližale. Po hudi borbi, ki je bila čestokrat zelo krvava, je bila strta glavna sovražna obramba. Nemške in rumunske čete so sedaj okrog Odese v loku, ki je oddaljen le še 19 km od mesta. Da bi vzdržal mesto ali vsaj zadržal njegov padec, meče sovražnik v borbo oddelke, ki so bili v naglosti sestavljeni, mornarje, delavce, šoferje in sploh ljudi vsake starosti. Mnogo jih prihaja na fronto neoboroženih in neoprem-ljenih. Židovski komisarji jim groze z revolverji. Zato se Rusi bore do smrti. Utrjeno področje, ki so ga boljševiki gradili 10 let in za katerega je bilo izdanih 10 milijard rubljev, je padlo. Vse trdnjave ob Dnjestru so v naših rokah. Na stotine bunkerjev, ki so bili močno oboroženi s topovi in strojnicami, je bilo v naskoku zavzetih in razdejanih. Zaplenjenih je bilo mnogo vojnih potrebščin. Ujetih je bilo na tisoče sovjetskih vojakov. Zaključna borba, ki naj prežene sovražnika iz mesta, bo kmalu končana.
Na Baltskem morju
Berlin, 24. avg. s. Pri poslednjih operacijah v vodah vzhodnega Baltskega morja so lažje nemške mornariške sile naletele na sovjetske rušilce in izvidniške ladje ter jih z ognjem iz svojih topov razpršile. Tri sovjetske transportne ladje, ki so jih odvedli ia neke luke v Finskem zalivu, so naletele na mine in 'so se potopile.
Na črnem morju
Berlin, 24. avg. s. Nemške letalske sile so v vodah vzhodno od Krima napadle sovjetske ladje. Neka 10.000 tonska transportna ladja se je vnela, neka druga 3000 tonska ladja se je ustavila in močno nagnila na stran. Verjetno se je pozneje potopila.
Žrtve v Moskvi
Rim, 24. avg. s. Angleška polslužbena agencija je objavila vest iz Moskve, da je bilo v teku 24 nemških letalskih napadov na sovjetsko glavno mesto ubitih 736 ljudi. 444 jih je bilo nevarno, 2000 pa lažje ranjeno.
Odmev nemških zmag
Berlin, 24. avg. s. Nemški tisk komentira vesti o velikem vtisu, kr so ga po svetu napravili nemški podatki o izgubah, ki so bile prizadejane sovjetskim oboroženim silam. Posebno pozornost je v Nemčiji izzval članek londonskega tiska, ki priznava nemške uspehe in ki dopušča, da bodo Nemci dosegli zlasti na področju okrog Leningrada in v Ukrajini še nadaljnje uspehe. Rusi sedaj že tvegajo, da bodo odrezani od Baltskega morja in da bodo izgubili velik del svoje težke industrije v donskem bazenu.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« opozarja v zvezi s tem na obsurdno rusko propagando, ki bi rada s svojimi vestmi zakrila dejanske neuspehe ruskih oboroženih sil. Med temi propagandnimi vestmi je tudi vest, da je bil Ribbentrop aretiran. Prav posebne pa so vesti o velikih izgubah, ki naj bi bile prizadejane Nemcem.
Krvav spopad z rusko konjenico
Berlin, 24. avg. s. Na srednjem odseku fronte je prišlo do hudih spopadov med nemškimi četami in sovjetsko konjenico. V borbah je Nemcem uspelo obkoliti večji del teh čet in jih uničiti. Na bojišču je obležalo 4000 ruskih vojakov, nadaljnjih 3500 pa je bilo ujetih. Zaplenjeni so bili 104 topovi, 136 strojnic, 45 metalcev min, mnogo avtomobilov in 1730 konjev.
New York, 24. avg. s. Severnoameriški listi objavljajo vesti, da so Zedinjene države poslale doslej v Rusijo le nekaj ducatov letal namesto 1000 aparatov, ki jih je Sovjetska zveza zahtevala kot prvo pošiljko, da bi lahko dopolnila svoje letalske oddelke, ki so imeli v zadnjh dneh velike izgube.
Posmrtno odlikovanje Brana Mussolinija in njegovega brata Vittoria Mussolinija
Rim, 24. avg. s. Včeraj sta bili podeljeni srebrni svetinji za vojaške zasluge pokojnemu letalskemu kapetanu Brunu Musso-liniju ter letalskemu poročniku Vittoriu Mussoliniju.
V utemeljitvi odlikovanja pokojnega Bruna Mussolinija je rečeno: Kot poveljnik bombniške eskadrile je na čelu svojega oddelka izvedel mnogo vojnih operacij ter je trdno in z visokim borbenim duhom premagal vse težave, ki so jih povzročale neugodne vremenske prilike in živahni odpor sovražnika. S svojim drznim in pogumnim zadržanjem ter viteško zavestjo dolžnosti je bil zmerom za zgled posadkam vojnih letal, ki jih je znal navdušiti in jim vliti
zaupanje, ki je bilo potrebno, da se dovrffi sleherni in tudi najbolj drzni podvig.
Odlikovanje letalskega poročnika Vittoria Mussolinija je bilo takole utemeljeno: Kot oficir-pilot nekega bombnika je sodeloval pri številnih napadih na važna sovražna oporišča. Pri tem je pokazal neobičajen pogum in vztrajnost. Pri tveganih podvigih, pri katerih je naletel na hud protiletalski odpor in na znatne lovske sile, je vedno znova podajal dokaze svoje sposobnosti, trdnosti m navdušenosti ter je kljub najhujšim težavam dosegel svoj cilj in uspešno dovršil naloge, ki so mu bile poverjene.
La visita del dott. Gobbels in Italia
Roma, 24. agosto. s. Accogliendo Tinvito del Ministro Pavolini, il Ministro della Propaganda del Reich, dott Goebbels, ginun-gerk a Venezia il 31 agosto, in occasione della mostra internazionale cinematogra-fica e si trattera in Italia alcuni giorni.
Obisk dr. Gdbbelsa v Italiji
Rim, 24. avg. s. Na povabilo ministra Pavolinia bo nemški propagandni minister dr. Gobbels dospel dn 31. avgusta v Benetke ob priliki mednarodne kinematografske razstave. V Italiji se bo mudil nekaj dni.
Iran bo branil svojo nevtralnost
Odločno sporočilo iranskega poslanika v Washingtonu — Nenadni odhod lorda Halifaxa v London
Berlin, 24. avg. s.Posebno pozornost je v tukajšnjih političnih krogih vzbudila izjava diplomatskega zastopnika v Washing-tonu, ki je izjavil, kakor znano, da je njegova država odločena za vsako ceno braniti integriteto svojega ozemlja in bi se borila, četudi bi vedela, da ima nasproti premočnega sovražnika.
Washington, 24. avg. s. Iranski poslanik v Zedinjenih državah je imel, kakor znano, razgovor z državnim tajnikom za zunanje zadeve Cordellom Hullom, kateremu je izjavil, da bi se Iran odločno uprl slehernemu napadu. Iranski poslanik je izjavil, da namerava njegova država ostali glede na •sedanji spor striktno nevtralna.
Nekateri politični krogi dovajajo v zvezi z iranskim vprašanjem tudi nenadni odhod lorda Halifaxa v London, kjer se je takoj po svojem prihodu sestal s Churchillom in drugimi osebnostmi. Potovanje lorda Halifaxa v London je napravil globok vtis na tukajšnjo javntfst, ker je poteklo šele
nekaj dni, odkar sta se Churchill in Rooee-velt dodobra porazgovorila. Odločnost Irana je napravila v Ameriki globok vtis in sleherna ruska ali angleška intervencija v Iranu bi samo še bolj vznevoljila ameriško javno mnenje. Predsednik Roosevelt je zaradi tega v skrbeh in v*se kaže, da je s posredovanjem Halifaxa opozoril angleško vlado, naj odloži svoje načrte glede Irana.
Japonska želi jamstva glede dobav Rusiji
Tokio, 24. avg. u. Zastopnik tiskovnega urada je včeraj izjavil novinarjem, da si Japonska od Zedinjenih držav želi jamstva, da se noben ameriški bombnik, ki ga bodo Zedinjene države dobavile Sovjetski Rusiji, ne bo ustavil v Sibiriji. Japonska je izrazila svoje skrbi spričo ameriških dobav Sovjetski Rusiji preko Vladivosto-ka. Pristavil je, da bi bilo mnogo manj vznemirjenja, če bi te dobave šle po kateri koli drugi poti.
Disciplinsko sodišče za ustaše
Zagreb, 24. avg. s. Uradni list objavlja dekret o ustanovitvi disciplinskega sodišča s sedežem v Zagrebu. Sodišče bo sodilo v primerih disciplinskih prekrškov, ki jih za-greše člani poglavnikove garde, ustaške milice in inšpekcijski funkcionarji ustaš-kega pokreta. Predvidene so kazni od iz-ključenja iz ustaškega pokreta do smrtne kazni. Sodišče, ki ga imenuje poglavnik, '»sestavljajo predsednik in trije sodniki. Na sodbe tega sodišča ni priziva in samo poglavnik jih more izjemoma omiliti ali razveljaviti.
General Antonescu povišan v maršala
Bukarešta, 24. avg. s. Kralj Mihael je imenoval državnega vodjo Jona Antonesca za maršala. Na ta način ga je hotel odlikovati za zasluge, ki si jih je pridobil za domovino. Odlikoval ga je nadalje z najvišjim rumunskim vojaškim odlikovanjem.
Zaplemba premoženja gospe Lupescu
Bukarešta, 24. avg. s. S posebnim dekretom je bilo včeraj zaplenjeno vse nepremično premoženje Helene Lupescu, ljubice bivšega kralja Karola. Njeno imetje je prešlo v last države.
Smrt ameriškega generala
New York, 24. avg. s. General Chafes, organizator in poveljnik ameriške oklopne vojske, je po kratki bolezni umrl. General Chafes je bil 57 let star.
Kako Rusi prikazujejo svoje izgube
Berlin, 24. avg. u. Kremel je objavil svoje posebne podatke o izgubah v dosedanji vojni na vzhodni fronti. Kakor znano, je bilo v nemškem vojnem poročilu predvčerajšnjim ugotovljeno, da je bilo 1,250.000 ruskih vojakov ujetih, zaplenjenih in uničenih pa 14.000 tankov, 15.000 topov in 11.250 ruskih letal. Temu nasproti je Lozovski postavil naslednje podatke:
a)	lastne izgube 700.000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih, 5500 tankov, 7500 topov in 4500 letal,
b)	nemške izgube: 2 milijona mrtvih, ranjenih in pogrešanih, 7000 tankov, 6000 letal in neko nedoločeno, a seveda ogromno število topov in drugih vojnih potrebščin.
Najbolj čudna je številka o človeških žrtvah. Ruski podatki pravijo, da je bilo 250.000 mrtvih in pogrešanih ter okrog 450.000 ranjenih. Ujetnikov naj bi bilo torej kar za devet desetin manj, kakor jih je naštelo nemško vrhovno poveljstvo. Nemški politični krogi ugotavljajo, da gre kar že preočitno za groteskno falsifi-kacijo. Kar se tiče vojnih potrebščin, je
jasno, da pretiravanja niso mogoča. Kljub temu pa so Rusi namenoma zmanjšali za 50 do 60 odstotkov. Verjetno je, da so Rusom sugerirali te podatke z druge strani Rokavskega preliva, saj so v prav podobnem sorazmerju z nemškimi, kakor so bili podatki o priliki borbe za Grčijo in Kreto.
Lozovski pa je imel s svojimi podatki tudi še namen dokazovati, da so se ruski maršali s svojimi silami v glavnem utegnili umakniti, tako da bodo lahko vzdržali še nadaljnje in morda še hujše nemške in zavezniške napade. Izguba večjih teritorijev je Lozovski ▼ svojem komentarju k svojim podatkom dejal, je bolestna, kar pa je važno, je to, da sovražnik na nobenem odseku ne doseže odločilnega uspeha. Glede na sedanje stanje izgleda to že gotovo. Dejal je še, da ni točno, da bi bili Rusi pognali v borbo svoje poslednje rezerve, marveč da je njihova sila ▼ glavnem še nedotaknjena. Koliko je resnice na teh trditvah, kažejo okoliščine, da so med ruskimi ujetniki 17 letni dečki m možje v starosti po 56 let
Pomanjkanje petrolejskih ladij
New York, 24. avg. s. Vodstva petrolejskih družb so proučila položaj, ki je nastal z omejitvijo potrošnje bencina, posebno v severno-vzhodnih obalnih predelih Zedinjenih držav. Prišla so do zaključka, da bo mogoče poskrbeti za civilne potrebe bencina, če se število petrolejskih ladij ne bo še bolj zmanjšalo. Glede na ta sklep so se sestali člani zveznega urada za vojno proizvodnjo, da bi problem na novo uredili.
Ponovna prepoved alkoholnih pijač
New York, 24. avg. s. V Zedinjenih državah se je spet pojavil val prohibicijske-ga pokreta. Mnogo politikov in listov se zavzema za ponovno prepoved alkoholnih pijač, ki jih v preveliki meri uživajo zlasti vojaki. Listi objavljajo, da je bilo samo v New Torku letos aretiranih 15.000 ljudi zaradi pijanosti, v 1200 drugih severnoameriških mestih je btio aretiranih 492.000 ljudi
O čem bo govoril Churchill
Berlin, 24. avg. u. Danes bo torej govoril Churchill kakor vse kaže o velikih stvareh. V polslužbenih krogih zatrjujejo, da so na zadnji seji vojnega kabineta obravnavali glavne odstavke njegovega govora. Seje se je udeležil tudi poslanik Ha-lifax, ki je prinesel iz Washingtona nekaj posebnih informacij, ki mu jih je dal državni tajnik Cordell HuIL
Med temi informacijami naj bi bila tudi ta, da se je baje Stalin odločil počasi likvidirati komunizem odnosno ustvariti iz njega izključno notranji politični sistem in sicer na osnovi načrtov, ki sta jih skovala predsednik Roosevelt in Churchill na oklopnici »Prince of Wales«. Kakor znano, spada ta načrt med onih zloglasnih osem točk, ki so bile pozneje objavljene. Vsaka država naj bi si svobodno izbrala režim, kakršnega hoče, razen hitlerjanskega.
London in Washington sta v skrbeh
Rim, 24. avg. s. Londonski »Timesc priznava, da Nemčija sedaj že zelo resno ogroža industrijske predele Rusije. Ge bi Nemčiji uspelo polastiti "ae teh predelov, bi bila Rusija zelo oslabljena. Nemčija M lahko rusko industrijo izrabila v svoje vojne namene. »Times« tudi priznava, da je brzina prodiranja osnih oboroženih sil zelo velika.
Tudi v newyorških političnih krogih zasledujejo razvoj ruskega položaja z vedno večjim pesimizmom. »New Tork Sum i»-javlja, da 'sta London in Washington zeto v skrbeh glede na nadaljnji razvoj cij.
»JUTRO« ponedeljaka izdaja
2
Ponedeljek, 25. VID. 1941-XTX
Radio na vzhodnem bojišču
»Popolo d'ltalia« objavlja izpod peresa svojega berlinskega poročevalca zanimiv opis vloge, ki jo igra radio v nemškem načinu vojskovanja.
Strategija »žepov«, pravi dopisnik, ne terja samo nadčloveških naporov s strani oklepnih oddelkov in pehote, ampak tudi zahteva, da je glavni poveljnik nenehoma na čelu svojih čet.
Brezžična postaja glavnega poveljnika je oklopni avtomobil, opremljen z močnimi napravami za oddajo in sprejem, ki omogočajo poveljniku nepretrgano zvezo z vsemi podrejenimi poveljstvi tudi kadar je napad v teku in mora biti poveljnik čim bliže pri polkih, ki naskakujejo. Vse panoge zamotane vojaške organizacije morajo biti v stalnem stiku z njim. Brez radia bi bila velika obkoljevalna gibanja povsem nemogoča. Bodisi, da se čete razširjajo, ko pričenjajo obkolitveni nastop, bodisi da sklepajo obroč ali da se morajo nepričakovano razvrstiti v štirikotnik in odbijati napad od vseh strani, zmerom je treba, da so poveljniku neposredno dosegljive.
Preden se operacija prične, živi ta v svojem stanovalnem vozu. V enem oddelku tega voza je vojaška postelja, toaletna mizica in majhen pisalnik. V sosednjih oddelkih spita načelnik glavnega štaba in prvi pribočnik. Iz tega premakljivega urada izidejo načrti za napad.
Ko napoči dan X, prispe poveljujoči general v svojem naglem vojaškem avtu prvič na osrednjo točko napadalnih operacij. Težka oklepna radijska postaja je že prej zapustila sedež po-
Ljubljanska kronika
voz
Zakaj so Nemci prepričani, da bo Sovjetska Rusija izgubila vojno
Velika vojna na kopnem, ki bo odločila usodo nemškega naroda, gre dalje. S tem stavkom pričenja veliki nemški dnevnik »Frankfurter Zeitung« svojo sodbo o tem, kako in zakaj bo sovjetska Rusija izgubila vojno. Prizori se menjajo s kratkimi premori in novimi prodori, z bitkami in pohodi v moreči soparici ali v gostih nalivih. Toda cilj ostane vedno isti. Ta vojna je kakor marsikatera vojna stvarnost popravila prenekatero prerano predstavo. Ni dvoma, da je sedanja velika vojna tudi najtežja, ni pa tudi dvoma, da se da že soditi, kdo bo zmagovalec in kakšna bo v seda sovjetov.
Kje je boljše jeklo?
Seveda so sovjeti, pravi list, stopili v vojno s številnimi oklopnimi vozovi, ki kanejo, kako živo še je ruska oboroževalna industrija prizadevala zlasti poslednja leta. Noben bojevnik ne bo nikoli podcenjeni številčnega pomena v vojni, noben vojak pa tudi ne bo voljan priznati, da je že samo visoko število bojevnikov ali orožja odločilno. Od težkih sovjetskih oklopnikov učinkujejo najtežji na prvi pogled grozotno in grozeče že s samo svojo širino, s svojimi mogočnimi oklepi in s silovito dolgo topovsko cevjo, ki zijš iz kupole. V neizkušenem sovražniku morda vzbudi tak videz bojazen. Nemški vojaki, k že imajo Poljsko in Francijo za seboj, pn so ohranili mirno kri in so kmalu spo-znr.li, da ima težka veličina oklopljenih nasprotnikov tudi marsikatero slabo stran. V naglih borbah so se nemški oklopniki izkazali v premoči s svojo okretnostjo. Tudi nemški pešak je kmalu spoznal, kako nerad je oklopljeni sovražnik krenil s certe. kck'. pogosto ie obtičal na polju in njivi in kako usodna sta mu močvirje in trata. In kadar so začele treskati granate. se je tudi kmalu pokazalo, da je nemški vojak v premoči. Kdor vidi na robovi cest številne sovjetske oklopnike. ki jih je porušila strnjena nemška arti-lierija ali nemško oklopništvo. bo vedel, kako se je tudi v tej vojni obnesla dobra kakovost nemškega materiiala. Ni še čas, navajati številke izgub, vendar se lahko reče. pravi člankar, da je izguba nemšk;h tankov in oklonnikov v primeri s sovražnimi zelo nizka.
človek 5n tehnike
Materijal je važen, ker pomaga odločevati vojno. Toda važnejši ostane vedno človek, ki mora materijal obvladati. Res so Sovjeti neumorno gradili letala, tanke in topove in nihče ne more podcenjevati njihove fanatične vneme. Toda samo stroje je mogoče naglo izdelovati. Ljudje, ki morajo strojem streči, pa rastejo počasi. Kdor se je zadnjih šest tednov vozil po sovjetskih cestah in ie pozorno motril svojega vozača, bo vedel, kolikšne spretnosti, duhaprisotnosti in strokovnega zna-nia je treba, da hiti vozilo nemoteno čez lijake granat, čez kotanie in jarke in kako je treba poiskati skrite napake potuh-
UMETNIKOV ODGOVOR
Bogat Paiifan se je dogovoril s slavnim slikarjem Whistlerjem, da ga bo naslikal za 30.000 frankov. Ko je bila slika narejena. }e bila seveda imenitna, toda Parižan ni maral plačati tolikšne vsote, češ d z je imel Wistler i njo le malo dela. Zadefi je prišla naposled pred sodnika in ta }e vprašal bogataša.
—	Ah je bila slika slaba?
—	Ne, nasprotno, prav dobia.
—	Ali je na njej kaj takega, kar vam ni všeč?
—	Ne, tudi ne
—	Ali ste se morda dogovorili za večjo sliko?
—	Ne, nič takega ni gospod. Kratko: slika se mi zdi predraga. Gospod Whist-ler jo ie delal dve uri in za to hoče zdaj 30 tisočakov.
—	Malo draga je res, je rekel sodnik, potem pa se je obrnil k slikarju in mu rekel:
—	Dragi mojster, povejte mi po pravici, koliko časa ste potrebovali, da ste napravili to sliko?
_ Dve uri — in trideset let...
In sodnik ie obsodil Pa. - \ v rr.r. :
veljstva; ko udari ura za naDad, tvorita poveljnikov \oz in oklepna radijska postaja nedeljivo celoto. Pot te prevozne postaje po razoranih cestah Sovjetske Ruije je podobna vožnji po viharnem morju. Z brzino 40 do 50 km na uro prehiteva težko vozilo napredujoče kolone. V takšnih okoliščinah je težko jasno sprejemati ali oddajati poročila. Ko se spopad prične, je oklepna radijska postaja na razpolago glavnemu poveljniku.
Ura je 4 zjutraj. General vodi operacije. Z vseh strani se zgrinjajo poročila po žici in po radiu. Nenehoma prihajajo šifrirane brzojavke. Ključ šifrirnega stroja se vsak dan menja ter dovoljuje 12 milijonov različnih kombinacij. Imena vasi se drugo za drugim pojavljajo v radiogramih. Čete stalno napredujejo. Tudi med pohodom je glavni poveljnik nenehoma v zvezi z oklepno radijsko postajo, ki je postala tako rekoč premakljivo poveljstveno središče. Prvi dan napada se nagiblje h koncu. Poveljnikov voz zdaj sam nadaljuje pot. Kasneje, že pozno ponoči, dospe tudi oklepna radijska postaja na novi sedež poveljstva. Še en dan in še ena noč, pa je boj na tem prizorišču končan.
Ob zori tretjega dne so si bojni vozovi in pehotne divizije izsilili pot proti mestu namembe. Voz glavnega poveljnika drči po na pol razdejanih mostovih čez neko reko in oklepna radijska postaja drdra za njim. Na onem bregu je razvrščenih nekaj bojnih »2ep« je zadrgnjen.
njenega motorja. Ali imajo sovjeti zadosti vozačev in zadosti monterjev? Ali imajo zadosti podoficirjev in oficirjev oklopljenih divizij, ki bi znali komplicirane zapletke tako gladko obvladati in ali so tehnično toliko usposobljeni? Prvih šest tednov vojne je pokazalo, da so bila prizadevanja sovjetske Rusije s pomočjo tehničnih tečajev in inženjerskih birojev uspešna. Sovjeti se niso okrog nobene vede trudili s tolikšno vnemo, kakor na tehničnih področjih. Toda prvih šest tednov je tudi pokazalo, da sovjetom še ni uspelo izpopolniti svoja tehnična prizadevanja do popolnega obvladanja.
Odpornost In togost
Zakaj je bila že prislovična odpornost sovjetske vojske brezuspešna? Njihova odpornost kaže znamenja togosti in premalo samostojnega ravnanja, prave drznosti, osebne odločnosti. Nemški pogum vsebuje posebno bistvo, ki ga sovjeti ne -morejo. Vzemimo, tu leži pešak v svojem strelskem jarku, ogenj bruhajoča pošast sovražnega oklopnika dirja naproti. Nemški vojak pusti oklopnik zdirjati mimo, potem pa skoči odzad in sam pokonča pošast s pištolo ali ročno granato. Ce nasprotno treskajo granate šibkih topov, ki težkega oklopnika ne prodrejo, na stene sovjetskega tanka, seveda tudi sovjetski vozač tanka ne misli na to, da bi se vdal. Toda hladnokrvnost ga zapusti, voz začne voziti križemkražem, naenkrat se znajde na močvirnati trati in je s tem tudi že zapisan pogubi.
Vzroki zmage In poraza
Nobena bitka ni dobljena s tem, da. je vsakdo pripravljen dati- se pobiti. Bistvo samostojnega ravnanja nedostaja in tako je tudi vztrajnost sovjetskega odpora za trajno obsojena na vojaško brezplodnost. Tega ie krivo marsikaj, predvsem je taka miselnost vzhodnega človeka. Marsičesa pa je krivo tudi vse tisto, kar se je zadnjih 20 let godilo v sovjetski Rusiji. Ni mogoče brezsrčno iztrebiti vse, ki samostojno mislijo, ki še spoznavajo razne probleme in si v brezverski okolici še upajo verovati v Boga. Ni mogoče vso državo oropati inteligence in zatreti samostojne nagibe. Ni torej mogoče 20 let ravnati tako in se potem čuditi, da šoferji in monterji, podofi-cirji in vojaki ne znajo sami mojstrovati kočljivih položajev.
Višje vodstvo sovjetov se trudi, da se okani dosedanjih načinov vojevanja. Na vsak način je hotelo voditi ofenzivno vojno. Toda to je ostalo kopija nemških zgledov in zato so ostali vsi poskusi samo v zametku. Danes, po šestih tednih, se že da slutiti, kako globoko je sovjetsko vodstvo zapleteno v načrtih, da bi ponovilo tisto strategijo, ki je nekoč že bila usodna za orjaško državo. Jedro nemške vojske je tudi še po šestih tednih trdih bojev neprizadeto. Dragoceni deli najboljših sovjetskih čet pa so že pokopani ali v ujetniškem taborišču. Drobljenje sovjetske vojske, zaključuje člankar, se nadaljuje sleherno uro in na koncu sedanje vojne bo sovražnikova borbena sila pobita.
LJubljana, 24. avgusta.
Kakor že marsikatera nedelja v letošnjem čudnem poletju, nas je tudi današnja prikrajšala za tisto, kar si ves teden najbolj želimo: za prijazno sončno vreme. V soboto smo uživali prijetne ure in zlasti še večer je bil vabljiv za sprehode. Cez noč pa se je nebo spet zamrežilo in nedelja se je vzbudila kujava, obetajoča spet nekaj rose.
Kronika sama ne beleži posebnih dogodkov, nobenih nesreč. V dramskem gledališču, kjer so šele pred tedni zaključili izredno uspešno sezono, so že vnovič na dr-lu ne samo s pripravami za novo sezono. marveč že tudi s ponovnimi repri-zami. V soboto zvečer je znova privabila gledalce učinkovito igrana Knittlova »Via mala«, za nedeljski večer pa je na sporedu ljubeznivo »Okence«.
V Jakopičevem paviljonu se je danes zaključila razstava trojice Gaspari-Dre-melj-Smerdu. Tudi poslednji dan je bila razstava zadovoljivo obiskana, še zlasti, ko je dopoldne tolmačil umetnine prof. Saša Santel. V celoti je razstava prav zadovoljivo uspela in želimo, da bi bila uspešna znaniika nadaljnjih večjih razstav, ki se nam za jesen in zimo obetajo
v Jakopičevem paviljonu.
*
Zaradi zagotovitve mleka spet opozarjamo vse gospodinje in druge konsumente, ki ga jim mlekarice ne nosijo v hišo. da morajo do torka 26. avgusta zvečer naznaniti najbližji mlekarni ime in priimek družinskega glavarja in družinskih članov. stanovanje ter vsakdanjo potrebo mleka. Samo tistim, ki se bodo do tega dneva prijavili, bo dobava mleka zagotovljena. Mlekarne morajo te pravilno izpolnjene prijave predložiti Mestnemu preskr-bovalnemu uradu v treh izvodih najkasneje do prihodnjega petka 29. avgusta opoldne. Javni obrati (kavarne, restavracije, gostilne, slaščičarne) in drugi večji odjemalci naj pa potrebno količino mleka naznanijo Centralni mlekarni v Maistrovi ulici št. 10.
*
O njivi sredi mepta smo brali — pišejo z magistrata — češ da je tam v Petrarcovi cesti, ki naj bi bila znatno pridobila na svojem pomenu, ker je bila urejena Ilirski cesta. Pri branju te notice se je marsikdo zamislil, češ da je odpravljeno ime vzgojitelja slovenskega naroda, svetega škofa A. M. Slomška. Pa je šel pogledat v njegovo ulico na severu — levi strani učiteljske šole in videl, da se še z vseh uličnih in hišnih tablic blešči njegovo nesmrtno ime. Čudno se mu je tudi zdelo, ker po Slomškovi ulici ni prišel na Ilirsko ulico, kakor omenja notica. Zato moramo pojasniti, da nikdo nikdar ni mislil na odstranitev Slomškovega imena, pač je pa spremenjeno ime ulice na desni strani učiteljske šole v Pe-trareovo ulico, ki se res tudi veže s podaljšano Ilirsko ulico. Vzornik največjega slovenskega pesnika Prešerna je ob 600-letnici svojega kronanja za poeta pač zaslužil svojo ulico tudi v Ljubljani, nikakor
pa Petrarca ob tem svojem jubileju ni nameraval izpodriniti Slomška. Ob tej površnosti piscev raznovrstnih notic smo pa takoj našli tudi starinski vodnjak sredi nekdanje Zvezde, čeprav vsa Ljubljana ve, da imamo v popolnoma novi Zvezdi tudi popolnoma nov vodnjak, ki ga je mestna občina šele pred kratkim postavila po načrtih mestnega inž. arh. Borisa Kobeta. •
Na Barju so se naselili očetje mino-riti. Pred leti so Barjani aobiii novo cerkev po načrtu mojstra Plečnika, s čimer se je vernim domačinom izpolnila davna želja. Od takrat je dušno pastirstvo med Barjani oskrboval duhovnik trnovske župnije, katere podružnica je nova cerkev svetega Mihaela. Pristojna cerkvena ob-lastva so že poskrbela za bolj trajno obliko dušebrižništva med Barjani. Pri cerkvi so se naselili očetje minoriti, ki bodo današnjo nedeljo prevzeli upravo cerkve in duhovniško službo v tem kraju. Pri tej priliki bo ob 10. slovesna služba božja, pri kateri bo pridigal trnovski župnik g. Vin-dišar. — Pri cerkvi je tudi moderno zgrajeno upravno poslopje, ki po načrtu sicer ni bilo predvideno za bivališče večjega števila duhovnikov; zato ga bo treba povečati, če bodo očetje minoriti daljšo dobo ostali na Barju.
Kaj bo z,Normandijo'?
Ženeva, 24. avg. V Franciji zasledujejo z največjim zanimanjem, kaj bodo storili Američani z največjo in najhitrejšo francosko ladjo »Normandijo«. V New Yorku namreč hočejo postaviti »Normandijo« vnovič v službo in to v prid ameriški, angleški in ruski plovbi. Ko je 15. rr^ia za-povedal prezident Roosevelt, da je treba vzeti v varstvo vse francoske potniške parnike v ameriških pristaniščih, je z »Normandije« izginilo 30 strokovnjakov, ki so se podali na francoski otok Martinique. Teh 30 strokovnjakov ni zapustilo »Normandije«, odkar je prvič splula v morje, in ti edini so bili v stanu voditi ladjo tako, kakor je treba. Ko je torej teh 30 mož izginilo, je izjavil zastopnik francoske pa-roplovne družbe v New Yorku, da zdaj ni nihče več v stanu premakniti »Normandijo« vsa za 1 m daleč. Ni baje ameriških strokovnjakov, ki bi bili kos temu pomorskemu orjaku s 84.000 tonami. Ameriški pomorščaki pa seveda trde nasprotno. 2e od maja dalje je na delu posebna komisija, ki proučuje načrte »Normandije«, razstavljene v newyorški javni knjižnici. Ta specialna komisija se trudi, da za vsako ceno spozna skrivnosti manevriranja francoskega orjaka. Na krovu »Normandije« je še precej francoske posadke, ki drži par-nik v redu in bo najbrže tudi v pomoč posebni komisiji. Je pa na »Normandiji« tudi stroga ameriška straža, ki mora za vsako ceno preprečiti sabotažna dejanja. Veličino »Normandije« si lahko predstavljamo, če vemo, da je njen poveljniški most 40 m nad morsko gladino in da zatorej temu orjaku ne pridejo do živega niti najhujši morski valovi.
SPOR T
Prerez v številkah do srede sezone
Zanimiv pregled najboljših atletskih rezultatov do konca julija 11.
plačati sliko.
Iz Rooseveltove Amerike
V ponedeljek bo zopet govoril Roosevelt
New York, 24. avg. s. Poročajo, da bo v ponedeljek dne 25. t. m. govoril predsednik Roosevelt v Hyde Parku ob priliki ameriškega delovnega praznika.
Vohunska manlja v Ameriki
New York, 24. avg. s. V skladu z ma-nijo, videti povsod vohune, so ameriške oblasti izlale odredbo, ki prepoveduje vstop tujcem v vse obrate radiotelegrafskih in telefonskih družb.
Oviranje Japonskega izvoza
Washington, 24. avg. u. Predsednik Roosevelt je izdal odlok, s katerim se za 7.5 odstotkov povečajo carine na uvoz svežih in konzerviranih lupinarjev iz Japonske. To blago so Japonci sedaj v veliki meri if./pečavali na ameriških tržiščih.
Kakor običajno sredi sezone čltamo tudi letos — čeprav ne tako na široko in na 1 splošno kakor v letiji brez vojne — razne številčne preglede o letošnjih najboljših atletskih uspehih po svetu. Med takimi pregledi smo zasledili enega tudi v velikem italijanskem športnem dnevniku »Gazzetti dello Šport«, v katerem objavlja Nevio Lonza najpodrobnejše podatke v številkah in kratek komentar k najboljšim atletskim rezultatom do sredine letošnje sezone.
Pisec ugotavlja uvodoma, da se je med letošnjo atletsko elito posebno dobro obnesla italijanska, ki se je spričo svojega zadnjega uspeha v mednarodnem dvoboju z Madžarsko povzpela na visoko stopnjo ter tvori skupno z Nemčijo, ki je seveda še močno v vodstvu, popolnoma ločeno skupino od vseh ostalih držav, ki so pošiljale doslej svoje najboljše moči v mednarodno atletsko areno. V nadaljnjem se sestavlja-lec bavi do drobnega z v*sako disciplino in piše med drugim:
»Na kratkih progah so italijanski tekači v prednosti. Na 100 m so med osmimi najboljšimi štirje Italijani, kar pomeni, da bi lahko Italija trenutno postavila tudi najboljšo štafeto v Evropi. Približno taka je situacija tudi na 200 m, vendar je tamkaj Nemec Scheuring močno pred ostalimi, saj je njegov letošnji izid 21.1 boljši od italijanskega državnega rekorda. Podrobne številke o teh dveh disciplinah «so naslednje:
100 m: Mariani (Italija) 10.5, Montl (I)
10.5,	Valmy (Francija) 10.5, Daelli (Italija) 10.6, Osendarp (Holandska) 10.6, Ro-bens (Nemčija) 10.6, Scheuring (Nemčija)
10.6,	Tito (I) 10.6. — Na 200 m pa je takole: Scheuring (N) 21.1, Mariani (I) 21.6, Harbig (N) 21.7, Monti (I) 21.7, Valmy (F) 21.7, Beneke (N) 21.8.
Na 400 in 800 m se dajeta za prvo mesto Italijan Lanzi in Nemec Harbig, vendar je povsod za las boljši Italijan. Na 400 metrov ima čas 47.1 pred Harbigom s 47.2, na 800 m pa 1:49 pred Harbigom z 1:49.2.
Na 1500 m le očitna premoč Švedov, od katerih so med šestimi najboljšimi štirje, med nftni na čelu najnovejši rekorder '; Hagg, 5 je prav pred kratkim zrušil "stari rekord Lovelocka. Drugi dve mesti sta v rokah Madžarov.
Na dolgih progah so tu« v prednosti Švedi in Madžari. Prvi med onimi na 1500 metrov je Šved Hansson s 14:20, na 10.000 metrov pa vodi Madžar Caplar s časom 30:25.6. Med slednjimi imajo svojega zastopnika tudi Italijani v Beviacqui, ki se je "spravil že na 30:33.6.
Disciplina 110 m z zaprekami je letos izrazita domena Italijanov, ki so s svojim i Facchinljem dosegli najboljši čas sezone 14.4, pred katerim je moral kapitulirati tudi odlični Šved Liedman s 14.9. Prav tako ugoden je položaj za Italijane v teku z zaprekami na 400 m, kjer zavzemajo prvo mesto po svojem Missoniju "s časom 53.3.
V skokih se da trenutna slika na kratko strniti takole: V višino gospodarijo sever-j njakl, ta sicer Finec Nlklen ta Šved Od-
mark, ki sta oba preskočila znamko 2 m ter "se resno pripravljata na rušitev evropskega rekorda (2.04). Za tema dvema sta še dva Nemca, potem pa že pride Italijan Campagner z 1.93 m. V dolžino imajo Italijani svojega zastopnika prav tako nekako v sredini, in sicer Pellarinija z znamko 7.20 m, medtem ko je na prvem mestu Nemec Luther s 7.37. Ob palici so vodilni Nemci, potem pa nekaj severnjakov in še en Madžar, ki si delijo znamke od 4.10 do 4 metrov. V troskoku je premoč prav teko na severnjaški strani ter vodi Finec Noren 's 15.01. Pellarini iz Italije se je utegnil priključiti tej eliti z znamko 14.54 m.
V	krogli so Nemci slej ko prej nedosegljivi, kjer jim njuna atleta Trippe in Wol-ke s 15.69 odn. 15.18 m držita prvi dve najboljši mesti. 2e na tretjem mestu pa je italijanski metalec Profeti, ki je letos dosegel 15.13 m. V disku vodijo Madžari z znamko 52.40, tik za njimi, čeprav s precejšnjo razliko, pa je Italijan Consolini z 51.05 m. Tukaj je še več Nemcev in Italijanov med najboljšimi.
V	kopju med številnimi Finci za Srednje-evropce skoraj ni nobenega me"sta. Edini, ki se je mogel plasirati med nje, je Nemec Berg z znamko 69.35 m, vodi pa Mikkola s 73.76 m.
Približno podobna je situacija, seveda v korist Nemčije, v metu kladiva. Tukaj so najboljši razen enega Šveda in enega Danca sami Nemci, med katerimi se je dvignil do 56.62 m njihov predstavnik Storch, pa tudi Blask in Lutz sta oba prišla preko
55 odn. 54 m.	, .
6e bi prvih še"st najboljših atletov letošnje sezone ocenili po točkah in dali prvemu 6, drugemu 5 in tako dalje točk, bi se pokazala naslednja skupna ocena:
za Nemčijo 109, za Italijo 91, za Švedsko 79, za Finsko in Madžarsko po 46 in za Francijo 16 točk.
Tudi naši atleti
pridno na delu
Živahne priprave za skorajšnje prvenstvo Ljubljanske pokrajine
V	petek so bili številni ljubljanski atleti spet na svojem običajnem tedenskem treningu na stadionu SK Planine. Udeležba je bila prav lepa in tudi razni rezultati so pokazali razveseljiv napredek, posebno veseli pa so bili športniki obiska zaupnika tukajšnjega CONI-a g. Burattija, ki si je v teku tedna že opetovano oglsdal naprave in nehanje naših atletov. Predstavnik vrhovne športne organizacije iz Države je pokazal posebno za delovanje naših atletskih sekcij izredno zanimanje in jim obljubil čim prejšnjo in čim izdatnejšo moralno in gmotno pripomoč.
S treninga samega smo izvedeli za naslednje glavne izide:
na 70 m z zaprekami: 1. Lončarič (L) 11 sek."
tek na 80 m: 1. šušteršič (Pl) 9.2, 2. Knlenc (H) 9.7, 3. Lušicky (Pl) 9.9;
v teku na 3000 m: 1. Srakar (H) 9:18;
v teku na 600 m: 1. Košir (Pl) 1:24-8, T Skušek (Pl) 1:28.5, 3. Magušar (I) 1:31.
Treningi se na I al ju je jo z vso intenzivnostjo, saj se naglo bliža dan prvenstva moštev in posameznikov Ljubljanske pokrajine, ki bo v dnevih 7. in 8. septembra.
0 zadnji nedelji v Zagrebu
Malo pozno, toda še zmerom zanimivo, je pregledati športne izide, ki so jih v raznih panogah dosegli preteklo nedeljo na zagrebških terenih. Med drugimi je bila tamkaj tudi otvoritvena plavalna tekma za moške in ženske, kar pomeni, da so novo doseženi časi obenem tudi novi hrvatski rekordi. Ker so tekmovalci pri nas večinoma vsi dobro znani, navajamo v glavnem vse kakor sledi:
Na 1500 m p««sto: 1. Miloslavič 22:29.2,
2.	De Filipis 22:29.4, 3. Stakula 24:19; 400 m prosto: De Filipis 5:15.2, 2. Miloslavič 5:41.6, 3. Vidovič 5:53; 100 m prosto: Miloslavič 1:02.8, 2. De Filipis 1:03.8, 3. Stakula 1:05.9; 200 m hrbtno: 1. Potoč-njak 2:51, 2. Marčič 2:53.9, 3. Vidmar 2:55.1; 100 m hrbtno: 1. Viimar 1:16, 2. Marčič 1:16.1, 3. Potočnjak 1:17.4; 200 m prsno: 1. Barbieri 2:57.2, 2. Stigler 3:06.2,
3.	Dvofak 3:07.2; 100 m prsno: 1. Reiser 1:21.2, 2. Dvofak 1:22.6, 3. Barbieri 1:22.9.
V	ženskih disciplinah: 100 m prosto: 1. Brkič 1:26, 2. Sidar 1:29.9, 3. Klajič 1:34.3; 400 m prosto: 1. Brkič 7:28.8, 2. Sidar 7:32.4; 100 m hrbtno: 1. Brbora 1:23.8, 2. Lipovščak 1:27.8; 200 m prsno: 1. Poznjak 3:34.9, 2. Krajcer 3:36.8, 3. Pet-kovič 3:37.
V	lahki atletiki so bili zmagovalci: na 100 m Dremil 11.6, na 200 m Urbič 24, na 400 m Velček 54.3, na 800 m Kotnik 2:00.3, na 1500 m Kotnik 4:04, na 5000 m Hornic 17:08, v krogli Miočič 12.60, v disku Ivekovič 36.41 m, v kopju: Jandrlič 47.87, v kladivu Puhovič 39.86 m, ob palici Bo-sanac 2.^0, v višino Stulhofer 1.70, v daljino Urbič 6.73, v troskoku Stulhofer 13.30 in v štafeti 4X100 Concordia 45.4.
Za kolesarsko prvenstvo so dirkali seniorji na 85, juniorji pa na 40 km. Med prvimi je zmagal Nikola Penčev s časom 2:57:20, med juniorji pa Slavo Lamza v času 1:04:55.
Gradjanski iz Zagreba je v prijateljski tekmi zmagal nad soimenjakom iz Osijeka v 6:3.
*
V	bojih na vzhodni fronti je spet padel eden znanih nemških športnikov, in sicer evropski prvak amaterskih boksarjev Mihael Murach, ki si je pri za l nji olimpiadi v vvelterski teži priboril srebrno kolajno.
IZ ZBORA NOGOMETNIH SODNIKOV
Obvezen plenarni sestanek vseh ljubljanskih sodnikov bo v ponedeljek 1. septembra ob 19.30 v posebni sobi restavracije Slamič.
Vabijo se vsi športniki, ki bi se radi udej-stvovali v nogometnem športu kot sodniki, da se udeleže sestanka kandidatov za nogometne sodnike dne 1. septembra ob 19.15 v posebni sobi restavracije Slamič zaradi dogovora o tečaju in izpitih. Posebno se vabijo oni kaniidati, ki so že prijavljeni za sodniške izpite.
0 športu na iraškem
Slovaki se v športu dolgo niso mogli opo-moči in morda je bil njihov športni klub iz sedanje prestolnice — SK Bratislava — edini, ki si je mogel ustvariti nekaj slovesa po svetu. V ostalem pa slovaški športniki v melnarodnih nastopih skoraj nikjer niso prišli vidno do izraza.
Odkar se je Slovaška osamosvojila in je bilo ustanovljeno posebno športno vodstvo, ki združuje vse slovaške športne zveze, se je začelo tudi tamkaj novo življenje na športnih terenih. V tem osrednjem športnem združenju dozdaj še niso včlanjena samo smučarska društva in planinska zveza z okroglo 10.000 člani — tudi številni kajaški klubi še čakajo s pristopom — kar izvira odtod, ker imajo precej premoženja v planinskih kočah in drugih športnih zgradbah, katerih prenos je treba še urediti s pravnih vidikov. V ostalem so Slovaki pri reorganizaciji svojega športnega življenja vzeli za primer Nemčijo, ven i ar ne čisto tako in brez posebnih ozirov na posebne slovaške razmere. Saj je znana stvar, da je šport na Slovaškem, ki je v ostalem že spomladi leta 1940. pristopila v mednarodni olimpijski odbor, prav za prav še v razvoju. Kljub temu pa sedaj lepo napreduje in značilno je, da so danes ustanovljena športna društva še v vsaki vasi, čeprav se zaenkrat bavijo v glavnem z nogometom. ?a razvoj športne organizacije na Slovaškem je tudi velikega pomena, da vrhovna športna instanca tesno sodeluje z mladinskimi strankarskimi organizacijami, tako da sta vzgoja v šolah in telesna vzgoja v splošnem v mladinskih in športnih društvih skoraj čisto povezani. Po vrhu vsega pa uživajo vse te organizacije tudi vsestransko pomoč državnih oblastev.
Kakor smo že dejali, je Slovaškem najbolj udomačena športna panoga — nogomet. Več kakor tri petine vseh aktivnih športnikov — samih amaterjev — pripada, nogojnetu, ki združuje v 400 društvih več kakor 12.000 igralcev. Dobro je razširjen tudi hokejski šport, za katerega je ustanovljenih okrog 60 klubov, prav številne pristaše pa imata tudi plavanje in boks. Zelo zaostal je — vsekakor po krivdi gorskih krajev in slabih cest kolesarski šport, za katerega skrbijo samo štirje posebni klubi, zato pa je na prav zavidni višini telovadba.
Veliko delavnost razvija na S.ovaškem tudi »Slovensky Avtoklub«, ki tudi še ni priključen osrednjemu športnemu vodstvu, temveč ima svojo čisto samostojno organizacijo. članstvo v klubu Je zi vse lastnike avtomobilov obvezno in zanimiva je podrobnost, da mora lastnik več avtomo-tiflov plačati toliko članskih pristojbin, kolikor ima vozil.
Največji slovaški športni klub je SK Bratislava, najstarejši pa FC Vrutky. Športni klub iz prestolnice, ki goji vse najvažnejše sporre panoge, šteje ejerog 2000 članov, od katerih je okroglo 400 aktivnih. Najstarejši šport klub Vrutky bo slavil v nekaj letih 40 letnico obstoja. Stadione imajo na Slovaške;*.i v Vratislavi in žilini., velika spotna igrišča pa pripravljajo tudi v Prešovu in Trnovi.
»JUTRO« št. 198
5
Nedelja, 24. VHL 1941-XDC:
Brezsrčni fcraljeuič
Na Daljnem jugu je bilo mogočno kraljestvo, ki ga niso le sosedje spoštovali, temveč je bilo tudi nad vse srečno, kajti vladal mu je kralj, ki so ga navadno imenovali Usmiljenje, Dobrota in Ljubezen. Nihče, kdor ga je prosil Pomoči, ni šel nepotolažen od njega; prav tako blaga je bila kraljica.
Imela sta sina edinca, ki sta mu že zgodaj vcepila usmiljenje, dobroto in ljubezen.
Zgodilo pa se je, da je prišel človek h kralju z zlobno mislijo in ga prosil pomoči; kralj in kraljica sta ga bogato obdarovala, on je pa v zahvalo umoril kralja.
Velika žalost je nastala v deželi. Kraljica je umrla od žalosti, ljudje so hodili kakor sence in se niso mogli potolažiti.
Po tritedenskem žalovanju so se zbrali na dvoru vsi kraljevi svetovalci, poklicali so tudi najmodrejše može iz vse dežele na posvet. Sredi dvorane je sedel na zlatem prestolu mladi kraljevič. Vstal je najstarejši svetovalec, osivel v dolgotrajni službi pri pokojnem vladarju, in spregovoril: »Zbrali smo se, ne. da jočemo za rajnkim vladarjem, dovolj ie bilo žalosti, temveč, da se posvetujemo, kako v bodoče preprečiti takšno zlo. Za državo je nenadomestljiva izguba, če umro usmiljenje, dobrota in ljubezen. Pa saj niso umrli, saj še žive v mladem vladarju, ki ga bomo čuvali kot punčico v očesu; in kako ga obvarujemo, o tem se posvetuj mo!«
Pol ure so sedeli sivolasi svetovalci, nato je vstal prvi in spregovoril: »Iz-dajmo postave, ki naj bodo tako krute, da se bo vsak zbal kazni, ki bi ea zadela za umor!« Svetovalci so odkimali. Drugi je svetoval: »Poskrbimo za boljšo stražo in ne pustimo nikogar k njemu!« Svetovalci so odkimali Tretji je priporočil: »Pustimo vso stvar čez čas se bo sama uredila!« Tako so padali predlogi, nasveti, želje, a svetovalci se niso mogli zediniti.
Nazadnje je spregovoril še mož. ki je prebil vse življenje v vojni službi in je bil duhovit svetovalec, a brez srca: »Gospodje svetovalci, marsikaj lepega ste nasvetovali. nihče pa ni pomislil, kaj je prav za Prav vzrok temu deianju. Rajnki vladar je bil predober: za usmiljenje, dobroto in ljubezen je bil poplačan s krutostjo. Novi vladar ne sme biti tak; biti mora krut in zloben sovražiti mora vse, pa bo varen in derela bo srečna.«
Z veseljem so pritrdili svetovalci, le najstarejši in najmodrejši je pomenljivo odkima val: »Krutost, zloba in sovraštvo ne bodo obvarovale vladarja, še mani pa bodo prinesle deželi blagoslov.« Z bridkostjo v srcu se je mo-ral ukloniti večini.
HHtado Autto
Poklicali so čarodeja, ki je znal spreminjati ljudem srca: iz dobrih v hudobna, iz ljubeznivih v okrutna. Ukazali so mu, naj spremeni kraljeviču srce. »Odgovorno stvar ste mi naložili,« je dejal čarodej, »premislite, da naredim človeka le slabega in mu ne morem vrniti prejšnjega srca. In kaj, če se vam zahoče, da postane kraljevič zopet tak, kakršen je bil!« »Tega ne bomo nikdar hoteli,* so v zboru odgovorili svetovalci. »Dobro,« je dejal čarodej, »kraljeviču moram vzeti iz srca usmiljenje, dobroto in liubezen. vanj pa moram naliti krutosti, zlobe in sovraštva.«
Iz vse dežele so privedli v Prestolnico vse mogoče vrste zločincev Čarodej je šel z zlato iglo in skodelico in predrl je srca materam — detomoril-kam in prestregel kri. črno kipečo. in odšel h kraljeviču Predrl mu je srce. in pritekla je velika srebrna kaplja: usmiljenje; v rano pa mu je vlil krutosti. Potem je navrtal čarodej srca. v katerih je živela satanska misel ubiti bližnjemu ne le telo, ampak dušo Zeleno kipeča je bila njih kri Globlje je načel čarodej kraljevičevo srce za zlobo Zlata kaplja, dobrota, je zdrknila iz rane. Čarodej je razmesaril še srca. v katerih noč in dan ni ugasnila želja po maščevanju Umazana ie bila njih kri V tretje ie načel kralievičevo srce Prav do dna je Dorinil iglo: počasi je polzela iz njega ogromna kaplia rdeča kakor rubin: bila ie ljubezen Za-drhtelo je kralieviču srce ko je dalo najboljše, kar je imelo, a čarodej je brž vlil vanj sovraštva.
(Dalje prihodnjič)
Ha počitnice
Počitniška
pustolovščina
Jure je lovil petice, glej ga, kakor blisk drvi. da obišče tete, strice . . mož že ve, kaj kje dobi!
Peter žalostne postave mrko zre pred se na tla. Padel je na polju slave! Ah, ta kazen je strašnš!
Kakor zajci so zdirjali naši prijatelji po grmovju in kmalu dospeli na cesto, kjer so srečno ujeli neki avtomo bil, da jih je potegnil v bližnje mestece Tam so takoj hiteli na orožniško postajo; zelo so se razveselili, ko so našli v pisarni prav tistega orožnika, ki so bili že pred dnevi sklenili znanje z njim. Kratko so mu pojasnili vso stvar in že čez nekaj minut so se z njim in z dobrim policijskim psom odpeljali v taborišče.
Konec šolskega je leta, strumni voj iz šole vrč. Kaj pač zdaj se mi obeta? — premišljuje vsak fantč.
On — sicer junak razreda, nogobrcar, biciklist premišljuje zdaj seveda: kam bi skril preklican list!!
mmK^sm ■rs m Jt ~ ■ s ^	
Jtr^ŠF*JHBr/	
	
	
	
!igi|jj	
33 fip-	
Ko pa so prišli do gomile, je bila votlina prazna. Sumljivi človek je bil torej dobro porabil njegovo odsotnost. Da, celo toliko časa je bil še našel, da jim je razbil vsa okna na vozu. A zdaj je nastopil pes. Nekajkrat je zdirjal okrog gomile, nato je dobil sled in stekel po ozki stezi, ki je vodila čez peščine ob vodi k tako imenovanim vražjim luknjam.
Vražje luknje so bile vrsta globokih zasek, ki so se vlekle po gostem je-lovju do jezera, v katerem je gospodarila čudna ribja pošast. Do hoste se je pes z lahkoto držal sledi. Tam pa je docela odpovedal. Očitno je bil tu begunec sedel na kolo, in po gladkem igličevju in v temni senci dreves ga je bilo težko slediti. Kam so bile izginile kante, tudi ni bilo moči dognati. Naši prijatelji so nekaj časa iskali, potem pa so se z orožnikom vrnili k svojemu ciganskemu vozu.
Kaj pravite, kdo bo našel tihotapsko blago?
(Dalje prihodnjič.)
Mani ca:
Due za bistre glauice
i.
a a a a d g h i i j o o r r š š
Gornje črke zamenjajte tako. da dobite vodoravno in navpično 1. zgradba, 2. moško ime. 3. ptica, 4. mesto v ? II.
Bankir, kino, gorivo, cekin.
Vzemite iz vsake gornjo besede po dve zaporedni črka, pa dobite glas znane domače živali.
_k_
Rešiteu ugank
i.
Ko dan se zaznava II.
Kuharica Likarica
Pisarica	t
Sobarica Šivarica. (Skrite jedi)
Skrita imena jedi so:
1. Čežana, 2. mleko, 3. salata, 4. močnik, 5. obara, 6. zelje, 7. kaša, 8. sok, 9. žganci, 10. ričet.
za ves dan
Cas je dandanes dragocen bolj kakor kdaj poprej. Postalo je važno za sleherno ženo — ne samo za tisto, ki je zaposlena v poklicu — kako si mora urediti čas, da opravi delo, ki odpade nanjo in si pri tem
Hrbet in ovratnik pletemo gladko, vendar tako, da vbadamo iglo od zadaj v zanke, ko pletemo desno. Oba sprednja dela pletemo v fantazijskem vbodu, ki ga pričnemo na lihem številu zank. I. vrsta (desne zanke) pletemo 1 zaiko za rob, 1 zanko desno, šele sedaj pričnemo vbod: 2. zanko pletemo pred prvo in sicer tako, da potisnemo iglo od zadaj, potem pletemo 1. zanko in šele sedaj snamemo obe zanki z leve igle. Tako pletemo po dve in dve vse zanke te vrste. 2. vrsta: 1 zanka za rob, 1 zanka levo, potem pričnemo vbod tako, da pletemo levo 2. zanko pred prvo in sicer tako, da pomaknemo nit spredaj pred iglo in nato pletemo še prvo zanko ter hkratu snamemo obe zanki z leve igle.
prihrani še nekaj trenutkov' zase. Tehnika kakor tudi moda si izmišljata pripomočke vseh vrst za to sodobno varčevanje s čascm in mednje spada brez dvoma tudi obleka za ves dan. 2e ime samo nam pove. da je to obleka, ki ume najti zlato sredino med izrazito delovno obleko in lepše izdelano popoldansko obleko. Obleka za ves dan se izogiba izrazito športnega ali nasprotno še več popoldanskega poudarka, kakor to pač zahteva prilika. Vse tri obleke, ki jih vidite na naši skici, se ravnajo po tem načelu. Prva ima velike žepe, ki so obšiti z žametnimi progami, in enak žametast šal. Pri naslednji obleki izberemo kot edino okrasje lepe kovinaste gumbe in pa živobarven šal, ki naj bi bil dopoldne iz volne, popoldne Pa iz nežnega muslina. Vsem prilikam ustreza tudi obleka z raglanskimi rokavi in velikim žepom iz satina v isti barvi, kakor je blago obleke.
O modnih barvah za celodnevno obleko ne moremo govoriti, kajti za to je primerna vsaka temna barva, zlasti pa črna ali temnomodra. Temne barve ustvarjajo namreč najlepšo podlago za različne svetle ali barvaste garniture in imajo to prednost, da učinkujejo vselej elegantno.
Dvobarven volnen telovnik
Prav je, če že sedaj nekoliko pomislimo na^ h'3dne jesenske dneve, ko si bomo morale podložiti kostum s toplim telovnikom, da ne bomo morda prezebale. Nu, takšen telovnik brez rokavov si kaj hitro napletemo same. zlasti če imamo doma še kakšen ostanek barvaste volne. Telovnik im*. siv hrbet, in temnordeč ali rjav sprednji del ter ovratniček. Okrasimo ga z dvema vrstama malih k ovinkih gumbov.

ke mila p3 zberemo v majhni platneni vrečici in ko je polna, jo zavežemo in uporabljamo pri umivanju kot običajen kos mila. Tako porabimo milo do poslednjin ostankov!
Pri raziranju priporočamo uporabo deževnice. Gospodje soprogi se bodo začudili, kako hitro nastane pri uporabi deževnice in mila potrebna pena in kako prijetno je postalo to neprijetno opravilo. Toliko deževnice, kolikor jo potrebuje mož pri raziranju, lahko mimogrede zbere vsaka gospodinja ...
Enako kakor s toaletnim milom postopamo tudi z navadnim milom Hranimo ga na suhem, pri čiščenju tal in kuhinjskega pohištva pa si včasih pomagamo z navadno sodo in krtačo, da prihranimo nekaj dragocenega mila.
briček, ga pokrijemo z lesenim pokrovom in dobro obtežimo z enim ali dvema velikima kamnoma. Fižol se stisne in konzervira v soku, ki ga po kratkem času prične izcejati. Pozimi ga pred uporabo nekaj' časa namakamo v tekoči vodi, da izgubi preveč slan okus, sicer pa je kakor svež in ga lahko uporabimo za omake ali za solato.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Petrček je pritekel jokajoč domov. Drug paglavček mu je zagnal kamen v glavo.
>Kako se morete sploh obmetavati s kamni!« vzklikne mati ogorčeno.
»Tonček je začel!«
»Zakaj pa nisi takoj mene poklical?«
»Ali ti bolje zadeneš nego jaz?« •
V	veliki dvorani je govoril pred stotinami žensk neki mož. Začel je zanešeno: »Vidim pred seboj mnogo bleščečih se obrazov...«
V	istem trenutku je 300 žensk izvleklo iz torbic škatlice za puder.
.Obnovite naročnino!
ika križanka
V naslednji vrsti nadaljujemo desno tako, kakor smo opisali za 1. vrsto itd. Po končanem delu prelikamo posamezne kose pod vlažno krpo in jih sešijemo. Telovnik obrobimo s posebnim obrobkom, ki ga pletemo v širini 1 cm z gladkim vbodom.
Pravilna uporaba mila
Znano je, da zdrži kos mila tem dlje, čim bolj ga izsušimo. Zato so že naše babice rade kupovale nekaj mila na zalogo in ga postavile v vrstah na kuhinjsko omaro tako, da so najstarejši kosi prišli vedno najprej v uporabo. Kadar pa nimamo zaloge — in kdo jo dandanes še ima? — kaj takega seveda ni mogoče. Tu si pomagamo potem drugače in dosežemo enak učinek. Toaletno milo hranimo vedno v luknjičasti skledici ali na malem lesenem rešetku, da se po uporabi dobro odcedi in izsuši. Paziti moramo, da leži sleherni košček mila na votlem in da ima na spodnji strani stalen dovod zraka. Ce tako postopamo, a mnogo prthraiiimft Vse osiao-
Poceni poslastice
Krhke šibice. Napravimo testo iz 300 g moke, 80 g maščobe, 80 g sladkorja, 1 jajca. Dodamo še ščepec soli in nekaj kislega mleka ter pustimo gladko zgneteno testo pol ure počivati. Nato zvaljamo testo za prst debelo, pomažemo z razredčenim jajcem, posujemo s pisanim kristalnim sladkorjem in razrežemo v 8—10 cm dolge pal-čice, ki jih pečemo pri srednji vročini, da postanejo zlatorjave. Dobro se ohranijo v pločevinasti škatli.
Sadne vrečice iz sirovega testa. Vzamemo 300 g skozi sito pretlačenega sira, 300 g pretlačenega ohlajenega krompirja, 300 g moke. 2 jajci, malo soli. Zgnetemo testo, ki ga razvaljamo za pol prsta debelo. Iz-režemo s čašo okrogle krpice, pomažemo robove z jajcem in napolnimo z drobno narezanim sladkanim sadjem ali grozdnimi jagodami, preeanemo ter stisnemo robove skupai. Vrečice kuhamo v kropu 10 do 12 minut in sicer pri rahlem ognju, od-cedimo in zabelimo s praženimi drobti-nami.
Sadni kolač napravimo iz krhkega krompirjevega testa. Vzamemo 400 g moke, 2 žlici olja. 4 žlice sladkorja. 2 jajci. 3 nastrgane kuhane krompirje, malo ruma. ci-tronovih olupkov in 1 pecilni prašek. S polovico testa napolnimo ognjavarno porcelanasto posodo, iz druge polovice pa napravimo mrežo iz tankih prog. 1 kg sadja poparimo, odcedimo. napolnimo testo in posladkamo. Nanj položimo mrežo iz testa. ki jo namažemo z mlekom Kolač pečemo pri zmerni vročini 1 uro in servira-mo v skledi Se toplo. Je izvrstnega okusa
Stro2.fi fižol za zimo pripravimo lahko v čebričku kakor kislo zelje, kadar gre za večje količine, to je 20 do 30 kg Očiščen fižol dobro prevremo v slanem kropu in na pol skuhanega odcedimo ter ohladimo. V snažen majhen čebriček polagamo po vrsti za dva prsta debelo plast fižola in za prst dehgl" plast soli. Ko napolnimo če-
Vodoravno: 1 vremenoslovje, 12 reka v Sibiriji, teče v Ohotsko morje, 13 sodnik v podzemlju (po grškem bajeslovju', 14 vrhovni bog starih Slovanov, 15 kratica za »nota bene«, 16 ukras za roko, 18 pripadnik slovanskega plemena, 19 prepovedana reč pri nekaterih primitivnih plemenih na Polineziji, 21 bizantinsko upravno področje, 23 francoski dvoglas, 24 čutilo, 26 kazal, zaimek, 27. moderno orožje, 29 domača žival. 31 kratica za dolžinsko mero, 33 geografski pojem, 35 raj starih Slovanov, 36 polet, 38 kratica za »ab ovo«, 40 ime Rine, 42 japonska dolžinska mera. 43 polotok na Jadranu, 46 kaznivo dejanje, 48 žensko ime, 50 ime Hugoa, 52 italijanski predlog, 53 mesto v Bački, 55 čin, dejanje. 56 tuja oznaka za »cesta«, 57 bretonski junak, ljubljenec Izolde, opevan v mnogih francoskih pesmih, 58 star0 grško mesto na Kalkidiki.
Navpično: 1 gora v Aziji, 2 otok, na katerega je bil Napoleon pregnan. 3- kazalni zaimek, 4 danski denar 5 postava, 6 zbor osmorice, 7 tenka mrena. 8 nota, 9 rimska boginja jeze, 10 rimska boginja. 11 prodajalna starih knjig, 16 vrsta perja, 17.
rimski bog ljubezni, 20 zakon Andreja IL ogrskega kralja, 22 dva ista konsonanta, 25 predlog, 28 cesarstvo v Indiji, 30 tuje moško ime, 32 roman Maksima Gorkega, 34 osebni zaimek, 37 nikalnica. 39 vrsta vetra, 41 vrsta goveda, 44 gost na svatbi, 45 zagrebški tenis klub, 47 germansko božanstvo, 49 ime filmske igralke Ondre, 51 tuje moško ime, 54 dva konsonanta, 56 osebni zaimek.
Rešitev nedeljske
Vodoravno: 1 Limpopo, 7 Scala, 12 ideal, 13 Celebes, 15 vigred, 17 Tarent, 18 lla, 19 goban, 21 Lir, 22 nart, 24 kinin, 26 no, 27 ale, 29 kes, 31 st. (= starejši), 33 avion, 36 kako, 38 Tit, 40 roman, 42 tam,
43	Oberon, 45 Gepidi, 47 netopir, 49 barij, 50 etapa, 51 proteza.
Navpično: 1 Livingstone, 2 Idila, 3 Me-gara, 4 par. 5 Oleg, 6 oc (= co), 7 sla-nik, 8 Cer, 9 Abel, 10 Lenin, 11 astronomija, 14 etan, 16 dok, 20 binom, 23 tla, 25 nek, 28 Evropa, 30 satire, 32 Tibet, 34 ioni, 35 nag, 37 Kadlz, 39 teta, 41 nebo.
44	rop, 46 Pat, 48 r p.
»JUTRO« št 198
6
Nedelja, 24. VHL 1941-XDC;
Japonska vojna mornarica
Že v najkrajšem času utegne japonska vojna mornarica dobiti v tej vojni odločilno vlogo. Njeno udarnost moramo ocenil višje, nego bi bilo razvidno iz številk na papirju. 2e duševni činitelji in visoke ka kovosti japonskih vojnih pomorščakov imajo odločilen vpliv. Temu pa se pridružuje še izvrstni strateški položaj. V nasprotju z večino vojnih mornaric, nima mikadovo brodovje zunaj daljnovzhodnih vodovij nobenih obveznosti in je torej osredotočeno vse na obrambo domovine. Kaj to pomeni, nas uči najbolje primer britske vojne mornarice, ki se mora deliti na nešteta, daljna bojišča.
Japonska zapadna obala daje v svoji otoški razčlenjenosti tudi mnoga močna brodovna oporišča. Kakor velik obrambni zid Pacifika se razteza ta obala od Tajva-na na Formozi do či&nskih otokov (Ku-rilov).
Strateške in naravne položaje dopolnjuje na srečen način kakovost poedinih ladij. Japonska vojna mornarica ne zaostaja v tem pogledu za nobeno drugo mornarico na svetu. Bil je sicer čas, ko je Japonska brez kriterija posnemala tujo brodovno tehniko, a doba tega posnemanja je minila in vsaka poljubna japonska vojna ladja predstavlja danes svojevrsten tip visoke kakovosti, ki je prilagoden domačim razmeram. To velja zlasti za dvanajstorico težkih Kri-žark razreda »Maja« in »Kako« z masivnimi stolpi in čudno zakrivljenimi trupi dalje za šestorico novih križark razreda »Tone«, ki so oborožene vsaka s petnajstimi topovi po 15 cm.
Japonski brodogradniki so dosegli visoko stopnjo spretnosti, delajo po lastnih načelih in so prevzeli vodstvo med mornaricami sveta, ko so na oklopnici »Kongo« postavili vse topove po 35 cm v središčno črto ladje. In prav tako so povzroiili senzacijo, ko so prvič na »Nagati« uvedli 40-centimetrske topove. Razred j Kako« pa je svet spravil v začudenost s svojo skoraj neverjetno zvezo težke oborožitve in velike brzine ter okretnosti.
Kar se tiče starih japonskih ladij, je bila »Cukaba« prva križarka na svetu, ki je razpolagala s štirimi topovi po 12 cm, a prvi dreJnot »Kavači« je splaval na mor-
je, še preden so začeli Briti v Portsmouthu graditi svoje drednote.
Najznačilnejša poteza japonskega bro-dovja pa je njegova idealno uravnovešena sestava.
Ko se je Japonska 1. 1936. odpovedala wash:ngtonski brodovni pogodbi, je imela devet bojnih ladij, med katerimi so bile tri bivše bojne križarke z brzino 27 vozlov. Med temi devetimi ladjami je bila ena, ki so jo izdelali eno leto prel prvo svetovno vojno, dalje šest ladij, ki so jih dokončali med omenjeno vojno, in dve ladji »Nagato« in »Mucu«, ki so ju splovili po izkušnjah jutlandske bitke 1. 1919. in 1920. Po pogodbi je smela Japonska dalje uporabiti razoroženo bojno ladjo »Hiej« iz L 1912. kot šolsko ladjo. Vse te ladje imajo Kot glavno orožje 35-centimetrske topove razen »Nagate« in »Mucuja«, ki razpolagata vsaka z osmimi 40-cent: metrskimi topovi.
Kar se tiče križark, je imela Japonska 12 modernih ladij z 20-centimetrskimi topovi iz let 1926. do 1932., dalje 15 mlajših križark s 14- do 15-centimetrskimi topovi, me 1 katerimi je bila tudi nova 8500 tonska križarka razreda »Mogami«. V rezervi je
bilo pet zastarelih križark s 14-centimetr-skimi topovi, dalje štiri ladje razreda »Asa-ma«, ki so preživele rusko-japonsko vojno 1904/05.
Rušilcev je imela Japonska 1. 1936. v službi 64 modernih, ki so bili vsi močno oboroženi Dalje je bilo 33 nad 16 let starih in zato zastarelih rušilcev, a podmornic je bilo vsega skupaj 53. Med temi jih je bilo 44, ki so štele manj nego 13 let, kar je predstavljalo dogovorjeno starostno mejo.
Takrat je razpolagala Japonska tudi s petimi nosilci letal v službi in z dvema, ki ju je še gradila. Med službujočimi sta bili »Akagi« in »Kaga«, ki sta odrivali skoraj po 27.000 ton. Dalje so bih v službi trije nosilci povodnih letal, dva pa sta bila v gradnji.
Te ladje, ki jih je okrog 300 s skupno tonažo 1,200.000 ton, predstavljajo silovito vrsto plavajočih trdnjav, ki so vsak trenutek pripravljene za boj. Gotovo pa je. da je Japonska po 1. 1936. zgradila še celo vrsto velikih in manjših vojnih ladij, o čemer pa ni podrobnejših podatkov.
Za male vrtnarje
Slučaj — veliki ocikritelj
Tehnični in znanstveni napredek je bil v splošnem v vseh časih posledica dolgotrajnega in napornega raziskovalnega dela Bila so pa tudi naključja, ki se jim moramo zahvaliti za velika odkritja
Nemški kemik Fahlberg je opazil med delom pri zajtrku, da ima njegov, z maslom in govejo pečenko obloženi kruh neprijeten, sladkoben okus. Stopil je v svoj laboratorij in je preiskal snovi, s katerimi je imel nazadnje opravka. Dejal si je, da je pač moral priti v dotiko s kakšno izredno sladko snovjo. Ugotovil je to snov in je postal tako odkritelj saharina.
DuraluminiJ, tvorivo naših letal, dirkalnih avtomobilov in vseh mogočih drugih potrebščin, so odkrili isto tako po naključju. Dr. Wilm. vodja znanstveno-teh-
Pesem — zdravilo
2e preprosto ljudstvo ve, da je za dojenčka nad vse z iravo, če se čim pogosteje in čim dalj časa oglaša s svojim kričanjem. Od tega dobi krepka pljuča in dobro razvit prsni koš, ki pa pri odraslem človeku po-gostoma spet upade in dobi plosko obliko. l*z podobnih razlogov navajajo vojake k temu, da na pohodih prepevajo; to ni sa mo golo ekserciranje, temveč vsaka pesern predstavlja tako rekoč »zdravilo«, ki krepi človeka telesno in duševno.
Če hočemo to razumeti, moramo predvsem vedeti, kako nastaja petje. Zvoke proizvajajo glasilke, ki se ob glasovni reži izmenoma odpirajo in zapirajo in tako dihanje perio lično prekinjajo. Ti nihaji nimajo zgornjih tonov. Ko pa dospe zračni tok v ustno in nosno duplino, zanihajo tudi ti prostori s številnimi zgornjimi toiu. šele tako dobi zvok svojo barvo. V skladu z deli ustne in nosne dupline, ki se najbolj udeležujejo rezonance, se spreminja tudi barva petja. Ta barva je lahko plehka, »iz glaven, Hz grla-?, »cmokasta« ali nosljajoča. Najlepšo barvo pevskega glasu, ki jo poznamo pod imenom »belkanto«, dobimo pač tedaj, če daje ustna duplina glavni del nihajev in ji ostale dupline dodajajo samo še zvočne finese. Kot protiutež tem rezonančnim prelelom učinkuje pljučna votlina, ki daje zvoku »oporo«.
V časopisu s Hippokrates« se bavi nemški zdravnik dr. Thausing s petjem kot zdravstvenim in življenjskim činiteljem Pljuča imajo obsežno sluznico, ki prihaja ob vsakem dihu z zunanjim zrakom v dotiko. Zrak pa ne vsebuje samo kisik, ki je nujno potreben za življenje, temveč tudi vso mogočo nesnago, kakor saje in pran, ki se seseda na sluznico in ji lahko zeio
»Ne stori mu ničesar! Kot kralj se mo.-a revanžirati!«
škoduje. S kašljanjem in hrkanjem odpravljamo to nesnago spet iz telesa. A. tudi govorjenje in predvsem petje pospešujeta to očiščevalno delo telesa. Ce izločuje sluznica premalo sluze, ki odplavi ja nesnago, se vanjo lahko naselijo bakterije in postane tako redivo za vsakovrstne bolezni, posebno za naduhe. Zato so smotrns glasovne vaje pogosto zelo dragoceno dopolnilo k zdravljenju v gorah in ob morju.
Kdor hoče ostati zdrav, naj ne podcenjuje teh zdravilnih učinkov glasu. Ne samo hudobni, tudi bolni ljudje ne poznajo pesmi, ker so jim pljuča prešibka in preveč onesnažena. Ce se pa hočemo pravočasno zavarovati pred škodo, ki jo lahko utrpi naš dihalni organ, si prepevajmo, naj si bo srce veselo ali žalostno.
ničnega zavoda pri Berlinu, je iskal že leta aluminijasto zlitino, ki bi imela približno isto trdoto kakor med. Neke sobote popoldne v i. 1906. je ostal kot zadnji v svojem laboratoriju, kajti njegovemu asistentu s>e je mudilo na sestanek z mlado damo. V zadnjem trenutku pa ga je Wilm še ujel na stopnicah, češ da je treba napraviti poskus za novo zlitino. Zaljubljeni asistent seveda ni bil navdušen. Nova zlitina se ni izkazala za nič boljšo nego vse dotedanje, ki sta jih bila preizkusila. Preostala je samo kontrolna pokušnja koščka kovine, ki sta ga izdelala iz te zlitine. Asistent je pregovoril dr. Wilma, da bosta ta košček preizkusila šele v ponedeljek. Ir. kaj sta odkrila tedaj? Merilni instrumenti so Kazali dosti večjo trdoto, nego ga je imel kovinski košček dva dni prej, trd je bil skoraj kakor med. Dr. Wilmu in njegovemu asistentu je tako po naključju uspelo eno najvažnejših novodobnih odkritij, odkrila sta skrivnost zoreče kovine in s tem duraluminij.
Frederick Walton, izumitelj linoleja, je svoje odkritje napravil v 16. letu, ko je slučajno opazoval, kako se je v neki posodi z barvo, v kateri se je sušilo laneno olje, tvorila kožica. Poskusil je takšne kožice pritrditi na tkanine in tako je postal izumitelj linoleja, ki mu je dal tuli ime. Izdelal je postopek, po katerem se lino'cji okrasijo z vsakovrstnimi vzorci, in je ustanovil mnogo tovarn po vsem svetu.
Racionirana elektrika
V Parizu bodo v kratkem, kakor poročajo od tam, racionirali električni tok za razsvetljavo. Gospodinjstva, ki uporabljajo tok za kurjavo in kuhinjo, bodo dobila posebne dodatke.
»Nečista" kovina železo
Čudno je, da so ljudje železo spoznali dosti pozneje nego zlato, bron in baker, ki jih je bilo sicer mogoče pridobivati na zemeljski površini v precejšnjih kosih, ki so bili pripravni za obdelavo; Tako so vsaj mislili stari pisci. Mnogi moderni avtorji pa trdijo, da so ljudje železo uporabljali vedno in povsod kot delovno tvorivo istočasno in skupaj z bronom.
Ce v značilnih izdelkih tako zvane bronaste dobe ne dobimo železa, si moremo to razlagati tako, da se ta kovina v zemlji pač hitreje razkraja nego bron, razen tega pa so verska naziranja prepovedovala uporabo železa za pogrebne svrhe. Vse stare Kulture v Orientu in Grčiji so smatrale železo za nečisto kovino in še danes naletimo v obrednih in ceremonialnih tradicijah nekih starih plemen sledove tega gnusa do železa.
Plutarh pripoveduje, da so staroegiptski duhovni imenovali železo »Tifonovo kost«, a ,ime boga zla Seta nahajamo v egipt-skem izrazu za železo »teha-set«. Herodot
obsega o moč-
Potres v Peruju
Iz Comaya v okraju Cuzco, ki južnovzhoJni del Peruja, poročajo nih in trajnih potresnih sunkih. Prebivalstvo je zapustilo hiše in biva na prostem. V Pomacanchisu se je zrušilo mnogo poslopij. Število človeških žrtev še ni znano.
pravi, da je obred balzamacije prepovedoval rezilne pripomočke, ki bi ne bili iz kremena, a Mojzes je ohranil to starodavno navado s tem, da je za obrezovanje prepovedal železne nože. Ko je dajal navodila za zgradbo oltarja, je prepovedal uporabo kamna, ki bi imel železne žile ali ki bi se ga dotaknili z železom.
Uporaba železa je bila mnogo stoletij prepovedana in šele razmeroma pozno je ta kovina izgubila slabi sloves, ki se je je držal od početka.
Sluh boljši od vida
Poskusi, ki so jih napravili v zadnjem času na nekem vseučilišču države Indi-ane, so dokazali, da je slušno dojemanje dosti hitrejše nego dojemanje z vidom, kar je zelo čudno, saj je znano, da se svetloba razširja v prostoru z neprimerno večjo brzino nego zvočni valovi. Zvok se širi z brzino 330 m. svetloba pa z brzino 300.000 km na sekundo.
Zadevne poskuse so napravili s 700 av-tomobilisti v posebnih celicah, ki so bile opremljene z vsemi vodilnimi vzvodi, kakršne imajo avtomobili. Uspeh je bil ta, da so poskusne osebe na zvočne znake reagirale v povprečnem času Vso sekunde, na optične znake pa povprečno šele po 2/s sekunde.
Zelenjadno seme najbolje kupiš, kajti to seme pridelujejo v dobrih gojilnicah. V malem vrtu lahko pride do neljubih križancev, ki utegnejo pridelek ogroziti. Mal. vrtnar lahko goji za seme n. pr. samo eno vrsto solate, kajti druga vrsta mora biti oddaljena nekoliko sto metrov, da bi se ne križala z njegovo vrste. Kako pa tedaj.
če goji sosed v najbližji bližini tudi solato za seme, in sicer drugo vrsto, nego jtf tvoja ?
V semenogojnicah izbirajo najbolj!« rastline in jih gojijo po posebnih načeli^ ki se jih v malem vrtu ne moremo držati. Zato je najbolje, da zelenjadno reme kupimo.
Obuvalo iz slame
Zakaj bi nosili slamo vedno samo na glavi iali v glavi) in ne tudi na nogah? Na to vprašanje si je nekega dne neka berlinska modna strokovnjakinja odgovorila s tem, da s: je z odločno gesto priskrbela slame, jo splela v kite, a iz kit je s spretnimi rokam: izdelala čevlje, prave čevije s podplata, »zgornjim usnjem« in vsem, kar pač spada k čevljem.
To je bilo pred kakšnim letom. To in ono se je med tem še izboljšalo, uradna mesta so se pozanimala za stvar in v kratkem se je lahko pričela proizvodnja na debelo. Kajti ta domislica je izpolnjevala dvojni smoter. Ustvarila je mično modno novoto, in sicer takšno, ki ni zvezana z nabavnimi kartami, in drugič je ustvarila obuvalo, ki je nemško usnjarsko industrijo zelc razbremenila
Modni domišljiji niso bile postavljene nobene meje. Tako so se razvili kmalu najlepši modeli, ki so imeli še prednost lahkotnosti in udobnosti, ker se slamnati čevlji prilagode pač vsaki obliki nog. Da bi s slamnatim čeveljčkom dobila nožica kurja očesa, o tem ni nobenega govora več. Slama je lahko najrazličnejše barve. Kite šivajo s pisanimi nitmi, uporabljajo se lahko majhni odpadki iz usnja, blaga ali barvnih trakov, in tako nastajajo veseli, živo
pisani slamnati čeveljčki, ki si osvajajo v trenutku ženska srca. Proizvodnja je že tolikšna, da spravlja izdelke v neštetih modelih na trg.
Za izdelavo para slamnatih čevljev porabijo 25 do 30 m slamnatih kit. Jasno je, da se izrabi tudi slamnati podplat, kakor vsak drugi podplat — prav tako, kakor pri vsakem drugem čevlju, se da potem sneti in nato se prišije nov, že pripravljen podplat Ce nosilka količkaj pazi na svoje obuvalo, si lahko na ta način osemkrat izmenja podplate, tako da so novi čevlji tudi zelo trpežni. Vsak podplat ima prevleko iz celuloze, ki daje slami večjo trdnost in odpornost proti vodi.
Slamnate čevlje je treba seveda tudi negovati. A to je zelo preprosto, če so se čevlji v slabem vremenu umazali, jih umijemo z namiljeno cunjo in nato namažemo z brezbarvno kremo za čevlje. Izdelali so tudi že prve zimske modele slamnatih čevljev. Ti zimski čevlji odevajo celotno stopalo v gosto in toplo slamnato pletenje, saj je znano, da je slama izvrsten pripomoček zoper mraz. V zadnjem času izdelujejo slamnate čevlje tudi z gumastim podplatom, a te je dobiti le na karto. Povpraševanje je tako veliko, da mu more proizvodnja le s težavo ugoditi.
Vas, ki ne pozna suše
Vas Bardovvick v bližini nemškega mesta Ltineburga, ki se njenih 2500 prebivalcev bavi večinoma z vrtnarstvom, je popolnoma neodvisna, kar se tiče dežja. Ko so 1. 1934. v okolici te vasi regulirali reko Ilmenau, so nastale velike motnje glede namakanja in bila je nevarnost, da bo vrtnarstvo bardovriškim vaščanom prenehalo biti vir dohodkov. Toda ljudje so si znali pomagati. Ker niso hoteli biti odvisni od vremenskih muh, so si uredili veliko napravo za proizvajanje umetnega dežja in ta deluje tako dobro, da suša njihovim vrtovom sploh ne more več nagajati.
Umetna tvoriva na odra
V Linzu so te dni na novo uprizorili »Cigana barona« in ob tej priliki so uporabili za opremo skoraj izključno umetna tvoriva. Sintetski žameti in druga blaga iz vistre, zlati obrobki in trakovi iz .celofana, lišp ne iz kovine, temveč iz lesnih proizvodov, in druge takšne novote so pokazale na presenetljiv način, da učinkujejo v večini primerov na odru bolje nego prava tvoriva; barve so bile sočnejše, očitnejše in sijajnejše, zato so tem bolje vplivale na daljavo.
ZA SME5I IN KRATEK ČAS
»V varieteju sem videl snoči čarovnika, ki je stolirski bankovec spremenil v klobuk.«
»To ni nobena umetnost. Moja žena spreminja že leta in leta stolirske bankovce v klobuke!«
*
Požiralnik je prišel k zdravniku. Ta ga je pregledal, mu zapisal recept in ga vprašal: »Ali imate še kaj drugega omeniti?«
»Seveda,« je dejal Požiralnik. »Zakaj imate n. pr. samo vodo na razpolago v čakalnici?«
*
»Ali vas smem vprašati, kaj je s pesmimi, ki sem vam jih pcslal pretekli mesec?« je vprašal poet.
»Vaše pesmi so zelo lepe.« je odgovoril urednik, »a tako občutljive in nežne, da na žalost ne prenesejo tiska.«
»Vaš pes je spet vso noč tulil. Vi ga seveda ne morete slišati, ker presedite ves čas v gostilni.«
»Nu. kaj mislite, da bom zavoljo ščeneta ostal doma?«
»Koliko odškodnine si dobil prav za prav za poškodbo lobanje, ki si jo dobil pri tisti nezgodi?«
»Samo tisoč lir.«
»Samo? To je vendar prvi denar, ki si si ga zaslužil s svojo glavo!«
Zelenjadarstvo v Berlinu
Kakor je razvidno iz najnovejšega zvezka nemškega državnega statističnega urada, predstavlja Berlin prav pomembno področje zelenjadarstva. Približno devetina njegove površine, ki je primerna za poljedelsko obdelavo, je posvečena samo pridelovanju zelenjave in v tem oziru je Berlin na čelu vseh drugih velemesrt. V Hamburgu pridelujejo zelenjavo n. pr. samo na trinajstim kultivirane zemlje, na Dunaju celo samo na tridesetim. Med zelenjavo daje Berlinčan po vsej priliki prednost špinači, ki zavzema sama 450 ha.
ANEKDOTA
Trgovska reklama z »dodatki« je bila znana že v 18. stol. Ni se omejevala samo na predmete, ki so telesu koristni^ temveč so skušali z majhnimi darili dvigati tudi nakupovanje duševne hrane.
L. 1798. je neki založnik v Braunschwei-gu izdal koledar z literarnimi prispevki, pa je razglasil, da bo vsakemu kupcu pridal žepni nož ali pa škarje v skladu z naročnikovim spolom. Literarna vsebina koledarja se vrlemu založniku sama na sebi ni zdela dovolj privlačna. Sicer so bili vmes prispevki prav uglednih vrstnikov, a obenem naj bi knjiga prvič objavila tudi Goethejevo pesnitev »Herman in Doroteja«.
čeprav je Goethe po »Goetzu« in »Wer-therju« ter po drugih delih veljal tedaj žs za enega največjih pesnikov svojega časa, je založnik menil, da ne bo šlo brez žejnega noža in škarij, ko je hotel objaviti novo Goethejevo delo ...
VSAK DAN ENA
»Ali je res. da je dobila ladja luknjo,
ko ste spomladi odpluli iz Anglije?«
»Luknjo ? Rečem ti, da smo ocean osemkrat pognali s črpalkami skozi brod, preden smo prispeli v Ameriko!«
*
»Sedaj služiš novi gospodi. Ali so zelo
bogati?«
»Kaj še! Pomisli, da morata obe hčeri igrati vedno skupaj na enem samem klavirju!«
M
J. Esteven
37
SKRIVNOSTNA KRČMA
Pojasnil mi ni bil nikoli ničesar, ne tega, da je imel s seboj avtomobil, ki nam ga je skušal skriti, ne tega, da sem bila našla v njegovem kov-čegu orožje in načrte, ne svoje očitno neresnične trditve, da je slikar, ne svojih skrivnostnih nočnih sprehodov. Pa ne, da bi se ga bila še vedno bala; vedela sem, da mi hoče dobro, in pred vsem, da sama takisto gledam nanj. A vse to ni bilo glavno: težko je vztrajati v ljubezni do nekoga in ga imeti za tolikanj dvorezen nož.
»Ne,« sem odgovorila, »ne ganem se odtod, dokler mi ne izkažete toliko zaupanja, da mi razložite vse te skrivnosti: kdo ste. Rage Clavering, in s kakšnim namenom ste prišli med nas. Nikoli mi še niste povedali resnice, sami veste, da ne. Kako moreva z materjo v teh okoliščinah ubogati vaš svet?«
Gledal me je, in videti je bilo, da zaman išče odgovora.
»Pravite, da me imate radi...« sem nadaljevala.
»Bog mi je priča, Ana.«
»Nu, torej ...«
Po izrazu njegovih oči sem spoznala, da je bil sklenil izpregovoriti.
»Naj bo, poslušajte...« V tem se je mahoma izpremenil, komaj opazno, a vendarle. Za spoznanje je povzdignil glas, takisto, kakor da deklamira. »Ne uflre» še o^go®»ott sa zate sarnjanfr, Dft odtoto
povem, prav nič vam ne bom hitel razodevati, kdo sem. Prej ali slej zveste, in mogoče je, da ne boste preveč zadovoljni. Tudi tega vam ne morem povedati, zakaj sem prišel. Nekaj pa veste, Ana: da vas imam blazno rad! O tem ste prepričani, kaj?«
Zmeden je bil videti, skesan in hkratu prevzet od strasti. Ne vedoč, kaj naj odgovorim, sem mu strmo zrla v oči. Tedajci se je začul s praga glas, ki je storil, da sem se sunkoma okrenila.
»Neumnica! Jaz vam lahko povem, kdo je in s kakšnim namenom je prišel semkaj. Saj mu lahko čitate na obrazu. Navaden tat je, če hočete vedeti — čisto navaden tat!«
Pred menoj je stala gospa Bodeyeva.
XXI.
CLAVERENGOV SPOMINEK V kratkem trenutku sem si zadala nekaj vprašanj. Koliko časa je ta ženska že stala na pragu? Ali jo je Clavering videl? Je bilo mar to vzrok nenadni izpremembi, ki sem jo opazila v njegovem vedenju? In če je bilo, zakaj
»To mi ni nič mar, vem, da ne,« je nadaljevala gospa Bodeyeva. »In dekle, kakršno ste vi, si kakopak ne ogleduje prenatanko ljudi, ki občuje z njimi...«	.
»Ne, prav nič vam ni mar,« sem jezno vzrojila in se oprijela Claveringovega komolca, da bi ji pokazala, kaj mislim. »Ni treba, da bi mi gospod Clavering pravil stvari, ki mi jih ne mara povedati. In naj bodo njegovi nagibi kakršni koli, zame so aperopa dQferi* _
Na te besede je Clavering odgovoril z rahlim stiskom komolca, ki sem mu ga vrnila. Gospa Bode-yeva se je spačila.
»Pred nekaj tedni se je zgodila v vaši hiši tatvina, ali ne? Tako mi je vsaj rekla gospa Oliver-jeva.«
»Nu — in?« ji je segel Clavering v besedo. Glas mu je zvenel tako čudno, da sem ga nehote pogledala. Prvič, odkar sem ga poznala, se mi je zdel razjarjen, čeprav si je prizadeval, da ne bi bilo videti. »Dobro pazite, kaj govorite, gospa, ker nisem voljan, da bi vse potrpel.«
»Niste voljni, da bi vse potrpeli!« je ponovila gospa Bodeyeva. »Ne bojim se vas, mladi mož. Moj svet je, da se spravite odtod, dokler še utegnete. Z Gervaisom sva bogme že naveličana, da se nama venomer zapleta med noge človek, kakršen ste vi, pa naj si Lee je vi mislita kar si hočeta.«
»Cujte, gospa,« je začel Clavering, toda njegov glas se mi ni zdel več tako samozavesten kakor prej, »moj namen je, da ostanem, kjer sem, in ne verjamem, da bi mi mogli ubraniti.«
»Ne ?« Oči gospe Bodeyeve so bile podobne kuščar-jevim. »Zastran tega bomo še videli. Sicer pa prihajam sem z drugim opravkom.« Tako govoreč se je obrnila k meni. »Z vašo materjo moram govoriti.«
»Mati je pri delu.«
Toda ženska je krenila proti salonu.
»Recite, da jo počakam.«
Nič drugega nisem mogla kakor sporočiti njene besede* kar gem v veliki zmedenosti tudi storila.
Mati si je pravkar nesla vedro vroče vode, da bi pomila grmado krožnikov.
»Kakšno nadlegovanje!« je zagodrnjala. Ko si je otrla roke z brisačo, je krenila z menoj proti veži, a predpasnika si ni odvezala.
Clavering je bil izginil. Gospa Bodeyeva je mračna in neizprosna čakala pred kaminom v salonu. Jagode iz črnega jantarja, ki jih je nosila na temni svileni obleki, so ji porožljavale ob slehernem gibu. Mati. je ni povabila, naj sede.
»Mene ste želeli, gospa?«
»Da, gospa Leejeva. Gospod Gervaise me pošilja do vas s ponudbo.«
»Namreč ?«
»Zastran te gostilne. Mislim, da ste jo voljni zapreti. Služkinje so vas zapustile, gostje pa se pripravljajo, da store takisto.«
»Kdo vam je rekel?«
»Vaše služkinje. Bila sem na cesti, ko so se odpeljale z avtomobilom. Midva z gospodom Gervaisom vas pomilujeva, gospa, čeprav ne morete tajiti, da sva vas za časa svarila. Ženska ste, brez denarne zaslombe, in sodim, da je ta gostilna vse, kar imate na svetu.«
»Ne potrebujem vašega pomilovanja, gospa.«
Videla sem, da ji zavira ponosna staroameriška kri. Seveda sem bila bolj ko kdaj na njeni strani; a zdelo se mi je, da je nocojšnji večer že prenapei moje moči.
»Prosim te, mama,« sem zamrmrala.
Gospa Bodeyeva se ni dala ugnati.