Leto XXVI.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovinof industrilot obrt In denarništvo
Narotnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za '/»
leta 50 lir, za 'U leta 25 Ur, meseCno B lir. Te denska izdaja letno 50 lir.
Plača in toži se v Ljubi j ani.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIARI (Brescia).
Številka 54.
Orednlitvo: Ljubljana GregorCiCeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor fiiCeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil nlci v Ljubljani it. 11.953
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIARI (Brescia).
Izhaia
vsak torek in petek
Liubliana, torek 6. iuliia 1943-XXf
C ena	OSO
Nove naj višje cene za zgodnji krompir
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je določil naslednje najvišje cene za uvoženi zgodnji krompir:
V prodaji na debelo za 100 kg 195 lir, franko skladišče, vključno javne dajatve.
V prodaji na drobno za 1 kg 2.40 lir, franko prodajalna.
Te cene se morajo v smislu odredbe člena 4. naredbe z dne 9- 5. 1941-XIX objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh cen se kaznuje po naredbi o cenah v zvezi z naredbo z dne 26. I. 1042-XX.
Naj višje prodajne cene za volnene odpadke
Visoki komisariat za Ljubljan-&k? Pokrajino je določil naslednje najvišje prodajne cene za volnene odpadke:
V prodaji na drobno:
Za krojaške volnene odpadke: za 1 kg 18 lir;
za pletilske volnene odpadke: za 1 kg 26 Lir, franko skladišče v Ljubljani, vključno vse javne dajatve.
Cene se morajo v smislu odredb čl. 4 naredbe od 9. V. 1941-XIX objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. I. 1942-XX, št. 8, »Služb, list« št. 8/42.
Drva
Združenje trgovcev Ljubljanske
pokrajine sporoča, da je Gozdna milica naročila vsemu osebju, ki prevzema drva, da v bodoče prepreči dobave drv nenormalnih dimenzij.
Članstvo Sindikata trgovcev s kurivom se naproša, da javi v bodoče številke vagonov, pri katerih so se dogodile omenjene nepravilnosti, ter količine drv čezmernih dimenzij v posameznih vagonih. Prijave je poslati Združenju trgovcev Ljubljanske pokrajine.
Prijava neizrabljenih bonov za sukanec
Vsi trgovci-detajlisti, ki prodajajo sukanec na drobno, in posedujejo bone, katerih doslej še niso mogli izrabiti, se pozivajo, da prijavijo Združenju trgovcev število neizrabljenih bonov (točke).
Gojitev olinatih rastlin v jugovzhodni Evropi
Plačilo uslužbenskega davka
Davčna uprava za mesto v Ljubljani poziva vse delodajalce, ki so plačevali uslužbenski davek v davčnih znamkah, da odvedejo ta davek v gotovini za II. četrtletje do 15. t. m. s seznami, iz katerih morajo biti razvidna vsa imena uslužbencev, višina plače ali mezde in odpadajoči uslužbenski davek, prispevek za obrambni in bednostni sklad in event. druge davščine.
Obenem se pozivajo vsi zamudniki, ki tega davka za I. četrtletje še niso plačali, da to takoj store, da se izognejo kazenskim posledicam.
Sezname uslužbenskega davka je vlagati na sobi št. 14/11. Vodnikov trg št. 5, kjer dobe delodajalci tudi vsa potrebna pojasnila.
V zadnjih letih so v vseh evropskih državah posvetili največjo pažnjo večji gojitvi oljnatih rastlin, ker se moa-e le na ta način doseči samopreskrba Evrope z maščobami. V Nemčiji so začeli najprej gojiti v večji meri oljnate rastline, zgledu Nemčije pa so sledile tudi druge države in tako tudi jugovzhodne evropske države. V naslednjem podajamo kratek piegled o stanju kultur oljnatih rastlin v posameznih jugovzhodnih državah.
Na Madžarskem so se gojile oljnate rastline v večjem obsegu že pred vojno. L. 1939. so se gojile sončnice kot samostojna kultura na površini 7795 ha, kot obrobna rastlina pa na 174.200 ha. Ogrščica •se je pridelovala na 10.616 ha, soja na 3000 ha, mak na 10.724 in na 27.400 hektarjih hkrati z drugimi rastlinami, ricinus pa na 1670 ha. Konoplja se je pridobivala na 13.000 ha, lan pa na 12.000 ha. Med vojno je madžarska vlada izdala razne ukrepe, da se poveča gojitev oljnatih rastlin. Poleg gospodarskih ukrepov, ki naj bi z večjim donosom pridobili kmetovalca za gojitev oljnatih rastlin, je predpisala vlada tudi obvezno gojitev teh rastlin. Posledica tega je bila, da se je povečala površina samo s sončnicami posejane zemlje na 100.000 ha, ogrščice na 30 tisoč in ricinusa na 10.000 ha. Tudi gojitev drugih oljnatih rastlin se je povečala. Z naredbo z dne 8. VIII. 1942 so se vsi kmetijski obrati razdelili v dve skupini: v posestva od 8.63 do 57.55 ha in v posestva nad 57.55 ha. Prva so morala obdelati 7 odstotkov svojih njiv s sončnicami, ogrščico, lanom in konopljo, druga pa, če sta to zemlja in klima dopuščala, 3 odstotke njiv z ricinusom, 4 odstotke pa z drugimi oljnatimi rastlinami. Izdani pa so bili še drugi ukrepi, da se gojitev oljnatih rastlin poveča.
Na ozemlju sedanje Slovaške je bila prej gojitev ogrščice močno razširjena. Uvoz cenenih rastlinskih maščob iz čezmorskih dežel pa je domače oljnate rastline izpodrinili. Sedaj iso bili izdelani načrti za zopetno večjo gojitev ogrščice. Tudi pridelovanje maka se je začelo večati. Ker pa se še ni mogla kriti domača potreba, se je uvedla obvezna gojitev maka. Zaenkrat naj bi se gojil mak na 4500 ha. Že lani je oskrbovalni urad v Bratislavi predpisal kmetovalcem, na kako veliki ploskvi naj goje zimsko repo. Kmetovalci, ki te obveznosti niso izpolnili, so dobili sedaj poziv, da posejejo enako površino z makom. Možnosti o gojitvi soje se na Slovaškem ne presojajo enako, ker še ni večjih izkušenj. Nekateri strokovnjaki Pa so mnenja, da bi pri pravilni izbiri vrst soje bili na Slovaškem naravni pogoji za gojitev te rastline. Sončnice se morejo na Slovaškem dz klimatičnih razlogov go-* jiti le v omejenem obsegu.
Na Hrvatskem so se od pravih oljnatih rastlin gojile sončnice, ogrščica in soja rastlina. Dočim je bila prej ogrščica glavna hrvatska oljnata rastlina, stopa sedaj v ospredje sončnica. S to rastlino posejana površina se je povečala od 1765 ha v 1. 1937 na 17.000 ha
v 1. 1942. Za leto 1943 se je razvila zopet velika propaganda za to rastlino. Tudi gojitev soje se je zelo povečala, zlasti po zaslugi d. d. »Uljarica«. L. 1936 je bilo s sojo obdelanih na Hrvatskem samo 71 ha, 1. 1042 pa že 9308 in letos naj bi se ta številka zvišala na 11.500 ha. Šei vedno pa je ostala pomembna gojitev ogrščice in leta 1939. je bilo obdelanih še 10.549 ha s to rastlino. Nato je gojitev ogr-šičice nazadovala, sedaj pa se skuša tudi povečati pridelek ogrščice, V ta namen so se uvozila iz Nemčije visokovredna semena. Od vlaknatih oljnjatih rastlin se znatno gojita konoplja in lan. Povprečno je bilo v letih 1037 do 1939 obdelanih 14.453 ha s konopljo, 10.037 ha pa z lanom. Na Hrvatskem pa se goji tudi oljka in ima po najnovejšem štetju Hrvatska 2 milijona oljk. Središče te kulture je Dubrovnik.
V Srbiji se je pred izbruhom vojne malo pridelovalo oljnatih rastlin. Bolj so se gojile v Banatu. L. 1040 je bilo obdelanih v Banatu in Srbiji (številke v oklepaju veljajo za Srbijo): z ogrščico 1425 ha (14), makom 192 (—), sončnico 17.229 (289), s sojo 559 (1395), ricinusom 757 (48), konopljo 2450 (9941) in z lanom 25 (2530). Leta 1941 se je v Srbiji ustanovila posebna družba, ki naj pospešuje gojitev oljnatih rastlin. Po obdelovalnem načrtu za 1. 1943 naj bi se posejalo s sončnicami 311000 ha kot čista kultura, 7500 ha pa kot obrobna kultura ter 8000 ha s sojo. Tudi konoplja naj bi se gojila v. večji meri. Grozdne peške naj bi se uporabljale za pridobivanje olja.
V Romuniji se goje oljnate rastline v zelo velikem obsegu. V prvi vrsti se goje sončnica, soja, ogrščica, konoplja in lan. Tudi bombažni nasadi so se v zadnjih letih zelo povečali. V L 1038. je bilo obdelanih s konopljo 32.561 ha, z lanom 13.231, z bombažem 18.307, z ogrščico 27.909, s sončnicami 143.608 in kot obrobna kultura 103.445, makom 1135, z gorčico 1672 in ricinusom 136 ha. V zadnjem času se je delalo na to, da se gojitev oljnatih rastlin še poveča in je v tem smislu delovala zlasti nemško-romunska družba
>Sotagra«. Ta prizadevanja so bila tudi uspešna in se je povečala površina obdelane zemlje: z ogrščico na 44.300, sončnico na 351.000, z lanom na 41.500, konopljo na 64.200 in sojo na 41.300 ha. V letu 1943 so se te ploskve še znatno povečale.
Tudi na Bolgarskem se je gojitev oljnatih rastlin v zadnjem času zelo povečala, Največ se goje sončnice, rastoči pomen pa ima gojitev soje in bombaža. Pridobivajo pa se tudi druge oljnate rastline. V 1. 1938 je bilo obdelanih 189.440 ha s sončnicami, 12.366 ha s sojo, 21.745 z ogrščico, 208 z makom, 1638 s sezamom, 340 z ricinusom, 55.016 z bombažem, 10.017 s konopljo in 3220 hektarjev z lanom. Te ploskve pa so se v naslednjih letih močno povečale ter so se gojile sončnice že na 200.000 ha, bombaž na 70.000 ha, soja na 70 tisoč, ricinus na 7744, konoplja na 13.600 in lan na 8000 hektarjih. V 1. 1943 pa naj bi se po načrtih kmetijskega ministrstva povečala tako površina z oljnatimi rastlinami posejane zemlje ko tudi donos te zemlje. Najnovejša panoga bolgarskega oljnatega gospodarstva "je gojitev oljk v krajih, ki jih je odstopila Grčija. Tudi za oplemenitenje te rastline se je storilo mnogo.
Za Grčijo je oljka najvažnejši vir za pridobivanje olja. L. 1929. je bilo oljčnih zaključenih nasadov na 150.740 ha. Poleg tega pa je bilo še zelo veliko na samem stoječih oljk, da se je oljka gojila na 243.500 ha. Tudi po odstopitvi severnih oljčnih pokrajin Bolgarski, je še vedno Grčija glede oljk na tretjem mestu: za Italijo in Španijo. V zadnjem času si Grčija prizadeva, da oplemeniti svoje oljčne nasade. Tudi za zboljšanje kakovosti grškega olja se mnogo dela. Olje se v Grčiji pridobiva tudi iz bombažnega semena in iz sezama. Površina z bombažem zasajene zemlje se je povečala od 66.575 ha v 1. 1938. na 76.904 ha v L 1939. S sezamom pa je bilo' posejane zemlje }. 1938. 34.851 ha, L 1939. pa 47.777 ha. Ker primanjkuje Grčiji maščob, se mnogo dela ne samo za povečanje gojitve oljnatih rastlin, temveč tudi za njih večjo donosnost.
Obseg hrvatske industrije
Še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo na Hrvatskem zelo malo industrijskih podjetij. Kot važnejši industrijski obrati so veljali tedaj: usnjarna v Zagrebu, cementarna v Beočinu, tovarna za vžigalice v Osijeku, parna žaga v Našicah ter približno 20 -žag v raznih krajih v provinci. V Bosni je bila takrat tobačna tovarna v Sarajevu, (nekaj manjših rudnikov ter železarna v Varešu. Ker je bilo sedanje hrvatsko ozemlje del gospodarskega prostora bivše Avstro-Ogrske, so mogli upati na razvoj samo oni industrijski obrati, ki so uporabljali predvsem domače surovine, zlasti les in rude.
Vseeno pa se je že pred izbruhom svetovne vojne hrvatska industrija izpopolnila in povečala in v L 1914. je narasla vrednost letne
mnenju lista »Sudost-Echo«, iz katerega tudi posnemamo te podatke, pa se le težko primerjajo številke iz leta 1938. z onimi iz L 1942., ker veljajo v sedanji Hrvatski kot industrijski obrati že delavnice, ki imajo več ko 15 delavcev, v Jugoslaviji pa so veljala kot industrijska podjetja samo ona z najmanj 20 delavci. Na vsak način pa je gotovo to, da je Hrvatska bolj industrializirana, kakor se navadno misli v inozemstvu.
Prej omenjena podjetja so razširjena po vsej državi in prav'neenakomerno. Skoraj ena tretjina vseh industrijskih obratov (natančno 705) je v devetih bolj ali manj industrializiranih mestih, in sicer: v Zagrebu 381, v Osijeku 91, Zemunu 77, Karlovcu 66, Sarajevu 56, Brodu na Savi 30, Varaždinu 22, Dubrovniku 21 in Banjaluki 11. Industrija Zagreba se more razdeliti v naslednje skupine: 62 podjetij, ki predelujejo kovine in izdelujejo stroje, 50 podjetij papirne stroke, 51 tekstilnih podjetij, 45 obratov kmetijske in živilske stroke, 42 kemičnih tovarn, 17 lesnih podjetij, 15 javnih in industrijskih električnih central, 13 usnjam, 9 stavbenih podjetij in 18 podjetij raznih drugih strok. Velika županija Prigorje, ki predstavlja zagrebško okolico, ima 106 industrijskih podjetij. Ce prištejemo še podjetja v sosednjih velikih županijah Zagorje in Pokupijo, dobimo 672 industrijskih podjetij, kar zopet predstavlja približno eno tretjino vseh industrijskih podjetij na Hrvatskem.
Gre tu za najbolj močno industrializiran del Hrvatskie, ki vključuje tudi prestolnico. Glede industrializacije druga najbolj važna pokrajina sta veliki županstvi Vuka iri Posavje, kjer je tudi drugo najmočnejše industrijsko mesto Osijek. V tem delu je 469 industrijskih obratov.
Ostala velika županstva slede po višini industrializacije v naslednji vrsti: Vuka 343 podjetij, Baranja 249, Vrhbosna 157, Zagorje 182, Bilagora 127, Posavje 125, Livac-Zapolje 123, Pokupje 103, Lašva-Glaž 76, Cetina 74, Gora 68, Modruš 67 itd. Ni pričakovati, da bi se v bodočnosti zemljepisna razdelitev hrvatske industrije dosti spremenila, ker se bodo industrije še nadalje razvijale le v bližini krajev s potrebnimi surovinami.
industrijske proizvodnje na približno 200 milijonov kron. V bivši Jugoslaviji je Hrvatska skupno s Slovenijo prevzela vlogo industrijskega ozemlja v primeri z industrijsko bolj zaostalo Srbijo. Ustanovile so se nove tovarne in razširile stare, da je bilo na ozemlju sedanje Hrvatske že 1660 tovarn, v katerih je bilo zaposlenih 128.694 delavcev. Vse te tovarne so imele 440.596 konjskih sil, v nje pa je bilo investirano
5.5	milijarde din. Pripomniti je treba, da statistika bivše Jugoslavije ni upoštevala vseh malih obratov. Po podatkih Hrvatskega državnega statističnega socialno-gospodarskega urada je bilo ob koncu junija 1942 1787 velikih in manjših industrijskih podjetij, ki so imela skupno 2391 obratov. Po
Nova ureditev velesejmov v Španiji
Po ministrskem navodilu se podrejajo vsi v Španiji prirejeni mednarodni, nacionalni in pokrajinski velesejmi generalnemu direktorju za trgovino v trgovinskem in industrijskem ministrstvu. Mednarodni velesejmi ne smejo trajati več ko 14 dni. Povabilo v inozemstvo sme poslati samo trgovinsko in industrijsko ministrstvo preko zunanjega ministrstva. V carinskem seznamu navedeni in za razstavljanje določeni uvoženi inozemski industrijski izdelki, se smejo po končanem velesejmu z dovoljenjem trgovinskega in industrijskega ministrstva uvoziti v Španijo. Vzorčna velesejma smeta biti na leto samo dva, in sicer eden spomladi in drugi v jeseni. Udeležba Španije na inozemskih velesejmih je dopustna samo na podlagi posebnega dovoljenja trgovinskega in industrijskega ministrstva.
Iz italijanskega gospodarstva
Korporacijski minister je s posebno okrožnico opozoril, da delovni čas v industrijskih obratih ne sme presegati osem ur dnevno. V primeru neodložljive produkcijske potrebe se sme delovni čas podaljšati za največ dve uri. Le na podlagi posebnega dovoljenja korporacijskega ministra in ministra za vojno proizvodnjo se morejo dovoliti v posebno nujnih primerih izjeme od prej navedenega načela. V nobenem primeru pa se delovni čas ne sime raztegniti na več ko 12 ur. V tem primeru pa mora biti delavcem zagotovljen praznični in tedenski počitek.
V Italiji so začeli revidirati vse pogodbe, ki jih je sklenila država z raznimi industrijskimi podjetji. Revidirajo se pogodbe, če gre za zneske nad 5 milijonov lir. Revizija je dala takoj v začetku zelo ugodne rezultate. Pri pregledu pogodb za 1 milijardo naročil, je prihranila država že ‘200 milijonov lir. Računajo, da bo država pri pregledu vseh pogodb prihranila približno 2 milijardi lir.
Rimski Uradni list je objavil dekret, s katerim se lastnikom 4 odstotnih državnih bogov daje možnost, da zamenjajo te za petodstotne s premijami. 9 letni 4 odstotni boni zapadejo do 15. septembra 1951. Ravno tako ostanejo -tudi roki plačila zapadlih polletnih obrokov in sicer 15. septembra in 15. marca. Kdor hoče izvršiti konverzijo 4 odstotnih bonov, mora doplačati 5.5 lire za vsakih 100 lir imenske vrednosti bona. Konverzija se bo izvršila v času od 8. avgusta do 18. septembra. Namesto gotovine se sprejemajo tudi odrezki 4 odstotnih bonov, ki zapadejo 15. septembra 1943.
Industrijsko izkoriščanje italijanskih vodnih sil je v zadnjih letih močno napredovalo, kakor poroča agencija Agit. Od 1. 1937., ko je bil postavljen prvi načrt za postavitev hidroelektričnih central, je bilo dovršenih 130 novih elektrarn, ki dajejo skupno na leto 3.8 milijarde kilovatnih ur. Sedaj se dela še 76 elektrarn s kapaciteto 454 milijonov kilovatnih ur. Skupno je sedaj v Italiji v polnem obratu 1233 elektrarn, ki so lani proizvedle 20 milijard kilovatnih ur.
Zavod za industrijsko obnovo IRI v Rimu je dosegel lani 355 milijonov lir dobička, od tega 274 milijonov lir od prodaje delnic po višjih cenah. Od dobička Zavoda je dobila država 52.5 milijona lir. Fond, ki je nastal iz rezerviranih dobičkov, je narasel na 150 milijonov lir. Fond se uporablja za tehnično strokovno vzgojo vojnih sirot.
Banca Nazionale del Lavoro je
dosegla lani 39.3 milijona lir čistega dobička, in sicer je imel. bančni oddelek 28 milijonov, oddelek za hipotekarni kredit 4.3, oddelek za filmski kredit 5 in oddelek za gostinski kredit 2 milijona lir čistega dobička. Banka bo izplačala na glavnico vseh oddelkov 4 odstotno dividendo, -na glavnico gostinskega oddelka pa samo 2 odstotno. Z novimi dotacijami bodo narasle rezerve bančnega oddelka na 50.7, oddelka za hipotekarni kredit na 38.5, oddelka za filmske kredite na 18.8 in oddelka za gostinske kredite na 1.1 milijona lir. Glavnica banke se bo zvišala od 400 na 498 milijonov lir. Hranilne vloge pri banki so naraste na več ko 9 milijard lir. Lastna sredstva banke so se' povečala od 681 na 1.041 milijonov lir.
Delniška družba Ansaldo v Genovi bo izplačala za leto 1942./43.
6.5	odstotno dividendo. Lani je izplačala samo 6 odstotno, predlani pa 5 odstotno.
Italijanske železnice Scver-Mi-lan izkazujejo za lani 6.09 (predlani 5.94) milijona lir čistega dobička. Dividenda znaša za osnovne delnice zopet 7, za prednostne pa 4 odstotke.
Zakliuiek šolskega leta
na Trgovski strokovni šoli Združenja trgovcev v Liubliani
V sredo dne 30. junija 1943. je zaključila Trgovska strokovna nad. šola Združenja trgovcev v Ljubljani šolsko leto s kratko zaključno slavnostjo.
Skromno, a domače ter prisrčno slavje je otvoril ravnatelj šole g. Rado Grum s pozdravi navzočemu predsedniku šolskega odbora g. Antonu Verbiču in profesorskemu zboru. Nato je imel kratek in pomemben govor na vse učence in učenke in je med drugim dejal: V minulem šolskem letu je zastavila šola vse svoje sile, da je v polni meri ustregla zahtevam učnega načrta, šola se dobro zaveda, da je splošna in strokovna izobrazba našega trgovskega naraščaja najtrdnejša podlaga vsemu njegovemu nadaljnjemu delu in tako tudi temelj bodočemu razvoju naše trgovine. Trgovska omladina bo na podlagi pridobljenega strokovnega znanja, sposobnosti in praktične spretnosti lahko ustvarjala vse one življenjske pogoje, ki so za razvoj naše trgovine, za ugled in čast našega trgovstva in tako tudi posameznika nujno in neobhodno potrebni. S tem bo naš trgovski naraščaj koristil v prvi vrsti samemu sebi, ket- si bo ustvaril svojo eksistenco, istočasno pa bo kot član trgovskega stanu lahko sodeloval pri gradnji naše trgovine, ki bo v korist skupnosti.
Zatem je v lepih in spodbudnih besedah pozval one, ki bodo še nadaljevali učenje, k marljivosti, od učencev in učenk III. razreda, ki letos zapuščajo šolo, pa se je poslovil s toplimi besedami, želeč jim v bodočem udejstvovanju in poklicu mnogo sreče in uspehov. Vedno naj imajo pred očmi tri najlepše lastnosti trgovskega nameščenca: marljivost, vestnost in poštenost.
Kakor vsako leto, tako so ljubljanski trgovci tudi letos obnovili svojo tradicijo in darovali primerna darila, bodisi v denarju ali v leposlovnih knjigah, s katerimi so bili obdarovani najpridnejšl učenci in učenke. Bodi izrečena tudi na tem mestu vsem p. n. darovate-ljem najtoplejša zahvala.
Nato je razdelil g. predsednik Anton Verbič najpridnejšim učencem in učenkam določena darila.
Najpridnejša učenka tretjih razredov: učenka IHb razreda Černič Ivanka, tvrdke Vdovič Darinka, Gradišče, je prejela dar Združenja trgovcev Lir 500.—.
Poleg te so bili še obdarovani: Dar g. Jožeta Verovška, Blei-weisova c. »Zbrani spisi dr. Iv. Tavčarja zvez. I—VI« je prejela učenka Illb razreda Kunilo Vera, tvrd-ke Bonač Ivan, šelenburgova ul.
Dar istega darovatelja »I. Grohar in J. J. Šubic« je prejela učenka Illb razreda Tory Savica, tvrdke A. & E. Skaberne, Mestni trg.
Dar g. Karla Preloga, Gosposka ulica. Lir 1000.— so prejele učenke Illb razreda, in sicer: Polaček Franja, tvrdke E. Pauer, Wolfova ul. Lir 400.—; Bančič Ljudmila, tvrdke Verdajs Drago, Igriška ul. Lir 300.— in štefanac Anica, tvrdke Lesjak Vekoslav, Bleiweisova c. Lir. 300.—.
Dar Skupne nabavne in prodajne zadruge »Gospodarski leksikon« je prejel učenec lila razreda Vrhovec Andrej, tvrdke Vončina Julij, Prešernova ul.
Dar g. Ivana Gregorca, Gosposvetska c. Lir. 250.— je prejela učenka Illb razreda Hozjan Kristina, tvrdke Soklič Ana, Pogačarjev trg.
Dar g.. Avgusta Volka, Resljeva c. Lir 200.— je prejel učenec lila razreda Pogačnik Janko, tvrdke Adamič Marija, Bohoričeva ul.
Dar tvrdke A. žibert, Prešernova ul. Lir 200.— je prejela učenka Illb razred? Oblak Bogomira, tvrdke Učiteljska knjigarna, Frančiškanska ul.
Dar Učiteljske knjigarne, Frančiškanska ul. »Slovenski pesniki in pisatelji« (7 knjig) je prejela učenka Illb razreda štrumbelj Marija, tvrdke H. Kaiser, Stari trg.
Najpridnejša učenka v II. razredih je bila učenka Ilb razreda Vdovič Nežka, tvrdke Vdovič Darinka, Gradišče, ki je prejela dar Kristijana Čermelja, Knafljeva ul. »I. Grohar«.
Poleg te so bili še obdarovani: Dar Učiteljske knjigarne, Frančiškanska ul. »Pisma iz mojega mlina« je prejela učenka Ilb razreda Turk Pavla, tvrdke Ivan Bahovec, Stritarjeva ul.
Dar Nove založbe, Kongresni trg, »Finžgarjevi spisi, XII. zvez.« je prejela učenka Ilb razreda Praprotnik Kristina, tvrdke J. I. Goričar, Sv. Petra c.
Dar g. Jožeta Verovška, Bleiwei-sova c. »Album slovenskih književnikov« je prejel učenec Ha razreda Mustar Franc, tvrdke Marinko Terezija, Prisojna ul.
Najpridnejšl učenec v I. razredu je bil učenec la razreda Žonta Ja nez, tvrdke Kos Ivan, Sv. Petra c., ki je prejel dar Učiteljske knjigarne, Frančiškanska ul.
Po končanem obdarovanju se je obdarovanec Vrhovec zahvalil v imenu obdarovancev vsem p. n. da. rovateljem in upravi Združenja trgovcev za velikodušno naklonjenost in je med drugim poudarjal, da hoče trgovski naraščaj slediti naukom in navodilom, ki jih je prejemal v šoli in v trgovini in hoče tako postati vreden član trgovskega stanu, ki mu hoče pripadati.
Nato so prejeli učenci spričevala.
Iz letne šolske statistike pa posnemamo:
V zadnjih dveh vojnih letih je bilo vpisanih učencev in učenk še enkrat manj nego prejšnja leta.
Na koncu letošnjega šol. leta je bilo 48 učencev in 81 učenk, skupaj 129.
Od teh je bilo sposobnih 36 učencev in 68 učenk, skupaj 104 ali 80 %>. Nesposobnih je bilo 1 učenec ■in 2 učenki, skupaj 3, neizprašani so bili 4 učenci, popravni izpit pa ima 7 učencev in 11 učenk, skupaj 18.
Zaključni izpit je položilo 20 učencev (3 iz lanskega leta) in 37 učenk, skupaj 54 oziroma 57, ena učenka pa ima popravni izpit.
Po učnem uspehu so končali:
z »odlično« 5 učenk, s »prav dobro« 11 učencev in 29 učenk, skupaj 40; z »dobro« 12 učencev in 32 učenk, skupaj 44; z »zadostno« 16 učencev in 17 učenk, skupaj 33, in z »nezadostnim« 1 učenec in 2 učenki, skupaj 3.
šolski obisk je bil 90%.
S predpisano predizobrazbo, to je z najmanj 3 srednjimi ali meščanskimi šolami oziroma 8 razredi osnovne šole je bilo 25 učencev in 53 učenk, skupaj 78 ali 60 %>.
Po trgovskih strokah so bile najbolj zastopane špecerija z 23 °/o, mešano blago z 21 »/o in modno blago z 12.5 °/o. Ostalih 43.5 »/o odpade na vse ostale stroke, ki so zastopane z 1 do največ 9 učencev ali učenk.
vrednosti se je izvoz v februarju povečal za približno 100 odstotkov.
Posebej značilna je stabilnost razmerja med količino in vrednostjo. Pri uvozu sta narasle količina in vrednost v skoraj enakem razmerju. Ker pa niso navedene nobene podrobnosti o sestavi uvoza in izvoza, se z absolutno gotovostjo ne more sklepati iz tega razmerja, da so se v bolgarski zunanji trgovini cene že ustalile. Morda gre tudi za strukturalne spremembe v zunanji trgovini. Po vsej verjetnosti skuša tudi Bolgarska obdržati 1. 1941. z Nemčijo dogovorjeni stop za cene. Znano je sicer, da v mnogih primerih to ni bilo mogoče. Tako so se cene za tobak zvišale. Vendar pa se more na podlagi primerjave številk bolgarskega izvoza v prvih mesecih 1942. in 1943. sklepati, da je postal tempo dviganja cen v zunanji trgovini počasnejši.
O uvozu so bile objavljene še nekatere številke, ki olajšujejo analizo celotnega uvoza. Tako se je uvozilo v januarju in februarju konsunmih predmetov za 584.7 milijona levov proti 582.4 milijona v istem času lani. Vrednost v istem času uvoženih investicijskih predmetov je bila 1. 1943 370.9 milijona, 1. 1942 pa 379.0 milijona levov. Po vrednosti 'ni torej glede uvoza potresnih in investicijskih predmetov nobene razlike. More se zato sklepati, da je uvoz zaradi med tem naraslih cen po količini nekoliko nazadoval.
Uvoz surovin pa se je v tem času dvignil od 141.2 milijona na 223 milijonov. levov. Ni verjetno, da bi se uvažale čezmorske surovine, temveč samo evropske, v prvi vrsti nemške, in sicer kovine in kemični proizvodi. Uvoz teh surovin ni bil samo po količini, temveč tudi po vrednosti znatno večji ko v 1. 1942.
Dočiiri je bila bolgarska trgovinska bilanca v prvih dveh mesecih 1. 1942. le za 76.7 milijona aktivna, je bila v isti dobi 1. 1943. aktivna za 1421.5 milijona levov. K tem številkam se mora prišteti še »nevidni izvoz« v inozemstvu zaposlenih bolgarskih kmetov in delavcev. Zaradi tega izvoza je bolgarska plačilna bilanca še mnogo bolj ugodna, kakor pa kaže trgovinska bilanca.
Da je bila bolgarska zunanja trgovina v januarju in februarju letošnjega leta mnogo bolj ugodna ko v istem času lani, je posledica letos mnogo bolj ugodnih klima-tičnih razmer, dočim je lanska ostra zima znatno otežkočila prevoz blaga.
Bolgarska zunania trgovina v ianuariu in iebruariu
S precejšno zamudo so bile sedaj objavljene številke o bolgarski zunanji trgovini v prvih dveh mesecih 1943. Čeprav so objavljene le globalne številke, so vendar zanimive.
Uvoz
(v tisoč tonah): januar februar skupno
1942	'	25.0	12.2	37.2
1943	22.1	22.2	44.3
v milijonih levov
1942	555.4	547.2	1102.6
1943	685.7	493.0	1178.7
Izvoz (v tisoč tonah);
1942	29.2	18.8	48.0
1943	50.0	40.0	90.0
v milijonih levov
1942	671.3	508.0	1179.3
1943	1542,9	1057.3	2600.2
Tako uvoz ko izvoz sta se tako
glede količine ko vrednosti znatno dvignila. Posebno veliko pa je po večanje izvoza, in sicer tako glede količine ko glede kakovosti. Po
Obnova elektrarne v Jajcu
Kakor je razvidno iz bilančnega poTOČdla Bosenske električne družbe, je imela elektrarna v Jajcu zaradi komunističnih tolp približno 100 milijonov kun škode. Družba ima ozko zvezo z družbo Dinamit-Nobel v Bratislavi. Nova električna centrala družbe v Jajcu je bila sezidana 1. 1987., da bi se tu izvedli prvi veleposkusi za pridobivanje solnih raztopin z elektrolizo in elektrotermično proizvajanje kalcijevega karbida. Obnova tovarne ne bo za družbo pomenila finančne težave, ker ima družba za obnovo tovarne skoraj 100 milijonov kun rezerv.
muzM
uitieii im
Via Filodrammatici 5 - Milano ;;
ZALOGE PAPIRNICE: MILANO - FIRENZE - GENOVA - TORINO - ROMA
*
Tiskovni pisalni papir, papir za publikacije, knjižni papir, risalni, priročni papir, prirejeni papir, irton, pisemski papir v Ikatlah In ovitkih, trgovski ovitki, pivniki, dvojni kvadratni papir želatiniran, papir za platnice, offset papir In listki, higienski valjki.
- progasti papir la pisalne stroje —
Gospodarske vest
Za direktorja državne monopt ske direkcije na Hrvatskem je b
imenovan dosedanji višji inšpekfc te direkcije Premužič.
Centrala za konopljo se je usta novila za Bačko. Centrala bo skr bela za proizvodnjo konoplje, a njen odkup ter za predelavo ii potrošnjo konoplje. Centrala imela svojo glavno podružnico Novem Sadu, ker odpade na Bači., 80 odstotkov vse madžarske pr« izvodnje konoplje.
Sladkorna tovarna v Petroven gradu v Banatu je imela lani 50.91 milijona din dohodkov ter bo znašal čisti dobiček po vseh odpis® in investicijah 14.94 (predla« 20.92) milijona din. Družba bo zo pet izplačala od vsake delnice 5( din _ dividende. Glavnica družbi znaša 36 milijonov din.
Na Bolgarskem je vlada že preč tedni zara_di_ varčevanja papirj« ustavila več časopisov, predvsem ' provinci. Sedaj je notranje mini strstvo iz istega razloga ustavilo šf o4 časopisov. Istočasno je bilo od rejeno, da smejo dobivati tiskarn* od papirnic papir le proti posebnemu dovoljenju direkcije za narodno propagando.
Občine na Bolgarskem bodo letos imele od gozdov naslednje dohodke: od prodaje lesa 372 milijonoi levov, od prodaje postranskih proizvodov 72 in od davkov 25 milil jonov levov, skupno torej 472 mili-j jonov levov.
Trgovinska pogodba med Madžarsko in Bolgarsko, ki je potekla 1. julija, je bila sedaj znova po-; daljšana. Blagovni promet med Madžarsko in Bolgarsko je lani, dosegel 500 milijonov levov.
Davčni dohodki so se v prete-i klern letu v Romuniji zelo dobro razvijali. Prometni davek je dat za 70.7 odstotka več kakor je bilo preračunano (8.8 milijarde lejev)-Direktni davki so dali namesto 8.4 10.01 milijarde lejev, carinski dohodki so dali namesto 4.03 7.7 milijarde in konsumni davki namestO:
3.2 4.1 milijarde lejev. Kolkovne pristojbine so narasle od 5.7 n0j
9.3 milijarde, monopolni dohodki pa od 8 na 9.9 milijarde lejev.
Turški državni izdatki za narodno obrambo so znašali lani vsaK dan en milijon turških funtov. Obtok bankovcev se je v Turčiji povečal od 288.5 milijona v 1. 1939. na 734 milijonov turških funtov v 1. 1942.
Madžarska je zvišala s 1. julijem! krušne obroke in obroke za moko.
Madžarska je izdelala načrt, kako si bo po vojni zgradila veliko pomorsko trgovinsko brodovje, kij bo moglo vzdrževati promet tudi z Južno Ameriko.
Inozemski delavci v Nemčiji so poslali od 1. 1940 do konca aprila 1943 domov 1.3 milijarde mark, in sicer so poslali 1. 1940 120 milijonov, 1. 1941 383, 1. 1942 606 in V prvih štirih mesecih 1943 pa 230 milijonov mark.
Novi predpisi o štednji papirju so izšli v Nemčiji. Zlasti se z novimi predpisi omejuje potrošnja brezlesnega papirja. Ža kartoteke se brezlesni papir ne sme več upo-' rabljati.
Zaradi velike lastne porabe lesa
je kanadska vlada odredila, da se mora najmanj 43 odstotkov vse lesne proizvodnje zagotoviti za do-; mačo potrebo. Proizvodnja lesa je zaradi pomanjkanja delovnih sij' močno nazadovala.
Že i U
barva, plesira in
kemično s n a š i obleke, klobuke itd. fikrobi in gvetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perila
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova S Telefon it. 33-73.
%
W:
DARMOL
najbolj** odvajalno sredstvo
lidajatelj »Konzorcij Trgovskega liitac, njegov predstavnik dr. Ivan Pleti, urednik Alekiander Železnikar, tiika tiikarna »Merkur«, d. d., njen preditavnik Otmar Mihalek, vil v Ljubljani