Glasilo »Jugoslovanske gasilsKe jreje Ljubljana« Izhaja vsak drugi mesec. / Posamezne številke 2'50 Din, za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ z dr ni ena gasilna društva dobijo po en izvod „Gasilca“ brezplačno. V Cjubljanl, dne 20. julija 1933. § Številka 4. Predsedslvene vesti. A. IZ STAREŠINSKE SEJE. Gasilske župe predlagajo zvezi neposlušna društva v izključitev v zmislu člena 13., točka g) župnih pravil. Vsaka vloga mora iti po instančni poti na kompetentno mesto. Poročila o delovanju posameznih župnih odborov je vzelo starešinstvo odobruje v vednost. Pod okrilje JGZ so se sprejela sledeča novoustanovljena gasilna društva ter dodelila nastopno: i 1. GŽ Belokranjski: Grabrovec, pošta Metlika; 2. Gž Kamniški: Češnjice, pošta Šmartno v Tuhinju; 3. GŽ Mariborski desni breg: Vide š, pošta Slov. Bistrica; 4. GŽ Mokronoški: Dobrova, pošta Škocijan p. Mokron in Sv. Rok pri Št. Rupertu, pošta Št. Rupert na Dolenjskem; 5. GŽ Murskosoboški: Murski Petrovci, pošta Rankovci; 6. GŽ Strukovski: Gederovci, pošta Rankovci; 7. GŽ škofjeloški: Trebija, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko; 8. GŽ Trboveljski: Jurklošter, pošta ondi; 9. GŽ Vrhniški: V rzdenec, pošta Horjul. Društvo Selišči-Kupetinci se do uzakonitve novega držav, gasilskega zakona ne dodeli GŽ Muropoljski. Društvi Zgornji in Spodnji Kašelj imata skupno ustanovno leto 1908. B. IZ ODBOROVE SEJE. Samosialni predlogi, nanašajoči se na ukinitev, odnosno omiljenje dajatev raznih taks, kateri zakoni se morejo le z novimi zakonskimi določbami predrugačiti, se bodo vložili v obliki spomenice na finančno ministrstvo. Prosto točenje alkoholnih pijač in oprostitev taks na dvokolesa je nedosegljivo. Za opustitev pregleda gas. avtomobilov se bo zaprosila kompetentna oblast. Prireditvene vstopnice naj imajo v zalogi tudi finančni kontrolni organi ter pravico za žigosanje listkov za srečolove. Za dobavo čistega bencina se bo posredovalo na pristojnem mestu. Enotno uniformiranje je predpisano v vežbovniku. Župe na,j le dosledno vztrajajo na izvedbi. Ustanovitev »Gasilske zavarovalnice« je v teh težkih časih neizvedljiva. Vozne olajšave so predvidene v novem gas. zakonu. Župe bodo osnovane po srezih nedeljivo, a po dve manjši župi se bosta mogli združiti v eno. Dunajske spojke se priporočajo zaradi praktične uporabnosti. Izven gas. službe ponesrečeni prosilci ne morejo biti deležni podpor v zmislu veljavnih določb Proizvode starejšega izvora je navesti, da jih izloči Autor-Centrala. Lani je bilo razdeljenih podpor onemoglim gasilcem, vdovam in sirotam 140.600 Din. Letos je razpoložljivih komaj 107.000 Din. Po lanskem ključu bo obdaritev mogoča le, ako doseže uprava izredno podporo 30.000 Din. Na podlagi proračuna je članarina določena na 4 Din kot_ v minulem letu. Na mesto prispevkov za spomenik je prišel povišek deleža članarine župam, in pa pisarna. Skladbe bo ocenila posebna komisija strokovnjakov na drž. konservatoriju v Ljubljani. Drž. gasilski zakon se bo natisnil v slavnostni številki. Priložen ji bo še posebej v obliki brošure. C. IZ SKUPŠČINSKE SEJE. Letošnje skupščine se je udeležilo odposlanstvo 41 GŽ s 104 delegati. Skupščino so počastili s svojo prisotnostjo gospodje: sreski načelnik dr. Vidmar, mestni načelnik dr. Goričan in gas. referent Vertovšek od kr. banske uprave. Uredništva naših^ dnevnikov so odposlala svoje poročevalce, ki so podali izčrpno sliko o poteku občnega zbora. Delegacija je odposlala kabinetni pisarni Njega Veličanstva kralja udanostno brzojavko. Častno članstvo je podelila skupščina sledečim visokim dostojanstvenikom in sicer gospodom: dr. Lavoslavu Han-ž e k u, ministru za telesno vzgojo naroda, njegovemu predniku, dr. Dragoljubu Kraljeviču, dr. Albertu Kramer-j u, ministru brez portfelja, Ivanu Puclju, ministru za soci-jalno politiko in narodno zdravje ter dr. Drago Marušiču banu dravske banovine. Statistika izkazuje izdaten prirastek novih društev 35 k dosedanjemu stanju, da šteje zveza konec leta 1932/33 nad 25.000 članov v 784 društvih, razdeljenih v 43 žup s 7 okrožij. Starešinstvo je imelo 7 rednih sej, deloma skupne posvete s »Tehničnim odsekom« pri izpopolnjevanju zakonskega načrta. Zvezni odbor je reševal vse važne zadeve v 2 sejah. Lanski sklepi se niso izvršili docela. Deca se še niso izločila iz naraščajskih vrst kljub ponovnim pozivom predsedstva, kar bodo izvršila določila novega zakona dosledno. Iz 2% nega gasilskega sklada so prejela društva rednih podpor z župami in zvezo vred 712.960 Din, izrednih podpor nad 150.000 Din. K 1 Izprememba pravil je bila z ozirom na nov drž. gasilski zakon odklonjena. Blagajniško stanje izkazuje dohodkov Din 249.003-22 izdatkov „ 189.105-34 prebitka Din 59.897-88 Podporni sklad za onemogle gasilce ima Din 411.972-_________ dohodkov in izdatkov „ 140.607-— prebitka Din 271.365— Obe poročili je skupščina sprejela odobruje brez razprave ter podelila na predlog računskih revizorjev blagajniku in vsemu starešinstvu odvezo. Zvezino glasilo »Gasilec« izhaja ikot mesečnik v 1700 izvodih, od katerih je komaj polovica naročenih. Gasilski koledar se bo letos natisnil v dosedanji obliki. Cena se zniža ,na 10 Din in vsako društvo sprejme in plača obvezno po 2 izvoda. O delovanju »Tehničnega odseka« je izčrpno poročal predsednik tov. Ivan Rus. Drž. gasilski zakon je vsestransko obrazložil narodni poslanec, tov. Anton Cerer. Delegacija je sprejela predlog odbora o določeni letni članarini po 4 Din od rednega člana ter odobrila način razdelitve podpor iz »Podpornega sklada«. Na priziv društva Ljubljana-severni del z dne 31. X. 1932 proti odklonitvi sprejema tega društva pod okrilje zveze, je skupščina odobrila sldep starešinstva, toda z ozirom na uzakonitev novega drž. gasilskega zakona se odločitev sprejema odloži. Nadalje je osvojila predlog predsedstva odseka »Samopomoči«, glaseč se: »Vsak društveni odbor je obvezno dolžan staviti na dnevni red občnega zbora razgovor in poročilo o delovanju »Samopomoči« ter prečitati spomenico, katero sestavi odsekova uprava. Župni načelniki naj poskrbe za resnično izvedbo (ega sklepa ter na župnih skupščinah iznesejo primerno propagando za pridobivanje novih mlajših članov tej človekoljubni ustanovi«. Končno je sprejela delegacija predloge GŽ Ljubljanske, naj župna načelstva zabranijo sodelovanje društvom pri takih prireditvah, ki nimajo z gasilstvom nobenih stikov; naj vedno čete stoje v pozoru ob sviranju državne himne in nobeno društvo ne sme sprejemati iz društev izključenih članov. »SAMOPOMOČ«. V času od 1. aprila do 30. junija 1933. so umrli sledeči člani, kojih dedičem so se izplačale posmrtnine: 332. Godnjavec Alojzij, Radeče pri Zid. m., star 50 let Din 2.000 — 333. Preac Anton, Moškanjei, star 73 let . . . . „ 2.000— 334. Podboj Franc, Kamnik pri Preserju, star 41 let . „ 2.000— 335. Volč Anton, Ljubljana-tobačna tovarna, star 48 let . „ 2.0,00— 336. Polanc Ivan, Dornava pri Moškanjcih, star 38 let . „ 2.000— 337. Zamrnik Ivan, Luče pri Ljubnem, star 75 let . . „ 2.000 — 338. Suši Filip, Mežica, star 66 let.............................. 2.000— 339. Krulc Josip, Rakovec, star 73 let................„ 2.000— 340. Barbič Franc, Metlika, star 80 let...............„ 2.000— 341. Roškar Josip, Moškanjei, star 71 let . . . . „ 2.0Q0— 342. Kač Anton, Groblje ob Savinji, slar 51 let . . „ 2.000— 343. Težak Martin, Dragomlja vas, star 67 let . . . „ 2.000— 344. Mastnak Andrej, Videm ob Savi, star 49 let . . „ 2.000— 345. Banko- Marko, Rečica ob Savinji, star 29 let . . „ 2.000— 346. Petrič Franc, Vrhnika, star 27 let........................„ 2.000— 347. Celarc Mihael, Ljubljana-tobačna tov., star 62 let . „ 2.000— 348. Fajdiga Julij, Kamnik, star 43 let........................„ 2.000— 349. Cajhen Vladimir, Gaberje pri Celju, star 27 let . „ 2.000— 350. Skrivarnik Anton, Guštanj, star 64 let. ... „ 2.000— 351. Pogač Luka, Pameče pri Slovenjgradcu, star 77 let . „ 2.000— Vsega Din 40.000— manj od 167. in 243. slučaja...................................„ 740— Din 39.260 — prisievši doslej že izplačanih.................................„ 922.891— je torej za 351 posmrtnin izdanih............................Din 926.151— Sanitetna služba. Nadaljevanje. Nevaren je dostop v kleti, katerih se že ni dolgo odprlo in so vsled tega napolnjene s škodljivimi plini ali hlapi, ika-kor ogljikovo kislino. Predno vstopimo v prostore, kjer se je treba bati, da so napolnjene z dušljivimi plini, se prepričamo o kakovosti zraka s tem, da pritrdimo na daljšo palico lučko in jo porinemo daleč v klet. Če luč gori, prodiramo previdno naprej, ako pa ugasne, je treba delati z največjo previdnostjo. Pred vstopom povzročimo s hitrim odprtjem vrat in oken oster prepih. Znano je, da je ogljikova kislina težja kot zrak in se torej nabira na tleh, isto je z jamskimi plini, ki se nabirajo v starih studencih, kotanjah, greznicah itd. pri katerih lahko prodiramo stoje, dočim moramo prodirati pri svetilnem plinu skrčeni. V studencih, kotanjah in greznicah, ki so napolnjene z jamskimi plini, je treba predvsem povzročiti zboljšanje zraka. To se zgodi s tem, da vlijemo v te velike množine sveže vode, ali pa povzročimo s slepim strelom umetno premikanje spodnjih zračnih plasti. Spodaj obtežen in odprt dežnik služi izvrstno kot sesalka za zboljšanje zraka. Ko smo se prepričali o zboljšanju zraka, tedaj šele pošljemo reševalce v globočino. Ne pozabite pa ga nikoli pritrditi na vrv, tako da ga pri nastopajoči slabosti takoj potegnete iz zastrupljene globine. V kis namočeno gobo, ali moker robec pred usta in nos, ki čistijo vdihani zrak, služijo prav dobro. Za iskanje ponesrečenca rabimo kako palico ali kaj sličnega. Ravnanje ali zdravljenje: ako je ponesrečenec navidezno mrtev in je že spravljen na sveži zrak, tedaj vpihavamo vanj mnogo zraka, njegova čutila pa dražimo s tem, da ga ščegetamo s peresom ali slamo v nosu. Če tudi to ne pomaga, pričnemo z umefnim dihanjem. Pri požarih v kemičnih tovarnah, drogerijah ali shrambah zelišč itd. nastane še vrsta drugih škodljivih plinov, kakor bencinski etrovi, amonjakovi, celoloidni hlapi itd., ki poleg svoje strupenosti še vplivajo dražeče na oči ali dihalne organe. Ti hlapi so pa še zelo lahko vnetljivi ter preti velika nevarnost eksplozije. Tukaj treba delati z veliko previdnostjo in le s plinsko krinko in z varnostno svetiljko (Davisovo sve-tiljko). Električni udarci: Električne napeljave za delo in luč najdemo danes že povsod, radi tega je tudi več nesreč povzročenih po elektriki. V slučaju požara ali drugih nesreč, moramo predvsem prekiniti električni tok. Vodi visoke napetosti v bližini pogorišča postanejo tudi lahko nevarni, zato je treba njih tok čim preje prekiniti. Splošno je znano, da so vlažni ikovinasti predmeti dobri prevodniki elektrike. Gasilcu, ki je zaposlen pri ceveh in ima v roki za gašenje potreben ko-vinasti ustnik, preti nevarnost, da ga ubije električni tok. Ako se dotaknemo z vodnim curkom voda visoke napetosti, se lahko pripeti, da preide električni tok v vodni curek in tako zadene gasilca. V tem oziru so sicer mnenja različna, eni trdijo, da je obrizganje žic nevarno, drugi zopet nasprotno. Na vsak način je bolje biti previden. Ker se gasilstvo kliče k vsem nesrečam, zaradi tega jih je treba seznaniti z nevarnostmj električnih dovodov. Čestokrat povzročijo nesreče pretrgane telefonske napeljave, ki so napeljane preko vodov visoke napetosti, ako se pretrgani konci telefonske žice dotaknejo vodov z jakim toikom. V tem slučaju odvajajo žice jaki tok in če se dotaknejo konci žice človeka, ga zadene jaki električni udarec in omami. Celo živali se s tem ubije. Najhitreje se v takem slučaju zgrudijo konjii, ker so ti zelo občutljivi proti električnemu udarcu. Ako je tokova napetost, ki zadene človeka, zelo močna, kaj lahko nastopi v najkrajšem času smrt. (Ker se vse mišice skrčijo, otrpnejo roke, noge in sploh vse telo. To stanje je daljše, zato preneha dihanje in delovanje srca. Radi tega je treba v takih slučajih hitro in premišljeno ravnati. Ker se od električnega toka zadeti ne more niti premakniti, je radi tega naša prva naloga, da ga rešimo električnega voda, Ako imamo pri roki pripravo za ukinitev toka, je to najboljše sredstvo. Če pa te priprave ni, mora gasilec hitro poiskati slab električni prevodnik, katerega vrine med se in ponesrečenca. Najvažnejše za gasilca je, da zna kako mu je postopati pri oprostitvi ali rešenju ponesrečenca in vodnih žic pod tokom in to tako, da se pri tem sam ne ponesreči. V to svrho si iovije reševalec roki z volneno cunjo, tudi rokave svoje suknje lahko uporabi v skrajni sili, da pokrije svoji roki ali pa obleče rokavice. Ako je mogoče, da primemo ponesrečenca za škrice suknje, ne da bi prišli v dotiko z njego- vim telesom, jga lahko poskusimo potegniti od električnih napeljav. Vse sukno, ki ga rabimo v to svrbo, mora biti popolnoma suho, kajti le suho blago je slab prevodnik elektrike. Vlažno sukno je le deber električni prevodnik. Gumi (cedika) je najslabši prevodnik elektrike in radi tega najdemo pri vseh električnih obratih gumijeve rokavice. Tudi s kako suho leseno palico lahko poskusimo odstraniti električne žice. Ako je pri roki suha deska, debela volnena odeja, suha slamnjača ali pa suha slama, podrinemo to pod ponesrečenca, da tako izločimo zvezo z zemljo. Z izločitvijo zveze z zemljo se ne pretaka več po telesu ponesrečenca električni tok. Ponesrečenca se izloči na ta način iz električnega toka. Vsled tega se tudi gasilec sam postavi na posteljo, slamo itd., da se tako izloči proti zemlji. (Dalje prih.) te Laškega. Laško prostovoljno gasilno društvo je imelo dne 11. julija lepo uspelo gasilsko vajo pri Falskem transformatorju. Supo-nirano je bilo, da je treščilo v zadnji transformator, pri čemer se je vnelo olje v tanku. Zaradi tega je nastala nevarnost tudi za ostale tanke, kakor tudi za upravna poslopja. Z gasilskim avtomobilom je pohitela prva skupina moštva z motorko na lice mesta. Od teh je en del izkopal prekop, po katerem se je odtekalo goreče olje, ki so ga gasili s peskom in zemljo, dočim je prevzel drugi del obrambno-gasilna dela na upravnih poslopjih, črpajoč vodo iz mimo tekoče Savinje. Čez L^ure je prihitelo na pomoč z motorko tudi prostovoljno gasilno društvo Rečica, ter s svojim moštvom pojačilo gasilna dela pri tankih in obrambi sosednjih poslopij. Tehnično prav lepo uspeli vaji je prisostvoval pravkar se ondi na počitnicah nahajajoči ravnatelj štajerskih elektrarn g. inž. Kirschner ter upravnik in osobje transformatorske Staniče; vodil pa je vajo načelnik laškega prost, gasil, društva tov. Koschier. Vaji je sledilo predavanje upravnika transformatorske slanice tov. Cesarja, ki je podčrtaval predvsem način gašenja v slučaju požara