Kalina Malino Striček Haralampi Velikonočna zgodba Strička Haralampija so poznali vsi. Imci jc majhno knjigarno. Prav iepo \c biia urejena in vedno polna otrok. lludili so si kaj kupovat in pa. da so bc malo pogovorili z dobrvm stričkom Ilaralfimpijcm. On se jo znal tako lepo 1 imeniti ž njimi, za vsakega je imel priinerno besedo. Pa tako lepo jo je puvedal, da jc otrok kar zažarel od ^rcče, celo talkrat, ko ga je striČek grajal. Velikim in suhim je rekel stri-ček Haralampi Donkihotovci, majh-nim in debelim pa Stempihiirji. Male-ga rjavopoltega fantka jc krstil za In-dijca, drugega, svetlolaisega za Eski-rna, tretjega za Amundsena, ker jc vedno nosil pasico okoli vratu, četrte-ga za Sinvbada mornarja, ker je več-krat kupoval lesene ladjice; učitdje-vcinu sinu, ki je vklel v vsakcm ptičku, ki jc letel po nebu, aeroplan, pa je rekel Lindbcrg. Fanticku, ki je najbolj tiho govoril, je dal ime Komarček, naj-bolj živemu, kj je vedno sikal in po~ /vižijaval, Cvrček, najvcčjemu debelo-glavcu pa RogaČ. Kdo bi imogel našteti vse vzdevlke, ki si jih je bil izmislil stričck Haralampi za otroke iz odda-Ijene mestne Četrti. In koliko je znal striček Haralampi! Otroci so sc obračali nanj z naj-tcžjimi vprasanji. NekoČ ga je vprašal Lindbcrg: »AIj se lahko pride na mesec v sto ktihV« Stričck je malo pomislil, se popra-skal za ušesom in odgovoril. Vse, kar je rekel striček Haralampi, jt. bilo zakon ne samo za otroke, am-pa'k tudi za roditelje. Kajtj očetje in mutcve v tem skra)nem pretlmestju prestolnice niso bili učeni. Nekateri s" sc znali samo podpisati. Vsako leto pred božičem io pred vtlifco nočjo je knjigarnar delil malira kupovalcem darilca, ki jih je sam iz-delovai. K.aj bo dal letos za veliko noč, tega ni nihče vedcl. Zaman so tado-vcdne in ncdočakljive glavice kukale pri vratih, da bi odkrile skrivnost. Ne-potrpežljivost je bila vsak dan večja. Siromašni otroci iz oddaljenega prcd-mestja niso od nikogar druge^a priča-kovali daru. Matere so prale tuje pe-rilo in so kupovale samo kruh, milo in modrilo. Pa očetje? OČetom niso niti na mar hodile take neumnosti. Priha-jali so domov pozno zvečcr in so od-hajali rano zjutraj na delo. Samo stri-ček Haralampi ni pozatbil ubogih otro-čičkov. 7,-a knjigarnico zadaj na komcu dvo-rišča se je tiščala mala kolibica z ve-gasto streho. Ondi je živela siromašna vdova z dvema deklicama; Irinko in Slavko. Irinka je bila lep otrok z ve-Iikimi modrimi očmi. Svetli laslki so se ji v dveh debelih kitah spuščali po hrbtu, nad visokim Čelom pa so se ji vili kodrčki. A Irinka se ni nikoli vi-dela v ogledalu in ni vedela, kako je lepa, ker jc bila od rojstva slepa. Marsikaj jc Irinlka slišala o stričku I laralampiju. Predstavljala si ga je k&t starca z belo brado, in naj jo jc Slavka Š«j tako prepričevala, da striček nima bvade, ni hotela vcTjeti- Ko je izve-dela, da žc pripravlja vclUconočna da-rila. ji je srce močno utripalo. Slavka ji je bila kupila pri njeni sanio male orglice, pa to je bilo žc dol-go. Bos| ve, ali se bo striček Haralampi spomnil tudi nanjo! Ali bo pripravil darilce? # Komčno je vcndar prišla dolgo pri-čakovana velika sobota. Zgodaj zju-traj se je prvi javil v knjigami Rogač. »Ali po darilo?« vpraša hudomušno striček Haralampi in ga pogleda iznad naočnikov. Fantiček žalostno molČi. »Kakšao darilo bi rad? Poglej mc vcndar! Šc umil se nisi. Krmežljavim otrokom nc dajem nič.« Rogač osramočcn odide. Za njim priteče Amrondsen. »Ali prihajaš s severmega tečaja. da si se tako zavil?« ga smeje vpraša knjigarnar. 175 »Mama me je tako ^avila.« »Dobro, dobro. Maroa žl- ve, kako jc treba. Jaz sc ne mcsam v to. Ti le njo ubogaj. AH ubogaš mamo?« »Bom ubogal,« hJtro odgovori Amundsen, nc du bi umaknil pogk'd * rok strička Haraiampija. Pa jc zaman čakala Irinka. Vsi s j jo pozabili ttsti dan, celo Slavka, njc na sestrica, ki jo bila skrivaj zbeža1 od mamc na ulico. Že se je mračili Irinka je po zvonovih spoznala. da ^-dela tjoč. Kmalu bo striček Haralampi ».briiil ključ v knjiuarnici. Irinka bo Kakor bi mignil, že drži t.trok v roki malo rožasto podobico v papirnatcm okvirju s štpico, jo gleda tn ne moru verovati svojim očem. Se nobeno leto ni striček Haralampi d^jal tako lepega dariia. Amundsen skoči na ulico. V tre-nutku je vse predmestk izvedelo no-vico. Otroci so se kar vsuli v knjigar-no in čakali. da pridejo na vrsto. Irinka ni vedcla. kaj je to podobica. Res jc zvecer molila k Matcri božji, a predstavljala si jo je živo na steni. Ali je mogoče, da Matcr božjo, ki od-pušča grehc, vzamtš s seboj in jo no-siš v rokah! In čim bolj je slepa dc-klica prumiMjcvala. tcm bolj goreča je bila njena želja, da bi kakor drugi otroci tudi ona imela podobico, In upala je skotica, da bo stari stričck Haralampi prišel k nji in jo ji prinesel, kakor je včasih mama nosila petelin-čke iz lecta. slišala, kakor vsak večer, kako boi; utihnUe stopinje. Jutri ga pa ne b ker je velika noi;. Ne da bt kaj premišljevala. vstatu-od mizc, malo postoji in ko vidi, dn ni nikogar, ki bi jo zavrnil. gre n ¦ dvorišče in se dotiplje do vrat. Na ul. ci je biio čisto tiho. Otroci so se y tovo igrali v drugi ulici. Irinka stn previdno čez prag, grc ob ogr^ji pride do knjigarnice, zatiplje stupni-stopi nanjo in gre v trgovinico. Veli! in svctle oči gledajo samo v eno točki>. a ne vidijo ne slik, ne punčk, ne ba lončkov in piščatk, ki so tako mojstr-sko razvrščenc po polici poleg y,\czko\ in knjižic s pravljicami. Striček Haralampi je sedel za Vt liko stckleno steno in je nekaj deU NaoČniki &o rnu zlezli nizko na n°s svctli, .skoraj beli lasje so biii skuštra-ni nad čelom. V prodajalnici ni b'l<' nikogar. Otroci, ki so bili že dobili du 176 c niso vec nfldlegovali striaka, za-iu je lahfco mirno detal, preden bo zaprl. Hitel jl>, da bi dodelal veliko podobo. ki jo je rczal y les. Miiček Harnlampi in Irinka stj.iita .l; pred drugim. nc ila bi se videla, ,;,. sklonjun in globoko zatopljen v dclo, ona vzravnana in nepremična kakoE velika iutka s široko od-prtimi rartvimi očmi. Z desno roko se npira na polico, kjer so igračke. Ali je siro-hca spoznala, da so ondi razpostavlje-ni. purtčkc m pisčalke? Vzdignila je inko, da bt jih pobožaia. V tem tre-nutku pa je nekaj padlo na tla s straš-nim ropotom in se razbilo. Prodajalec poskoči. kakor da sja je ktlo zbuciil iz spanja. Naoeniki mu pa- iit jo z nosa in se zanihajo na vrvici. S ;ii.,iinim pojjledom zapiči oč\ v lrinko i; 'hraz ima začuden. A ko vidi v čre- .¦r¦liah najveČjo punčko. ki je bila n.ic- ponos in o kateri so male deklice ¦•> samo sanjale, pa striček Hara- j.. .| i. ki jc vedn« tiho govoril, zakriči- »Ti. nt-rnda t\\ K.aj si napravilaV Zitkaj nisi pazila? Kazbila si mi naj-dražjo punčko. mojo Ijubo Saško!« Ki) začuje Irinka imt1 te punčke, jo prnvzame strašen obup. Kolikokrat jc 1 slišala, da so g&vorili o Saški! Ustnice I bedne dcklice zatrcpečejo srce se ji | skrdi t)d bofesti, ki se ji naglo izvijc po flrlu... kakor bi trcnil. se zasliši po prodajalni obupen plač. Ljudje na cesti obstanejo in se ustavljajo na vratih. Irinki je tako hudo, da pozabi nasc in neutolažljivo joka. Lc v presledkih ii /ašepctajo usta: »Kaj sem naredilat liog, kaj sem .naredila! Kaj bo se- - Ljuba mamka božja. pomagaj iJii!«f Te solzc so stričku Haralampiju uto-lažile jezo. Prvikrat se je Zffodilo, da joka otrok v njcgovi iknjigarni. Sem prihajajo vsi le po veselje. Dobri stri-Cek se ddmisli, da. ni dal ttrj deklici šc nič, in da bi jo potalažil, ji da podo-h\cn s šip-ico in papirnatim okvirčk-orn. rj;iic ji jo, daje prav blizu, a Irinka jc '^ vidi. Sele sedaj spozna striček Ha-'¦.il.mnpi, da je otrok slep. Spomni sc. l'| ic- tn Slavkina sestrica, ki sedi do- ma vse dneve. ne hodi v šolo in se ne igra. Sedaj razume, kaj se je zgodilo slepi Irinlki, pa ji pravi pobJevno kakor vedno: »Ne jokaj, otrok moj! Saj ni nic ... Ti si sc gotovo prestrašila.. . aLi ti jt." hudo za Saško? Oh. če bi ti vedela. kakšno strašilo je bila Saška! ... Lasje so se ji biti odlcpilr, ena roka jc bila počena .. . To je bila najbolj stara punčka ... Nihče je ni hotel kupiti do sedaj... Še sam scm jo mislil za veHko noč vreči iz prodajalnc... Nikar ne jokaj ... Saj ni vredna tvojih solz . ¦ • Šc dobro delo si mi storila, ko si jo razbila... Jaz bi se morda še letos ne hil odločil, da bi jo zavrgel... Daj. pojdi z menoj in sedi tu na ta stoliek, da. sc boš odpočila!« Ni ga otroka. ki bi se mogel upirati tcm bcsedam, iz^tjvorjenini naravnost \z srca. Irinka uboi|a. sede na stolček in globoko ihti. Nenavadna miscl šine v glavo Strič-ku Haralampiju: podaril bo slepi re-vici lepo podobo. ki jo dela že dve lcti. Kajti samo ta obraz vidi lahko Irinka s svojimi prsti. Nežtio lice Ma-tere božje, tanke roke, ki drže malega JezuŠčka, dcbeie njegovc nožice, sijaj okoli Marijine in JezušČkovc glave — vse to sc dobro pozna na lesu i>n se lahko otiplje Ljutljc, ki so se radovcdno zbrali ukoli knjigarnicu, se uiso mogli o.aču-diti, ko je striičck Haralampi, najpri-Ijubljcnejši človek v predrnestju, pri-jel lrinko za roko in jo sprcmil do tlo-ma, kamor je nesla ncnavadno diirilo. Drugi dan je vse predmcstje vedelo o tem. Ljudje. vst v prazničnih oble-kah. so hodili fjlcdat sveto podobo. lrinka je v koteninastj oblekci spre-jcmala goste in se smehljala. Sedela je na stolčku, podobo pa je imela naslo-njeno na kolena. Mali otroŠki prstki so nežno polzcli po svetem obrazu. O tej veliki noči sl- jc siTornašna1 hi-šica Irinkinc družine prvikrat zasme-jaio. Toliko gostov ni še nikdar vidcla. Prišli so tudj otroci. Nekateri so nevosčijivo pogledovaH Irinkimo da-rilo. Kaj so bile rnale papirnate podc^ 177 bice v pntmeri s podobo, ki jc rezana in poljubila sveto podobo. Putem je pn v Ics. RogaČ, ki je bil najbolj nena- povedovala ženskam, da je ta podob,- siten, jo je celo potipal in potegnil iz čudodelna in. da bo pomagala, *ia bo rok. A Sinibad mornar je skočil ka- otrok spregledal. kor Iey in zapodil nagajivca iz hišc. Irinka je po&lušala. vse je poslušala. Amunclsenova mati je prinesla Irbiki Prsiiki so se ji tresli in iilcdali kakor čisto novo pleteno jopico svojc pokoj- deset očesc, po licu sc ji jc rarfivalu nc hčerke. ČriČek ji je podaril orgKcc, Čudna svctloba. ki se je odražala v ki so bile dvakrat večjc kakor Irinki- vclikih in svetlih očeh, uprtih fieprc ne. Več žensk ji je prineslo kolačke in stano v eno točko, kakor 4a H- F (Prevedla Pavla HoSevarjeva.)