LETNIK XXXIX - VOLUME XXXIX	SEPTEMBER 1988	ST. 9 NO. 9
SLOVENSKI KMET UPORNIK
ponovno na okopih v borbi za staro pravdo, za svoje nasilno mu odvzete v stoletjih priborjene pravice . . .
Porazne ugotovitve slovenskega kmeta-begunca, ki se je pred kratkim vrnil z obiska na Dolenjskem:
—	slovenskega kmeta, kakor smo ga poznali pred zadnjo vojno in kakršen bi lahko bil danes v demokratično urejeni in vladani Sloveniji, ni več;
—	mnogo slovenskih kmečkih polj je neobdelanih, zaraščenih z nepokošeno travo in grmovjem;
—	gospodarska poslopja zlasti kozolci in podi razpadajo, mnoge hiše so zapuščene, zanemarjene, v njih žive le priletni
starčki in onemogle matere;
—	ponekod so vasi mrtve, brez mladine, brez življenja;
—	mladina se sramuje kmetskega življenja, zlasti pa dela in odhaja v mesta;
—	slovenski komunisti so z nesmiselnim povojnim izvabljanjem kmečke mladine v mesta oslabili kmečki živelj, ustvarili v mestih nepotrebno stanovanjsko krizo in s tem brezglav-nim ravnanjem spravili z naravnega ravnotežja zdrave odnose med slovenskim podeželjem, trgi in mesti. . .
Danes je v Sloveniji zaradi komunistične diktature splošno nezadovoljstvo. Študentje, delavci, vedno bolj izstopajoči kritični časnikarji, zadnje čase že tudi nekateri pisatelji, so vedno bolj glasni, drzni in odkrito zahtevajo demokratizacijo sedanjega komunističnega političnega sistema. Vrste slovenskih nezadovoljnežev se vedno bolj večajo in krepijo. Zadnje čase se temu vseslovenskemu nezadovoljstvu organizirano priključujejo tudi slovenski kmetje, ki so v naši zgodovini poznani kot uporniki, puntarji.
Iz časopisnih poročil komunistične republike Slovenije je razvidno, da se kruto prevarani slovenski kmetje upirajo komunistični diktaturi in glasno zahtevajo nazaj nasilno jim odvzete v stoletjih priborjene pravice.
Opogumnjeni slovenski kmetje so letos v maju v unionski dvorani ustanovili dve kmečki organizaciji: Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine.
Zakrknjeni komunistični poročevalci in uradni slovenski zgodovinarji še prav posebno pa dogodkov ne omenjajo in ne tolmačijo, kakor so se dejansko, le nekaj desetletij nazaj, pred, med in po drugi svetovni vojni, dogodili. Zdi se mi pa ob teh priliki umestno, da jih v večje razumevanje sedanjega kritičnega slovenskega položaja, vsaj v glavnem na kratko omenim.
—	Od prijateljske pogodbe naprej, ki sta jo 22. septembra 1939, leta podpisala zunanja ministra, Joachim Von Ribben-trop za Nemčijo in V. Molotov za Sovjetsko zvezo, so bile vse komunistične stranke po svetu — vključno maloštevilna slovenska, ki je po izrecni izjavi že predvojnega partijca. L. Grbca, profesorja matematike na novomeški gimnaziji, štela takrat le 375 članov, — z nacistično Nemčijo v prijateljskih odnosih, ki so poleg odobravanja nacistične politike vključevali tudi odkrito vsestransko sodelovanje.
—	Ko je Nemčija 6. aprila 1941. leta napadla Jugoslavijo, so slovenski komunisti javno bojkotirali vsak odpor, z letaki v
Ljubljani in drugod po Sloveniji nasprotovali mobilizaciji, delali načrtno zmešnjavo v administraciji,produkcij i in v dostavljanju vojaškega materiala bivše jugoslovanske vojske. Trosili so letake z različnimi vsebinami in parolami. Na eni vrsti letakov je bil naslednji poziv:
"Oficirji, podoficirji in vojaki! Ne odzivajte se pozivom, ki jih prejemate te dni! Vedite, da vas hoče srbska čaršija izrabiti za topovsko krmo angleške plutokratske buržoazije proti Nemčiji, prijateljici in zaveznici zaščitnice vsega delovnega ljudstva Sovjetske Rusije!"
—	Šele po 22. juniju 1941. leta, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, po že skoraj treh mesecih trajajoče trojne okupacije Slovenije, so se slovenski komunisti, na ukaz Moskve, Stalina,posiuSno zganili in oklicali boj. To pojasnjuje priložnostna komunistična pesem:
SLOVENSKI KOZOLCI NEKOČ
DANES
Naglo puške smo zgrabili in odločno z doma šli, ko sovjetski so junaki skupni boj aklicali!
Na klic Kominterne: Združite se v čete!
v boj za svobodo! V boj za sovjete! rdeče smo fronte bojevniki mi naše je geslo: Sovjeti sveta!
Podobno trdi tudi E. Kardelj ko pravi: "Tačno je, prvi ustanakpočeo je posle 22. junija. 1 prirodno je, što jetako."/Put Jugoslavije/
S temi protislovenskimi dejanji so slovenski komunisti že takrat zgubili v očeh slovenskega naroda ugled in zaupanje.
Prvič se je slovenski kmet uprl takoj v začetku, ko so slovenski komunisti po ukazu kominterne s terorjem in pobijanjem zavednih Slovencev iz vseh področij slovenskega narodnega življenja, vsilili krvavo, neosvobodilno komunistično revolucijo.
V	tem medvojnem uporu proti komunistični tiraniji so se slovenski kmetje sami, brez kakršnegakoli nagovarjanja slovenskih politikov, trdno odločeni, da branijo svoja življenja, družine in domove, organizirali v vaških stražah, po italijanske™ zlomu 8. septembra 1943. leta pa prostovoljno zopet tri Turkom vstopili v slovensko domobrantsvo, resnibno slovensko narodno vojsko.
Ko je slovenski kmet branil sebe, svoje družine in ogrožene domove, ni gledal, kdo mu daje orožje. Temu so ga prisilili slovenski komunisti s svojim terorjem in nesmiselnimi poboji.
V	slovenski zgodovini beremo, da se je slovenski kmet upiral Turkon, graščakom in zavojevalcem. Vendar je med kmečkimi upori takrat in danes velika razlika. Ko se je slovenski kmet upiral Turkom, graščakom in različnim osvajalcem, se je upiral proti tujcem, tako po jeziku, narodni pripadnosti kot večkrat tudi po veri.
Danes se slovenski kmet upira komunistom, sinovom in hčeram slovenskih staršev, katerim ni prav nič za dobrobit slovenskega naroda, za sprostitev in utrditev izvirne slovenske miselnosti, iznajdljivosti, podjetnosti, vsestransko slovensko narodno rast in napredek, pač pa le za golo oblast in pri tem ni prav nič važno, nad kom to uzurpirano oblast izvršujejo. Pokojni E. Kardelj ježe med revolucijo dejal: "Če Slovencev ne bo, bomo druge naselili!" In to se že vsa povojna leta v Sloveniji	v dokašnji meri uresničuje.
Slovenski komunisti so videli v slovenskem kmetu svojega največjega nasprotnika. Sovraštvo do slovenskega kmeta pa so odkrito in zagnano pokazali po končani zadnji svetovni vojni prav s tem, ko so vrnjene in razorožene slovenske domobrance, med katerimi so bili velika večina prav slovenski kmetje sami in njihovi sinovi, nečloveško mučili in končno brez kakršnegakoli sodnega postopka na ukaz komunistične partije množično pobili v Kočevskem Rogu, št. Vidu, Radovljici, Jesenicah, Celju, Teharjih indrugih krajih v Sloveniji.
S tem nečloveškim ravnanjem so slovenski komunisti smrtno ranili slovenskega kmeta, zasužnjili, a uničili ga niso.
Danes je ponižani slovenski kmet zopet na okopih v borbi za staro pravdo. Ali bodo slovenski kmetje uspeli? Vsem diktaturam so dnevi šteti, zato tudi slovenski komunistčni ne bo prizanešeno. Neuklonljivi slovenski kmetje bodo zmagali in kot nekdaj svobodnjaki, svobodno stopali za plugom, z veseljem in ponosom obdelovali svoja polja v prid sebi, svojim družinam, slovenskemu narodu in v spodbudo svetu!
LUKA DOLENJC
KMET ORJE
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD S.D
slovenska
DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates $12.00 per year ■ $1.00 single issue *
MBf
Advertising 1 column * 1*$4 20*"****
Ch.ned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada.
Lasinik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
M6 Euclid Ave.. Toronto, ON M6G 2T5
tducd by Editorial Board
L'rejuje konzorcij Slovenske Driave
Zastopnika konzorcija SD:
Martin Duh	Ludvik Jamnik
Calle 105, No. 4311	79 Wauon Ave.
V.lla Ballester, Argentina	Toronto, ON M6S 4E2 Canada
Letna naročnina znaša: Za Kanado in ZDA 15.dol, za Argentino in Brazilijo po dogovoru. Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države 12.dol.US. Po letalski pošti po dogovoru.
Za podpisane članke odgovarja pisec Ni nuino. da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je 4.avgusta zapustil nas dobri mož in oče Franc Žumer. Rojen je bil 24.januarj a 1918 v Cerkljah na Gorenj-skem.Pokopan je bil v soboto 6.avgusta na Holv Cross pokopališču.
Ob tej priliki se druži- i na zahvali vsem,ki so sodelovali in pomagali pri pogrebnem obredu.Hvala vsem,ki so ga obiskali in z gospodom Zrnecom zanj molili v pogrebnem zavodu. Posebna zahvala prijateljem,ki so prišli iz Cleve-landa.
+ Franc 2umer
Hvala vsem za rože,sv. maše in darila za starost-
ni dom Lipa.Hvala dolgoletnemu družinskemu prijatelju gospodu Vukšini-cu za daritev sv.mase in obrede na pokopališču.
Iskrena zahvala g.Vili ju Cekutu za poslovilne besede Francu ob njegovem grobu.
Hvala vsem prijateljem , ki so nosili krsto in g. organistu.Prisrčna zahvala gospem:Kokalj evi,Z.Rrunško vi,F.Zierenfeldovi, Solja-kovi in M. Mehletovi.
Žalujoči:žena Ani in hčerki Ane Marie in Barbara
simpozij o škofu anionu mflRTinu sLomšKU
pri slovenski župniji Sv. Gregorja Velikega v Hamiltonu
_ (125 Centennial Parkway North) _____
Iz vseh strani so prihiteli Slovenci: iz Clevelanda 2 autobusa, eden iz Chicaga, z o-sebnimi vozili iz To-ronta, in drugih krajev Ontarija in Z . D.,iz Rima in iz Slovenije, da počastijo spomin duhovnika, škofa, pesnika,učite 1-ja in narodnega pobudnika Antona Martina Slomška.
Dva dni (sept.17.&18. ) smo pri župniji svetega Gregorija Velikega v Hamiltonu, ki jo zelo uspešno vodijo sa-lezijanci, prisostvovali bogatemu in odlično pripravljenem sporedu, pri katerem so se vpletale molitve s kulturnimi in družabnimi programi, z na menom razširiti med Slovenci željo , da bi A.M. Slomšek čimprej dosegel častno in zasluženo mesto blaženega v katoliški Cerkvi.
Pobudo za simpozij je dal postulator za Slomškovo beatifikaci-jo, rektor Slovenika v Kimu, di . .i. operni k. ki je za to priliko prinesel k sv.Gregori-ju doprsni kip A.M. Slomška za slovesno odkritje. Očetje sale-zijanci so pokazali spontano zanimanje in pripravljenost organizirati to prireditev ki je brez dvoma izpadla kot veličastna manifestacija za A.M. Slomška. Kar pet pevskih zborov '(farni-mešani,ženski, mladinski iz New Toronta in moška zbora Planika in Majolka) je nastopalo pri kulturnih prireditvah in pri bogoslužju. Pontifikalno sv. mašo je v nedeljo
PRUI SIMPOZIJ 0 ŠKOFU SL0M$KU Nfl AMERIŠKEM KONTINENTU, NAMENJEN USEM SLOUENCEM U KANADI IN AMERIKI
7
B02JI SLUŽABNIK ANTON MARTIN SLOMŠEK
RRVI MARIBORSKI ŠKOF
ÏJûtoJ, tej îjîû (fiátfcft,
öt€V«Jhgkj| jft&tfcffflj
jegikt g kfttfcíMíft M st iptjpvič
SVtiiti ïjttfcfcgMVÛ ftftíBO
(tía fttejft kMcftt, tr	á« ams íñcjct
Íftftíi
ü¿ÜÍ ^Birgit gjpogii&til, v k&tfciMiß ífcjpvt Ibfttft
častil? tfch« Íoéeíñ, kûk€jp íittj? gjpcífiín gvojHÇ jpítjjiíf stttmjšzv Çvttïfcgîio ¿(o&tovftiJ inn dÇtfûJîflti f. Sft îvtjû éftSt {fio IfcjOOtfi i«	JcoUkc*
v	j«slkí èû
svoj?, ptiSÏeàjTlJfc ÜjP£ ffftjSá Çvûïiti»».
R.M.SIomSek, 1838
daroval torontski nadškof prezv. dr.A. Am-brožič, pokrovitelj simpozija, v spremstvu desetih slovenskih duhovnikov: č.g.dr.Je-zernik dijakon in č.g. dr.Kalist Langerholz, 0FM iz Chicaga, kot subdijakon. Darove pri darovanju so prinesli člani Slomškovega društva iz Kanade in USA.
0 raznih temah so na simpoziju govorili č. gg. dr. Jezernik, in pater Bruno Korošak, 0FM iz Rima, g.Jože Zadravec in g. Stane Celeč iz Slovenije, ter g. Ivan Dobršek.
Duša vseh programov pa so bili salezijanci pri Gregoriju Velikemu pod vodstvom župnika, g. Slobodnika, ki je poleg vseh drugih obveznosti vodil tudi pevce. Neutrudljivo je sodeloval g. Karel Ceglar, (razstava iz Slomškovega življenja) kakor tudi brezhibno podajanje Slomškove besede, Č.g. Ivana Do-berška.
Ves kulturni program je pa prepletala zborna deklamacija farne mladine.
V nedeljo po maši je bil v glavni dvorani slavnostni banket,nato pa v cerkvi pete litanije in nato zaključek simpozija.
Poleg	duhovnikov
sa.lez i j ancev pri fari sv. Gregorija, gre zahvala in pohvala za nepozabno prireditev tudi vsem neštetim župljanom in farnim sodelavcem pri sv. Gregoriju, brez katerih bi ta sijajna manifestacija	ne
doživela belega dneva.
-in K.
ROMANJE
V MIDLAND
Dne ll.septmbra so Slovenci iz Ontarija kot vsako leto v velikem številu poroma-li v Midland h kanadskim mucencem. Romanje je združeno vsakokrat s skromno proslavo žrtvam zadnje vojne,predvsem domobrancem, pri Križu, ki stoji na "slovenski zemlji" pri cerkvi. Na proslavi je vzpodbudno govoril g.Jože Rus iz Chicaga in počastil spomin žrtev v Rogu in drugih znanih krajih kjer počivajo kosti Slovencev, ki so verjeli v drugačno bodočnost Slovencev, kot so jo lažnjivo obljubljali Stalinovi komunisti. Opozoril nas je na preroške besede nadškofa Jegliča na taboru v Celju:"Satan ze ima svojo FRONTO; pa ima tudi Kristus svojo fronto.In ta fronta ste vi slovenski možje in fantje, ki ste ostali zvesti krstnim obljubam!" In se je ponovil s škofom Rozmanom:" Slovenci, ne pozabite idealov, zaradi katerih ste zapustili dom!" Obzirno nas je tudi opomnil:"Pozabljamo. Preveč in prevečkrat. Zaradi naše brezbrižnosti do resnice smo izgubili gorečnost za resnico... Naš boj bojujemo le z napol izvlečenimi meči in naše bitke bijemo le z eno pestjo.Mnogi ljubijo resnico manj, kot jo drugi sovražijo."
Dalje na str.3
Nadaljevanje s str.2
In nato je zakljcal po maščevan ju : MASČU.J SE^p BOG,KOT SE ZNAS MAŠČEVATI SAMO TI; POTEGNIvKOPRENO ZMOTE IZ OCI NASPROTNIKOV, DA SPREGLEDAJO IN VZLJUBIJO RESNICO!"
Po proslavi se je vsa množica udeležila pobožnosti križe-vega pota, ki ga je na veliko zadovoljstvo udeležencev,vodil novi župnik pri Mariji Pomagaj č.g. Tine Batič. Popoldne je bila v cerkvi sv. maša. Pri tej je prepeval cerkveni zbor
iz župnije sv.Grego-rija Velikega iz Ha-miltona,ki so skupno z velikim številom faranov povzdignili letošnje romanje. Že tradicionalne li-tanije Matere božje so to pot uglašeno zapeli č.gg.BatiČ, g.Mujdrica in g. Plazar. Nabito polna cerkev je pobožno in navdušeno odpeva-la in zaključila po-božnost z vedno priljubljeno pesmijo; "Marija skoz* življe nje", ob kateri se tresejo stene lepe cerkve kanadskih mucencev v Midlandu.
STIRIDESETLETNICA
V mesecu maju 1945 je za začeli zbirati v Torontu.Za-Slovence zastonj cvetela živela je nova slovenska sku-pomlad.Od vojne vihre raz- pnost.Dobri Bog nam je poslal
divjana revolucija je prekrila našo zemljo s krvavim plaščem.Sonce je zastonj sijalo...Svetloba novih dni je ugašala v nočeh strahu in brezdanjega trpljenja..,0j,mladost,ti moja,kam si šla,kje si se zgubila....
duhovnika Janka Pajka in dr. Jakoba Kolariča,zdaj že oba pokojna.Kmalu,v 1.1950,je bi la ustanovljena prva slovenska župnija v Kanadi,posvečena Brezjanski Marij i . Ustvarjale so se nove družine,povezane v ljubezni in zvestobi do Boga in vsega,kar je
Bežali smo v tistih dneh pristno slovenskega.
svetovnega nereda in uničenja,da si ohranimo golo življenje z upanjem na vrnitev in lepše čase...čez Karavanke,preko Drave na vetrinjsko polje in bili priča Velike izdaje ...
Vrata domovine so se zaprla za nami... Begunci, brezdomci ... Leta so tekla. Na božji dlani so počivala naša mlada življenja.. Uredili smo skromne uboge kotičke v avstrijskih taboriščih , Špit ta lu, Lienzu, Judenburgu,študentje v Gradcu ter čakali boljših dni.
Po treh letih smo začeli odhajati v svobodni svet.Za nami je ostala domovina,Vetrinjsko polje, Slovenskem kapelica Brezjanske Marije v Torontu.
Štirideset let poteka od tistih mladih časov.Iz skrbno urejenih domov odrašča že drugi rod.Slovenski človek je vtisnil svoje znamenje v kanadsko življenje.Na vseh gospodarskih in socialnih področjih je odsev njegove marljivosti in podjetnosti.V slovenskih cerkvah, dvoranah,poletnih letoviščih, organizacijah se ohranja živa in zdrava slovenska skupnost,ki je kot blesteč kamen v mozaiku današnje kanadske družbe.
V soboto 19.novembra se bomo prihoda v Kanado spominjali na jubilejnem banketu,ki ga pripravlja poseben odbor prvih povojnih naseljencev v domu na Pape Ave
Celebrate the World's First Multiculturalism Act.
It belongs to Canada.
PRAZNUJTE PRVI ZAKON NA SVETU MNOGOKULTURNOST PRIPADA KANADI
Kanadski Akt za Mnogokulturnost je danes stvarnost in je prvi na svetu. Akt bo pospeševal naraščanje strpnosti in razumevanja med vsemi Kanadčani,ko delamo za zagotovitev, da bo dežela prosta predsodkov in diskriminacije. Akt potrjuje z zakonom zagotovljeno ustavno pravico in svobodo kanadčanov vseh izvorov, da ohranjajo, bogatijo in delijo svojo kulturno dediščino.
Kanadska vlada priznava mnogokulturnost kot osnovni značaj kanadske identitete. Je srce dežele, ki jo imenujemo Kanada; dežele, ki jo imenujemo naš dom.
Please send me information about the world's first Multiculturalism Act and a copy of the proclamation suitable for framing.
LANGUAGE PREFERENCE: □ English □ French Please print clearly:
NAME:_
ADDRESS:.
.CITY:.
. POSTAL CODE:.
PROV:_
Mail to: Canadian Multiculturalism Act
Dept. of the Secretary of State of Canada Communications Branch Ottawa, CANADA KlA QMS
nnef-ix

l+l
Department of the Secretary of State of Canada
Gerry Weiner, Minister of State for Multiculturalism
Secrétariat d'Etat du Canada
Gerry Weiner, Ministre d'État au Multiculturalisme
Canada
v spitalskem taborišču in dvorana,kjer je v begunskih dneh cvetela naša kultura.Visoka so bila naša pričakovanja.Bili smo mladi,polni življenja.
Že v jeseni 1947 so fantje odšli v kanadske gozdove.V začetku 1948 so prva dekleta in fantje,kot krojači in šivilj e, prišl i v Toronto in Montreal.In potem spomladi kmečki,pro-govni.tovarniški delavci, služkinje in pestunje.... Preprosti in izobraženi, brez razlike,raztreseni sirom Kanade,smo eno leto služili svoj kruh na mestih, kamor nas je poslala kanadska vlada.Postali smo odlomek zgodovine--DPs.
Po enem letu obveznega dela smo samostojno izbirali primerno zaposlitev,se učili novega jezika,poiskal i znance iz taborišč,ki so se
Čisti dobiček večera je namenjen slovenskemu starostnemu domu Lipa. Za vsa nadaljna pojasnila
sta na razpolago: Stane Lamovšek,14Selmar Rd. IVeston ,0nt .M9P-3E6 tel.:248-4549 in Lojze Rigler,154 Habitant Dr. ,IVeston,M9M-2P3-tel. : (416) 742-476.
A.Resnik
R. I . P.
Iz Evrope je prispelo poročilo, da je 14.avgusta t.l.v mestu Georgen v Avstriji nenadoma» DUŠAN HUMAR.Prei 4'; leti je bil med pobudniki in ustanovitelji časopisa S.D. Ožje prijatelje po širnem svetu prosimo, da nam pošljejo vec podatkov o življenju pokojnega Dušana. Naj mu Bog nakloni miren večni počitek!

md

ŽUPNIJSKA HRANILNICA i« POSOJILNICA "SLOVENIJA"
Vam nudi •vtomotete.
fttudH M
PtoaojNa ta VaM prihranki i
otoreatujajo po najviè(i moim stopnji.
rosLtižnr s* na4c slovenski FINANČNE USTANOVE!
URADNE UME
«411 Maaaéag A»«. T Torafc — voda Četrta* - poti Sobota_
T«.: UI-M79 10«.m. — 3 p.m. 10 a.m. - 8 p.m 10 a.m. — 1 p.m.
Tri.: 255-1742 lOl.m — 3 p.m. 1 p.m. — 8 p.m.
_ 10 a.m. - 1 p.m.
pti »». Crtt«ri)ti VriàM	Tri.: 541-9952
aa 7J9 Irawa'i Um. TmmMo Torafc - «rada_
četrtek - petek_
Sobota_
« Hwll» Vsak potok od 4h do 8b tvo6ar.
Sobota od 10 a.m. do l.p.m.
X Z SLOVENSKEGA M A. T" X ČNEGA 'T I S K. A
■I»
>fran 104
pogovarjali smo se DKUZ1N5KA "PRIL06A Jul,J ~
SLOVENSKI KMET DANES
V moji deželi pihajo različni vetrovi... Kot kristjani se veselimo vsake lahne sapice, ki naznanja bližajočo se pomlad. Prav tako pa nas je strah ob hladni burji, ki preti, da te pomladi še ne bo. Kajti po prvih besedah Pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu drugega vatikanskega cerkvenega zbora je »veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi,... hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev«.
Prav z mislijo na to koncilsko sporočilo sem se odpravljal na pogovor z dr. Francetom Zagožnom, diplomiranim inženirjem agronomije, izrednim profesorjem na Biotehnični fakulteti ljubljanske univerze in članom upravnega odbora Slovenske kmečke zveze, ter ne nazadnje, tudi kmetom.
Pravzaprav, ali ne bi koncilskih besed lahko takole podanašnjili: »Veselje in žalost slovenskih kmetov sta veselje in žalost slovenskih kristjanov«?
a Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine sta bili ustanovljeni 12. maja 1988 v ljubljanski unionski dvorani. Kako je do te ustanovitve prišlo?
Kmetje ves povojni čas niso imeli svoje stanovske organizacije, ki bi v družbi organizirano zastopala njihove interese. V takih razmerah je bila kmetijska politika nedemokratična, kmetom največkrat nenaklonjena, v nekaterih obdobjih pa celo sovražna do kmečkega stanu, ki je bil zaradi privatne lastnine zemlje in proizvajalnih sredstev ekonomsko še vedno relativno neodvisen.
Kmetje so zato že večkrat poskušali ustanoviti svojo stanovsko organizacijo. Pred dvaisetimi leti so na Slovenskem ustanavljali krajevna kmečka društva. Bila so že precej številna, vendar nepovezana v enotno organizacijo. Takratna oblast jih je kmalu razpustila, ideja po samo-organiziranju pa med kmeti ni zamrla. Drugi tak poskus je bil ideja in aktivnost za ustanovitev kmečkega sindikata leta 1982, ki prav tako zaradi nasprotovanja oblasti ni uspel.
Ker je neustrezna kmetijska politika preprečevala razvoj in pospeševala drobljenje kmečkih gospodarstev. je v zadnjih kriznih letih ogrozila obstoj zlasti tistih že maloštevilnih čistih kmetij, ki jim je kmetovanje edini vir dohodka. Prizadeta so zlasti manj razvita in hribovska območja. Pospešeno je zaraščanje in opuščanje obdelave in razseljevanje prebivalstva s teh krajev. Številke so zastrašujoče. Po ocenah gospodarskih strokovnjakov smo tako po vojni izgubili četrtino kmetijske zemlje, popisi prebivalcev pa kažejo, da se v polovici slovenskih naselij število prebivalcev zmanjšuje.
V takih razmerah je bila pobuda mladinske problemske konference o kmetijstvu, da bi ustanovili zvezi, dobro sprejeta v javnosti. Mladinci so na tej konferenci februarja letos v Žalcu ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine. Na njihovo pobudo je bil aprila na občnem zboru Zadružne zveze ustanovljen tudi iniciativni odbor za ustanovitev Slovenske kmečke zveze.
Oba odbora sta 12. maja v unionski dvorani organizirala kmečko tribuno z namenom, da kmetom in demokratični javnosti predstavita idejo o ustanovitvi stanovsko-politične zveze kmetov in pridobita čimveč članov in somišljenikov. Tribuna je bila izredno obiskana. Več kot tisoč udeležencev (več ito jih ni moglo v dvorano) je spontan predlog, da se tribuna razglasi za ustanovni občni zbor obeh zvez, soglasno potrdila.
Zveza slovenske kmečke mladine deluje v okviru mladinske organizacije. Slovenska kmečka zveza je ustanovljena kot društvo. Nima še potrjeoih pravil in registracije pri ustreznem upravnem organu, vendar za dan ustanovitve velja 12. maj 1988. ko je tak sklep sprejel ustanovni občni zbor.
•	Namen obeh zvez. Njune zah-teve^Kako bo s članstvom?
Namen obeh zvez jc boriti se za gospodarsko, kulturno, socialno in splošno družbeno enakopravnost kmečkega stanu. Zahtevata drugačno kmetijsko politiko. Na prvo mesto postavljata razvoj kmečkih gospodarstev kot temeljne proizvodne enote v kmetijstvu. Zahtevata odpravo blokad, ki so doslej onemogočale tak razvoj kmetij, na primer za odpravo zemljiškega maksimuma in odpravo gozdarskih, kmetijskih, lovskih, trgovskih in industrijskih monopolov. Zahtevali bosta spremembo zemljiške, davčne in zadružne zakonodaje, varstvo kmetijske zemlje in popolno pravno varstvo kmeta kot obdelovalca zemlje. Zavzemata se za novo etiko v odnosu do kmetijstva in kmetijskega prostora, do žive in nežive narave kot temeljnega naravnega bogastva naroda.
Med cilji kmetijske politike poudarjata tak odnos družbe do kmetijstva in kmetovanja, ki ne bo le zagotavljal hrano, ampak tudi trajnost in izboljševanje. rodovitnosti kmetijske zemlje kot trajnega materialnega vira obstoja naroda, ravnotežje v menjavi z naravo, upoštevanje in ohranjanje lepot naravne in kulturne krajine in naravne in kulturne dediščine. Med cilji poudarjata potrebo po socialnem, kulturnem in gospodarskem razvoju podeželja in posebno skrb za hribovska in obmejna področja.
Člani bodo lahko kmetje in njihovi svojci, kmetijski in gozdni delavci, strokovnjaki in drugi občani, ki sprejemajo cilje slovenske kmečke zveze in zanjo aktivno sodelujejo. Gre torej za stanovsko, vendar dokaj odprto organizacijo, katere temeljna načela so prizadevanje za socialno pravičnost, demokratičnost in razvoj v smislu izboljšanja kvalitete življenja.
•	Ali ljudje zaupajo vodstvu zveze, ali pa se bojijo, da se bo spremenila v novo birokratsko telo?
Posamezniki so izrazili bojazen, da nastaja rtova birokracija in nova pijavka na kmetijskem telesu. Mislim, da so tile premalo informirani. Člani bodo sami odločali o pravilih. Pravila, ki so v javni razpravi, ne bodo omogočila birokratizacije. Vsi voljeni predstavniki zvez bodo opravljali svoje funkcije kot častno, neplačano dolžnost. En sam plačan tajnik, tudi če bo potreboval šc kakšnega pomočnika, ne more zbiro-
kratizirati organizacije, ki sta ji demokracija in solidarnost temeljni vrednoti. Slovenska kmečka zveza bo taka, kot jo bodo naredili njeni člani. Pomembno je, da se ji pridruži čimveč članov in da v njej dejavno delujejo, saj se bo kot stanovska zveza solidarno trudila za vse.
•	V slovenski zgodovini je bil kmet vedno glavni nosilec narodne samobitnosti in odpora proti potujče-nju. Kakšna je povezanost zveze z narodnim čutenjem?
Povezanost z narodom se kaže že v imenih obeh zvez, ki sta bili za nekatere politike menda sporni. Vsiljeno razpravo o imenih so ogorčeno zavrnili že mladi kmetje v iniciativnem odboru Zveze slovenske kmečke mladine. Zvestoba narodu in domovini ima v kmečkih ljudeh trdnejše korenine kot pri drugih stanovih. Poleg drugih vrednot ima svoj vir že v tesni povezanosti z zemljo, ki jo kmetje obdelujejo, negujejo in nas vse skupaj hrani. Kmetov je vedno manj in njihovo število se bo še zmanjšalo. Tisti, ki bodo ostali kmetje, gotovo ne bodo zaradi tega, ker bi bilo kmetovanje lahek, udoben in donosen poklic, ampak zaradi vrednot, ki jih drugi stanovi izgubljajo. Narod ali politika, ki omalovažuje to kmečko ljubezen do zemlje, si dela škodo.
•	Vrednote družinskega življenja se na, kmetih laže ohranjajo, ker družina precej živi skupaj, skupaj dela, mnogo mater je doma. Ogrožanje kmetov je ogrožanje številnih zdravih družin, ki so pogoj za narodovo preživetje.
Res jc, da je čista kmečka družina na boljšem glede družinskega življenja zaradi dela na domu. Vendar bi rekel, da velja to le za družine, ki lahko z optimizmom gledajo v prihodnost. Čistih kmečkih družin pa je vedno manj. To je pač posledica razvoja. Tudi pri nas jih je le šc okrog dvajset tisoč. Njihovo število se gotovo ne bo znatno povečalo. Na polkmetijah, ki so v ogromni večini, so starši lahko tudi preobremenjeni, utrujeni in jim zmanjkuje časa za družinsko življenje. Za Slovenijo je znano, da nosijo glavno breme kmetovanja na polkmetijah žene in matere.
Mislim, da je mogoče pričakovati splošno izboljšanje položaja družine z družbeno in gospodarsko prenovo, s spreminjanjem sistema vrednot in gospodarskim razvojem, ki ne bo silil mladih mater, da se pehajo za zaslužkom zunaj gospodinjstva. (V razvitih industrijskih družbah je kmečkih družin manj kot deset odstotkov, v nekaterih cclo manj kot pet odstotkov.) Če govorimo o zdravih družinah kot temelju zdravega naroda, moramo misliti na vse. Razvito in učinkovito kmetijstvo pa omogoča relativno cenejšo pridelavo hrane, kar razbremenjuje družinske proračune. Mislim, da je gospodarsko zdrava posestna struktura na podeželju taka, ki omogoča razvoj produktivnega poklicnega kmetovanja, hkrati pa omogoča čimveč nekmečkim družinam, da se v prostem času ukvarjajo z obdelavo koščka zemlje ali rejo živali, če to želijo iz kakršnihkoli nagibov, zaradi hobija ali da zmanjšajo družinske izdatke.
Pogovarjal se jc BOŽO RUSTJA
Kmet sem. Gospod. Moja koža ima vonj in barvo zemlje.
Več kot šestdeset let sem opazoval, kako vsak dan znova vzhaja sonce. Tisočkrat je zemlja vpijala znoj mojega čela in mojih rok.
Doživljal sem tudi veselje in okušal njene sadove: v njih sem srečeval svežino ustvarjanja.
Gospod, ali sem se motil ob čutenju tvoje navzočnosti v sadovih zemlje, ki je ni oskrunilo potrošništvo in izkoriščanje?
Čisti izvir in studenčnica sta mi govorila, da prebivaš.
To sem čutil tudi v kruhu, ki ga je zamesila moja žena in ga spekla v krušni peči,
v vinu iz mojega vinograda, ki je iztisnjeno iz zrelega in rodovitnega grozdja kot biblična pesem.
Tebe sem občutil ob posku-šanju češenj, jabolk, hrušk in zelenjave:
oddajali so čisti vonj tvojega sonca in tvojega dežja. Šestdeset let mi je. Zdaj sem v mestu, kjer nihče ne omenja naših njiv.
Moji sinovi so mislili, da bo tukaj vse boljše, večje, lažje in bolj zabavno...
Toda nihče se ne spomni tvojega okusnega kruha niti tvojega vina, ki tako prijetno razveseljuje.
Tu je sicer več železobetona, več ljudi, več strojev, več kino-dvoran, več ropota in več denarja.
tudi cerkva je več... Toda, Gospod, jaz tukaj ne morem moliti.
V moji notranjosti je vzkipela kri.
Ne morem spati, dokler slišim ihtenje moje zemlje, ki ponižana skriva svojo sramoto, upira se in ječi, ko se zanjo pogajajo na ulici in tržnici.
Da, iz ljubezni do denarja je družba oskrunila mojo zemljo, ki si jo ti ustvaril:
in namesto da bi nadaljevala delo, ki si ga ti začel, da bi jo lepšala in bogatila,
si jo je prilastila, da bi jo zlorabljala. oskrunjala in izkoriščala.
Tu več ni vode. ki jo je opeval Frančišek Asiški: skaljena in umazana.
Tudi kruh tukaj več ni kruh: to je nekak kemični proizvod.
Vino se ne stiska iz grozdja: to je pobarvana voda.
Sadnje ne diši po soncu: neokusno je.
Vse to me spominja na laboratorij in medicino,
izhlapel je vonj po zemlji. Vse diši po dobičkarstvu, špekulaciji, izkoriščanju.
Gospod, odpusti mi. da se zjočem ob svoji bolečini.
Podeli mi vsaj za trenutek srd svojih prerokov, tako mi je, da bi preklinjal.
Ne bi preklinjal tehnike niti znanosti, če bi jima bilo do tega, da bi gospodovali in popravljali naravo.
če bi zmogli pomnoževati kruh. kot ga pomnožujejo tvoje roke. če bi bili sposobni narediti čudež in s pravimi sadovi zemlje napolniti vsako mizo
in z mlekom, ki diši po travi, hraniti otroke.
Toda zemljo, ki ne diši po življenju, marveč po dobičku, njo preklinjam.
In četudi me nihče ne bo poslušal, če me bodo vsi imeli za bedaka, dopusti, da vsaj pred teboj kriknem v svoji zagrenje-nosti in stiski.
Gospod, zastrupljajo nas Gospod, bojim se, da bodo ljudje prišli tako daleč, da bodo jedli cement in denar.
Ponovno vzemi svoj bič. pohiti v veliki tempelj družbe in udari po teh novih trgovcih:
Napodi jih ven. ker spreminjajo stvarstvo, hišo tvojega Očeta, v razbojniško jamo. kjer ni mogoče moliti k Tistemu, ki nam daje vsakdanji kruh.
Gospod, odpusti mi. toda danes odhajam: zapuščam mesto. zapuščam »napredek«, s svojih sandalov stresem prah in se vračam ubog k svoji zemlji.
Ni to metanje puške v koruzo niti beg. to tudi ni neko topo domotožje. niti obsojanje razvoja.
To je strah, da ne bi izgubil pomembno razsežnost svoje človečnosti. strah, da ne bi preveč smrdel po cementu in hinavš-čini. strah, da več ne bi mogel" moliti s čistim jezikom zemlje, sonca, vetra in vode.
strah, da ne bi pozabil: ČLOVEK JE VEČ VREDEN KOT VSA TEHNIKA IN VSA MESTA.
In ali smo sploh še ljudje, če vsak dan načrtno in preračunano oskrunjamo zemljo, ki nam podarja bivanje in nas spominja na Učlovečenje.
Na svoji zemlji. Gospod, ubog in osamljen, ne bom pozabil na svojega bližnjega.
Vsako jutro bom molil za ljudi: da bi spet občutili piijetno slast domačega kruha.
JI'AN ARI AS
ŽUPNIJSKA HRANILNICA la POSOJILNICA "SLOVENIJA"
Vam nudi run« finančna uakjga: *oao#i> ta N*a. avtomobila, potovanja. fttudty itd. VaM prihranki pa aa otoraatujajo po nafvilfi motni atopnji.
rOSLllŽITE SE NAiC SUtVCNSU FINANČNE USTANOVE!
URADNE UME «ttll Mu»ii| Atr«. T«raau	Tri.:
Torak — arada_ čatrtafc - pata*. Sobota_
:&>I-M7S
lOa.m. — 3 p.m. 10 a.m. — 8 p.m 10 a.m. — 1 p.m.
Tri.: 255-1742 lOa.m — 3 p.m. 1 p.m. — 8 p.m.
_ 10 a.m. — 1 p.m.
pri »v. CnprtJ«	Tri.: S*I-*»S2
aa 139 Brawa'i Li«*, Tacaala
Torak - s/ada_
čairtak - petek_
Sobota_
* Haaril«
Vsak patak od 4h do 8h iv*C«
Sobota od 10 a.m. do l.p.m.
Janez Golob
Janez Golob
Zreli čas
Senca je domača, že pada pošev, čreda se vrača v večerni hlev.
Čebele so pokrile tople končnice, skušnjave so se skrile v senene kopice.
Ležim pod jablano, zgubljeni postopač, srce mi je zavdano od samih igrač.
V temi čutim vabo, v vabi kruh in vino, starodavno rabo in zadnjo bližino.
Novi slovenski kmečki punt
Z boljševiško partijo si ni več mogoče pomagati
Mnenja poročevalcev in kratki odlomki govorov organizatorjev Kmečkih zvez:
ki sta bili dvorani.
DELO 22. «na
Danilo Utenkar:
N
J a dilemo so slovenski kmetje odgovorili že v ljubljanski unionski dvorani, ko so enoglasno zaploskali misli, da se zavzemajo za takšno zvezo, ki bo imela v svojem programu socialno pravičnost, napredek in gospodarsko ter politično enakopravnost kmečkega stanu - socializem tudi po meri kmečkega človeka. Sicer pa se zdi, da gre za nadaljevanje pred stoletji začetega boja, vračanje h koreninam slovenstva, ki je preživelo tudi ali predvsem zavoljo tega, ker našega kmeta nikomur ni uspelo pregnati iz dežele, stisnjene ob alpski greben, obrobje Panonije in Jadran.
Ignac Simončič:
»Ni nam bilo naklonjeno, da bi prvo srečanje slovenskih kmetov potekalo v slovenskem kulturnem hramu. Cankarjevem ihhtiu. Mogoče tudi zato ne, ker nimamo dosti skupnega s Cankarjem, imamo pa več z njegovo materjo, ki jo je sin Ivan zatajil, tako kot je naša socialistična skupnost zatajila kmeta?«
Ivan Oman:
••Res je, da je Ivan zatajil marer, toda globoko se je pokesa!; kaj pa slovenska družba?«
Marijan Ker?ič-Bela£:
»Nekdo je v razpravi omenil, da naj kmetom vrnejo zemljo, ki so jo od njega poceni kupili. To ni res, ta zemlja kmetom nikoli ni bila plačana, kar vzeli so mu jo. Kmet mora postati enakopraven in njegov srp enakovreden tistemu kladivu, ki so si ga nekateri po krivici vzeli za svoj simbol. Naj se tudi današnja generacija drži pokončno, tako kot so se držali pokončno tudi mnogi leta 1941, ko je bilo zelo težko. Naj se ta generacija bori proti birokratom.«
Emil Erjavec:
»Ustanavljanje kmečkih zvez je hudičevo težko delo. Ne gre toliko za odpore posameznikov, temveč za odpore sistema samega, sistema, ki ni navajen drugačnosti in legitimnosti takšnih pobud. Gradimo na obstoječem in ne zavračamo vsega tistega, kar je dobro. V ustvarjanju novega pa iščemo podporo predvsem pri ljudeh, pri kulturnikih in tistih reformatorjih družbe, ki jim zaupamo.«
IZ DNEVNIKA STANETA
KAVČIČA:
Sedaj že pokojni, a pred leti predsednik republike Slovenije, je po prisilnem odstopu, ker je bil prevelik Slovenec in ker je kritiziral komunistični politični in gospodarski sistem, v svojem dnevniku za 17. december 1972 zapisal: "Angelco ( ženo S.K. op.ur. )uničuje spoznanje, da nam nekdo v hiši prisluškuje. Zato v glavnem mol-5i in trpi. Včasih
Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine, ustanovljeni leto 12.maja v ljubljanski unionski
Dragan Veselinov:
»Vi kmetje niste samo poklic, ste tudi družbeni razred, a lo so v vas zatrli v dolgih letih zapostavljanja. Desetletja vam govorijo, da ste državljani, potem pa vam jemljejo v imenu demokracije. Čas je. da se vam vse to povrne, tudi zalo, ker Jugoslavija nima dovolj hrane, nima dovolj pšenice, nima niti toliko živine kot leta 1910, nima ne neomejenih izvoznih količin koruze. Vi najbolje veste, kaj so vaši interesi, in prav je, da poveste, katere so vaše ekonomske in tudi druge neodtujljive pravice. Vaši cilji so maloštevilni, a močni, kot ste bili vedno močni vi. In ker ste močni, ste nevarni. Vaša pravica je. da se širite, da povečujete svojo posest. Tisti, ki vam ne daje zemlje, pa kakor koli se" že imenuje, je vaš sovražnik. Zemlja j« pogoj vašega obstanka, vaše plodne družine in vašega razvoja. Brez zemlje je kmet nič, zato mora biti to vaš prvi cilj, drugače boste še vedno davčni zavezanci in politični podlož-niki.«
UNIONSKA DVORANA JE BILA PREMAJHNA - Nt prm tnbum so slovenski kmetje ustanovit Slovensko katedro zvezo in Zvezo slovenske kmečke mlmUm. (Foto: Janez Znec)
Branko Štuhec:
Slovenski kmet - puntar
se spozabi,začne govoriti, tedaj pa jaz vse pokvarim s svojo pantomimo. Zato sem nama danes zgradil imenitno PASJO UTO. Široka je en meter, dolga meter, visoka meter in pol.Tu se sedaj pogovarjava brez prič in uživava res pravo svobodo". Toliko o komunistični demokraciji!
Zanima nas, Če je morda duhoviti Stane Kavčič dobil idejo o varnem razgovoru iz hollywoodske satire "Get Smart" v kateri je Maxwell Smart, a-gent 86 imel podobno tajne pogovore s svojim šefom v borbi proti mednarodni kriminalni organizaciji KAOS, pod "Cone of silence"(stožcem tišine)?
»Izboriti je treba odpravo zemljiškega maksimuma in vrnitv zemlje pod istimi pogoji, kot je bila kmetom odvzeta po vojni. Potrebna je svobodna konkurenca med zasebnim in družbenim sektorjem. Kmetje morajo sami določati cene svojim proizvodom, regrese in premije pa je treba odpraviti, saj kmet ne potrebuje nobene miloščine. Namesto tega naj se z uveljavljanjem tržnih zakonitosti omogoči tudi kmečki družini, da bo lahko od svojega dela živela človeka vredno življenje. Zemljo je treba dati tistim, ki sojo pripravljeni obdelovati.«
Franc Potočnik:
■•Če kmečki voz ne potegne v breg, ni prav, da udarjamo po konjih, ampak je treba zamenjati voznika.«
Jesenski čas, sladka otava, ljubezen na ruši. Neznanski poraz in nova stava v otožni duši.
Selim se s hriba v globoko rano in v ajdov med. Veter me nagiba vedno bolj zbrano v pijano klet.
Danilo Slivnik:
S.
I
Ljubljana, 21. maja 1988
edemdeset let po prvi socialistični re-I voluciji, in dobrih štirideset let potem, ko se je k socializmu usmeril I tudi velik del Evrope, je namreč z njim vse narobe, tako narobe, da dejansko nihče več prav ne ve, kaj naj stori, da bi se stvari začele spreminjati na bolje. Ne deluje gospodarstvo, velike težave so na političnem področju, stagnira kulturni razvoj, prav nič dobro pa ne kaže niti s tistim najsvetlejšim - s človekom in njegovo pametjo, ki je (tudi po najbolj brezobzirni revolucionarni logiki) bistvo vsakega družbenega napredka.
Nihče kajpak ne zaniKa, da nista za vsako partijo enotnost in učinkovitost zelo pomembni (konec koncev rabi odločno komando tudi vsako kolikor toliko veliko gasilsko društvo), vendar pa je enako pomembno tudi vprašanje, na kakšen način sta ta enotnost in akcijska učinkovitost doseženi in kakšnim ciljem služita. Če rečemo, da samoupravljanju in socializme, kot to največkrat poudarjajo najbolj glasni zagovorniki političnega egalila-rizma in idejne uravnilovke, je najbrž premalo, saj o tem govorimo že dolga leta, pa smo kljub temu zmeraj dlje od enega in drugega. Zato bi bilo v tem trenutku prav gotovo popolnoma zgrešeno, če bi se v pomanjkanju pravih idej (in v nekaterih jugoslovanskih okoljih je očitno tako) poskušali vrniti h konceptu »boljševiške partije«, upajoč, da bomo s tem spravili ZKJ v gibanje in da se bodo na ta način začeli reševati tudi pereči gospodarski in politični p.oblemi v državi. Gre namreč za to, da je bil prav ta koncept tisti, ki je jugoslovansko družbo spravil v sedanje težave in povzročil, naje razdvojena, nezaupljiva, apatična in, kar mogoče najbolj zbuja skrbi, popolnoma neinovativr.it in v nekaterih pogledih celo duhovno stagniraioča.
Vsakomur je namreč jasno, da mora ŽKJ svojo oblastno vlogo prepustiti demokratično oblikovanim državnim institucijam, daje treba krepiti skupščinski sistem, skrbeti za to, da bodo civilne zadeve civilne, da se bo partija čim bolj na široko povezala z ljudmi (ne pa jih odvračala v slogu pogosto vse preveč zlahka izgovorjenih besed »bolje, da nas je manj ,dobrih' kot preveč ,slabih'«) in zagotoviti nacionalno suverenost, nad katero ne more biti nobene absolutne nndnacionalne partijske oblasti.
BITI ČLAN
HRANILNICE V POMOČ P!
JE
V KORIST iTELJU
TEBI
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA V TORONTU
Vam nudi vrsto bančnih uslug. Pogoji za raznovrstna posojila so zelo ugodni. Obresti na hranilne vloge so konkurenčr.
PREMISLI - POSTANI ČLAN
URADNE URE
64 6 EUCLID AVENUE
PONEDELJEK - SREDA TOREK, ČETRTEK, PETEK SOBOTA
74 7 BROWN'S LINE
532-4746
10 10 10
a.m. a.m. a.m.
4
- 1
p.m. p.m. p.m.
TEL. 252-6527
TOREK
ČETRTEK,
SOBOTA
PETEK
-	8 p.m.
-	8 p.m.
-	12 r.ocn

3¿		
		
		
wm<		wm



JE VAS HLADILNIK NA PLIN MOŽEN UBIJALEC?
Nobeden razumen človek bi ne imel v stanovanju plinski hladilnik, ki ogroža življenje. Vendar še tisoči ljudje uporabljajo plinske hladilnike, ki so nevarni in lahko povzročijo smrt zaradi carbon monoxide, če niso pravilno zračeni in čiščeni.
Vsako leto so v Ontariju povprečno tri nesreče od uporabe plinskega hladilnika, ki niso zanesljivi. Več ljudji mora iti v bolnico zaradi zastrupitve z carbon monoxide.
Da izločite to nevarnost, prestavite Vaš hladilnik izven stanovanja, ali kupite nov hladilnik, ki je zdaj obvezno da ima napeljavo izven stanovanja, kot so tisti v počitniških vozilih ali gibljivih stanovanjih.
Svetujemo Vam tudi da vsakokrat ko je hladilnik premaknjen, ga pred uporabo daste redno pregledati in očistiti. Tako bo rja, skala, žuželke in vsa nesnaga odstranjena ki lahko zapira gorilna napeljava.
Za odgovore na Vaše vprašanja ali za nabaviti koristno knižico s katero si lahko sami pomagate, kličite Fuels Safety Branch na (416) 234-6046, ali pišite:
Fuels Safety Branch 3300 Bloor Street West 4th Floor, West Tower Etobicoke, Ontario M8X2X4
Ministry of Consumer and Commercial Relations
Ontario
William Wrye, Minister David Peterson, Premier
Draga 88 — dokončno jugoslovanska?
Označiti Drago, pririditev, na kateri naj bi se srečavale zamejska, matična in zdomska Slovenija, ter izmenjale misli in poglede na stanje in usodo slovenstva, danes že ni več lahko. Potem ko je nekako pred desetimi leti umrl prof. Peterlin, ki si je Drago zamislil kot pluralistično srečanje vseh, ki jim je slovenstvo nad ideologijo in njegova prihodnost prvenstvena skrb, se je tematika Drage razširila že tudi preko slovenskega okvira. Slovenskemu vprašanju so se pridružile razne cerkvene in teološke razprave, sicer dokaj na visoki ravni, vendar že odmaknjene od življenjskega problema Slovencev, npr. obsežno predavanje o usodi ruske pravoslavne Cerkve, ipd.
Med slovenskimi vprašanji, ki so jih obravnavali, sta seveda daleč prevladovali ideologija in politika. Idejne tokovi pred zadnjo vojno in trenja, ki so jih prinašali v predvojno Slovenijo oz. Ljubljano, so bodisi na predvanjih kot v diskusijah vedno prevladovali. Govorniki pa so nekako poskrbeli, da se je ob vseh diskusijah obdržal vtis, da je kocbekovski tip krščanstva najbolj pristen in za Slovence odrešujoč. V resnici pa je kocbekovsko marksistoidno krščanstvo tisto, ki je bilo sprejemljivo za uradno ali, če hočete, komunistično Ljubljano.
Slovenska emigracija je na vseh Dragah prišla seveda do besede; lahko je povedala svoje kritike na račun komunistične Slovenije. Nedvomno pa njena tragika ni zapustila med poslušalstvom večjega vtisa. Dokaj dolgo je že od med in povojnih dogodkov, dorasli so od tedaj že trije ali štirje rodovi, ki povojnih časov niso več doživlj ali. Zato jim protikomu-nizem ni več neko življenjsko načelo. Pač pa jim nekaj pomeni slovenstvo, in lanski poseg dr. A. Finka iz Argentine, ki se je v svojih izvajanjih odločno zavzel za samostojno in neodvisno državo Slovenijo, je zapustil silen vtis. Najsi je po njegovem predavanju tudi zavladalo neko zatišje, preplaše-nost, ki je posledica pritajenega zastraševanja jugoslovanske tajne policije že desetletja. Diskusija se je po Finkovem posegu hotš obrnila v drugo smer, proč od te "nevarne" teme.
Izmed naslovov predavanj, s katerimi organizatorji v neki meri manipulirajo poslušalstvo, da bi obdržali stik z uradno Ljubljano, ki pa je v i em pogledu dejansko samo izpostava Belgrada in njegovega ideološkega nadzorstva, vzbujajo pozornost zlasti tisti, s katerimi predavatelji nenehno raz-krinkavajo klerikalizem. Poslušalci nai bi tudi na Dragi dobili vtis. da je klerikalizem
največje zlo za Slovence, ne pa mogoče komunizem. Doslej pa še ni bilo predavanja o tem, kaj je počel slovenski liberalizem s svojo nemoralo, politikantst-vom, uzurpacijo jezika in rušenjem moralnih vrednot. Je to samo naključje?
Osrednji problem Drage pa je seveda vabljenje neslovenskih predavateljev, pred kakim letom disidenta iz skupine Praxis iz Belgradia, za njim jugoslavenarskega hrvaškega kulturnika, in letos, člana srbske akademije, velesrbsko usmerjenega Dobrico Cosiča. Za belgrajsko politiko ideološkega nadzorstva, ki jo izvaja preko Ljubljane, je takšna ju-goslavizacija Drage nedvomno največji uspeh. Za našo emigracijo pa nedvomno nepopravljivi polom. Njena usoda, ideja, politična tragika, ki jo je iznašala na pragi: siovenije^bo odslej med tolikimi temami samo ena od mnogih, in nedvomno preglašena s 'sodobnim" dogajanjem v Sloveniji in celo Jugoslaviji (zakaj ne kar med Slovani?). To pomeni raz-tegnitev tematike Drage in oddaljitev od namena njene ustanovitve: Obravnavati slovenska vprašanja, v zastopstvu treh Slovenij in v pluralizmu. Zato ni naklufije, da je ljubljanska tv, ki je povsem v rokah belg-rajskega centralizma in si komaj še ohranja slovensko fasado, posvetila letošnji Dragi ve-
liko pozornost. Draga je prodrla v Slovenijo, vendar kot jugoslovanska. Pod tem naslovom se bo nedvomno okrepilo kulturno sodelovanje med t. i. katoliško stranjo v Trstu in matično Ljubljano, emigracija pa bo, ali je že, usmerjena na stranski tir.
Med letošnjimi predavatelji Drage je v tem, kar zadeva sodobno problematiko, pokazal še največ koroški poslanec v dunajskem parlamentu, Karel Smole, na temo o manjšinski problematiki v Evropi. Evropa se začenja zavedati svojih manjšin, te pa morajo iskati in najti le v sebi moč za preživetje. Predavatelj, duhovnik Jožko Pire z univerze Urbania-na v Rimu, nam je tokrat predstavil filozofa, kritika in misleca Antona Mahniča tudi v drugi luči. Mahničeva ločitev duhov je bistveno doprinesla k idejni razvejanosti slovenske družbe in kljub medsebojnim Časopisnim spopadom med klerikalno in liberalno stranjo prispevala k zaživetju demokracije in s tem k napredku političnega in gospodarskega življenja med Slovenci. — Zadnji predvatelj, pisatelj Alojz Rebula, je skušal razčleniti nekatere šibke točke v osebnosti slovenskega človeka, ki živi v matici, zamejstvu in zdomstvu, in pozval vse, ki jim je slovenstvo pri srcu, naj se vključi-
jo v delo za njegov napredek.
Gre dejansko za veliko bolj obširno vprašanje in za iskanje vzrokov, zakaj je slovenstvo prav slovenskemu človeku neredko odtujeno. Vprašanje, ki ga je svoj čas obravnaval tudi prof. Tussaint Hočevar iz New Orleansa — sedaj že pokojni — in prišel do spoznanja, da zaradi premajhne informiranosti o slovenskem dogajanju, njegovih vrednotah, zlasti še pri tistih slovenskih potomcih, ki ne znajo več slovensko. Nekaj poskusov, da bi v svetu izdali več literature, ne le knjižnih del, o Slovencih v angleškem jeziku, je naletelo (glej čudo?) na napade in oviranje. Vprašali bi se, kdo le naj bi bil v ozadju? Da navedemo, kako je v primeru takšnih pobud.
Končamo lahko še s tem, da se ozremo na dogajanje v Sloveniji. Na letošnji Dragi so ob sklepu predavanj izglasovali resolucijo, v kateri podpirajo delo in prizadevanje Odbora za varstvo človekovih pravic v Ljubljani in izražajo solidarnost četverici obsojenih pred vojaškim sodiščem: Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu, obsojenim na obravnavi v srbohrvaščini, sredi Ljubljane. No, v bližnjem Trstu pa organizirajo predavanje prav tako v srbohrvaščini na tradicionalni slovenski prireditvi, in prav v tem kočljivem trenutku! Ali gre res samo za naključje?
Udeleženec.
SKRIVNOSTI OAK ISLAND«
48 km južno od Halifaxa lezi^v Mahone
Bay majhen otok Oak Island. Že od 1.
1795 vabi raz i skova Ice, ki skušajo tudi
z najmodernejšimi sredstvi od k riti
skrivnosti, ki jih skriva. Takrat so
trije fantje odkrill velik hrast z veli-v	v
ko odžagano vejo in čudnimi znamenji na
drevesom je kazalo, da
stebru. Pod
Od
d revesa
J e je tudi
nekaj zakopanega
vodila zaraščena cesta do zapadne obale
v
otoka. Pri kopanju so našli na vsake tri metre ploščo iz hrastovih polen. V globini 28 metrov so našli velik ploščat kamen z nerazum1 j i v imi znaki. Ko so odstranili kamen, so sprožili nekako past, nakar je voda zalila jamo. To se ponavlja ze več stoletij vsem, ki skušajo r a i'voz 1 j a 11 to skrivnost.
Vrtanje je prineslo na dan zelo različne stvari: koseke porcelana, cementa,
»v	v	, v
lesa in koscek pergamenta iz ovčje koze s pisanjem, ki izgleda kot "vi". Podvodna kamera je pokazala v globini 70 m tri skrinje in preko ene lezi človeško telo.
V b 1 i 2?n j em zalivu so našli stara bru-na, dolga 48 m, ki imajo zareze točno vsakih 1.2 metra z znamenji, ki spominjajo na rimske številke. Na otoku so našli tudi škarje iz kovnega zeleza, izklesan kamen v obliki srca, pet veli. -kih kamnov z luknjo v sredini, dva trikotnika, sestavi iena iz številnih majh-< «
mh kamenčkov in se mnogo drugih stvari . Kljub temu, da so porabili razni raz-
v
i s ki v a 1 — i ze milijone, da bi razvozi jali
t
---re-
to skrivnost, niso danes nic bližje sit . i :-ot so bili prvi raziskovalci. (Can. Scene, # 1266)
Koroškoslovenske zadruge kam?
Leta 1921 ustanovljena, ob nastopu druge vojne po Nemcih raz-puščena, in potem obnovljena Zveza slovenskih zadrug na koroškem je naslednja leta dolgo životarila. Manjkalo je sposobnih oseb, ki bi se ne ustrašile novih načrtov, naložb, razvojnih pobud. Varnejše je bilo držati tisto, kar je obstajalo. Malo, vendar gotovo.
Toda že v 70-tih letih je takšno stanje postalo cokla, saj je zaostajanje isto kot zamiranje. Po južnem Koroškem seje širila nemška konkurenca. Šele na začetku 80-ih let je prišlo v omenjeni zvezi do preobrata, da seje začela širiti in prenavljati. In to z uspehom. V nasprotnem primeru bi danes imeli le še črepinje.
Zveza zadrug, katere članice so nenehno v rasti in prenovi, šteje danes 32 denarnih zavodov in podružnic po vsem južnem Koroškem, 12 blagovnih zadrug, 4 živinorejske in 1 semenarsko.
Poleg tega je krepko udeležena v trgovnskih družbah Carimpex (Celovec), Jugo-Trade (Dunaj) - ta tudi v družbah istega imena v Neu Iselburgu (ZR Nemčija) in Solunu (Grčija), nadalje v turističnem podjetju Cartrans (Celovec) in So-teco (Gradec), Intermercator (Št. Jani. v Rožu), Korotan (Celovec), Korotan (Gorica) itd. Zveza je včlanjena v vseavstrijsko Reiffeisen-zvezo, ta pa v mednarodno bančno združenje UN ICO, ki niti pripadajo banke v Londonu, Zurichu, Luxembrugu, Budimpešti, Singapuru, Kuala Lum-purju, New Yorku in Torontu. -Včlanjena banka v Torontu je Canadian Cooperative Credit Society Ltd. V tem primeru poteka torej bančna zveza od Celovca vse do Toronta in New Yorka.
Pred dvema letoma je zvezo (lokaj prizadelo dejstvo, da je njena članica, posojilnica Borovlje utrpla izgubo, ker je bila odobrila premalo zajamčen kredit. Kljub temu, daje uspelo težave premostili,, so vendarle ostala nesoglasja, ki so dolge mesece pretresala tudi samo zvezo in se le počasi poravnavajo.
V koroškoslovenskem tisku smo zasledili pred kratkim mnenje enega od poslovnih ljudi, naj sc "politiki" ne vmešavajo v gospodarstvo. Ne gre, seveda, toliko za politike, kot za ideologe, oz, za
ideološke skupine, v prvi rsti za tkm. desnico in levico, ki sta pravzaprav danes vse bolj interesni skupini, nadalje še za manjše skupine, ki si prizadevajo pridobiti na vplivu in prevladati, biti "leader" koroškega Slovenstva ali njegova "avantgarda" pa odnosi med "starimi" in "mladimi" itd. Interesi, zakrinkani z ideologijami. Kakor povsod! Samo s to razliko, da drugod ni na kocki sam obstoj narodne skupnosti in se take skupine v medsebojnih trenjih ali "dialogih" izživljajo lahko po mili volji.
Kot neformalne skupine moči v ozadju nastopajo seveda avstrijske stranke, ljudska in socialistična stranka, pa tudi jugoslovanska stran, ki hoče očitno pridobiti na vplivu med koroškimi Slovenci. Kakor tudi brzdati njihov razvoj, tako da bi Belgrad čimbolj osamil Slovenijo in jo odrezal od zahoda.
Za takšno stanje govori zlasti dejstvo, da ob ukinjanju dvojezičnih šol na Koroškem Belgrad sploh ni vložil pred mednarodnimi forumi nikakega protesta, čeprav je sam sopodpisnik avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, v kateri je zajamčena enakopravnost koroških Slovencev.
Vprašanje je, koliko bo koroškim Slovencem uspelo, da se otresejo svojih pretiranih varuhov, ki jim iz zakulisja in z ideološkimi pretvezami strežejo po življenju? Koliko jim bo uspelo, da ne bodo postali zgolj lutke, ki jih iz ozadja vodijo prikrite sile v nekakšnem donkihotski boj?
Vse je odvisno od spretnosti pri igri, od sposobnih igralcev. Danes je igra življenjska, igra z domnevno usodo, in ne več nekdanja veselica z vaško idilo. Vkolikor bodo naši koroški rojaki sposobni razviti sodoben manidžmp.nt, vto-liko bodo preživeli. Še več, napredovali, česar se nemškonacional-na, če ne tudi jugoslovanska stran, nadvse bojita. Močnih Slovencev na Koroškem ne sme biti! Prevelika skušnjava za samo Ljubljano!
In mi v svetu? Pričakovati je, da bodo podtaknjene umetne polemike, ki naj vnesejo razprtije med zdomstvo in zamejstvo. Zlasti v tem, kdo naj bi bil bolj protikomu-nističen in kdo manj. Kjerseprep-rirata dva, tretji dobiček ima, pravi slovenski pregovor. Kateri je tisti tretji, po naj ostane naši javnosti za premišiek!
Prvi kanadski institut za etnične jezike
Kanadsk par 1 amen tu i n s t i t ula za Institut bo 6.7 mi 1 ij ona pet let. ustanovo, lnsti tu t a v je vzpodbuj matertnskega Po poroci 1 i oseb tečaje 1267)
a vlada je	uvedla
zakon o ustanovitvi prv etnične jezike v Kana v Edmontonu in bo dobi za tekoče stroške za or Poskrbeli bodo tudi ki bo zagotovila obs bodočnosti. Namen mštit ati napore za ohrani jezika novih naseljene h obiskuje v Kanadi 128. v 62 jezikih. (Can. Scen
eq a d i . 1 * v i h z a to j u ta lev ev .
ooo
e #
"BILO BI SKRAJNO BREZBRIŽNO, DA BI VI STARŠI NE NAUČILI OTROK SVOJEGA MAT i R1 NEGA JEZIKA, KAKOR SO VAŠI OČETJE IN MATERE VAS NAUČILI.
A.M.Slomšek.
SRBSKI HEGEMONIJI SO V NAPOTO
TUDI SLOVENSKI PSI
KRAŠKI OVČAR
Na Pivki je. bilo svoj čas zelo razširjeno ovčarstvo, in imeli so tudi dobre pse. ki so čuvali črede. 0 njih nam že okoli leta 1680 poroča znani kranjski piscc Valvasor:
"Ob rečici Pivki gojijo močne pse, ki utegnejo volku čvrsto prc.tre.sti kožuh, zato jih pastirji vedno vodijo s seboj."' Ko je zadnjih sto let v svetu naraslo zanimanje za čisto pasme in so postali zelo znani in cenjeni taksni psi kol irski seter. nemški ovčar, zlasti slavni škotski ovčar ■ in še cela vrsta od vsepovsod, se slovenska javnost ni zavedala, da obstaja na domačih tleli prav tako čistokrvna pasma, ki sc lahko meri z najbolj slavnimi v svetu.
Po prvi svetovni vojni, ko jc. Pivka prišla pod Italijo, so se. gospodarske razmere poslabšale. Ljudje so sc izseljevali, ovčarstvo jc skoraj zamrlo. In tudi psov niso več potrebovali, ime te pasme pa še ni t '1 " " " ' " "čič". "istran1 razširjen jc bil tudi Čičariji in Brkinih.
Toda znani dunajski strokovnjak za pse. g. Krammcrer, je žc leta 1903 opisal
psi. Postave jc mišičaste in krepke. Prijeten spremljevalce, odličen čuvaj in svojemu gospodarju brezmejno vdan. Jc dobrodušen, vendar tudi občutljiv, saj sc z ostrino in grobostjo pri njem nič nc doseže. Dasi je sposoben tudi za šolanje. V tem pogledu jc pač povsem drugačen od nemškega ovčarja ali rna-ccdonskcga šarplaninca.
Po prvi svetovni vojni jc bilo le še nekaj primerkov tc pasme. Tedaj sc je zavzel za njeno ohranitev Teodor Drcnik, doma iz Cerknice, bivajoč pa v Slovenski Bistrici na Štajerskem. Kol član jugoslovanskega kluba ljubiteljev športnih psov sc. je bil udeležil kinološkega kongresa FCI v Stockbolmu in dosegel vpis pasme v mednarodni seznam pod imenom "ilirski ovčar" (1939).
Toda centralizem po zadnji vojni ni prenesel slovenske pasme in na kinološkem jugoslovanskem kongresu v Novem
Sadu leta 1955 so
pri
kaz
ali
lasmo
nr
ni bilo uveljavljeno. Rekli so mu In"' "iiir..." v Trstu pa	-----""
p<
'kraševee1 severni Istri,
imenoval kraSky pravim imenom:.
lo pasmo, ki jo je ovčar", povsem
"Ima zelo lep značaj: resen, vendar-dobrodušen. Sc nc prilizuje. Nikoli nc uteka. Do tujca jc nezaupljiv, a ni potuhnjen. Jc pogumen, sc ne boji udarcev, niti strelov. Pred nasprotnikom se nikoli nc umakne. Gorje psu, ki ga jc skušal zagrabiti, ali tujcu, ki ga draži ali tepe. tedaj nc pozna nobene šale, in skoči nasprotniku takoj za vrat Udarce svojega gospodarja pa prenaia brez renčanja in javkanja. Toda grdega ravnanja ne bo pozabil in tudi ne odpustil. Je bister, zna pozorno prisluhniti, in takoj razume, kaj sc od nje "¡a pričakuje. Neustrašen, nepribližljiv, zgleden čuvaj."
Kraški ovčar jc srednje velikosti, izredno močan, plemenitega in prijaznega videza. Visok jc okoli 60 cm,težak 30 - 40 kg. Ima izredno močno zobovje, skoraj še enkrat močnejše kakor d run
"jugoslavenski ovčar — šarplaninac krašcvcc je. s tem izpadel iz domačega in mednarodnega seznama pasem. — Šele leta I %8 5o ga sprt prikazali kot samostojno pasmo, zakaj čeprav sta si šar-planincc in kraški ovčar zelo podobna, sta si po lastnostih povsem različna.
Za ohranitev pasme jc. tudi po zadnji vojni skrbel Teodor Drcnik in kinološki klub v Slovenski Bistrici. Po novem priznanju za pasmo pa jc tudi zanimanje za kraškega ovčarja začelo znova naraščati.
Posamezni psi le pasme so dosegli povsod priznanja in nagrade. Kraška ovčarka Žila je bila v 80-ih letih mednarodna prvakinja (Int. Champion) pa tudi jugoslovanska prvakinja (Champion YU) in prvakinja Avstrije (Champion A). Njen lastnik Ivan Božič (Korbunova 8/b, 62106 Maribor, YU) si še posebej prizadeva, da bi se pasma čimbolj uve Ijavila.
V Sloveniji vlada danes izmed vseli pasem psov največje zanimanje prav za kraškega ovčarja, in tudi v svetu se žc zanimajo zanj.
Vestnik, Melbourne
(Avstralija)

RESNIČNOST IN UTVARA France Bučar, Maribor:Založba Obzorja 1986,
(Nadaljevanje)
Vawvinnct v c:1ii7.hi iripiol0£?i ie
Lenin je odkril velikanski rezervoar revolucionarnih sil za prevrat obstoječih državnih oblasti. "To je bilo eno "njegovih največjih odkritij, Ki ga Sovjeti še danes s pridom izkoriščajo povsod po svetu. Pretežna večina sodobnih socialnih gibanj je začela kot borba za narodno osvoboditev, za potrditev narodne samobitnosti -končala pa je kot revolucionarni preobrat, kot utrditev leninistične partije na oblasti". (242/243) Edina možnost preprečiti uzurpacijo oblasti po komunistih je, da drugi udeleženci v narodnoosvobodilnih bojih ne prepuste partiji
izključnega vodstva gibanja. V Sloveniji je partija, ki je "pomenila v političnem življenju zanemarljivo količino", (246) pridobila za sodelovanje bolj vplivne politične sile (krščanske socialiste in del liberalcev). "To je bil zanjo kvalitativen preskok iz manjše, ilegalne organizacije v politično stranko, ki jo tudi drugi ugledni in spoštovani partnerji priznavajo kot resnega sodelavca, s katerim je vredno skupaj korakati v boj za narodno osvoboditev". (246) V koaliciji je z radikalizacijo programa izločila lxxioče nevarne konkurente, predvsem katoliško cerkev. "Poznejši dogodki so ¡«kazali, da je bila njena [cerkve] ocena vloge in ciljev partije sicer povsem pravilna, taktika, kako se boriti proti njenim resničnim ciljem pa i»vsem zgrešena oziroma taka, da je šla partiji vseskozi na roke". (247)
Model, kako si osvojiti oblast z reševanjem nacionalnega vprašanja preko narodnoosvobodilne borbe in je ne več izpustiti iz rok, je bil najprej v podrobnostih preizkušen in izpeljan v večjem obsegu prav v Sloveniji. Nacionalnega vprašanja pa partija seveda ni rešila.
Dejstvo, da je postala Jugoslavija komunistična država, je povečalo odpor pri zapadnih zaveznikih, da bi ji prisodili kaj slovenskega ozemlja. Od 'vključevanja v boju proti okupatorju1 "je imela nesporno korist partija, saj je s tem prišla na oblast. Kot narod ¡>a smo slej ko prej ostali drobiž, s katerim velike sile poravnavajo svoje medsebojne račune".(253)
Uorba za narodno osvoboditev se je začela kot lx>rba vsakega jjoedinega naroda v bivši Jugoslaviji za njegovo lastno narodno osvoboditev. Šele ko je partija prevzela v celoti narodno osvobodilno gibanje na vsem jugoslovanskem področju, je zacelá dobivati splošni jugoslovanski značaj, ¿e od začetki! je bilo jasno, da bo morala biti nova jugoslovanska država federacija, toda jxir-tija je zagotovila, da bo federalnost samo for-nalnega značaja, dejansko f>a bo povsem unitaris-tična. Partija se jx)stavlja nad vse nartxtnosti. 'Toda interese slehernega podreja svojim interesom, torej tudi interesom Jugoslavije kot nadna-^ionalne tvorbe". (255/256) Ker enači interese oartije z interesi Jugoslavije, je vsako zojier-itavljanje partiji narodno izdajstvo. "Partijski interesi so najvišji družbeni interesi. Tem interesom so podrejeni vsi interesi slehernega )Osameznika in naroda". (256)
Praktičen odgovor poedinca v takih razmerah je odtujenost, ki se kaže v prizadevanju vsakogar, "da bi od skupnosti čim več dobil in ji čim manj dal, pri tem pa nikoli zadovoljen", (257) ker želje vedno presegajo danost. Isto velja tudi za poedine narode. Integrativna vez je zato predvsem partija. Formalna pravici t, da samostojno odločil o svojih zadevah in razvija svojo narodno samobitnost, še ni stvarnost. "O usodi vseh in slehernega jugoslovanskega naroda odloča v pogledu njegovih temeljnih pravic vsem nadrejena vodilna i*irtijska struktura". (259) Zaradi centralizma v partiji je odvisno tudi partijsko vodstvo v republiki od partijskega vodstva v federaciji. "Najvišji partijski organi v republiki so v sistemu demoliratiČnega centralizma v prvi vrsti izvršilni organi druge stopnje, torej izvršilni organi partijskih odločitev, ki so bile sprejete na osrednjem mestu partijskega odločim ja v federaciji". (260) Zaradi naraščajoče diferenciacije med narodi prihaja tudi do sjjorov med republikami oz. vodilnimi jiartijskimi hierarhijami v republikah.
Kriza socializma kot svetovne ureditve
V osrčju sodobnih problemov je vprašanje prilagajanja, kar je bolj ali manj istovetno s preživetjem. "Bistvo naŠe sklepne misli je, da realsocializem kot družbeni sistem ni sjosoben jx)trebnega prilagajanja. Zaostal je pri svojem scientisticnem izvoru, predvsem kot nadaljevanje 7xjgledov in predstav preteklega stoletji». Zato ni sjosotjen odgovarjati ravno na najbolj bistvena vprašanja sedanjega časa. Zlasti je nesjjoso-ben priti v stik s sodobnimi holističnimi pogledi na svet in ekološkimi gibanji za življenje v skladu z naravo". (267)
Sleherna organizacija živi v naravnem okolju, ki nanjo vpliva. Kolikor bolj je razvita, toliko bolj se loči od okolja in nanj tudi vpliva, vedno jxi je v večji ali manjši ineri odprt sistem. Organizacije ¡ta žive tudi v družbenem okolju. Vplivanje meti okoljem in organizacijo je vedno oboj est rimsko, ker gre za menjavo. Kolikor večja je energetska menjava, toliko večja je medsebojna odvisnost in samostojnost samo relativna. Pravno obravnavanje organizacije, ki niiglasa njeno opredeljenost, se danes vedno bolj cxk1aljuje od stvarnosti. Tako govorimo danes tudi o krizi ]X)jmoviinja suverenosti države, ker skoraj ni jxxiročja, na katerem bi mogla biti kaka država resnično neodvisna. Socializem bi bilo mogoče uresničiti siimo kot svetovni proces,
Če bi bil uresničljiv. K.er pa zanika temeljno
s jxTsebnimi spoje nemog<x: ko t "Realsocializem je vzorec družljenega reda, ki ni sj >osolxni jx)trobnega prilagajanja v okolju, ki je vedno dinamično". (285)
(Konec)
človekovo danost kot osebnost i isobnostmi, z ustvarjalnostjo, svetovni družl^eni sistem.
v
dr.Čuješ

SLOVENSKA PESEM V TORONTU .
Mladinski pevski zbor "Vesela pomlad" in ansambel " Zvezde", sta v avgustu razveseljevala Slovence v Torontu in okolici. Njihov nastop na slovenskem letovišču pri Boltonu in se posebej koncert v domu Lipa, sta ponoven dokaz, da "srce slehernega naro«-da bij e iz pesmi", kakor je napisal glaz-benik Melhior Golob. Lepo ubrani glasovi mladih pevcev iz son* ene Primorske, ki jih spretno vodi salezija-nec g.F. Pohajac, so dokaz, da slovenska pesem živi v srcih naših bratov in sester.	Gospodoma
J.Sraki in F.Pohajacu iskrena hvala za prijeten obisk mladincev, mladim samim pa seveda tudi: Bog plačaj, z željo, da se med nami ponovno oglasijo.
V cerkveni dvorani Brezmadežne v New Torontu se je 3. septembra po 14. letih ponovno oglasil koroški pevski zbor "Galus". S svojo pesmijo pod vodstvom g.J.Ropitza so nas Korošci popeljali v doline Rož, Podjuna, Žila in nam zagotovili, da tudi na Koroškem naše slovensko srce živo bije. Ansambel Korenika je'v
presledkih nadomeščal narodno in klasično pesem Galusa. Hvala Vam Korošci in kmalu zopet na svidenje!
VELIK MOZAIK ZA
ROMANOVO KATEDRALO
Pokojni slovaSki podjetnik Stephen Roman je daj, pobudo in je tudi največ prispeval za gradnjo veličastne katedrale Gospodovega Povelicanja v Markha-mu(Ont).Katedrala je simbol vere 30.000 Slovakov vzhodnega obreda v Kanadi in jo je blagoslovil papež Janez Pavel II.,ko je obiskal Kanado. Leta 1986 so ustoličili tri velike zvonove za njene tri stolpe. Zvonovi so bili vliti v Franciji. Letos pa je skof Mihael Rusnak blago-
KNJIGE IN REVIJE
vi	V
Jožef Savli-Matej Bor,
Unsere vorfahren Die Veneter. Založba: Editiones Veneti, A - 1080, Wien, Bennogasse 21 (Ivan Tomažic)ISBN 3-86013-110-6,1988 408 strani z ilustracijami.
Zadna leta so nove študije uvedle dvom v tradicionalno razlago zgod>
nje zgodovine Slovencev ces da smo prišli na sedanje ozemlje v 6. stoletju iz pokrajin za Karpati. Franc Jeza je napisal knjigo o skandinavskem izvoru Slovencev in Glas Korojiana (1985) je objavil Savli* jeve razprave o Venetih. Mateju Boru pa je uspelo razvozljati napise na ohranjenih najdeni-nah stare venetske kulture .
Ivan Tomažič, ustanovitelj akademskih domov Korotan in Koper na Dunaju, je izdal sedaj ta dogajanja v nemškem jeziku pod naslovom "Nasi predniki Veneti".Knjiga obsega Savlijevo razpra vo "Na sledovih Venetov (9-175),Borovo razpravo "Jezik Venetov"(177-356 ter zbrana "Mnenja in komentarji" (357-407), ki^jih je zbral Ivan To mazic. V tem delu
navaja Tomazic avtorje, ki zagovarjajo tezo, da so dejansko Veneti prvotni naseljenci velike ga dela Evrope (sorodni
z Lužickimi Srbi, ne pa del južnih Slovanov) in pobija ugovore, ki so se pojavili ob tej novi razlagi zgodovine.
slovil velikanski mozaik (464 kv.m.), ki predstavlja Marijo z Detetom Jezusom. Mozaik, ki je sestavljen iz 5 milijonov koščkov zlate, rdeče in modre barve, je zamislil toronto-ski umetnik Igor Suhachev izdelalo pa ga je podjetje Fabriano Favret iz Italije. Zunanjost katedrale je posneta po vaški cerkvi v Novem Ruskovem iz vzhodne Slovaške, odkoder je Roman izhajal. Katedrala bo dokončana koncem prihodnjega poletja. (Canadian Scene #1266)