ízhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj Ljubljani v saboto 23. septembra 1854. List 7 6* Ali aida ali íiiršica? Med Dobrovoljna besedica našim kmetovavcem Znano je kmetovavcem vsih dežel, kjer ajdo bro gnojí; slane v jeseni se ne bojí! turšico se dá še drug sad saditi, in ker seokopuje, se s čistijo njive po nji, in odverne se plevél. Kakor koli tedaj to reč obraćamo, na vsaki sejejo , kako veliko škodo nam je letos naredila sirani se nam kaže očiten dobiček. slana, ki je prizanesla Je polju na gorah invišjih kraj i h «w jv J/«^u..io.M iv pv.jw «c* .11 Y JOJ.II MUU.V tm^.vvr .u po ravnem in dolinah pa je većino popalila, delali druzega žita, ki ga pridelamo Pa če bomo turšico sadili, ne bomo pred pri a j d o a je Čeravno je prevelika suša že popred ajdo zader ževala, da ni moglo zernje prav pleniti (tudi čbele so letos slabe, in star pregovor je: „kadar niso žita in en pridelk ajde, ali pa sam pridelk tur čbele dobre, tudi ajda nia), u: u:]: ™^ ? — «fc-«««*: — mi bo rekel kdo. To je res. Al tega vprašamo: on že prerajtal, kaj več verže: en pridelk še nad tem pridelkom 9 vendar bi bili veseli šice? Ce mi more s kazati, da una dva pridelka postavim v 5 letih, ker od enega samega leta ako bi nam ga ne bil 10., li. vec zne in 12. dan t. m. večidel vzel. Milo je gledati sedaj ne veljá rajtinga v poljskih pridelkih take polja, kjer je požar nesrečne slane vès trud sela kakor edini turšični pridelk, potem bom pri in up kmetovavca v enem hipu pokončal. Al ludi je z milovanjem samim ni nič opravljeno odstopil od svojega priporočila in bom rekel: L Ait w n m 1 4 a nr olrft n z nejevoljo ne, in s preklinjanjem ne. ? jatel 5 jmas prav UVIIU III U U III JL • ^pil — Ker pa nii.tega skazati ne Kar bo mogel, moram se enkrat in desetkrát rêci da je. i'men kmetovavec mora le misliti: kako nek ne delà prav, kdor od svojega polja živeti mora bi se dala enaka škoda drugo leto odverniti? 5 Al morebiti z z god njo setvijo? Ta ne more ako se zanaša le na ajdo. _ Še eno. Včasih je krajnska dežela skupila ve biti, ker se ajda seje na sternišče druzega žita. liko iz medii, ki je šel v ptuje dežele. Prašajte: In tudi naj zgodnejša bi ne bila letos ušla slani, kako je sedaj z medeno kupčijo v tište kraje, kar ki je padla že dva dní po malem Šmarnu.— AI mo- je sirup, ki je veliko boljsi kup, zlo zlo spodri rebiti z dimom, če bi bili zakurili pred uimo solnčnim izhodom 2 To 9 da se mi zdí prav po polji bil dim obvaroval je lože rečeno kakor nil med. mi ! Prevdarite tedaj, ljubi moji, vse to dobro sa Ne verjemite le mojim besedám, ampak svoji storjeno. In kdo je v saboto mislil, da bo v ne- rajtingi, pa rajtingi natanjčni, ki vse šteje: r1/\K/\ olnnn ' C?0 TVl D /J a 1 n î n i« î /I A I Ir v\i«wl a I Ir it rm A t« -n i 11 i n deljo slana. seme, delo in pridelk, pridelk v zern ju in Pa bo kdo morebiti rekel: „nesreća slane se pridelk na slami, in vrednost vsake slame. primeri eno leto, potem pa deset let ne". Al taka V poterjenje mojih besed vam povčm se 9 kaj govorica ni resnica. Vsako leto trepetamo pred je pred nekimi dnevi eden pervih možakov v kme ki je našo deželo slano, in Boga hvalimo, ce je ni. So nekteri kraji tijstvu slavnoznani Pabst bolj obvarovani kakor drugi, tako zlo krog in krog ni že dolgo slana kor letos. in to je tudi res, da segla, ka Al z menoj vred vsak gospodar vé, da obiskal in toliko ajde vidil, z malo besedami rekel: ..Krajnei sopridni, le preveč so še ajdje!" 9 ni nevarnišega sadií, kakor je ajda ravno za volj slane. Če pa je taka: kaj nimamo druzega sadií ki bi namestoval ajdo? Kaj mora ravno ajda biti? Kaj nam niso skušnje še nič druzega pokazale, česar naši stari ocetje še niso vedili, kar pa Prihodnjo spomlad se bo semenske tursice po kar naj bolj moč nizki ceni na vertu kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani dobivalo. Ter pine, predsednik krajnske kmetijske družbe. mi, sto in sto let z a njimi vemo 9 Tiči in kmetijstvo i u 1 11 a i u 1 t i ju a uj i 111 i , v tuiu ; Menim da! In če ne poslušamo skušinj, go Gospod Cud i je unidan v zboru švajcarske kmetijske družbe v Melonenhof-u poleg St. Galina razlagal veliko dobroto tičev za kmetijstvo. Skušeni Ze večkrat smo priporočevali turšico, in v mož je resnico tako jasno razkladal, da več časo poslednji nesreći se je moramo spet prav prav pisov je berž ponatisnilo njegovo govorjenje, in da tví i miclimn c\7níím hríívPPm VfifťPP.I . íft HIYl HA — tovih skus i nj, poterjujemo le stari pregovor „navada je železná srajca" živo spomniti ! Ne, da bi se ajde popolnoma znebili, ne, da bi tudi mi mislimo svojim bravcein vstreci, ce jimna znanimo, kar je govoril. jo popolnoma opustili! Al#manj je sejmo, da bo Brez tičev pravi slavni moz bi ne bilo škoda manjša, ako nas slana zadene. Namesti nje ne srečnega poljodelstva, ne vertnarstva, ne goj pa se lotimo bolj turšice. Saj četertinko pro- zdnarstva. I i č i 0 p r a v Ij ajo d e 10, ki bi ga na stora odločimo za pervo poskušnjo turšici vec AUliai^lVíi. xi^i u^iar.jMjv ^ v.* w , " — milione človeških rok tako popolnoma ne ga prepustiti, nas Turšica nam dá bo že potem sama skušnja učila, opravilo kakor oni. 1 f t I V • v m # % • 1 • 1 ! _ I _ J___ , Posebno očitno vidimo to turšično slamo naj tečnišo moko, in cez 9 V • je ni klaje za zivmo; pri v gojzdih, kadar drevje poJiončujejo mergolinci turšici červi in kebri. Koliko komisij se je že sklicalo ob je vse dobro, se osmukani sterži. Ona ra'ste pov- tacih uimah, koliko se je govorilo in prevdarjalo, kaj vse počelo! — po sto in sto delavcev so poslali sod, v teški in pčščeni zemlji, če se d 0 302 nad tega gojzd gnali da ka, grabne so kopali, pi V # V V rabi sicer pa za prilog j n. pr požerli merčese V • «V -M „tekoča voda% t pravili? Celó malo ali pa nie. Mal in koliko so ječ člověk"; v tem stana pa osebam terpeče djanj * f k É • J fl m M , v bo množíc P vse t Res je, da mi nemo- versívnimi gla čem pa stanovitno lastnost pripisujejo, kar se pa z do V 4 • • i i « m V M m ^ v sed. casa more stvoriti, ker imajo remo braniti Lahom mejo * ? da bi vlade tega ne prevza- le hipni ne pa terpezni pomen; zato tadi priložaje za jali z nepopislj silo vse tiče priloge niamo v stanu porabiti loviti in z neizrečeno pozresnostj pokončavati y ki v jeseni naše merzlejše kraje zapustivši potujejo nazn. nakl. sed. časa doversivnih glag Ne smé sa pa terditi, da nismo nikoli v stanu olov sploh v tople laške, kj PaJ gotova smert caka To pa v pravem pomenu rabiti; lahko se reče enkrat zamoremo, da saj pri nas doma ne preganjamo teh, pošljem, udarim" itd _ % . A m udaril" itd > m ) lukinj še iztrebi plesnj je luknja navpik, da va-njo dežuj strešico nad njo, da dobrotlj odergo in listje, in če pes preperélo platn itd * fl Vprašati se pa pri d h sed koli ne more tako, da bi bilo mogoče ? tićk naj ondi napravi zavetje zopet s sed. časom d glag. odgovoriti i saj mo v m hipu doversenega djanja vgledati, vprašati ia imajo y v malo urah mu bojo stoterno povernili 9 od govor dobiti ) ; „ako bi pa to mogoče bilo, bi se kar jim je dobrega storil Za se po drevji postavi veliko tacih tružic v kte korce (Staar) naj lahko vprasalo „kaj storis?" namesto „kaj si storil Čudno je pa le to, da eni hočejo, da bi se ji mog lo apravljajo, in čuje naj se, da z doversivnim v sed. času odgovoriti, na vprasanje rih radi gnjezda r mladički ne pograbijo. Pa tudi za druge male tičke kaj delas? Sami vprasajo po nedoversivnem gl., pa se naj se napravijo iz votlih debel ali iz starih desk po drevesih cudijo 5 ko se jim z nedoversivnim odgovori gnjezdica, v ktere in iz kterih starke Greški jezik je našemu v tem podoben, da z a ori kakor čbele v panj, letati zamorejo; taki tičnjaki, stom tudi doveršeno djanje od nedoveršenega loči toda z vhodom proti solnčnemu izhodu obernj na drevesa djati ? smej » • V le za skorca isje y tiče pa ne čez 10 do #0 čevljev od tal, in tudi pa se aorist je v naznamvuem naklonu přetekli cas, torej v druge tem naklonu loči le preteklo doveršeno djanje od prêt. v rabi in po- nedoversene o« ? dragi nakloni aorista so pa ne y ki se pozno ozeleni ali preveč na menu m doversivnim večidel enaki. V naznaniv tako drevje samem stoji. Tružiće ftičjaki) in luknje, pri kterih nem naklonu sed. časa imajo pa greški glago i zmirej starke noter in vùn letajo, zamorejo biti večje ali • v r^f t • • • • • i i i » • 'i • le nedoversi manjše. Seníce imajo naj raji take ti odznotraj 7 pavcov dolge in y ki so se v pripovedo obliko (podobo) sedanjiku (p pavce široke y za (od Latincov pa Nemcov se to že tako kar je nar bolj čudno, H h stor.) Greki le nedolo- druge tiče znajo večje biti. Ce so iz dilic narejene civne oblike rabijo. Toda mi le toliko moremo vediti -fl fl V 1 t c 1 • fl "l'lVtljll^l fl V f t tružice odzunaj cernkasto-sive, ali z mahom pre da je blik a teh glagolov nedo , za pomen pa vlečene, so jim se ljubsi ne émo. Skorej je goto da so jim Greki dva po Noben kapital se tako hitro ne izplača kakor mena podkladali, pa vender mi za terdno nismo v stanu 4/ _ % . A ft fl fl m à i a v V Hit 1 fl ■ fl fl fl fl V • tm m m ti stroški, s kterimi si gospodar koristne tiče špoga (Konec sledí.) vediti, ker le glagole vidimo, greskih m pa pre m Slovstvine řečí Še nekaj od doversivnih glagolov gledati ne moremo, kakosne da so bile. Sami po slo vensko mislimo, zato jih tadi, kakor nemške pa latinske po svojem prestavljamo ; včasih z nedoversivnimi pa z doveréivnimi glagoli, kakor pomen h en zahteva. Kdor se pa tanko po njih obliki ravna, jih pa zmirej z nedo- (KonecO veršivnimi glagoli prestavlj Kaj pa, ko bi bilo to ne Kar nam pa gosp C • e pravijo, da doveršivni gl. ktere prestavljavce greskega sv. pisma in pa nektere prav za prav zato ne morejo v naznanivnem nakl. eed. časa stati, ker priložaj sed. časa ni v navadi, bi pa z njihovimi besedami mi tudi lahko dokazali, da tuli v velivnem pa v ne do loči v nem načinu ne morejo slovanské narode zapeljalo, da so se malo prehudo ne Vendar Bog obvari doversivnih glagolov poprijeli da bi jez ko^a dolžil y vsak narod za-se jez le nase stati. Zakaj, ko bi to res bilo, da se ne A * * vabim", ker se ne smelo reci „povabi", A T more reci „po ovarjam, ptujega negrajam; morebiti da imajo enem deblu, vse 00 uni tudi prav. Veliko je vej na ne more reci „sem povabijoc iU u > bi se tudi si podob pa vendar je zopet k po o j e m povabiti , pa tudi „sem povabil * bom povabila ne, ker bi se tudi ne moglo reci : „bodi povabijoc, povabijoc bití, sem bii povabijoc, bom bijoč pova- itd., potiej bi bili pa ob vse doversivne glagole! Zastran priložaj a bodi si doversivnih ali nedo-versivnih glag. je teško kaj govoriti, ker se v pripro-etem govorjenji priložaj sam na sebi skorej nikoli ne izrasčena: tako so si tudi nasi jeziki med seboj podobni vendar pa zopet različni in po svojem zloženi. ravno obstoji narodnost slehernega jezika. V tem Ko je nedavnej sl. deželno poglavarstvo vprasalo kmetijsko družbo za ínjeiio mnenje : bi 1 >í 1 < množenje škodljivih mergolincov? je vedno med drug Nikar torej ne bodimo prehitro pripravljeni vse svoje, če se z dragim ne vjema, zavreči; včasih je ma- Iidor hoče skusiti, bo vidil, da se posebno, kar besedieo „dam" zadene. lahko reče „dam" v tistem hipu, ko se „dá"; ta besedica je tako krat&a, da se skorej hipu prileže} druge so pa že prevelike , da bi se dale na tanko v tistem hipu zgovoriti. »asvetovala, naj bi se na Laške m prepovedalo pre sil pokončevanje koristnih tičev. Iiavno to je nas vetovala tudi ona tudi &*) Glagolske oblike skorej vsih jezikov nam pa kaž ej o , da za k 0 r 0 š k a kmetijska 1 družba SI deželno poglav je odgovorilo naši družbi, da se bo o ti zadevi obernilo na vis doveršivne gl. manj časa potrebujemo, da jih izrecemo, kakor pa za nedoveršivne — p. dam, dajem, naznanim, naznanu jem 5 ponebam. posui ; io donava, donai itd. ministerstvo. **) Na Nemškem so tù in tam za škorce take tružice dane od gosposke, ker čez skorca ga ni dobrotnika Le „nektere", pravim, ne „vse Saj v Ostromirovem evan gelii stojí v našem pomenu: Math. 10. 2. „jaz poslju vi'< zapovc Vred itd. Luk. 33. 46. „Oce, v ruce fcvoi predaju duh moj" Pis 303 rabiti naša tuđi pravi Ako nočemo svoje narodnosti hovna in sta se osnovala, gledé na pičlo število učenco za vreći, raji naravo svojega jezika natanko preiskujmo in njih potrebe in na pomanjkanje časa pri učiteljih, na in jo varujmo, ptujega pa v svojo uimo preveč nikar ne mesto poprejšnih 3, le 2 slovenska razreda po 3 ure povzdigujmo. Za nas je nas jezik nar boljši, pa je tudi na teden. Pervi je imel 2á učencov iz tretje, drug 1 nar lepši za nas. Staroslovenscina (kadar še iz- večidel iz ceterto sole spodojega, Ie 4 so bili iz zgor-virna ni) in pa druge slovanské narećja nam veliko njega gimnazija, razun 3 so vsi bili Slovenci. Slovenski veliko pripomorejo le, kar čistost besedi pa oblik jezik je za Slovence poved zadene; sos tavo (syntaxis) ima pa vsak narod svojo, pa prednašati še le tretjošolcom. Letošnj «i v « i »i • _ v i _ * „_ ___ • t____ft* i • « _ « • • « » . « predmet, začne se razlicno od drugih, in se ta se scasom spreminja i ka kor se versti rod za rodom v teku stoletij. Drugačna bili le srednji; kar pa ćloveka naj bolj žali predki so , je neraz- rnljiva mlačnost naše mladine do maternega jezika ker je horvaška sostava, drugačna je česka, drugačna je polj- bi vendar spoznati mo^la: da ne zna kakor je treba ska, drugačna je rusovska, drugačna je slovenska. Dru- maternega jezika, in da ga bo, če ostane v svoji do- y gačna je bila slovenska nekdaj, drugačna je zdaj; movini, v vsaki javni službi potreb Po mojem zato ker so v vsaki deželi ljudska omika pa krajne zadéve mnenju (ki jo bilo deloma tudi na dostojnem mestu raz , odeto) je menda vzrok te prikazni zvun omenjene ne kakor so bile pa kdaj. Sedaj za nas torej le sedajna rednosti in nestanovitnosti in večkratne premembe učite drugačne, in so tudi pri nas dandanašnji drugacne slovenska sostava velja. Kakosna da je pa, nam pa u« y v sledecem iskati. Slovenski ali gerški jezik ali ne kaže ne horvaški, ne ceski, ne poljski, ne rusovski, kak drug predmet spada pri naših učencih veno ver ne staroslovenski, ne greški, ampak le naroda našega sto Kdor pa šolsko mladost pozna ve kako rada kaj BlMIUDli/ivuoni) U" gl v^ni , »•Uf1*" " » » u « « f« OU»onu lUIHUUOI, pubua , ▼ V , nu IVU 1(1110 priprostih Slovencov jezik. Kakor je ti ne zavijajo odtrese, če se ji zdí, da se na to ne gleda veliko po ptujih jezikih, če so se prav malo ptujih besedi na- přetekle leta se je skor le za silo « a » • • 1 V t Ili« m MË H m - y in ker ni moglo dru vzeli sko tako je tudi mi nikar ne zavijajmo ne po horva- gaci biti ? ne po rusovsko, ne po poljsko, ne po cesko za slovenščino skerbelo, da je bila memo y ne druzih ved skoraj ob veljavnost in castitljivost po greško in tudi po nemško ne, ampak vedno čisto morebiti še bolj vážen vzrok in zaderžek je pa m m • • i V i f 1 1 1 a «V . m . ^ .. _ - « . Drug y slovensko govorimo in pisimo! Saj vemo da kdo y Kdor zanićuje se sam, podlaga je ptujcevi péti. V Ljubljani 17. septembra 1854. Koseski. J. Šolar. > kar hoće, tisto sirovo illisterstvo, ki žalibog naj rece ! pri in ktero tako rado z ,,mo Kratkočasnice nas se ni popolnoma zginilo, stro di šklav" pita tište, ki slovenski jezik govore. Ka kor oblita kokoš se derži po takem naš Slovenček 9 in Nekdo je imel grozno hudo ženo, ki je od ju tacim strupenim pušicam, s kterimi ga na ulici, v soli in na domu napadajo, ogniti se, se navadi bistra elo- tra do mraka se ž njim prepirala. Župan enkrat obadva pred-se pokliče, da bi ju pomiril, in jima med drugim mož in žena sta v vsih stvareh edinih misel. Na to žen a odgovori: „Kar nam tukaj pridigovate, to ravno je pri nas. Moj mož hoče venska gla v nekih slišiš ga skor več v prijaznih pogovorih nobenega dru h farlansko govoriti, in ne ja priporoča, kako treba je or a da biti gospodar v hisi, jez pa tudi misli?" y ali niso to e d i n e zega jezika, kakor furianskega, le v znanstvenih recéh ge še pomenkvajo po nemško. Je pa tudi pri nas dovolj ljudi, ki morebiti še prav lepo suknjo nosijo, ki bi se pa silno čudili, če bi jim kdo pravil, da v slovenskem jeziku se lepe buk Slep mož imel je zalo pa zlo hudo ženo. Neki znanec jo je primerjal s cvetečo rožo. „Barvě njene znanost tiskaj y da vsacega zapopadka in mnozih i si izhajajo itd., in pri tacih P ljudéh stanujejo učenci. Lepo je gnjezdo pa ptići so ne morem presoditi prav dobro ošlatam. zaverne slepi mož t e r nj e pa Pripoveduj sedaj učencom, kar češ od lepote je goli. zika našega; razkazuj jim njega ozko Eq tergovec je oznanil, da ce razprodati vse kakor njega košta. vAh to ni svoje blago po ceni, mosroče reče sosed njegov ker on sam se ni ne eoega grošiča izdal za vso robo svojo !" (Neven.) Novičar iz austrianskih krajev § zvezo z tfrugimi slovanskimi narečji; pokaži jim potrebo ga znati v našem cesarstvu, naj si duhoven, vradnik, zdravnik ali karkoli v kakošni deželi, kjer ljudstvo slovansko govori; pravi jim, da saj ne mora ravno tako biti, da bi smel le „sirov kmet" slovensko govoriti morda, pa vendar ostanejo merzli kot popřed y y Iz Gorice 17. sept. A. M. Ravno sem pregle je vse prizadevanje še tako gorećega poslušali te bodo . Zastonj telja, zastonj prićakovanj eljenih napredkov, dokler jim je materni dal letopis goriškega gimnazija, na kterem je 14. dan jezik jar m in jim ljub do njega manjka Sercno t. m. bilo šolsko leto dokončano. Učencov je bilo vsih nas je veselilo slišati od ponudbe nekega veljavnega SIo skup 238; po narodu: Slovencov 127, Furlanov 72, venca za našo stolicokteri bi ji bil gotovo krepka pod Italianov 20 in Nemcov 19. fantje Verlo dobro so se naši pora in bi bil znal slovenšino spet v čast pripra in del obnašali, posebno pa so se vsi pričujoči pregnati mlačnost goriške mladine y toda plavala jo čudili gladkim odgovorom pri zrelotnih izpraševanjih, kte- po vodi naša nada. Negotova zacasnost in namestovanje rim se je 9 osmošolcov podverglo. Zares pač prav lepo bo tedaj berž ko ne še za prihodnje leto obstati moglo, ©pravičen je ravno zadnje dní od slavnega c. k. mini- Kdor koli pa bode nauk slov. jezika prevzei, naj perva sterstva poslani pohvalni list, kteri primorskim gimna- in živa skerb mu bo, ledeno odejo, ki učencov serca zijem g v zgled predstavlja. Na čelu letopi sklepa ? z zanimivem razlaganjem predret predsodke nahajamo dva sostavka y enega modroznanskega od „ob ovreči in jim dati nalogo, da naj si prizadevajo vsak v svoji moči cutkov", druzega zemljoznanskega (geologicnega) oko- svojem okrogu, vsak po lico goriško popisujočega. Toliko v obče. Sedaj še nekaj vednost s pohlevnim prepričevanjem neumnost in ne V « o slovenščini. odvraćati in slovenskomu jeziku dostoj h neprijatlov, ) spoštevanjo Valovi šolskih prenaredb se niso še prav vlegli. pridobiti, ki mu ga visoka vlada sama, vpeljavši ga v Slavno ministerstvo je botlo nam vstreči in • • gimnazn solo y tak očitno skazuje T bo gotovo več zdálo kot s tacimi osebami preskerbeti, da bi redni učitelji zraven prisiljeno učenje. Sicer pa B daj y da bi slavna sol druzih predmetov lahko tudi deželne jezike učili in to red in stanovitnost, je, cesar želimo. Pa komaj so ki ji je bila ne davno predloz ska vradnija novo, našim potřebám primerjeno osnovo, poterdila in da bi se se bili gospodje sošli y za nas ni ga bilo nobene V verli m transko izobraženim korenjakora sloven ti zadregi in sili bila sta naprošena dva tukajsna du- šina izročila! 304 1z Ljubljane. Za Krajnce, ki po v višjih solah vila mu je hadobija tako imenovano n peklensko mašino^ na Dunaji, je zdej 11 Knaffelovih stipendij iz- na severni zeleznici, ki bi ga bila pokoncala, ko bi ee al k sreči je drugo pot sel, toliko ozdravil y ze i da praznjenih ; vsaka stipendija znese 120 fl. Pač lepa pri- bil po nji peljal, pomoč vsakemu učencu, ki je tako srečen eno tih sti- Serbski general Kn i čanin se je pendij dobiti. — Vřeme tega mesča je zares čudno. more samotež v toplice iti. — Švedska vlada terja od V pervi polovici včasih skor tako merzlo kakor pozimi, deržavnega zbora čez dovoljena 2 mil. tolarjev se dnarja v drugi polovici soparno kakor o pasjih dnéh. Dunajskí v brambo nobenoatranosti. — Od cerkvenega razpora na časnik pravi, da od leta 1785 se ne pomni več taka Badenškem, od kterega se dolgo ni nič slišalo, se vročina v tem času. kakor je bila přetekli teden. Vće- zdaj za gotovo zve, da sta minister Đrunner in kardinal > raj popoldne skor čez 3 tedne se je spet pervi Antonelli osnovala po mislih badenske vlade spis pogla krat vlil dež z bliskom in gromom in napil žejno zemljo, vitnih členov pogodbe, in potem poterdijo, interimisticum nastopi. y se le > če jih sv. oče Novičar iz mnogih krajev Prerajtalo se je, ce se znesek v vsem cesarstvu podpisanega po soj i la primeri s stevilom vsih prebiva v- o v MHHHH1HHMHHHHI Juri Vodovnik da pride po čez na enega člověka 13 fl. 51 kr. po tem pa, kar se je v posa m ni h deželah nabralo pride v spodnji Austrii z Dunajem na enega 72 fl., na J sem Vodovnik Juri i i 9 Per Skomru sem doma V raztergani kocuri i K' štir oknice ima. Primorskem s Teratom 43 na Salcburškem 16 9 v zgornji Austrii 24 fl., Veselj moje vse je prec, i na Českem 16 fl., na Marskem Na morem si pomagat i 15 9 v Šlezii 14 fl., v Vojvodini in Banatu 14 fl., S ami oj ! ves obdan v Lombardii 13 fl., v Tirolih 13 fl., na Štajarskem 11 fl., na Beneskem ) Ogerskem in Krajnskem po 10 fl., na Koroškem 9 fl., v Bukovini 7 9 na Erdeljskem in Horvaškem 6 9 v Galicii in Dalmacii fl. Po na Zdihujem noc in dan. Že golo glavco nosim, Po sveti grem okolj , Vse sorte pesmi trošim, Ne zmanjka jih nikolj znanilu c. k. ministerstva je bilo konec preteklega mesca Poznajo me sromaceka za 7 mil. 212.579 papirnatoga ogerskega drobiža Mi radi vinceka Per svetem Lampretu Sem potier mežnar bil In v devetnajstem letu Se tkavcovsko vucil. Sem platno in sukno tkal Zaslužen dnar za vince dal, Takrat mi je prav dobro bio Ne bo mi več tako ! V Ze trideset in zravno Devet že bil sem star, Ko moram vdovo vzeti Peljať jo pred oltar. Močivnik so poročali In meni tak naročali: Stroški za napravo cesarskih ze med ljudstvom, leznic so od leta 1842 do 1853 znesli 203 milione gold., — neeó pa zdaj toliko, da bi se njih vrednost Kadar se z vincom poživím . „Tud staro ženko mas ljubiť Zápojem spet ljudím. > smela šteti na 300 mil. Število od sept. 1852 do konca leta 1853 v našem cesarstvu v različnih jezicih natisnjenih bukev znese v nemskem jeziku 2787, v la-skem 2723, v slavenskem 659, v madžarskem 428, v Ko leto bio je štelo: En tavžent sedemsto In endevetdeseto, Je moje rojstvo bio. 0 detečjih dnevih skoz bolan, Ze nimam strehe nad glavo Nikolj je zapustit!" Domaća moja žlahta Ze mene ne pozna, Je kakor stara plahta Povsod raztergana. t franeoskem 24 > v angleškem 4, v švédském 1 9 tinskem 173, v gerskem 7, v hebrejskem 14 v la- v vsem skupej 6874. Na več krajih Laskega delajo zdej vinu podobno pijaco, ki je dober kup in dobra; nare-jajo jo iz žel o da, medu in vinskega kamnja Včs svet hrepeni po novicah iz čer- da (Weinstein). ne ga morja; mnoge prigodbe se že pripoveduje, se Odesa že bombardira, da je zedinjena armadavzela že A napo in več druzega, — al gotovo je dosihmt.1 menda le to, da so zedinjene barke 14. t. m. 58.000 vojakov pri Eupatorii na suho djale, potem pa berž Ponižno so živeli Kakor sem še današnji dan; Pa radovoljno vse terpim , Da le na svet' živim. Moj ljubi rajni oče So bili cimperman , So stavli hiše, koče Skomerskim farmanam. Tud marovfe no žage res Popravljali so mlíne vmes So bii sodar in pa kolarj Po verlii še coklar. So kratke hlače meli Kmetišk pa jopeč dolg, Ko se poberam vodo > 9 Od svojih mladih nog. Sedem no osemdeset let Živeli oni so na sveť, proti Sevastopolju jadrale; ene barke pa so sever-nile v Varno po druzih 14.000 Francozov. General Menšikov je ocnoval na Krimu černo vojsko (Land- sturm ) in caru Nikolajů pisal, da je v stanu na vsakem Kak bomo enkrat mi. mestu vhod sovražniku braniti in je pripravljen na vsak Prija tie pa po sveti imam Ki jih objiskat znam. Zdaj pesme komponiram Na svoje stare dni, Jih noč in dan študiram, Nikolj jih dosti ni. Veliko sem jih vùn že dal, Po daljnih krajih jih razsjal, Nar rajše pa pri Skomerjeh, Sej mislim, da ni greh. Marsikteri me vpraša: Od kod se le vučim ? Alj kje je tista kasa, Kjer pesem toljk dobim ? Jaz 'mam en star pa znucan koš,. Ni vreden le en šajnast groš 9 napad. 16. t. m. je austrianska armada z 3 od- Helena Cesarica So moja mati bii, delki prestopila moldavsko mejo ; 21. t. m. pričaku- Pa božja je pravica, jejo fzm. Hess-a v Bukureštu, konec tega mesca pa prejsnega hospodarja kneza Stirbey-a, ki se bo spet vsedel na trou valaski; kmalo za njim bo přisel tudi hospodař moldavski, knez G hi ks. 7. dan t. m. je Kak služiti Bogu. Potem so v dolgo věcnost šli V tem starem košu imam vse Jaz pesmi zložene. Alj jaz že komaj nosim Moj stari znucan koš! Prijatle svoje prosim : Da b' dali vsak en groš, Ko pa ta košek zapustim, Naj za menoj bi bil spomin Tud jaz prosit' za vas želim, Ko sveti raj dobim. Da so tud v věcnost sli, Kar zapustili so ta svet Je že per štirdesetih let, t So podvučili me lepo sultan oglasil hatt (cesarsko povelje), v kterem ukazuje popolno prenaredbo svoje deržave. Ce ne bojo Europejci pomagali izpeljati tega hatta, bo hatt spet hatt ostal, kakor že večkrat. — Nekteri časniki hočejo vediti, da je knez černogorski poslal na Dunaj po- Kdo iz dolnjega Stajarskega ne pozná Jurja Vodovnika ali saj nektere njegovih preprostih pesmic slanca s sporočilom : da se Ćernogora hoče podati pod krilo austrianske vlade, ako mu ona tisto dnar no v kterih zares ■ ■ m ■ ■■ ■ t klije pravi duh narodnih pesem ! Častit prijatel iz Stajarskega so nam poslali eno tacih „od Pohorcov" za poku- nam pisali sledece: „Juri Vodovnik zdaj po Pohorji berači, nosi koš brez dna, v znamenje, da noče veči milošnje . kakor tolikšne, ki mu je za vsakdanji šnjo in pri ti priliki pripo moc vsako leto daruje, ki mu jo je zdej rusovska vlada odtegnile. Menda je to le prazna „Nežica", to pa je gotovo, da je Černogorec Bieladinovič sedaj na Dunaji. Napoleon je poklical spet 60.000 vojakov skupej. Bilo je njegovo življenje spet v veliki nevarnosti ; nasta- živež potrebna. Kamor pride, ga povsod radi imajo, posebno na kolinah in ženitvah. Da pa bojo častiti bravci tega p e-snika-samoiika bolje poznali, naj jim „Novice* pred Poliorsko" podajo še tisto, ki jo je on sam od sebe zložil^. - v i v « «■ # Y • V • l i m v> Za kratek cas mi za-nj ne višje slave se vé da ne ise pevec in tudi bi utegnile te pesmice všec biti vsacemu > ker nam kažejo izvir starih narodnih pesem Vred. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.