Naši dopisi. Iz okolice ljubljanske. Okrajna učiteljska konferencija za okolico ljubljansko bode dne 16. mal. srpana t. 1. v I. mestni deški šoli v Ljubljani. Poleg vsakoletnib običajnih točk je na dnevnem redu poročilo g. Fran Crnagoja učitelja v Šrnartnem pod Šmarno Goro: „0 kulturi cvetlic na šolskem vrtu". Dalje je ludi volitev dveh zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet za šestletno dobo počenši z 1. prosincem 1895. Z Barja. (Tovarišem iz 1884. leta!) Tovariši! Deset let bode letos minulo, kar smo končali svoje študije in stopili v svet, kot novodobni apostoli in misijonarji oniike. Prej smo se štiri leta skupaj trudili, složno prenašali vse .kalamitete", katerih je dijaško življenje tako polno, bratsko sino pomagali drug drugemu v zadregah in ljubeznjivo stno se podpirali med seboj. Štiri in trideset nas je bilo — število, kakoršnega pripravnica še ni in ne bo imela — a vsi smo bili — jeden. Piava bratovska ljubezen nas je družila in ta ljubezen se ni v teku desetih let prav nič zmanjšala. Ko sino se po rnaturi poslavljali, segli smo si v roko s zavestjo, da nas osoda ne privede nikoli več vsih skupaj in res je to nemogoče, ker je nam nemila stnrt pobrala že štiri kolege, ti so: Čuden, Hočevar, Mihalič in Perko. Z nekaterimi od teh se po maturi nismo več videli in se ne bodeino več na tem svetu. Mnogo je pa še druzih. kateri se niso v vsih desetih letih nikdar sešli. Tovariši, prepričan sem, da goji vsakdo željo, zopet jedenkrat sestati se s svojhni nekdanjinii součenci. Snidimo se torej letos, praznujoč desetletnico svojega službovanja v beli Ljubljani, da si zopet jedenkrat po dolgem časi stisnemo bratsko roko in ponovimo prijateljstvo. Domenil sem se z našima tovarišema Reichnm in Šiffrerjem, kateri vsi službujemo v bližini Ljubljane, in oba sta se takoj pripravnim izrekla z inanoj storiti vse potrebne korake, da bi se ta slavnost kolikor mogoče dobro izvršila. Sklenili smo naslednje in dajemo s tem svoje predloge dragim tovarišem v pretres. 1. Sestanek naj bode prvi četrtek v vel. srpanu t. j. 2. vel. srpana, in sicer v vel. srpanu za to, ker so takrat skoraj povsod počitnice; v četrtek pa zato, da se sestanka udeleži lahko tudi tisti, kateri ima takrat še šolo. 2. Program sestanku naj bode: a) Zjutraj skupen zajuterk. b) Dopoldne .requiem1' za umrle tovariše. c) Opoldne skupen obed. d) Popoldne izlet, o katerem se lahko med obedom sklepa. 3. K slavnosti se vabijo vsi oni, kateri so bili z nami v dotiki in so maturirali nekaj let prej ali kasneje in sploh vsi tovariši v daljšern in ožjetn poinenu besede. 4. Kar bi bilo stroškov (kakor za mašo itd.) poravnajo naj se od vsih desetletnico praznujočih v jednakih delih. To niso nikakor defmitivni sklepi. Spremenili se bodejo, kakor bode večina zabtevala in želela. Da bode mogoče vse pravočasno vrediti, prosim vse one tovariše, kateri so zato, da praznujemo desetletnico in se je misliju gotovo udeležiti, da ini blagovolijo to naznaniti in svoje rnisli in želje glede časa in programa sporočiti. Na Barji, 21. rožnika 1894. Janko Likar.