I^^w^^lW^^Tb^^Ifi ^^BffB mJT^^ ^B ■ ^^^B Bl ^L^b^I j^M H HM H H ■■■■ ■ jf^M ^H jHsp®1 ^BB IBS MM |B ^ffi&K IHiK j^r^B ( v BBI^B ^B ^B ^B HI ^B^U w^B V • B| ^b ■ ■MB ■ M'H ' ■ •■'■ BH H ■ H V _ H ■ H^B M H VIbIj V I Smb M 11 I^^Bl |>U j Iiimi Aim thii j. n iL ] L———M— ■! IlUlIll«!.—J LETO XI. - VOL. Xt CLEVELAND, OHIO. MO N D A# • A U GU ST 19. 1918. '■■.!!! 11 1 NO 07 •J;'', • Kako se bodejo nabirali M« za novo Slovansko Legijo. MffHEBW — ........, Pred kratkim smo naznani-, 1i, da Je vlada Zjedin jenih dr-j žav ustvarila Slovansko Legijo v Ameriki. V to legijo se , sprejemajo vsi Čehi, Slova-! - ki, Slovenci, Hrvati in Ru-teni, ki niso ameriški državljani, toda so lojalni Ameriki in bi se radi borili proti centralnim zaveznikom- U-gledni washingtonski list "Washington Post", prinaša naslednja navodila za Slo-| vansko Legijo: Uradno se naznanja, da )t Camp Wadsworth pri Spar-tansburg, S. C. odbran za vežbanje nove slovanske le-( gije, katero je odobril kongres. Vojaške oblasti so začele sedaj z organiziranjem te legije. Najvažnejša točka vtem je, kako rekrutirati moštvo, kajti od tega je odvisen ves uspeh gibanja. TeoretiCno, bo ta legija sestavljena iz prostovoljcev. V legijo imajo pristop oni tujci v Ameriki, ki niso državljani, ampak tehniCno podaniki avstrijskega cesarja. Ra-ditega je nemogoče prisiliti jih, da bi služili. Javno mnenje pa ne bo stalo na strani moža, ki bi bil prisiljen boriti se proti svoj! volji in proti svoji rojstni deželi. Znano je vsakomur, da je 90 odstotkov izseljencev zapustilo Avstrijo vsled neznosnih razmer v Avstriji. Ti izseljenci se podeli Slovanom svoboda in neodvisnost. Raditega je njih dolžnost zgrabiti za o-rožje za njih lastno stvar. Skrajno dvomljivo pa je, da bi enostaven razglas, da jih Čakajo v Camp Wads-worth inštruktorji, bil v stanu spraviti na noge velik odstotek Slovanov. Nobena armada bi se ne mogla danes na zadovoljiv način rekrutirati in ohraniti na podlagi prostovoljnega priglaševanja. Postaje za novačenje se morajo priglasiti v vsakem večjem slovanskem središču, in | vsak Jugoslovan, Čeh ali Slo- vak naj bi bit poklican v ta urad. Ako je v vojaški starosti in sposoben za vojaško < službo, tedaj naj bi veljal sa- i mo en izgovor, in ta je, ako j bi dotffcni sam izjavil, da je ] avstrijski podanik in lojalen i cesarju Karlu. V takem slu- j čaju pa je tak tujec neprija- ; telj Z jed. držav ip sega mora i takoj internirati. i Od tega, kako se bo vršilo i rekrutiranje Slovanske legi- J je je odvisen uspeh ali neu- ( speh legije. Vsakemu Slova- < nu se mora pojasniti, da ne i more služiti na dve strani, i Kdor ni v sedanji krizi boja : za svobodo z zavezniki, ta je j proti njim. Nihče si ne sme < domišljati, da se bo to vpra- j sanje rešilo kot njemu prav. i Ako se poklicanim možem i dovoli misliti, da jim bo ako < izjavo, da nečejo služiti v Slovanski legiji, dovoljeno < vrniti se mirno na svoj dom, ] dobivati visoke plače in uživati vse udobnosti in privilegije prebivalcev Zjed. držav, tedaj je gotovo, da se bo ve- i liko število njih, kakor je pač človeška narava, okoristilo tega izjemnega stališča. Pojav na tisoče Slovanov, ki bi ostali doma, medtem ko so ameriški državljani odšli na bojno polje, da se bojujejo za nje, bi brez dvomu zbudil velik gnjev med ameriškim delavskim prebivalstvom. Raditega je največje Všžnosti, da se stori vse za uresničenje pogojev ameriške postave o novačenju tudi za slovansko prebivalstvo. Roko v roki! s takimi odredbami pa mora iti tudi aktivna propaganda, da se vzbu di patrijotičen duh slovanskega prebivalstva. Tu so številne slovanske organizacije s svojimi voditelji, organizatorji in časopisje, katero je treba podpirati, da gredo med narod in oznanujejo vojno za svobodo. Na ta način, bo osnovana slovanska vojaška sila, ki bo brez dvoma igrala vredno ulogo v zadnji fazi velike vojne. Gompers protestira proti novi postavi o štrajkih. Washington, 18. avgusta. Kongres se bo v kratkem pečal s zakonskim predlogom glasom katerega bi bilo delav ptem, ki so zaposljeni v industrijah, ki so potrebne za vojno, prepovedano štrajkati ali pustiti delo. Ta ideja ima mnogo zagovornikov, ki pra-j vijo, da če delavci pustijo de- ( ]o v tovarnah, da je s tem mnogo škode naši armadi, ki tie more dobivati točno keh potrebščin, ki se rabijo na bojišču. Toda omenena postava ni po volji Samuel Gompersu, predsedniku največje delavske organizacije, ki je naslovil posebno pismo na senatni odbor za vojaške zadeve. Vtem pismu piše Gompers med drugimi tudi to: "Po mojem mnenju ne bi mogla nobena postava- v teh : izjemnih časih narediti toliko slabih posledic in neprilik kakor postava, ki je zgorej omenjena. Delavci Amerike se popolnoma zavedajo, da fivijo v vojnih časih in so temu primerno tudi uvedli svoje korake.-Oni izpolnujejo brati, prijatelji in krvnimi sorodniki postavljajo v prve vrste fronte. Vsak ameriški delavec posebej ali vsi skupaj proizvaja sam ali skupno več kot katerikoli delavec katerekoli države na svetu." Gompers nadalje omenja v svojem pismu, da enaka postava, katero hočejo sedaj tukaj narediti, obstoji v Angliji, toda skazala se je za nepraktično, ker so delavci kljub postavi večkrat zaštraj-kali, da celo več delavskih nemirov je bilo v Angliji kot v Ameriki. V Ameriki se de-davci iz patrijotičnih ozirov drage volje uklonijo vsem odredbam, katere je vlada smatrala za potrebne uvesti, in bi bila vsaka nova postava glede prisilnega dela odveč in nepraktična. Ameriško delavstvo se popolnoma zaveda, da mora v tej krizi popolnoma lojalno stati na strani vlade in pomagati zma gati. I MONDAY ., a MifllWi MUtHoOMIIM. %BU|II|&|» cem. —Novi davki, ki se v kratkem uvedejo bodejo prizadja-li vse in vsakogar. Skoro vsaka reč bo obdavčena. Če si kupite klobuk in plačate zanj $5 ali več, bo treba plačati davek 10 procentov, kape $2 ali več so obdavčene. Na slab še in srednje cigarete pride davka pol centa, ice cream, candy, pop, avtomobili, motorna kolesa vse bo obdavčeno. Davek na gasolin bo znašal 2c. Davek na gledališča se pomnoži, na pijačo se pa naloži 100 procentov več davka kot vdaj. Galon žganja bo obdavčen najbrž z $6.00. —5000 pevcev bo pelo prihodnji torek v Wade parku ob 8. zvečer, ko mesto priredi patrljoflčno slavnost. rš* tvorite ^^ Zastopniki justičnega od- 1 delka ameriške vlade iz Cle- i velanda so se pozno v noč v ' soboto podali v Lorain, da preiskujejo priznanja dveh 1 mož, ki se sedaj nahajata v < Pittsburgu v zaporih. Gla- i som teh teh priznanj je nem- ! ška vlada plačala dvema mo- 1 škima $75.000, da poženeta v zrak ogromno tovarno v ' Lorainu, The National Tube Co. The American Shipbuil- ' ding Co. in most Nikel Plate železnice. Moža sta popolnoma vse priznala, potem ko so ju zvezini detektivi pre- ' ganjali skoro po vseh državah unije. Ko bi opravila svo- ; je delo v Lorainu, sta bila namenjena v Elyrio, Youngs-town in druga mesta. Plačeval ju je nemški kapitan Boy-Ed, katerega je ameriška via- : da prepodila iz Amerike, še preano je bila napovedana vojna Nemčiji. Zvezini detektivi so pod mostom Nickel Pl&te železnice našli dovolj dinamita, da bi razgnal pol mesta y zrak. Tudi pri The Sawyer Co. so našli mnogo dinamita. Tudi po drugih krajih Loraina so našli dovolj skritega djnamita, da bi razrušili celo mesto. Oba moža sta delala v Lorainu, eden pri National Tube Co. drugi pri Shipbuilding Co. Toda dobila sta veter, da sta zasledovana, nakar sta pobeg- po vseh krajih Amerike z detektivi za petami, dokler nista bila v soboto aretirana v Pittsburk. Detektivi iščejo še'tretjega LorainČana, ki je tudi v zvezi z lopovstvom. Kot smo že naznanili, namerava vlada upeljati davke na vse oni, ki nimajo prvega papirja. Vlada zastopa stališče, da nihče nima vzroka, da se ne bi izjavil, da neče postati ameriški državljan. Prvi papir je samo izjava dotič-ne osebe, da se odpove prejš-nemu vladarju, t. j. avstrijskemu cesarju in obljubila, da hoče oseba postati ameriški državljan. Kdor neče tega izpolniti, ta tudi ni vreden, da bi užival vse svobodščine A-merike. Plačal bo davek, ki bo znašal od $5.00 do $60.00 na leto, kakor kdo zasluži. Zatorej je nujno svetovati vsem, ki nimajo prvega papirja, da si ga preskrbijo. V ta namen smo posredovali, da bo odprta sodnija v sredo, 4. septembra zvečer od 6. ure naprej. Vsakomur se bo tam > spisala prošnja in dobi pa-■ pir. Oglasite se v našem uradu dotedaj, da vemo če vas je toliko, da se splača sodnijo zvečer imeti odprto. Povejte i to svojim prijateljem in znan- Nemci so hoteli dmamitirati Lorain. MESTNE NOVICE water parku, na gapadni stra ni mesta. V ta namen so postavili ogromiitf poslopje. Med drugimi zanimivosti bo na razstavi tU|di slovenska hrvatska in srbska narodna noša kakor tudi Jugosloven-ska zastava, kar je preskrbela Slov. Narodna Zveza. Rojakom svetujemo, da si ogledajo to razstavo popoldne ali zvečer. Razstava traja do 2. septembra. —V torek, 20. avgusta se vrši seja izvrševalnega odbora S. N. Z. v navadnih prostorih ob 8. uri zvečer. —Poročali smo že, da je vojna vlada Amerike ustanovila slovansko legijo. V kratkem se začne z rekrutiran-jem za to legijo. Kot je znano, oni ljudje, ki niso am^ri-1 ški državljani, jiimajo sprejema v ameriško; armado, zato bodejo sedaj klicani v Slovansko legijo. Vlada je tega mnenja, da ni s^mo dolžnost ameriških državljanov, da se borijo in prelivajo kri, a tujci v Ameriki lepo živijo in služijo, pač pa mora vsakdo ponuditi svoje Hči v tem boju. V SIovanskol£egijo se bo-dejd*sprejemali %mo Slovenci, Hrvati, ČejjK Slovaki in Ruteni, ki bivlo v Ameriki in niso državljlhi ter so lojalni Ameriki. $edaj ne bo nihče več se mogel izgovarjati, da je Avstjifec, da radi- bo: v vojno ali v ujetniško taborišče. 'Vsakogar bodejo namreč vprašali: r /Ji se hočeš boriti proti Nemcem in Avstrijcem? Če bo rekel, da ne, tedaj bo vlada vedela s kom ima opraviti. Ta Slovanska Legija bo izučena natančno kot ameriške čete, le-gijonarji bodejo dobivali isto plačo kot ameriški vojaki, uporabili se bodejo na onih bojiščih, kamor jih bo predsednik Wilson poslal. 800 milijonov dolarjev je določenih za začetek, da se opremi ta armada. —V ljudskih šolah se pričnejo dekleta v jeseni učiti tudi kuhati. Pomožni šolski ravnatelj Fletcher se je izjavil, (V I I.W.W. organizacija obsojena v Chicagi Chicago, 18. avgusta. Sto članov J. W. organizacije je bilo včeraj pripoznanih krivih veleizdaje in zarote proti Zjed. državam, potem ko se Je porota o njih krivdi posvetovala samo eno u-ro^ Obtoženece čaka največja kazen, ki je za to namenjena, 27 let ječe in $10.000 kazni. Obtoženci so se pritožili in drugi teden se vrši nova obravnava. Obravnava proti I. W. članom je trajala 138 dnij in na dan so prišle silovite stvari. h W. W. so delali zarote proti vojaški službi, uprizarjali so štrajke nalašč, da bi škodovali izdelkom potrebnim za voji\o, posluževali so se dinamita ter oftttno nastopali v uporu proti oblasti Zj. držav. Državni pravnik se je izjavil: Ta obravnava je ena najbolj pomembnih v zgodovini Amerike. Ti možje so u-darili na korenine naše svobode. — Zagovornik obtoženih, Vanderveer, potem ko so vse priče izpovedale svojo izjavo, niti besedke ni rekel v J prid svojih iliJpiiOm^- ^ PERMIT, Published and distributed uader permit No. 19 authorized by tb« Act of Octeber 6th, 1917, on file at the Poet Office of Cleveland, Okie. 1 Potteaoster General da se bo uvedel v 7 in 8. razredu ljudske šole pouk o dobri kuhinji. Poleg tega se bo dekleta učilo kako se pametno kupuje za kosilo in večerjo in kako se da vsaka stvar uporabiti za kak namen. —Delavci v vseh Jcleve-landskih tovaren brez izjeme podpisujejo obljube, da bodejo vsak teden vzeli nekaj vojno hranilnih znamk namesto plače. Nad 100.000 delavcev se je že podpisalo. Ti delavci bodejo do konca leta kupili za $1.700.000 vojno hranilnih znamk. —Kdor se pritožuje o visokih davkih ali vladnih prošnjah za' Liberty bonde ali vojno hranilne znamke, mu povejte to: Največje breme nosi danes vojak na fronti, in civilisti nimajo pravice pso-vati o velikih davkih in težavah. Vlada vas samo prosi posojila. Denar, ki ga posodite, dobite nazaj, toda koliko bo prišlo onih nazaj, ki so šli na bojno polje? Kdo ima torej večje žrtve ? —Rt. Rev. Patrick J. Hayes, vojaški škof v armadi Zj. držav, je dovolil vsem vojakom, da smejo uživati meso vsak petek. —washingtonu izdelujejo novo postavo, glasom katere nihče, ki ni ameriški državljan, ne bf smel iz Amerike. Dognalo se je, da mnogo tukaj naseljenih nedržavljanov hodi v Meksiko, Canado ali Južno Ameriko. To bo sedaj prepovedano. —Mestni komisar cestne železnice Sanders, pravi da 5 centna vožnja ne bo zadostovala, da se pokrijejo izdatki cestne železnice.^Kompa-nlja bo morala v kratkem Času računati 6 centov za eno vožnjo. —Glasom nove postave za davke bo moral predsednik Zjed. držav na leto plačati $33.000 davka od svoje plače, ki znaša $75.000. —Dr. Sv. Cirila in Metoda, št. 18. si nabavi novo zastavo. Tem povodom se 27. oktobra vrši v Grdinovi dvorani zanimiv društveni banket. . -—Pisma in druge pošilja tve imajo v našem uredništ vu sledeči: Jennie Debevec Louis Tanko, August Gro boljšek, Lazo čikole, Frani | Kuzmec, Mirko Kuzmovič J os. Petkovič, Miloš Žlvanov Ivana Tekavec, Frank Blak kovič, Vatroslav Grill, Ste ' an Krnavič, Spiro Glumac i Math Lapajne in Louis Re i sar. Če se ne oglasijo do 25 i avgusta, vrnemo pisma pošti ^ —V sredo 12. avgusta si vrši seja društva Janez Ev . Krek, št. 1. SNZ v J. Grdi . novi dvorani ob 8. zvečei ) Člani so prošen, da se vdele . žijo. Na seji bpdete videli sli I zastave dne 4. julija v Wash ington, D. C. in še več dru gih stvari je na programu. V Francozi so ponovno napredovali in zap z Amerikanci nad 1400 Remcev Vladivostok, 15. avgusta, f Zakasnjeno). Ameriški "tran i iport, ki je danes sem pripe- c j al prve ameriške vojake, da l e borijo skupaj s Čehi pro- s i boljševikom, je bil od nav- 1 iušenih Čehov sprejet s ta- < dm veseljem kot še nikdar i iobena armada ni bila spre- < eta. Ameriški vojaki se bo- 1 iejo izkrcali, kakor hitto do- * spe drugi ameriški transport, i Amerikanci v Lorraine. Na ameriški fronti v fran-jiji, 18. avgusta. Ameriške če te so včeraj zjutraj nenado- < na napadle del nemške fron- 1 :e v Lorraine, torej na nem- * Skih tleh. Nemci niso priča-' 1 kovali9 napada, kajti Ameri- i Kanci so pri prvem napadu 1 rceli Nemcem vas Frapelle i in prepodili Nemce iz važnih i postojank. Nad Ž00 Nemcev i je bilo ujetih, mnogo mrtvih1 In ranjenih, ostali so se v zmešnjavi umaknili. Francozje napredujejo za miljo. i Pariz, 18. avgusta. Južno in severno od reke Avre so Francozje včeraj ponovno napredovali, zajeli en tisoč Nemcev, številne strojne puške. Dobili vas Canny-sur-Matz ter osvojili važne postojanke na fronti devet milj in prišli naprej za eno miljo. Napad Nemcev se je ponesrečil, in pri drugem naskoku so Francozi zopet ujeli 240 Nemcev. | Nemci odpirajo grobove. Paftz, 18. ; avgusta. V bližini mesta Roye, za katero mesto se vrši sedaj najhujši boj se nahaja mal gradič, kjer je imel nemški štab svojo postojanko. Nad gradičem so Nemci obesili velikansko zna menje Rudečega Križa, ra-dičesar so zavezniki bili mne nje, da imajo Nemci tam svoje ranjence. Zavezniki niso obstreljevali gradiča. Ko so se pa Nemci umaknili iz grada in so prišli tje zavezniki, se je dognalo, da so Nemci Mky in Lenine; sla pobegnila na Finsko. Japonci v Sibiriji. red vhodom udrli v grajsko ;apelo, kjer so pobrali vse erkvene posode in oblačila^ pokopališču za gradom 0 odprli vse grobove in po»! >rali okostnjakom prstane in Irugo zlatnino, katero so i-aeli pri sebi. Vsi grobovi so onesnaženi in pokradeni, (ljub temu pa so Nemci pti« itili v gradu napis, na kate-em prosijo zaveznike, da 'spoštujejo njih mrtve'. Romunske zgube. Pariz, 18. avgusta. Sem je lospel rumunski polkovnik fosetti, ki se je izjavil, da vnašajo rumunske zgube v :ej vojni 800.000 mož, ali e-lajst procentov vsega prebivalstva. Rumunska je primeroma več trpela kot kak drug larod. Vojna, lakota, bolezni in splošno pomanjkanje Jc prebivalstvo morilo na debelo. Mnogo tisoč rumunskUt ujetnikov so Nemci in Avstrijci nalašč ustrelili. Glede miru. 4 Amsterdam, 18. avgusta. Nemški kajzer in avstrijski cesar sta na svojem sestanki zadnji teden sklenila, da ponudita zaveznikom nove pogoje miru. Glasom nekaterih nemških listov je kajzer pri volji izprazniti Belgijo. Novi poljski kralj? Kodanj, lj. avgusta. Med nemškim kajzer jem in M striskim cesarjem je prjiKl do sporazuma, da se imcoijl| avstrijskega nadyojvodoJ^H 1 a Štefana za poljskega kra> lja. Ogromna večina Pol|«| kov je proti temu. HI POTATOES HGHT Thoy Save Wheat i Stockholm, 18. avgusta. L. Trotzky, boljševiški vojni mi nister in ministerski predsednik Lenine sta pobegnila iz Kronstadta, kamor sta bežala iz Moskve. Oba sta dospela v Helsinfors, Finska. P,o-roča se, da so revolucijonar-ci zasedliMoskvo in odpravili vlado boljševikov. O Trotzkyu se poroča, da je Že na varnem v Helsingforsu, dočim se o Leninu poroča, da se nahaja na krovu neke nemške ladije na potu iz Hel-singfors. Brzojavke, ki so prišle v glavno mesto švedske, potrjujejo novico, da je konec vlade boljševikov tu. Posamezni poskusi boljševikov, da se tuintam obdržijo v moči, se bodejo sicer ponavljali, kakor tudf kampanja proti Čeho-Slovakom, toda to je brez pomena. Po vseh krajih dobivajo premoč zmerni so-cijalisti, ki so naklonjene zaveznikom, in ki so za to, da Rusija ponovno gre za vojno na strani zaveznikov^ Vojna v Rusiji se Je že pričela. Angleži prodirajo od juga in v presdelkih dobite zavezniško armado ob Baku ob Kaspiškem morju do Arh- čela pomikati v Sibirijo sto? Mandžurijo. Japonci so čet* najbrž izkrcali v Port Alfe thurju. V Vladivostoku čakajo ameriške čete nadaljnc« ga povelja. Čeho-Slovaki so včeraj zasedli jako važno mesto v Sibiriji, Irkutsk, ob Bajkal-skem jezeru. Dunaj, 18. avgusta. Av* strijska vlada je proglasili Čeho-Slovake kot izdajalce, kar je posledica angleške pro glasitve, da priznavajo zavezniki Čeho-Slovake kol svoboden narod. Avstrijska vlada se je izjavila, da ne u-pošteva čeho-slovaške armade, in da so avstrijski (?) Čehi lojalni (II) Avstriji. Pariz, 18. avgusta. Nemške čete so se polastile Kronstadta v Rusiji. Druga fcr-zojavka iz Amsterdama naznanja, da so boljševiki obkolili Kazan, veliko mesto v Rusiji, katero sedaj bombardirajo. Kazan branijo Čeho-Slovaki. Iz Pariza se poroča, da Kitajci dovolili J'poflfgl prepeljati skozi kitajsko! ■ zemlje toliko ormade ■ smatrajo Japonci t* jI i no, da operirajo v v V BiMWELK^ Jim jA m trifc - SSJMlJZmCM* P* poMif+M Jo Btfrepo - £4-.00\T+*mme*nm JH+ottKt* - <5* BDWARD KALTSH. HMither •_LOWS J. Pt*C, M*r. K ISSUE* M«NBAY. WEDNESDAY AM) PNDAY. , ...■■._ H i i-i m ji . . -*— HS^y 25.0M Skweaiaas in ibe Cky tf Cleveland aid elsewkre. AforM* rates m rensest. African ■ spirit Foreifn in language only hntsred as mmdclass matter January 5th 1999. at the post office at Cleveland. {Mm under the Act stom razkazalo ce- i Ce, ki je v resnici I zgradba, postavlje- i 90 dni j .Camp Le- i tnda največje voja§-sčev Ameriki in mo I :elem svetu. Tu se i ).000 pešcev, poleg i ranž armade. Elek- i la, telefoni, telegra- 1 ;ka, gledališča, bol- I vditorij, hoteli, pro- < vse športe, ves ta < >mfort uživajo voja- I Sama v tem tabo- i kom treh mesecev Ikancl na prostoru, < ila orei neprodirna i fadili veliko mesto < ii, ki bi se lahko ko-opskimi. bnem oddelku, kjer « menjenoprvo preda-i nahajajo "enemy 3d nadzorstvom vo- i nemy aliens." ski podanik, k! je ndarske manlre, ka-»atine ter špijonske ajske metode, bo ikoj mislil, da se ti rražnikl" nahajajo u klen jeni v tabori-Ih obdajajo nasajeni ki vsakogar že od laviio: "Halt, wer raj enakega ni v A-Ivobodni duh ame-•erJuH'kanca ne tr-ssiliih sredstev, da asprotnika k ^veri moči. Nasprotno, a-vlada si zlepa priza-obiti nasprotnike na an, in skoro vselej 3eh. taboriščih je mno-iov, ki so z vso du-leriko, toda ker nl---T.jani, ne morejo iti v vojne, šli bi na fronto, da se bore za Ameriko in za svobodo svoje domovine. Slovane v ujetniSkih taboriščih jezi, ker so pomešani z Nemci, Bulgari in Turki. Raditega prosijo na vse načine, da se nekaj naredi za nje, da se jh reši neprijazne druščine njih sovražnikov, Bulgarov, 1 Turkov in Nemcev. K i- »i T tmiri onrui t taborišča. Ko smo dospel! v tabori-I iče "enemy aliens", so nas t vsi častniki korporativno jpri-I Nakovali in nas prisrčno pozdravili. Ogromna masa vo-Mtov te premika tuinsem. |jpptt te Čuje kot Šumenje jjjjj ni #1 JI®1 • J|IUvlip Ob koncu svojega govora pozove vse Jugoslovane, Čehe, Poljake in Slovake, da stopijo skupaj, ker jih želi dr. Leontič nagovoriti v njih materinem jeziku. Ta poziv je dokazal, da je Slovanov največ v taboriščih, da so Slo vani bili oni, ki so navdušeno ploskali, ko se je govorilo proti kajzerju in Nemčiji/ proti "apostolskemu cesarju in kralju" Avstro-Ogrske. Jugoslovani, Čeho-Sfovaki in Poljaki so se postavili v treh skupinah okoli odra. Dr. Leontič pozdravi najprvo Če-ho-Slovake, prikazuje jim cilje njih narodne borbe, div-na dela Čeho-Slovakov na vseh frontah, a posebno v Rusiji proti boljševikom. Silni "Nazdar" je pozdravil govornika. Ravno tako pozdravi dr. Leontič Poljake in svobodno Poljsko in konča z vzklikom: "JeŠte Poljsko nije zginulo" —Czolem! "Czolem!" so kričali Poljaki. KoneČno se obrne dr. Leontič do svojih rojakov. Njim je govoril najdalje in najbtlj vdufieno. Pokazal jim je dela Čeho-Slovakov in Poljakov. Dokazal jim je kako so slovanski jeziki sorodni, povedal Je kako Slovani vedno "slovijo" napram Nemcem, ki so "nemi". To so razumeli tudi Čeho-Slovaki in Poljaki, ki so skupno z Jugoslovani zagnali gromovito j -KoTT Leon«* *h*hll fm> je ar. Leonttc pojasnil Jugoslovanom nai politični program, ki cilj. » t™.> major general, predstavil dr. Hinkoviča, člana Jugoslovanskega Odbora. Ameriški poveljnik je v prisrčnih besedah pozdravil jugoslovansko gibanje, povedal je, da prihaja dr. Hinkovič iz krajev, s katerirfli se nahajajo Zjedinjene drŽave v vojni, to da je sin naroda, ki je prijatelj Amerikancem, in kateremu narodu Amerika pomaga v borbi za osvobojenje. Nastopi dr. Hinkovič, ki je govoril navdušeno i iT resno kot še nikdar. V svojem voru je orisal položaj tlačenih Slovanov Avstro-Ogrske in prizadevanje Jugoslovanov, Čehov, Slovakov in Poljakov, da oživijo svoje neodvisne drŽave. S sijanjlrai argumenti je predočil cilje nemškega imperializma, vzro ke vojne in pogoje trajnega miru v Evropi in na celem svetu. Povdarjal je neimerno hvalo, katero smo dolžni A-meriki, njeno neizčrpno e-nergijo, njen idealizem in žrtve za male in slabe narode, kako se Je Amerika v preteklosti borila za svojo svobodo, pozneje za svobodo črncev, a danes se bori za svobodo celega sveta, ne išče za sebe najmanjšega kosa kake zemlje, niti najmanjše odškodnine niti sploh kake koristi. Z vzvišenim glasom je pozdravljal Ameriko in njenega velikega voditelja Wilsona, ki je v resnici voditelj vsega sveta. Dr. Hinkovič je bil tekom svojega govora neprestano pozdravljen s klici navdušene mase, a proti koncu je za-donel tak aplavz, da se je treslo taborišče kot bi bilo bombardirano. la Avstro-Ogrska in vsa na- JlI (m>4> J lllll I Mažarov. Završil je svoj govor govoreč o lepoti rajsko lepih krajev stare domovine in sinjega Jadranskega morja, katerega zazremo, ko bodejo za vezniške armade, v prvi vrsti vedno zmagonosna Amerika, prodrle skozi temno zi-dovje divjih nemških barbarov. Naši ljudje so bili presrečni, ker so slišali svoje ljudi govoriti v domaČem jeziku in kar pustiti niso hoteli, da govorniki odidejo. Obkolili so Hinkoviča in Leontiča in ju zaklinjali naj se'potegnejo za nje, da pridejo čimprej na fronto in v borbo proti sov-raženim tiranom. Vsi častniki so najprisrčne-je častitali govornikom. Tisoče klicev je donelo za njimi, ko se je dr. Hinkovič podal na drugi konec taborišča, kjer bi moral imeti še en go- VOi*. Drugo predavanje dr. Hinkoviča. Pred cvetom ameriške armade, pred ogromno maso ameriške vojne sile, je imel dr. Hinkovič svoje drugo predavanje v angleškem jeziku. Govoril je polni dve u-ri in vsa zbrana armada je ves čas mirno in z največjo; pažnjo poslušala njegova izvajanja o vzrokih vojne, o načrtih Nemčije od časov Bismarka do leta 1914, a potem o ciljih zaveznikov in do sklenitve splošnega miru. V pravi luči je Hinkovič pokazal Avstrijo kot zaveznico Nemčije, njeno ulogo pri izpeljevanju programa "Drang nach Osten" in "Ber lin-Bagdad". Kazal je na u-logo Srbije in Jugoslavije. mir celem svetu in izoliralo Z V tf ^voltk C o* nečno^ Ifckor je navada pri vojaki iz tisočerih^in tisoče- trikrat hura. Odmevalo Je milje daleč, ko so kričali:,' Hurrah, hurrah, hurrah! Hinkovič! Hinkovič! Hinko-vi! Častniki kot vojaki so se strinjali v klicih. Interesanten detajl te slav-nosti je sledeč: Na plakatih, ki so bili raznešeni fo taborišču, in kjer se je agitiralo za shod-Hinkoviča, je nepoznani ameriški umetnik v armadi narisal portret Hinkoviča in spodaj zapisal: "Ta jugoslovanski vodja bo danes govoril proti kajzerju in Av-stro-Ogrski". Dr. Hinkovič in dr. Leon> tič sta prva Jugoslovana, katerima je vojaška oblast A-merike dopustila govoriti v vojaškem taborišču, ne samo Jugoslovanom, ampak ravno tako tudi ameriškim vojakom. To je veliko priznanje in odobravanje zaslug, katere si ie pridobil Jugoslovanski Odbor. Ameriško armadno poveljstvo, dasi stoji na principu, da je ameriška armada samo atneriška, pa je vendar z največjim veseljem dovolilo, da se z njimi govori v materinem jeziku. Nai naši "avstriiaki" kone-čno vendar enkrat že spregledajo In vidijo kako Amerika z vsakim korakom podpira našo borbo za osvobo-ienie in zjedlnjenje. Mi ne smemo več dvomiti. Ali ste "enemv aliens" ali ste Pa za Ameriko in Jugoslo-vijo. fe.-1. ...i- Iz stare domovine. Uboj rekvizicijskega komisarja v Forminu pred poroto. Slovencu se poroča iz Maribora 9. junija: Pred tukaj-šno poroto so se morali včeraj, zagovarjati Alojzija Mur-šec, posestnica, Marija Zu-ran, dekla, Andrej Zamuda, posestnik, Apolonija Horvat, posestnikova hči, in Antonija Mlkec, posestnikova hči, vsi iz Formina, okraj Ptuj, obtoženi, da so se 5. januarja t. 1. dogovorilo uprli oblasti, to-, rej zločin upora po §68 kaz. zakonu, in da so isti dan ubili rekvizicijskega komisarja, davčnega adjunkta Wieder-wohla. Dejanski stan je sle-( deči: Začetkom meseca januarja 1.1. so se vršile v Forminu rekvizicije žita. Rekvi-zicijsko komisijo je vodil davčni adjunk Wiederwohl, ki je postopal silno strogo in z največjo brezobzirnostjo.' Med ljudstvom je vsled tega zavladalo veliko razburjenje-Dne 5. januarija so bile vse obtoženke zbrane pri Alojziji Muršec ter govorile in se pritoževale o rekvizicijah. Kakor trdi obtožnica, je Alojzija Muršec ob tej priliki rekla: "Tega hudiča (namreč Wiederwohla) je treba ubiti." Ko se je komisija približala vasi, je Mušec zaklicala: "Zdaj pridejo." Ženske so zagrabile vsaka svoje orodje in letele komisiji naproti. Muršec Alojzija je imela sekiro, Zuran Marija vile, Mi-kec Antonija lopato in Horvat Apolonija sekiro. Vsem, naprej je tekel v žensko preoblečen vojaški begunec Lju-devit Muršec, sorodnik AloJ-j zije Muršec, ki Je Wlederwo-; la z batom udaril po glavi, ■ da se je zgrudil takoj na tla. I Glasom obtočnipe je Zamuda iztrgal Muršecu bat iz roke in udaril z njim ie na tleh ležečega Wiederwohla, žu-ran Marija ga je udarila z gnojnimi vilami, istotako Mi-kec Antonija z leseno snežno lopatoi* f Ljudevtt Muršec se bo mo-^ jovarj a ti prod vojtftbB jrflii11frjhi^rfgf■ f'.ji sodiščem, ©stali obtoženci pa so tajili vsak slab namen proti Wiederwohlu. Obtoženki Alojzija Muršec je tajila, da bi bila druge hujskala. Nety vojak, ki je bil nrideljen komisiji, je potrdil, da ko^je neka ženska zamahnila proti njemu z gnojnimi vilami, jih je Muršec ujela in zaklicala; Vojaka ne. 2uran Marija je priznala, da je na tleh ležečega Wieder wohla udarila z gnojnimi vilami po nogah. Obtoženka Mikec Antonija je istotako priznala, da je na tieh ležečega Wiederwohla s snežno lopato udarila, "ker sem bila jezna", kakor ie rekla. Obtožen ko Horvat Apolo-nijo obdolžuje obtožnica, da je rekla obtoženki Mikec; "frokleta Tonka, ne boš u-darila?" Ona je to tajila. Obtoženec Zamufla,- Andrej je izjavil, da je bil v bližini pri črevljarju. Na krik je stekel iz hiše in videl, da je tjude-vit Muršec čepel na tleh ležečem Wiederwohlu. Hotel je Muršecu le iz rok potegniti bat. Udaril Wiederwohla Zaslišanih je bilo številno prič, a natančno ni vedel nihče povedati, kako. se je odigral ves dogodek. Neka priča je izjavila, da se je vs£ odigralo bliskovito. Samo v tem so bile vse priče edine, da je vladalo silno razburjenje. #0 Wiederwohlu, o katerem pravi uradno poročilo, da je bil izredno vesten in točen uradnik, so priče potrdile, da je postopal silno brezobzirno; stikal je celo po loncih. Ljudje so jokali obupa. Sodni dvor Je stavjl porotnikom glede vsakega obtoženca dve glavni in dve stran ski vprašanji. Prvi dve sta se glasili na upor in uboj, drugi eventuelni na ttektnje in težko telesno poškodbo s smrt-nim izldMn. : ^■CMOBOMOHOaOHOaonOHOHOHOBOHOHOHOVo^ }JolOHOHOVOHOHOMOHOHiOHOHOHOHOHOHOHOHO^ RAZSTAVA V EDGEWATER PARKU V NEDELJO. 1. SEPTEMBRA M NA LABOR DAY. OGLEJTE St KRALJEV CIRKUS Z VITALI in qjegm čudovito godb«. SLONI KLOVNI, TELOVADCI, HJUBOVa SMRTI KONJI OPICE. Vse kraao in ffrooiM. " Y * POJDITE tja vsak dan lopoldoe ali zvečer AMERICANIZATION DAY S«hta 24. i?«Ma ? počasi tije rojefik *-—\ VOJNA RAZSTAVA I ŽENSKA DELA, INDUSTRIJSKA RAZSTAVA igA ^^^^^^^ I t-. t P^^^^^J^rTi^^ l ■ f! . ' jkvjjjM Rr. Rosi na, bran i tel j obtoženega Zamude, je predvsem dokazoval, da je tožba vstaje po §68 k. t. neutemeljena. Naš kazenski zakon je star že 100 let in moderni državni pravdnik sploh ne bi več dvignil obtožbe po tem paragrafu. Govoreč o Wiederwohlu j je rekel, da ni imel potrebne-i ga takta in ljubeznjivosti, ki je mora imeti vsak uradnik v občevanju z ljudstvom. Dr. Haaš, branitelj obto-ženk JMikec Antonije in Horvat Apolonlje, je rekel, da je bil leta 1914., ko so vohali povsod srbofile, priča, kako, so na Glavnem trgu udrihali j po takem nesrečnežu. Pri) tem je videl, da sta nesrečno žrtev pretepala tudi dva gospodar ki tega v normalnih razmerah ne bi nikdar storila. Toda bila sta pod uplji-vom sugestije mas in le orodje volje množine. Tako je treba presojati tudi formin-ski slučaj s stališča sugestije mas, in obtoženi so bili le o-rodje te vojje množice. t GovornilT pripoveduje, da je imel pred vojsko priliko, da se je razgovarjal z nekim Angležem o politiki. Anglež ga je vprašal: Kakšna je razlika med Nemčijo, Italijo in Avstrijo? On seveda ni.vedel odgovora. Anglež pa je odgovoril: V Nemčiji je vse prepovedano, kar ni izrecno dovoljeno, V Italiji je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano, v Avstriji je pa vsč dovoljeno, kar je prepovedano. Omenja protizakonito vladanje na podlagi paragrafa 14. Po ustavi porotne sod-niie ne smejo biti ukinjene delj nego eno leto. Mi pa smo i bili tri in pol leta brez porote. Izdana ie naredba, da se mora v območju okrožnih žrtve^So usmiljenja vre- bili^ciiiwi? Poaebmf^zad-nji dve obtoženki. In vendar so zločinci, ki se morajo kaznovati. Zahteva od porotnikov, da pri trde glavnim vprašanjem, glede upora in ubo- K Dr. Pipuš, branitelj Alojzije Muršec in Marije Žuran, je v petčetrurnem govoru dokazoval, da ne more govora o boju ali dogovorjenem u-boju biti. Obtoženi so imeli samo namen, da komisijo prestrašijo in napode. Ostro je kritikoval postopanje Wiederwohla, ki je s svojim postopanjem pripravil ljudstvo do obupa. ^di^anašnji obtoženei^so te skiVžensk? ' .Državni'pravnik dr. Du-hač je repliciral na izvajanje braniteljev, pri čemur 4je prišlo do ostre kontroverze osobito med njim in dr. Haa-som. Porotniki so zanikali vprašanje glede ustaje in uboja, pritrdili pa glede obtoženke Alojzije Muršec krivdi glede Ftekanja in težke telesne poškodbe s, smrtnim izidom, do-Cim so glede ostalih obtoženk in obtoženca pritrdili samo vprašanju glede stekanja, paragraf 279'k. z. Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor obsodil Alojzijo MyrŠec na dne in polletno, ostale obtožence pa vsakega v štirime-sečno težko jefco. Ker se je preiskalni zapor vračunal, so bili slednji štirje takoj izpuščeni na svobodo. Naznanilo. Znani rojak Frank Kuhar naznanja, da je odprl v prostorih na vogalu 38. ceste Restaurant in prodajo vsakovrstne mehke pijače, Jcjer se toči tudi Pabst "Milwaukee" Pablo na čaše in ima tudi v nedeljah odprto. Se uriporo-čam Slovencem v obilen po-set ter jim jamčim dobro postrežbo. (99) -S--II I—..... Kje se nahaja Mary Smajdek, kot se je pisala predno se je poročila. Doma je iz Rigerče vasi pri Novemmestu. Slišal sem, da je nekje v Collinwoodu. Za njen naslav bi prav rad zver del J os. Božič, 6110 St.Clair ave. Vljb" Tljl » ') i,H ril i' I|I .' Ji.Ii 1 X- ? Front spba se odda v najem za dva "fanta. Vprašajte na 1157 E. Olst St. OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAR VLOŽITE DENAR MA LAKE SHORE BANK 4% V ifallinnalram 11 irf.n iitVslvl vem, zato prosim vse rojake v Italiji, ki berejo ta oglasTda mi sporočijo o mojem bratuf ! če vedo zanj, ker bi mu rap pomagal. Že naprej se vselil' iskreno zahvaljujem. ppH Kerhin, E. 43 St. Cleveland! Ohio, N. Amerika. Slovenec bi rad dobil delo na farmah. Kdor ima kaj prp! pravnega, naj pove v uredttf« štvu tega lista. (99)| Naznanilo. Podpisani zobozdravnik^ naznanjam, da sem spremenil uradne ure, in sicer se ne bo uradovalo v pondeljklh in četrtkih zvečer, ampak v torkih in petkih zvečer od 6. do pol osmih zvečer. Dr. F. L. Kennedy, 5402 Superior ave. vogal E. 55. ceste. Dr. F.,J. K KKN 6202 ST. CLAia AVE. SLOVENSKI ZDtlAVNIK Zdravi vse moške ia ženske bolezni. - Operacije. I m il j il i ii pni JWf!J. i. 1 JI L ^JmKI Ur.aa« «ti Urad zapri io-ia dopoMn« srmdo in nedeljo popoldni a-a popoldn« .--.v,., r r--- 7~« m MUečer. T«l«f«a> Ur.d: Ohio Stat. Princ.ton 1928 W Bali: Ro*e ne T1****1*' ««l|trr^ite supervisors, la do- I lOOl Mte odgovor od nas takoj. h SJ* ANTON GRDINA I__6127 S*. Oalr A v«. Clevek»d, O. i_ i ll | il «11 |i»n jni—gr*^^. i. i m -i ' 'IjviwTT t ' TTTTTT TTTTTTT TTTTTT TT T T 11TTTlT TI T l«i J i i i TT / e- j. •TA nakup pohištva, preprog, peci : : ^ za plin in premog skupaj, lede- : \ nice ali Ice Boxes in vso domačo j : pohištveno opravo, se kupi za GOTOV DENAR ali pa NA IZPLAČILA : pri znani tvrdki j The Star Furniture Co. i 5824 St Clair Ave. Cleveland, Ohio in iiilui in juixii i jjlii iiiij.i n m; n m 11 u 1111111 i^aai^Mj^i^ ii»i ij m i ii»*i)i«wni'( i' 'i i JI ? 11 I I •**.> • .!i:,> ■ l^akpbc^"—"c:: y or iyZ" - 'vrrv u: lv^M*^ 9 I 'Č&VSLAS^ — DulTyT^Iay lSf to 2W. ■ I Ir^cfivrxuANrj Ti«, P.M. U.«. Cei-.'mlTij w Leave EvwAu> ?iW l$M. V i £»«emTlw H AjfTvo f)jci 7i)0 A.M. U.S. l*strrr. Timr A/rivc CtSVgUMt* 7:00A.M. U » Cewrtl TUr 9 stlons »t Buffalo fjr Ktamra TtSk«»H JM*«? C-mtfx* 9aflp«l tIeH.ui I iT.. .-I kc;iDM) gU/tewl ,MlB&' i tre get ( - i . Of ru*»t«r» Atk jta- r i-*.U—ji M Ik q»i> Wp, with 2 Be" teal on roenpt vt frownti. /.!no»«lt forou )H-paK»pict»mUMiV .jtfrtU« Inkjet f>r». Thtt CUv lend Sl Etuffele . Čistenje in likanje oblek« IN - DOBRO DELO. NIZKE CENE. Moike obleke................$14)0 Ženske kiklje....................SOe Molk« suknje............... $1.00 Žcnake dolge suknje........* 1.00 Jopiči...............................80c Ženske obleke.................$1.00 H Ths DAMM DRY CLEANING Co. Caw*.730-w 1574 E. 55th ST/ Emijom A. J. DAMM, poslovodja. K7— ~ *■ ' tT . .I,'. - .^MH&ii.' -r" • . \ Uk ■ ftfi'«'«^'''' ifi' * i^ifgpia mmm* '■; r ■" 1 {----. 1 r 1 '.'•---- V'." 1- ____ ______, _ _ _ ____ r ____ _ ^^ __ S ■■ J. S. Jablonski: K^H SLOVENSKI FOTOCRAF. I 6)21 ST. CLAIR AVE. Isdelaje alike za icnitbe in drniioakc olike, otroike I ■ olike, po naji oVcjii modi In po niskih cenah. Za fl 94.00 vrednostnih «Hk {en dncat), naredimo 3 I JPHV^BI eno Triiko atiko r naraml Telikpatl ZASTONJ. m ' / I i \*r VSE DELO JE GARANTIRANO. * i g h . . ' :* ' , • P' " '' V .< ■ t 7(j —........- w9 J-ffi r 1 in 1.....11 1 ' 1 Mi MAIN 1441 '' CUY. CENTRAL SS21-W I MIHAEL S. ČEREZIN, I n . 1 1 i« I 'h /ia ifinpwwHWfBBii.iyw M______. 4'1 ' ftijpLl 1 f> * ■ ft»*rn»- 414 EiNCilNEi-MS 4. NAD8THOPJE I VfW1AJ MMtmm I VOGAL ST. SLAM IN OWTAWU. ZOBJE ■HMMflMMHBBBMB^BHHHBHi^BMHH^^Hi Mi deremo t obe b rek bole čin. Cene zmerne. Vse de to garantirano ta 20 let. En poskus vas bo prepričal. Odprto t večer Dr Belber ZOBOZDRAVNIK nad Pavlinoritn salounona 5391 St. Clair Ave. • Dr. J. V. ! : župnik,: ' SLOVENSKI .ZOBOZDRAVNIC > 6127 St Clair Ave. < KnanaoTO poslopje sad Grdi-novo tr^oriuo. ; Najboljše zobosdrav- " niiko delo( po niz* lab cenah. i t Urada« ur« ad &30 ajatraj dm 8:30 iit£ir. I pfltt wiwIsMlft« &A .i I 111 ' ' 1 r? ČE POTREBUJETE ♦ kako fino iemko all otrodyc tpomJadanoko raknjo, nr po zMtt, da ddtAe boA#c blar Po nteji ceni kakor drugje pr Bono B. Looatig, StOai $1.50. Te slike ne bi smelo manjkati v nobeni jugoslovanski hiši, predvsem pa bi morale biti javno razobešene v vseh prostorih naših društev in or ganizacij, v vseh jugoslovanskih trgovinah, gostilnah in javnih prostorih. Vsi oni, ki so bill na proslavi v Washing-tonu, pa si bodo gotovo Žele= li vidnega spomina na nepozabne trenutke. Naročila za fotografije sprejema Jugoslovanska Pisarna, 932 Southern Bldfc. Washington, D. C. Z naročilom je treba poslati takoj tudi denar ter natančno označiti, katera slika se želi. Naročil^ za jugoslovansko zastavo. Jugoslovanska društva ter organizacije, ki bi želela dobiti novo jugoslovansko zastavo, naj to sporoče tako Jugoslovanski Pisarni, 932 Southern Bldg., Washington D. C., ki jih bo potem za nje naročila. Cena zastavi se ne more v naprej označiti, ker je odvisna od števila naročb; čim več društev in organizacij se bo priglasilo, toliko cenejše bodo zastave. Ker so te zastave namenjene za enkral samo za okrasitev društvenih prostorov, bodo samo tri Čevlje dolge in dva čevlja široke. EtowJa Neodvfsnosti ^^ bili j zorL^Fotografl^ so^paSe^ vanredno lepo ter so najkraa-nejši spomin na veliki zgodovinski dogodek, ki se je odigral dne 4. julija v ameriški prestolnici. Fotografije so šesterovrst-ne in sicer: 1 .^Prizor pred razvitjem s še zavito zastavo. 2. Deklice v narodni noši, med njimi hčerka vojnega ministra, drže razvito zastavo. ^ 3. Prizor dviganja zastave na drog. 4 Prizor po razvitju zastave med poslanikovim govorom. 5. Velika krasna skupina vseh udeležencev proslave. 6. Ista skupina nekoliko drugačna. Prve štiri slike so v velikosti 12x20 palcev, zadnji dve pa v velikosti 7x38 palcev. Pano vcalri fnincrrafiii \f> '* qRgB^ I : v f- ' Naznanjam, da sem pravkar dobil vzorce blaga za jesenske i n zimske obleke. Na razpolago imani najboljše vzorce od najboljših kompa-nij, in prijazno vabim fante in može, da pridejo in si o-gledajo. Priporočam se v izdelavo po meri narejenih oblek, katere izdelujem točno jo vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklonjenost. Andrew Jarc, 1113 E.61th St. Tel. Princeton 1958 R. (x92) National Drug Store t Slovenska lekarna. Vogal St. -Clair ave. in 6i. oe-sta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdraivnišike ip-redpise. V /»logi imamo vse, kax je tre;ba v najboljši lekarni. Hiša naprodaj $1000 mortgage. Cena $2850. Vpraša se na 903 E. 78th St. (86x) VOIJNENE AO SVILENE kiklje vsakovrstnega 'kroja in iz najboljšega "blaga, fino izde lane, 'Vbe številke, dobite pri Beno B. Leustig, 6^34 St. Clair ave. vedno ceneje kot drugje.__(*39) PAZITE kje kupujete vašo narejeno o-prravo. Blago kiypljeoo pri meni je -vedno najboljše, sveie, trpedno m poceni Bono B. Leustig, 6424 9t. Clair ave. _; (3C39) POSEBNO NAZNANILO N od špecijalista možem in ženam, (ki so bolni na kaJki kronični ibolezni. Jaz sem zdravnik 32 tet, in moje skušnje so me privedle do zdravljenja vsaike znane kronične bolezni, brez vprašanja koliko časa s t bili iboftni'in kdo vas je Zdravi M/nogo žensk je ibolnih ker se zanemarjajo in ne vedo svojega pravega , položaja in ne vedo kaj je narobe. Ne odlašajte Idipkler se vam ne more več pomagati. Vsa -zdravila in najbolj moderne električne naprave imam za vašo .pomoč v svojem uradu, kjer se pogovorimo v 'vašem jeziku, tore; ni treba pripdjati tolmačev s seboj Ce se vas ne more ozdraviti, vam takoj, povem, t Preiskava s X žarki, kadar je »potrebno. UraWtoe ure: o< 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 9 do 12 ure. Dr. Cowdrick a 209 Ontario St ertr*- blok od marketa. Naznanilo. Naznanjamo vsem rojakom in rojakinjam v New-burgu in okolici, da je druit. i Bled, št. 20 SDZ žopet znižalo vstopnino za mesec avgust. Torej rojaki, kateri le niste v tej Zvezi sedaj imate I zopet lepo priliko, da si pri-, hranite par dolarjev in zraven | postanete član dobrega na- ] Zaupno zdravilo dela čudeže. 1 Skoro že trideset let se Trinerjeva zdravja rabijo z največjim zaupanjem. A | i to tudi radi pravega vzroka, ta zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in (čislainje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Braginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dteyrek mam je spod-1 bil še zadnji steber in morali smo eeno nekoliko (povišati. V«ak prijatelj Tri-i neffjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo v*ilitoo več I plačati za potrebšloine, in tudi lekarja 9tane vellco več, ni mogoče dnuginji v I okom priti. Zato-pa bo vrednost Tdnerjevih ldkov povrnila odjemakem vse I kar več plačajo aa nje- TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupamje in vspeh med svetom, D. Specijalist za oči , : 811S St. Clair Ave. 2. nadstropje, Cleveland, Ohio Zdravimo oči in jih preišče-mq. Fres k rb imo pra v a očala. L.MHmin......................... I II JrUZ.UK! Kupite staro-krajs k a zdra vila Nova itnajdbu za one, § ki trpijo na revmatizmu, obistih ali želodcu ali so nervozni. Piiite nam ali se oglasite na: Bache - Mitcbel Drug Co. I 2281 E. 14th ST. SV Mi imamo posebna zdravila za oslabele osebe I -i .n. lilt,: f"',, .! ou. ' t _ i,,,, - ■ --- ---1 1 iwi^^w^WqlMC^fl -rrrtrr !| DR L. E. SIEGELSTEIN, l| B.IIPhon« Cmt.P1i.jj |1 Mth 1306 24S1 R ■ 1 | KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI | IKfl URADNE URE: CM 9. Zjutraj do 4. popoldne, od 7. do S. »večer. H Ob nodefyek od 10 do 12 308 Permanent Bid«. 746 Euclid Ave. near East Mb St. POSEBNO NAZNANILO! Dr/Wolfe, vwltkl »pecftjabat, je upeljal v Clevelandu v«e v olike stroj® ta zdravljenje ljudi. Tu bo oadmljeval »draTljeuJe na osUSln kot as sira-v| na kMidkah Evropo. Ne raAuna nlC za preiskavo, pretakava k X 2arH je zastonj vaakomu bolniku, fio ee zdravi pri nJem. ne done, looltta) čaea •e že zdravite, »mbdlte da vidite kaj ta frpeoijaiiet lahko naredi za m - Imate ? nered v želodcu, ka Ur? Nered v jetrih? RevmatlzemT Glavobol, zaprtje, nečisto kri 7 Slabost, nervor noat, bruh, kalelj, slaba pljuča? Prlva-tne bolezni? I. t.d.' Vaša prilika Tu le prilika, da v p raiate vellke§a iPeciJalleU za svet, da va« prelUe z X Žarki.. Nikdar prej niste Imeli take prilike v mestu. Dajt« se preiskati takoj. Ne odfaftajte, ker je | nevarno. [$1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENI |j ČE STE BOLNI Pridite takoj in U špedjaliet vaa popolnoma prx4Me, potom sveet«, | če morete ozdmvotl, fcor uspeh je odvisen od pretekave. NJesovl krašgll stroji lc vseh dolov sveta mu pomagajo, da Ima najbolj&l idravalftld urad v mestu. Ko so druge metode sdravljenja zgubile moč, dobite tukaj uspeli. % Bres nprašacja, ksUno botesen Imate, če tdravnik vidi, } - - - ■• - Tu je bila potrebna hitra pomoč; zakaj kam pridemo, če f bo smel pisati vsak list svoj pravopisi Katero vpraSanje bi bilo bolj dnevno, bolj pereče? Na prvem hlevu njego-' ve rojstne vasi je visela bela tabla s črnim napisom* "Vas "Gorenjavas". Glede na to, nosilnapis: "Gorenja Vas", in po knjigah in listih je bral ; "Gorenja vas". Glede na to, i da je mogel biti pravilen le i eden način pisanja, oba dru- ] ga pa krivopisa, se je moral i spotikati nad to raznolično-stjo vsakdo, ki je imel kaj s čuta za pravico in resnico, i A ta krivica se ni godila sa- i mo Gorenji, ampak tudi Do- i lenji vasi in premnogim dru- j gim krajem, kakor Zlatem i polju, Novem mČstu in Ogrskemu Staremu, kjer se je bil r izSolal Majerjev Edvard. O I tej prevažnl stvari je sklenil f pisati Lovro, preverjen, da C bo zanimal spis najširSe kro- 1 Se. Saj je jezikoslovje pri- v u bi jen a veda, o kateri vsak V olikani Slovence mnogo ve in Se več govori; in po pra- d vici gre v slovstu jezikoslov- v cem prva beseda. I Po teh preudarkih se je r hitro lotil dela; poiskal je po 11 listih najglasneje kričeče raz- v ličnosti v pisavi, jih bistroumno razvrstil, navedel do- n tično pravilo, pridodal vestno t stran, poglavje, odstavek, iz- fc dajo in letno Številko slov- s , nice, kar se je bralo važno p in učeno. Sledil je točni do- l< kaz, da je pisava: /Gorenja ii vas" edino pravilna; zakaj j lastno ime je le Gorenja, vas r pa je občno, splošno, nazov- i flo ime. c Pazljivo je prebral sesta- s vek ki, se mu je zdel pamet- p I*tin in zlasti na koncu dovr- C Ipen. Vendar ga ni odposlal n takoj; zaprl ga je za par dni k v miznico, da bi presodil s j< treznostjo, kar je napisalo d navduSenje. Saj je vedel, da d prvi vtisk ni vselej pravi in t da ugaja marsikako delce pl- C satelju bolj nego čitateljem. k Kadar je spis na papirju, b odleže vsakemu pisatelju; ta- ii ko si je tudi Lovro mel roke. fc Ni ga več tako pekla nesreč- r na ljubezen in niti barona ni \ I več gledal tako grdo. Svet se č mu je zdel zopet še zadosti lep in Življenje ne več nez- \ nosno, ko je premišljeval, č kaj bodo pač rekli Slovenci, r ko izide njegov članek. V du- r flhuje bral priznanje in hvalo p po raznih novinah, v duhu t čul povpraševanje, kdo je ta v L. B., ki piše tako pametno, k Bi li ne kazalo dati članek še z .posebej natisniti, da bi se po- s slal priznanim rodoljubom v d preudarek? Obrnil bi Lovro s pozornost nase še bolj in čla- p nek otel pozabe; zakaj brid- v ka je misel, da se pečajo s k članki po novinah Čitatelji o le po en dan, in žalostno je h videti, kako ginejo ondi med n druhaljo preprostih dopisov, ji nevrednega belega dne, tudi r taki, katerinf bi trajna slav& š ne bile predobro plačilo. s! Komaj je preteklo poldne, n se je Lovro že vprašal, če se S ni že spis zadostil uležal in b zmladil, zakaj bati se j ebilo, n da izide prepozno. Gotovo za p nimajo taka pereča vprašanja p tudi druge pisatelje, in Bog p ve, koliko peres že piše o is- d tem predmetu, in morebiti T Ima kdo prav njegove nazo- n Koliko Skoda, ko bi ga ta k prehiteli v Hitro ie zopet odprl mizni- ii . oot pregledal pisanje, prista- k vil nekaj ločil ter pripisal par č vrstic uredništvu enega ljub- tt fjanakih dnevnikov; katere- p ga ne moremo povedati, ker d nam tetnikl niso^porokah^ V s jal dolžnost vsakega rodoljuba pospeševati kakorkoli ze-dinjevanje; on da izpolnuje to dolžnost s skromnim poskusom, ki ga poSilja uredništvu pod geslom: "Naj tudi manjka moči, pohvaliti mora se volja", z obljubo, da po8-Ije kmalu Se kaj, ako želi u-redniStvo. Ta pristavek je bil zrastel iz nade, da bo uredništvo ali v listnici odgovorilo kaj laskavega ali vsaj o-pomnilo pod zvezdico: Prosimo. Pismo je moral nesti takoj sam Janez na pošto, in skrbno se mu je naročilo, naj je priporoči. "Razumel? priporoči!" Oddati je moral pre-jemni list takoj, ko se je vrnil. Ko so došle drugega dne novine, je snemal pisatelj Lovro, prijetno razburjen, polagoma zavoj in odpiral po-Sasi list, da bi užival tem dalje slast radostnega pričakovanja. Spisa še ni bilo v listku. "Oh, ti tepec!" se je udaril iobrovoljen ob Čelo,'"sej še / Ljubljano ni prišlo pismo. Danes popoldne bo tam, rav-io ko izidejo novine, ki ga liti jutri še ne morejo objaviti. A pojutrišnjem pa." Čez dva dni se je jezil Ja-lez, da ga pošilja gospodar :ako zgodaj na pošto, kjer 3o moral čakati še poštnega sla; a noben "zato pa" mu ni ^omagal nič. Lovro je šel ta-am Bog ve, če bodo znali )ralci popraviti to tolikanj notečo hibo! Kar ušesa bi »orval stavcu. A kje je bil »opravljavec? Zakaj ni iz->olnll ta svoje dolžnosti! Tuli urednik ni brez krivde. Pako je revež pisaelj izročen i a milost malovestnim tiskarjem. Svinčnik modre bar-'t je potegnil Lovro iz žepa n debelo ie podčrtal napa-co, ki je kazila tak izboren Slanek. Polagoma ga je po-olažila misel, da se tiskovni JOgreSki pripete tudi drugim iobrim spisom in da jjjh razsoden bralec ne zarezuje pisatelju na rovaS. gotovo krasni vzroki, zakaj imajo bolniki zaupanje vaaj. Trinerjevo ameriSki grenko ! vino uživa največjo popularnost že 50 let. Zakaj* Ker nikdar ne prevari, je jako o-kusno in ob istem času jako uspešno. Poostri apetit, pomaga prebavi, Sčisti želodec, odpravi splošno slabost. To je vzrok zakaj ima toliko prijateljev. Po lekarnah. — Po lekarnah. — Trinerjev liniment je tudi zdravilo brez primere. Poskusite ga pri re-vmatizmu, nevralgiji, lumbago, opeklinah, oteklinah, 35 in 65c po lekarnah, po pošti 45 in 75c. J os. Triner Co. 1333^39 So. Ashland avenue Chicago, 111. Naprodaj je slovenska mlekarna na 730 E. 155th St. blizu slovenske cerkve. Dobra prilika za slovenca v Gq1-linvvoodu. Vprašajte pri Jos. Ferlin, 730. E, 155 Et. (99) Pozor Slovenci! Kadar potrebujete v hiSi kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni. Jaz vam zračunam koliko bo veljalo delo, delam vsa popravila, postavljam kopaliSča in, sinke v hiSi. Moje cene so niz ke, delo garantirano. Svoji k svojim I Edini slovenski plumber: Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Princeton 2984 K. _ . Hrvat, izurjen bartender, bi rad dobil delo v gostilni. Vprašajte pri Math Duzich, 1009 E. 62nd St. (98) Naprodaj je lep lot v Nott-inghamu, mera 70x140. Nizka cena. Pozve se na 15712 Trafalgar ave. (98) Soba za 1 ali 2 fanta se odda. Vprašajte na J 4019 Hale ave Collinwood. ■ • (97) Dva lota naprodaj, 40x175 oba skupaj. Nahajata se na Sprecher ave. West Side, kjer loti rastejo v vrednosti. Prodam jih za svoj denar. Vprašajte po pol osmih zvečer na 1138 E. 63rd St. (97) Stanovanje za enega ali dva fanta s hrano ali brez se odda. 951 E. 63rd Št. (97) Konj naprodaj, dober ža vsako delo. Podrobnosti pozve-ste na 947 E. 67th St. (97) Vabilo! Vabilo! Vabiio! Petindvajsetega avgusta dan vsi k Kastelicu v Nottingham Vprašal boš, kako zakaj? Čuj, vse boš zvedel sedaj. Društvo "Napredne Slovenke", št. 137 SNPJ priredi piknik kakor vsako leto na Kastelčevih farmah. Za program so si vzele na piko "Vil-četa", strelni jarki so že pripravljeni, kateri bo toliko srečen, da to mrcino ubije, dobi nagrade, namesto kolajne eno boxo dobro dišečih cigar. Streljanje trinožne kožice, srečolov, licitacija za krasne dobitke. Posebno se opozarja občinstvo na okus-nost "rakov", obljubili so nam jih pečlarji, seveda s tem se mislijo prikupiti lepim pečla-rlcam. No Jaka, kaj pa ti? Pravijo, da se na možitey držiš, pa si vedno doma. Le pridi tudi ti, tudi za te se bo kaj j dobilo, pa ne da bi že naprej sline cedil. Godba igra pod vodstvom gg. bratov Spehek. Za sušo in lakoto bo vse najboljše preskrbljeno. Za vese-lični odbor (99) Napredne Slovenke. POfcOČN fine svikne obleka vence, tančice »n vse dtugo dobite pri j meni vedno po nižji ceni koi I ji >T|>. j '-J i m [Trn i TiVij itljio (TIKI (i Vi Tri f 'Tjl • i , I M- [ i i I & Izvanredni dohodki od 1. jan. do junija 1918* ! 6% obresti od posojil na First Mortgage: . Štev. 12 Cleveland, Ohio................$ 31.25 . Stev. 1 Cleveland, Ohio................. 60.00 ( Stev. 2 Cleveland, Ohio................ 99.00 . štev. 3 Cleveland, Ohio............... 6.60 Stev. 4 Cleveland, Ohio................ 45.00 I Stev. 5 Cleveland, Ohio................ 66.00 . Stev. 7 Cleveland, Ohio................ 39.00 , Stev. 11 Cleveland Ohio............ .... 45.00 štev. 13 Cleveland, Ohio................ 330.00 štev. 16 Cleveland, Ohio................ 114.00 Stev. 17 Cleveland, Ohio................ 36.00 Stev. 18 Cleveland, Ohio................ 42.00 Stev. 19 Cleveland, Ohio................ 18.00 Stev. 20 Cleveland, Ohio................ 78.00 štev. 21 Cleveland, Ohio................ 120.00 Stev. 23 Cleveland, Ohio................ 51.00 štev. 24 Cleveland, Ohio................ 72.00 Stev. 25 Cleveland, Ohio................ 64.16 Stev. 26 Cleveland, Ohio..............21.30 Skupaj obresti posmrtninskega asesmenta $1338.31 Stev. 8 Cleveland, Ohio................$ 40.50 Stev. 9 Cleveland, Ohio................ 37.50 štev. 10 Clevelend, Ohio................ 30.00 Stev. 14 Cleveland, Ohio................ 81.00 Stev. 15 Cleveland, Ohio................ 99.00 Stev. 22 Cleveland, Ohio................ 72.00 Skupaj obresti od bolniškega asesmenta $ 360.00 Skupaj obresti posojila na First Mortgage......$1698.31 4 %o bresti naloženega denarja na bankah: 1. The Cleveland Trust Co...............$66 94 2. The Lake Shore Bank Co..............$59.49 3. The Garfield Savings Bank............ 3.46 bioipaj obresti od naloženega denarja...........$ 129.89 4obresti od I. in II. Liberty Loan............. 38.95 4%obresti War Savings Stamps................ 1.44 Skupaj obresti............$1868.59 Stroški upravnega sklada za upravo Zveze, od 1. jan. do 30. junija 1918. štev. 12. Plača uradnikom.....................$ 530.00 Štev. 13. Pregledovalci računov ..............i.. 18.00 štev. 17 Vrhovni zdravnik ...................... 65.65 štev. 19 Vožnja in dpevnice vrh. odbora.......... 12.00 štev. 21 license 1918-1910...................... 25.00 štev. 22 Najemnina pisarne..........'........... 73.00 štev. 23 Tiskovine ............................ 42.75 štev. 24 Telefon in znamke..................... 34.39 štev. 25 Pisalne potrebščine..............t...... 12.05 štev. 26 Glasilo in naročnina.................... 102.50 štev. 33 jtoprava stroja........................ „.75 štev. 34^ Varščina .............................. 67.75 'J I» Ui U tU 1141 tlivoiv ■ mini 1 1 ■■■ ■■■■■■ ■ , m Pol letni dohodki» stroški od 1. jan. do 30. junija 1918. S. D. Z. 1 i frOrioDKl M ST R O & K I. - i s ' ii i I 'f. ta i 11 {i--J s l t! i 1 -g I rs i 1 ^ j2o O 8 £ fc A.32 lir o o t> % < 51 | januar 3418.48] 1755.59 1364.83 298.06 4792.00 4000.00 681.00] i 11.00 ^ 52 febru. 3281.94 1664.39 1335.40 282.15 , 2192.73 900.00 1129.58 163.151 53 marc 3341.61 1697.31 1354.40 289.90 3482.14 1800.00 1193.73 488.41 54 april 3516.77 1753.41 1412.18 351.18 1754.11 800.00 761.56 192.55 55 maj 3510.44 1751.14 1407.57 351.73 5515.75 1500.00 3834.00 181.7^1 56 junij 5353.79 3148.70 1840181 364.28 2628.13 1500.00 839.15 288JH Skupaj l$iim03l{li77fl.54l}Š7i5llfll$19ž7.i{6| Dobro sredstvo za vtreti M m* mujkati pri nob«n«m dobro ur»J«wu domu. Dr. nebtarjav PAIN-EXPELLER ImI* ud tO l-t tmUko (rhMi)t md Bk*«l al Mlm trfto. Jedlao prarl« Tintreao nuik* sidra ta«. lm«K ▼ Ukvuk I« DMTMMt od p ad. kkhtgb a co. 1440 WMKM nral, NMrVMfc. N.V V najem se odda hiša, 4 sobe na 19708 Shawnee ave. Rent samo $14.00 na mesec. Proda se hiSa, 4 sobe, lot 37 in pol x 110. $1000 takoj, drugo na lahka odplačila. Pozve se na 19708 Shawnee ave. Nottingham, (99). r--sob* ta>paiisčm NADLEŽNE BOLHE in STENICE Zdravniki yr»rljo, d« n M bolh In drugega mrfioaa naJboU bati. kar raa naAajo .bol^l, JeMfco meolngkiJtUi ln druga nalaaljlTe bolaan;. Nobane aramota nI. Ca Imata bolha v Wl. toda sramota Ja.«e Jto dovolite, da oataoa Jo. paaebno ke Jih J« talko lahko po« pregnati i P. D. Q. ki T raanld unlčj ta aadlefee vraga MILIJON BOLH Plakat aa Uc ta MamlkaUJa naredf an fcrort cmaaulne ki umor) milijon bolh la ateuk. da bi Mle aknpaj. da bi trite tako valtka kot vafta roka, ahraraa Ufco aaorl. Tudi a*h ^lago IZ Rim TE^ TO ^ ^SLl^- Kc. m nVoj 35c Je jreA^calTO^^to^at^ poftti prejmete. UMORI BOLH« NA PBU Ce imate paa s bolhami, raezolta nekoliko p. D. Q. smeanina in di«Bi|» 9 to v paa Jo kodo. Pulte kako Wi orkajo Boli oitejane bodo kot knij Salomon, poredno p*deJo na tla. All ^iAaORI K°KCy,S UMr ^ MRAVLJI IN ^rt^