Pripravimo poi obnovi! Bivšl ministrski predsednik Anglije Chamberlain, ki je te dni umrl, je prvi proglasil kot cilj sedanje vojne: obnova sveta po prenovIjenem človeku. Tudi v taboru avtoritarnih držav se z najpristojnejših mest zmiraj poudarja zahteva, da se mora svet preosnovati ter v njem vpostaviti nov red. Ni pa novega reda brez načel, kl na njih red temelji. In ni načel brez ljudi, ki so njihovi nosilci in izvrševalci. Nov red torej predpostavlja novega .loveka. Stari človek je povzročil zmedo na svetu, t_ katere se je razvila sedanja katastro):a človeštva. Novi človek naj reši človeštvo iz .'»edanjih velikih stiek ter naj uresniči novo obliko sožitja ljudi, narodov in držav. Kakšen bodi novi človek? Izvestno je, da so nekrščanska načela, kakor jih je širilo framasonstvo, lažnivo Bvobodomiselstvo, pretirani nacionalizem, materialistični socializem in komunizem, zastruplla odnošaje človeka do človeka, Btanu do stanu, naroda do naroda, države do države. Zato je neodklonljiva zahteva sedanjega časa: Proč s temi načeli! Mnogo držav je sledeč dobro preizkušenemu svetopisemekemu načelu: »Na njihovih sadovih jih boste spoznalk, uvidelo škodljivost framasonskih lož ter njihovo delovanje prepovedalo. Med njfcni je tudi nesrečna Francija. Ko se je pred 200 letl začelo v Franciji širiti framasonstvo, se je proti njemu postavila državna oblast kot proti >lz tujine importiranemu strupu«. Pozneje so odločilni činitelji postali bolj brezbrižni: najprej so razširjajoči se strup tolerirali, potem na vso moč podpirali. dokler ni ta strup razkrojil vitalnih (življenjskih) sil j Prancije. Framasonstvo j« mati lažntve svobodoml3elnosti. Iz framasonskih lož se je širil duh kulturnega, polltlčnega in goapodarskega liberaHzma. Od slabe matere ni pričakovati doorih otrok. Bogu, veri in Cerkvi sovražno framasonstvo je po »vojih učendh in odposlancih širilo med Ijudml in narodi nauk o popolni svobodi človeka od Boga, od božjih in cerkvenih zapovedi in od vsakih vezi, ki bi se postavile kot ovire na pot svobodnemu udejstvovanju človeka v javnem in političnem življenju in zlasti na podro_ju gospodarskega delovanja. Sebičnost je postala glavni nagib človeškemu delovanju in njegov edini cilj: čim večja korist posameznika. Liberalizem je raztrgal vezi vzajemnosti med posamezniki ter med poedinci in občestvom. Človeško družbo je atomiziral = razbll na majhne drobce in vsak drobec je stremel samo za lastnim dobiekom In užitkom. Takšen narod in takšna država ni sposobna velikih podvigov, ki zahtevajo soglasnost in slogo poedlnih slojev in stanov ljudstva. Še manj pa je takšen narod sposoben velikih splošnih žrtev, ki jih morajo doprinašati vsi, kadar je treba odbiti napad in udarec sovražnika od zunaj. Razvoj dogodkov v Evropi je pokazal pogubo- in smrtonosne sadove liberalizma. Narod, ki hoče žlveti in ohraniti svoje mesto med drugimi narodi, r:ora izločiti iz svojega organizma vse bacile liberalizma. Kaj to pomeni za naše slovenske razmere? Ko je bilo ukinjeno delovanje framasonskih lož v Jugoslaviji, so glasila slovenskega liberalizma, ki se skriva za raznimi nacionalnimi, demokrati.nimi in naprednimi krinkami, hitela zatrjevati, da framasonov v Sloveniji ni. To ni res! So v Sloveniji ljudje, ki so bili vpisani v framasonske lože. Nekatera imena so bila te dni objavljena, druga so še skrita za plaš.em tajnosti. Toda ne gre za to, ali je kdo vpisan v framasonsko ložo ali ne. Gre zs duha. ki živi v ljudeh, strankah in društvih. So v Sloveniji Iisti, ki so prešinjeni z duhom framasonskega liberaMzma. So med našim narodom prosvetna in športna društva ter mladinske organizacije, ki mladino sicer ne učijo framasonsko telovaditi, pač pa framasonskosvobodoumno misliti, hoteti In delovati. Kaj sledi iz tega dejstva? Da bl ukinjenju frama- sonstva moralo slediti prenehanje vseh oblik organizacij, ki se v njih udejatvuje duh lainivega svobodoumja in temelje narodovega obstoja rušečega liberallzma. Liberallzma sin, včasih očetu neveren, navadno pa veren, je marksističnl socializem in komunizem. Nadaljeval je svoje delo tamkaj, kjer je liberalizem prenehal: v delavskem stanu. Kar se je nau.il v šoli lažnivega svobodoumja = popolno neodvisnost človeka od Boga, vere in Cerkve, je razširil in pretiral v usodno laž, da Boga ni, da človek nima duae, da je vera, ki jo uči Cerkev, opij za ljudstvo. Ta nauk je surovi materializem, ki priznava na svetu samo materijo = tvar in samo tvarne sile ter njihovo delovanje. Teh sil se mora posluževati delavstvo, da si podjarmi vse druge stanove v narodu. Vrhovno geslo marksističnega socializma in komunizma je borba delavskega razreda proti vsem drugim delom ljudstva in naroda. To je borba v notranjosti države, ki je Francijo tako oslabila, da se je v sedanji vojni v najkrajšem času zrušila. Krlor hoče na razvalinah zgraditi novo, boljšo in trdnejšo zgradbo, mora najprej ruševine odstraniti. Položiti mora nove, trdne temelje, segajoče v globino in širino. Krščanstvu sovražni liberalizem je v zvezi s svojim idejnim otrokom = marksizmom (socializmom in komunizmom) povzročil med evropskim človeštvom zmedo, razkroj in razpad. Zato sta oba povsem nesposobna, da bi služlla kot osnova za prenovljenje človeške družbe. Ne odpad od Boga, marveč povratek h Kristusu more človeštvu in narodom prinesti rešitev. Kdor ima v mislih kakšno drugo obnovitev naroda ln vsega človeštva, vara sebe in druge. Obnovitev more priti samo iz pravega in pristnega kršSanstva. Ta obnova se mora začeti v posameznikih. Iz krščanskih posameznikov krščanski narod in iz krščanskih narodov krščanska človeška družba. zgrajena na trdnih osnovah krščpnske pravičnosti ln ljubezni.