M« Voatgebftkr ku beohlt ^oStnina plafawi v gotovini DRUŽINSKI TEDNIK Kdor strah v glavi nosi, temu je vsaka senca pošast. Slovenski rek Leto XVI. V Ljubljani, 21. decembra 1944. št. 51 (788) UREDNIŠTVO ln UPRAVNlSTVO: Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 14/111. Poštni predal SL 253. Telefon St, 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nib dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah. NAROČNINA: »/« leta 20 lir, Vt leta 40 lir, vse leto 80 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 2 liri, stare številke 3 lire. — OGLASI po tarifi. Domovini se ni nikoli služilo z velikimi besedami, ampak zmerom predvsem z drobnimi dejanji, nikoli ne s herojskim podiranjem, ampak le prevečkrat z nepopularnim grajenjem. Iz današnjega uvodnika ,#PIavaw ofarija Po poročilih turških listov vodijo grške komuniste sovjetski vojaški inštruktorji; se brigade upornikov, ki napadajo Papandreove čete in Angleže, bijejo s topovi in tanki, ki jih jim pošiljajo Sovjeti; so bili to orožje svoj čas dobavili Sovjetom Anglosasi, in sicer za vojno proti Nemcem. Za trezne ljudi brez predsodkov niso te ugotovitve turškega tiska nikakršno presenečenje; še posebno ne za tiste od njih, ki so v teh 42 mesecih boljševiške vojne politično toliko dozoreli, da so doumeli tri glavna spoznanja, značilna za moralo »osvobo-diteljske« vojne; 1. Komunističnemu teroristu je boj za narodno svobodo samo krinka, s katero maskira borbo za boljševiza-cijo s ojega naroda. Zato je nujno, da viui v lastnem protikomunistično usmerjenem narodu hujšega sovražnika kakor v katerem koli »okupatorju«, saj ve, da je kljub vsem morebitnim drugim zmagam bitko izgubil, če je ni v svojem narodu dobil. 2. Za komunističnim teroristom stoji vselej in povsod z železno nujnostjo logike svetovne revolucije moskovska boljševiška centrala, z drugimi besedami, Jožef Visarjonovič Džugaš-vili, s privzetim imenom Stalin, po paradoksnosti po'itike zaveznik An-glosasov in njihov štipendist. 3. Glavni vojni cilj Angloameriča-nov (vsaj v Evropi) je zmaga nad Nemčijo kot najmočnejšo nasprotnico njihovega imperializma. Glavni vojni cilj Sovjetov je boljševh.acija Evrope in po možnosti tudi ostalega sveta. Ker pa ta cilj ni dosegljiv brez zmage nad Nemčijo, je glavni vojni cilj Angloameričanov in Sovjetov na videz, islj. Da je tak res samo videz, dokazujejo razmere v vseh deželah po vrsti, ki so jih Angloameričani »osvobodili«: povsod, kjer ni več Nemca, da bi ju družil kot skupni sovražnik, trčita Anglosas in Sovjet (odnosno njegov najemnik domači komunist) neizogibno drug ob drugega — njun račun pa vselej plačuje »osvobojeni« narod, položen na tnalo, da oba »osvoboditelja« sekata po njem, I Ze več ko leto dni imamo mi vsi, ki tudi v času vojaške zasedbe odgo. vornostno pojmujemo svoj časnikar, ski poklic, priložnost ob vsak dan novih dogodkih dokazovati naši javnosti, da je logika zakulisnih sil sedanje vojne absolutna, da velja torej tudi za n a i e razmere. 2e več ko leto dni naši skriti politični »voditelji« ln njihovi epigonl ob vztrajnem sekundiranju svojih podzemeljskih političnih pismoukov to resnico taje — bodisi ker je še zmerom niso doumeli, a se ima; o za premodre, da bi 8i jo dali dopovedati od drugih, čeprav politično dogajanje vsak dan na novo postavlja njihovo čustveno učenost na laž; bodisi ker so jo doumeli, a so tako pokvarjeni, da sicer vidijo pogubnost nauka z vzhoda, pa nimajo ne volje ne moči upreti se mu ter se «>u zato rajši priklonijo, noro upajoč, da bodo tako vsai sebe rešili. Krivda je teh ljudi, ki imajo žal še zmerom vpliv na del naše javnosti, d« je prenekateri sicer narodno zaveden in pošten Slovenec še danes gluh in slep za vse nevarnosti, ki groze našemu narodu od znotraj in od zunaj. Krivda je teh ljudi, da se politične razmere v naši pokrajini niso v zadnjih 15 mesecih tako konsolidirale, kakor bi se bile, da je stal vsak naroden Slovenec na odrejeni mu postojanki— ne v podzemlju na fronti jalovega demagoštva in poceni bevskanja na vse strani, temveč na mestu, ki mu ga diktirajo njegove sposobnosti in spoznanje, da se domovini še nikoli ni služilo z velikimi besedami, ampak zmerom predvsem z drobnimi dejanji, nikoli ne s herojskim podiranjem, ampak le prevečkrat z nepopularnim grajenjem. Krivda je teh ljudi, da je Slovenec kljub vsem trdim izkušnjam zadnjih treh let in pol še zmerom političen analfabet in zato objekt, namesto da bi skušal vendar že postati subjekt. Veliko odgovornost za to nosijo tako imenovani »plavi«. Skrajnji čas je že, da se to pribije črno na belem, ne kjer koli in tjavdan, temveč na takšnem mestu in v takšni obliki, da bo javnost vedela: to ni od nikogar diktirano, ampak je sleherna beseda pretehtana in premišljena, narekovana zgolj od patriotizma in čuta odgovornosti do iastne-ga naroda v njegovih težkih dneh. Zadnjič smo napisali o Mihajlovi-ču: Mož je bil idealist. Kolikor vemo o njem še iz časov pred vojno, ni moči njegovemu značaju ničesar očitati: bil je oficir-poštenjak, kakor jih je malo premogla jugoslovanska vojska. Ne dvomimo, da je tak ostat tudi v vojni. Kljub temu smo zadnjič zapisali še to: Bil je slab in zato za narod nesrečonosen politik. Za človeka na njegovem mestu je namreč premalo, da je čist značaj. Mihajlo-viča je vojna dvignila na hudo usodno politično mesto, in zato bi bil mož moral biti politik. MihajLovič ni bil politik in tako je nujno moral postati orodje v rokah gospode, ki je hotela z njegovim imenom politiko uganjati. In ta gospoda — njegova bližnja in daljnja okolica, v centrali in v »podružnicah« — je uganjala in uganja politiko, ki je zločin nad narodom, ker je ljudstvo cepila, namesto da bi ga bila združila v enotno fronto proti njegovemu smrtnemu sovražniku komunistu. Indirektno je tega zločina Mihajlovič kriv, direktno pa gibanje, ki se po njem imenuje. V toliko smo se zaradi razumevanja stvari morali dotakniti Mihajlo-viča samega. Vse naslednje pa velja njegovi bolj ali manj avtonomni podzemeljski »podružnici« med Slovenci. II Ko so se lani par tednov ali mesecev pred Badogliovo kapitulacijo začeli pojavljati na deželi poleg »belih« tudi tako imenovani »plavi«, so ljubljanski narodnjaki ponosno izbočili prsi: to so bili -tisti neofarski »naprednjaki«, ki so v »belih« zmerom gledali nekakšne eksponente neke nasprotne politične struje in se nikakor niso mogli ali hoteli sprijazniti z njimi. Zato so jim šele »plavi« postali »pravi«. No, ti »plavi« so hodili po deželi, se kazali ljudstvu v lepih uniformah, dobro plačevali, kar so si vzeli, zraven pa imeli nalog, da nikogar ne napadejo, temveč da smejo streljati samo v lastno obrambo — skratka, šli so se nekakšno misijonarsko vojno ali pa heroično idilo. Takšno platonsko paradiranje sredi vojne in revolucije se je resnim ljudem že takrat zdžlo nekam čudno abstraktno, brez pravega stika z realnim življenjem. Ali so komunisti smrtni sovražniki slovenskega naroda: potem je bila dolžnost »plavih« direktno ali indirektno pomagati »belim«; ali pa komunisti niso sovražniki slovenskega naroda: potem je bila dolžnost »plavih«, da se njim pridružijo, ker je logično, da morajo v tem primeru »beli« kot smrtni sovražniki rdečih biti sovražniki slovenskega naroda. Ne tega ne onega niso »plavi« storili; ostali so lepo nevtralno na sredi. Grčarice so brutalno dokazale zgre-šenost te nevtralne srednje poti: »plavi«, ki so komuniste pozivali, naj ne streljajo, češ da imajo opravka z brati, so bili prvi, s katerimi je slovenski boljševizem jasno in eksem-plarno obračunal. Grčariški borci so padli, toda za njihovo smrt bo narod klical na odgovor ne samo rdeče krvnike, ampak nič manj tudi tisto »plavo« gospodo iz ljubljanskega podzemlja, ki jim je — takrat morda še iz nerazumljive naivnosti — izstavila blazen strateško-politični potni list anemičnega sredinstva in jih z njim poslala v neizogibno smrt. Grčariška tragedija je šla mimo nas; njen nauk na žalost tudi. Drugače ne bi bili doživeli v tem letu toliko »plavih« nezrelosti z usodnimi posledicami, od jalovih vidovdanskih papirnatih demonstracij do novega konjunkturnega koketiranja z ofarijo. Tu ni več izgovora na naivnost; kdor je v zimi 1944. kljub polnoletnosti ostal še zmerom »naiven«, spada v norišnico ali pa pred sodišče, ih Najnovejši greh, ki ga delajo »plavi« nad našim narodom, bi utegnil biti najusodnejši od vseh: to je greh njihovega »podzemeljskega« tiska. Naloga tiska je, narod prav obveščati in politično vzgajati, torej vo- diti. Ta naloga bi morala biti tako imenovanemu »podzemeljskemu« tisku še posebno sveta, ko bi že rad veljal za edinega pravega glasnika narodovih stremljenj. Kako to nalogo ofarski tisk izpolnjuje, vemo do nezavesti: toliko psovk, toliko laži, toliko hujskanja in toliko patološke zlobnosti nismo še nikoli nikjer videli natisnjenih ali razmnoženih kakor v »osvobodilskih« glasilih. »Plavi« tisk hoče biti dostojnejši. Njegov greh je drugod: v njegovi rionebni politični neorientiranosti in iz nje izvirajočem zapeljevanju javnosti, do katere se obrača. Dokazi (samo iz najnovejše dobe): V nekem »plavem« podzemeljskem listu se je 13. oktobra t. 1. bralo, da so »jugoslovanske čete vkorakale v Beograd«. Vest je izšla pod izpod-budnim naslovom »Beograd osvobojen«. Teden dni nato je isti list prinesel novico, da so »sovjetske čete vkorakale v jugoslovansko prestolnico«, in dal tej »veseli« novici tudi naslov, kakor se ji spodobi: »Beograd svoboden«. Gospod podzemeljski pisar, ki je uganil to »osvobodilno« novico, naj ne bo užaljen, da ga citiramo kot fenomen v slovenskem časnikarstvu. Zgodilo se je namreč pri nas že, da so se dogodki v teku mesecev ali celo let bistveno drugače zasukali, kakor jih je časnikar iz ljubljanske perspektive videl in napovedal. »Plavi« podzemeljski pisar se je moral že enajst dni po triumfalni novici o »osvoboditvi« Beograda kresniti po zobeh. 31. oktobra t. 1. se namreč bere v istem listu: »... Po prvem olajšanju je nastalo kmalu razočaranje. Med sovjetskimi vojaki je jako malo pravih Rusov in večino sovjetske vojske sestavljajo neslovanski vojaki z mongolskimi obrazi, ki jim je slovanstvo popolnoma. tuje...« (Kakor da nima neslovanski Gruzinec Džugašvili, z boljševiškim imenom Stalin, drugega na umu, ko da bo- našemu dragemu kolegi iz podzemlja na ljubo izbiral slovanske vojake za dežele, ki jih misli okupirati! Ali ni podzemeljski pisar, ki očitno gleda vse dogajanje tega sveta skozi slovanske naočnike, res še nikoli ničesar bral o evrazijskem plemenu, ki j/h Stalin že lepo vrsto' let umetno ustvarja s križanjem slovanskih z mongolskimi in drugimi azijskimi rodovi? Toplo priporočamo branje vsaj Littlepagea, Američana — časa za najnujnejše zadelanje teh vrzeli v politični izobrazbi bo prihodnji teden dovolj, saj imamo kar tri prazniCe skup.) Nadaljevanje na 2. strani Namesto nemške kapitulacije Senzacionalen preobrat na zahodu Nemci prešli v nepričakovan napad in razbili 1. ameriško armado Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva v zadnjih 7 dneh: 16. decembra ob 5.30 zjutraj so močni oddelki nemške vojske po kratki, a siloviti topniški pripravi prešli ha široki fronti iz Zahodnega branika v napad in so najsprednje ameriške postojanke med visokim Vennom in severnim delom Luksemburške že s prvim napadom pomandrali. Velika napadalna bitka se pod varstvom močnih oddelkov lovskih letal nadaljuje. V boju s sovražnimi letali nad fronto so naši lovci prvi dan ofenzive zbili 48 sovražnih lovskih bombnikov, protiletalsko topništvo pa 21 letal. 17. decembra so naše čete na vsem bojišču nadaljevale napad. Skozi vrzeli razbite in razpršene I. ameriške armade so oklepniški oddelki prodrli v globino sovražnikove fronte. Nemška lovska in bojna letala, ki so varovala premike naših čet. so sestrelila v letalskih bojih 24 sovražnikovih letal. V ostalih odsekih zahodnega bojišča ni bilo posebnih dogodkov. London, Liege in Anvers so stalno v hudem ognju našega daljnostrelnega orožja. Na italijanskem bojišču so se vsi britanski poskusi prebitja naše fronte izjalovili. Na vzhodni fronti ni nikjer prišlo do bistvenih izprememb. Nemčija je krizo prebolela Stockholm, 16. dec. Liberalni londonski tednik »Economist« pravi v pregledu vojnega položaja, da je Nemčija prestala letošnjo poletno krizo. Nemci imajo zdaj krajšo zvezo s fronto ter bolj strnjeno bojišče. Možno je, da bodo z mobilizacijo vseh razpoložljivih civilnih oseb in novih letnikov postavili na bojišče prav toliko vojakov kakor pred »remi leti. To je uspelo zato, ker so vse prilagodili vojni in niso pustili civilnemu življenju več nikakega prostora. Letina je prinesla dovolj živil in tudi dovolj premoga, železa, petroleja ter lahkih rudnin industriji in vojnemu aparatu, Ako bo sedanje bojišče vzdržalo, potem ne smemo pričakovati niti političnega, niti gospodarskega zloma. Na vzhodu in zahodu je dosegla Nemčija stabilnost. Nemci so imeli velike prednosti zaradi obrambe luk ob Rokavskem prelivu. Pomanjkanje pristanišč je skupno ■ slabimi kopenskimi zvezami v Zahodni Evropi onemogočilo zavezniškim povelj- General Vlasov že vznemirja Moskvo Stalin mu hoče parirati s saharinskim patriotizmom Berlin, 13. decembra Zadnje čase se spet množe patriotski sirenski glasovi iz Moskve. To pot gostole celo o »izgubljenih otrocih matjuške Rusije«; z vso možno sladkobnostjo iim pihajo na dušo. da naj se vendar že vrnejo, ko jih čaka nadvse prisrčen sprejem. Ti »izgubljeni otroci« niso nihče drug kakor milijoni delavcev iz vzhodnih dežel, zaposlenih v Nemčiji, predvsem pa prostovoljci generala Vlasova, ki so odločeni z orožjem v roki nastopiti proti boljševizmu, da si utro pot v osvobojeno domovino. V Kremlju torej niso nasproti Vlasovu tako neskrbni, kakor bi utegnil kdo sklepati iz dosedanjega trdovratnega moskovskega molka o vsem, |tar je v zvezi z voditeljem ruskega osvobodilnega odbora. Osvobodilno gibanje generala Vlasova je postalo političen činitelj, enako velik ie pa tudi njegov vojaški pomen. Večmilijonska množica mladih. zvečine krepkih mož. ki so bili večjidel že služili vojake in se borili na fronti, čaka samo še na to. da se izuri v ravnanju z najnoveišim nemškim orožjem, nakar bo pripravljena za obračun z boljševizmom. Milijoni in milijoni pripadnikov narodov Rusije so leta in leta lahko delali primerjavo med razmerami doma in^ v Nemčiji, kjer je kljub vojnim težavam in stiskam življenjski standard mnogo višji od mirovnega standarda v Sovietiji. Ti milijoni tudi vedo, kaj jih čaka, če bi se vrnili v svojo domovino, dokler io še vlada boliševlk. Stalin je že zdavnaj razglasil, da z njimi nii. več ne računa: okuženi so od »Evrope«, torei so njegovemu sistemu nevarni. Zato bi jih čakal strel v tilnik, kvečjemu — ko je pomanjkanje ljudi v Sovjetiji čedalje večje — deportacija v sibirska ali pa severnoruska kazenska delovna taborišča. Vlasov ima zdaj dovoli oficirskega kadra na razpolago za svojo osvobodilno vojsko, pričenši pri generalu, pa dol do poročnika in narednika, ki so se zvečine celi dve leti šolali na posebni vojaški šoli pod vodstvom Truhina, štabnega šefa generala Vlasova. tako da so se ne samo v vojaških zadevah, ampak tudi v političnem pogledu izšolali za prave nosilce osvobodilne ideje. Toda glavne rezerve osvobodilne vojske stoje še onstran fronte na ruskih tleh. V prostoru okrog Kijeva in Tarnopola se delovanje partizanov nadaljuje v čedalje večjem obsegu. Sleherna ukrajinska vas ima uporniško skupino. Širni predeli Ukrajine so za prevoz sovjetskega orožja, živeža in opreme prehodni le ob močni vojaški zastraženosti, Novi preobrat kremeljske agitacije je torei popolnoma razumljiv. Kako »pošteno« ie mišljen, se pa najbolje vidi iz najdenih sovjetskih povelj, po katerih morajo vsakega častnika osvobodilne vojske takoj ustreliti, če ga ujamejo, ujeto moštvo oa formirati v kazenske bataljone in lih postaviti v posebno nevarne odseke na fronti. Tudi če na podlagi navedenih momentov še ni pričakovati neposrednega popuščanja sovjetske ofenzivne moči, nj dvoma, da se »razpoka« — da citiramo priljubljeno besedo generala Vlasova — v boliševiškem zidu že vidi. Te razpoke ni več moči zadelati. Sirila se bo čedalje boli. dokler se ne bo sesula vsa stavba sata-nističnega sistema, pod katerim so narodi Rusije morali najbolj trpeti. nikom, da bi bili odločili borbo ■ svojo fizično premočjo. Morda je tudi organizacija zavezniškega vrhovnega poveljstva vplivala zavlačevalno. Odkar je opustil maršal Montgomery svoje mesto neposrednega vojaškega poveljnika vseh kopenskih sil v Zahodni Evropi pod generalom Eisenhowrom, ni nobenemu vodilnemu častniku možen nepo-sieden pregled celotnega položaja zahodnega bojišča, (List si s to pripombo precej nedvoumno prlvoščuj® ameriško vojno vodstvo in generala Eisenhovvra.) List kritizira nato »pomanjkanje političnega vodstva vojne«. Dragoceno priznanje Stockholm, 15. dec. Znani angleški časnikar Wickhain Steed komentira v »Britanski poročevalski službi« probleme Evrope, ki so jo zasedli Angloameričani. Steed piše dobesedno: »Pri osvoboditvi zasedenih dežel je mislila Anglija predvsem na rešitev same sebe pred invazijo. Osvoboditev drugih narodov ni bila njena vodilna ideja.« Mi sicer to že lep čas vemo. Dobro je‘kljub temu, da mož tako odkrito priznava, bo vsaj še kakšna škodljiva iluzija splahnela. Sodobni Herostrati Državljanska vojna na Grškem gre lepo v klasje. »Osvobojeni« Grki so danes na tem, da jim bodo Atene, ki so jim tako rekoč tisočletja prizanesla, razdejali topovi lastnih komunističnih »rešiteljev« in bombniki »zavezniških« Angležev. Čudovita elastika je re» beseda »svoboda«! Beg pred mrešiteljim Sarajevo, 13. dec. Po poročilih I* Črne gore beži od ondod pred komunisti več tisoč prebivalcev, zvečine pripadnikov najrevnejših slojev. Tl ljudje vedo, da je njihova bodočnost popolnoma negotova, da jim groze stiske in lakota, da morajo na težavno pot in zraven še v zimskem vremenu, ki je zahtevalo od njih, zlasti med ženami in otroci, že svoje žrtve. Kljub temu Črnogorci bežel Beže pod vodstvom svojega metropolita « nezlomljenim junaštvom in slede nemškim četam in svojim lastnim vojaškim oddelkom, trdno prepričani, da pride čas, ko se bodo vrnili v boljševizma očiščeno domovino. Črnogorci vedo, pred kom beže ln zakaj. 60.000 življenj je njihova mala kršna domovina že dala Titu in Stalinu na oltar. Takšne svobode st Črnogorci ne žele več. Zato beže kamor koli in s komer koli. Nagradno rptaianje Ženeva, 16. dec. »Daily Sketch« ta v posebnem uvodniku bavi s politiko angleških komunistov. List trdi, da ja njihovo edino zanimanje podpihovanje razrednega sovraštva. V tako težkem času, kakor je sedanji, ko mora narod vse storiti, da bi končno dobil vojno; ko so angleške železnice preobremenjene z nujnimi dobavami za vojaštvo; ko delajo ženske v vojni delovni službi; ko trpi general Elsen-hower pomanjkanje streliva in ko postaja nevarnost pozicijske vojne vsak niesec resnejša — v takem času sl dovoljuje komunistična partija Anglije. da pošlje z železnico v London nič manj ko 600 žensk, da bodo tam demonstrirale ter zahtevale razlastitev zemlje za izgraditev 4 milijonov začasnih in trajnih hiš. Takšna želja je, kar tudi dobro ve komunistična partija, v sedanji angleški krizi popolnoma neizpolnjiva. Kdo plačuje stroške teh demonstracij? se izprašuje list, Kdo organizira ostale . demonstracije v Glasgovvu in drugih velikih industrijskih središčih? List najbiže dobro' ve, kdo, samo na glas povedati še ne sme. Ali so se pa nemara res že vsi Angleži tako pobebastili, da ne vedo odgovora na vprašanje, ki ga v vsej ostali Evropi že vrabci čivkajo s streh? »Plava« ofarija Nadaljevanje 8 1. strani O teh »neslovanskih vojakih i mongolskimi obrazi« govori citirano poročilo še dalje: »Dovoljujejo si razne nekorektnosti (kako mil izraz; ▼ zvezi z »okupatorjem« bi se temu reklo najmanj .barbarsko zverinstvo ), iepiav jih je prebivalstvo ob prihodu Iskreno in bratsko pozdravilo.k (V isti številki, pod datumom 3. novembra je posvečena natanko poldruga vrstica Srbom, ki so vedeli, da Beograd po prihodu Sovjetov ne bo ne »svoboden«, ne »osvobojen«, in so ja zato zapustili. Poldruga vrstica izpod peresa človeka, ki je bil v Jugoslaviji, po njegovem ostalem podzemeljskem pisarjenju sodeč, .integralen Ji gosloven' in neprekosljiv srbofil.) Ni greh, da je mož 11 dni po zmagoslavnem prvem poročilu moral indirektno priznati, da triumf ni triumf, nasprotno, katastrofa) greh, že več, zločin je v tem, da si mož d& svoje pisarije, ki o njih ve, da utegnejo vplivati na javnost, diktirati od naivnega čustva namesto od hladnega ra.;uma, od lepih sentimentalnih željž ncimesto od imperativa trde realnosti, ki ga prej ali slej zmerom postavi na laž. Kdor ne zaupa nemškim knjigam In poročilom o Sovjetski zvezi, bi bil moral brati vsaj nevtralno literaturo (zlasti predvojno ameriško in angleško), drugače nima v današnjih časih, ko je od tiskane In razmnožene besede dostikrat odvisno, kako se bo narod orientiral in s tem kakšno usodo Izbral, nikakršne pravice pisati o Sovjetski zvezi) kdor pa to literaturo pozna, ne bo nikdar zapisal, da je kraj »osvobojen*, če ga Sovjeti zasedejo. Se zmerom nekam sramežljivo je poročilo omenjenega podzemeljskega lista z dne 8. novembra t. 1. Tam se bere stavek: »Vidi se, da beograjsko prebivalstvo Izvaja nasproti nedomačim oblastvom pasivno rezistenco«. Nedomačim?! Zakaj ne z imenom? Ali se pisar sramuje zaradi Sovjetov ali zaradi sebe, ko vidi, kako se tolče po zobeh? V Kanoso se poda list iele 23. novembra, ko citira švicarski tednik »Llllustre«: »...Popolnoma v skladu 2 Leninovim naukom, da je nasprqti meščanski družbi vsako sredstvo dovoljeno, postopa zdaj Sovjetska zveza na Balkanu«. A tudi ta Kanosa je kajpak indirektna, saj prepušča vso odgovornost citiranemu listul Ne moti ga niti to, da je 1. decembra — na pomemben srbski dan — objavil moskovski Tas iz Beograda vest o ju-stifikaciji 105 srbskih veljakov; vest list samo registrira, opremi s klišejskim naslovom »Nove srbske žrtve«, in konec. Brez ene same besedice komentarja! IV BODITE USMILJENI! Veliko božično obdarovanje heganskih otrok Pod pokroviteljstvom gospe prezidentove je dobilo darov 187 otrok v skopni vrednosti 1 milijona lir Velika T>eda. ki vlada med otroki, sedniku »Socialne pomoči« dr. Eiletzu izgnanimi in prebeglimi iz svoiih do- in ljubeznivi pomoči hčerke gospe v« = j-i- -------------- ------:j—.—; Ksenije Suvaidžičeve ki nam ie po- 14* (/1 bvuiiu uw movališč. ie dala gospe prezidentovi Olei Rupnikovi pobudo da ie med šolsko mladino pokrenila nabirko za veliko božično obdarovanje pod geslom »Mladina — mladini«. Vsa šolska mladina se ie njenemu pozivu z navdušenjem odzvala ter ie med seboj nabrala poleg oblek, perila, čevljev, živil, kniig in igrač še 27.000 lir v gotovini. Vse te darove ie uredila pod vodstvom gospe prezidentove skupina 15 diiakini iz ljubljanskih srednjih Sol. K nabirki ie priskočila na pomoč še »Socialna pomoč«, ki ie prispevala predvsem novo blago za obleke in spodnje perilo. Vsak obdaro-vanec ie dobil tudi darilo v živilih in slaščicah in 100 lir v denarju. V nedelio Dopoldne ie bila v stekleni dvorani Pokrajinske uprave velika božična obdaritev ubogih otrok. Na božičnico ie prišel tudi g. prezident general Rupnik s soprogo in hčerko, nadalie nemški svetovalec za prehrano dr. Kulterer. predsednik »Socialne pomoči« dr. Eiletz in tisti, ki so sodelovali pri pripravah. Kot uvod v obdarovanje ie izpre-eovorila dijakinja trgovske akademiie gdč. Vida Kapusova, ki ie v lepih besedah orisal^ namen in pomen te božično obdaritve naibednejših_ med nami. naših sirot, begunskih in izgnanih otrok iz podeželja. Sadovi deln so lepi. 187 pregnanim otrokom bo kliub težkim dnem letošnji božič vesel in blagoslovljen. Izrekla ie toplo zahvalo gospe prezidentovi. ki ie to božično nabirko oklicala in prevzela nad nio pokroviteljstvo. Nadalie se ie zahvalila nemškemu svetovalcu za prehrano dr. Kultererju in naklonjenosti pred- rv»cui|t5 ouvaiutitrvc ki uaiii itr uru- magala s sestrsko ljubeznijo. Gdč. Kapusova ie obljubila, da bo slovenska mladina kot »Mlado slovensko domobranstvo« dokazala svoio hvaležnost s tem. da bo brez pomislekov sledila ljubljenemu generalu Rupniku in z njim delala za naivišie cilie: za Boga. narod in domovino! Sledil ie nagovor gospe prezideoto-ve. ki se ie zahvalila za lepe besede gdč. Kapusove, Nato ie izrazila zahvalo vsej mladini, ki je pod tehničnim vodstvom g. Nikolaja Jeločn'ka pripravila za današnje razmere re? bogato božičnico. Med 187 obdarovan-cev bomo razdelili darove v vrednosti enega milijona lir. In to ie vse uspeh dela naše ljubljanske šolske mladine, ki se lahko z vso pravico imenuje »Mlado slovensko domobranstvo« in ima gesla Bog. narod in domovina. Preden Pa bomo darove razdelili, ie dejala gospa prezidentova bi rada poudarila misel, ki se mi pri tei priložnosti poraia. V slovenski mladini raste nov rod slovenskega naroda. V tem rodu ie globoko zakoreninjen čut požrtvovalnosti. pripravljenosti, dejanske ljubezni do naroda in smisla za slovensko narodno skupnost, ki nam da ie občutek trdnega upania na lepše dni ^slovenskega naroda. Narod, ki si v težkih dneh sam pomaga, ne more propasti. Po tei mladini pa. ki ie ravno ob tei obdaritvi pod geslom »mladina mladini« nailepše dokazala smisel z« samopomoč. bo slovenski narod postal notranje močan. Nai vas današnje obdarovanje vedno spominja dejavne ljubezni do naroda. ki ie nikdar ne zavrzite. Te dni. ko se nam bo rodil Bog miru in ljubezni, pa sklenite svoie roke in molite, za svoj narod, ki nm boste nekoč služili z vsemi svojimi močmi. Ko vam in vašim dragim staršem v imenu prirediteljev želim za božični praznik in novo leto blagoslova božjega in moči za prenašanje trpljenja, ki so vam ga naprtili izgubljeni bratje, vas pozivam, pridite in vzemite darove. ki nai vas še v poznih letih spominjajo neločljive povezanosti g slovenskim narodom:« Ob zaključku svojega govora ie bila gospa prezidentova deležna navdušenih ovacij. Za njo ie izpregovoril še predsednik Kmečke pisarne duhovni svetnik župnik Karel Škulj. Orisal ie vso tragedijo so-dobnega človeštva in tragedijo otrok, ki so bili navzočni. Zahvalil se je gospe prezidentovi Pa tudi g. ore-zidentu za niuno skrb in ob tei priliki izjavil, da stoji za prezidentom velika večina slovenskega naroda če pa ie med njim in narodom treba še kai izpopolniti, bo to nedvomno naredila ta mladina. Sledilo ie razdeljevanje darov. Ganljivi so bili prizori in bodo ostali vsem v nepozabnem spominu. Ko ie bilo razdeljevanje končano se ie dekletce, kj so ii bili komunisti pobili vse svoice. zahvalilo gospe prezidentovi za obdaritev z naslednjimi besedami: »Blagorodna gospa! Naša velika dobrotnica in materinsko dobra pomočnica. blagovolite spreieti toplo in prisrčno zahvalo iskreno vam hvaležnih otroških src. ki ste iih s svoio pomočjo osrečili in iim pomagali v stiski in potrebi. Naj vam bo naibogateiši plačnik- ljubi Boc sam s svoiim blagoslovom.« Lepa in posnemanja vredna gesta Pisci »Črnih bukev« darovali za žrtve vojne in revolucije ter v propagandna namene 218.810 lir Uredniki »Slovenskega doma« so naredili obračun o razdelitvi čistega dobička »Črnih bukev« ki so iih sami napisali, založili in izdali. Obračun so poslali tudi našemu listu s prošnjo za obiavo. Obračun o razdelitvi čistega dobička »Črnih bukev« Lir 28. 6. za domobranske ra-mence v Novem mestu 10.000,— 3.650.— 10.000.— 10.000.— 2.360.— 2.800.— 68.810.— Kmet povsod prvi Plačilo za vestno in pošteno delo Prezident podelil nagrade in diplome kmetom, ki so oddali več mleka, kakor so bili dolžni. — Pomemben prezidentov govor Takšna je r bežnih obrisih slika pisanja podzemeljskega lista, ki se sam proglaša za nacionalnega ln kar Je s tem v zvezi. List ie zmerom ne loči sovjetstva od rusovstvat kjer le more, še danes potegne strogo ločnico med naSimi komunisti in sovjetskimi vojskami, kakor da n. pr. titovci v Srbiji pobijajo brez pristanka ali pa celo zoper voljo Sovjetijel Slovansko ganljiva je n. pr. tale novica t dne 6, decembra t. I.: »Na prevozu v bolnišnico so partizani zaklali poročnika Miiullna Jevteviča. Težko ranjenega je spremljal neki ruski lastnik v bolnišnico, na poti so ga pa prestregli partizani ln ga ubili.* »Ruski« častnik, siromak, kajpak ni Imel ne besede ne moči,, da bi bil kaj ukrenil. Bralec seveda ne zna med vrsticami brati, česar med vrsticami ni, zato je ganjen — in »plavi« pisar je svoj namen dosegel. Podobno neresna in varljiva, kakor Je citirana obveščevalna služba na našem »slovanskem« In sovjetskem področju, Je tudi v ostali vojni ln svetovni politiki. Vse londonsko go-▼o'ičenJe je pisarju sveta resnica letudi ga dogodki včasih ne po 11 ito"h, ampak že po 48 ali celo 24 urah postavijo na laž. Tako n. pr. je neko poročilo z dne 24. novembra takšno, da dobi človek vtis, kakor da Je »Westwall« ie tik pred padcem. Naj bo dovolj! Citirali smo samo peščico vesti, toda kdor misli brez predsodkov, mu te zadostujejo. Li-alja naših »p lavi h« pisarjev Je danes prav tako'nevtralno sredinska, torej ofariji v prid, kakor je bila linija naših »pla-vih« generalov za dobe Grčaric. Takrat je morala »plava« raja »a morišče, zato da jo zdaj slave kot Junake in mučenike tn da se pre-tiveli »plavi« lz njene tragedije po možnosti ničesar ne nauče. Danes proslavljajo Sovjete kot osvoboditelje Srbije, nato sramežljivo zabeležijo »razočaranje« Srbov zaradi Bjihove »nekorektnosti«, registrirajo stvarno, brez čuta ln srca justifika-cije v Beogradu — in se lz njih prav tako ničesar ne nauče: njih pisarje ajc je temu dokaz. A če bi prišel čas — ki ga ne daj Bog! — da bi se tudi mi morali odlo čiti, ali počakamo Sovjete ali pa se rešimo pred njimi, tedaj vedi ti, ki to bereš: naš vrli podzemeljski pisar bi stori! enako, kakor je po njegovem V soboto popoldne je bila v palači Pokrajinske uprave skromna slovesnost. na kateri so razdelili najboljšim oddajateljem mleka posebne diplome in nagrade v sladkorju in cigaretah. Steklena dvorana ie bila polna povabljenih nagrajencev in drugih gostov. Osebno so bili na svečanosti tudi g. prezident general Rupnik nemška svetovalca dr. Doujak in dr. Kulterer. vladni svetnik g. .Wurm, Sonderfuhrer e. Schwandorf. vršilec dolžnosti previden to veco pomočnik« načelnik dr. Hubad, generalni tajnik ljubljanske mestne občine g. Jančigaj ravnatelj Prehranjevalnega zavoda g. Gračner, kmečki poverjeniki gg. Pevec. Černe, Perčič in Mehletova. ., „ Svečanost ie otvorll ravnatelt Prehranjevalnega zavoda g. Gračner, ki le v uvodu pozdravil prisotne goste, nato pa podal kratek pregled dela Prevoda za oskrbo Liubliane z mlekom ln doprinose kmetiškega človeka k tel oskrbi. Doseženi uspehi so prav razveseljivi in naši kmetovalci oddajajo mleko tudi v količinah, ki za več sto odstotkov presegaio po zakonu predpisane količine. Po govoru B. Gračnerja se ie pričelo razdeljevanje nagrad, ki lih ie osebno razdelil g. prezident general Rupnik. Vsem nagrajencem le prezident osebno čestital, iim izročil diplome, zavitke s cigaretami in nakazila za 5 kg sladkoria. Vsega skupaj »e dobilo nagrade 20 po količini 10 >a po odstotkih najboljših oddalate-ilev mleka. Po končanem razdeljevanju nagrad Je prezident Imel na zbrane goste naslednji naeovor: DanašnH prvi, mali praznik naših kmetovalcev jemljem z veseljem za povod, da se iz srca zahvalim vsem, ki so ▼ skupnem delu dosegli, da so mogli vsi otroci, bolniki in naista-rejši ljudje mesta Liubliane redno prejemati za življenje ln zdravie tako potrebno mleko. Mola zjihv^la vella predvsem kmečkemu vodji Koroške, e. Huberiu. ki se z vsem srcem zavzema za naše kmete in naš narod, kakor tudi vsem njegovim sodelavcem, ki se pod vodstvom dr. Kultererja trudijo tu pri nas za blaginjo našega kmečkega ljudstva. Enaka zahvala gre našemu kmečkemu zastopstvu gg. Pevcu, Perčiču, Černetu in gospe Mehletovi ter vsem njihovim sodelavcem prav posebej pa našim pravkar pohvaljenim in nagrajenim pridnim kmetovalcem in kmetovalkam. S posebnim veseliem in zadoščenjem poudarjam tudi ob tei priložnosti, da ie nosilec naše narodne Osnove tidS kmet. On hodi n®* mi z vsem dobrim zgledom delanja. Kmet ie bil prvi. ki ie pograbil za orožie, da bi obvaroval domovino in narod pred zločinskimi židovskimi hlapci — partizani. Navzlic vsem nevarnostim ie kmet neutrudljivo obdeloval svoio grudo in negoval živino, da ie sebe in narod obvaroval pred gladovaniem. Kmet ie spet prvi. ki se loteva dela tam, kier ie treba obnavljati. delati in utrjevati red In prav kmet ie spet tisti, ki se prvi priznava k slovenski narodni skupnosti. žrtvuje in ie vedno iznova pripravljen biti obnovitelj, branilec in hranilec vsega slovenskega naroda. Toliko boli se čutim dolžnega da turi! 4—”-«• -'r.VRŽPm na vsa ta dej- stva. ker je zares skrajni čas. da vsi doslej politizirajoči Slovenci spoznajo. kako nam ie njihova narodno prenestrpna in nerealna, asocialna, v internacionalne židovske mreže zaie-ta, lažna demokratska politika škodovala in da ie zadnji čas, da se oprimejo v resnici narodne politike, kar pomeni, da pustijo do besede in dela resnični, z zemljo in slovenstvom zvezani narod — kmete in delavce. Napake, ki smo iih napravili, še lahko popravimo, če udarimo hrabro in enotno v narodnostno smer našega domobranstva in zastavimo vse sile, da bomo v boju za novo Evropo soudeleženi pri zmagi, s katero bomo svojemu slovenskemu narodu zagotovili obstanek in bodočnost. Zbrani poslušalci so z največiim navdušenjem sprejeli prezidentov go- v or. Ob koncu svečanosti ie izpregovoril še kmečki poverjenik g. Pevec, ki se je v imenu nagrajenih kmetovalcev zahvalil prezidentu tn Prevodu za nagrade, V svojem nagovoru je izjavil, da so kmetovalci izpolnili samo svojo dolžnost in da bodo na tei poti delali tudi v bodoče in potegnili za seboj še vse ostale stanovske tovariše. G prezident se ie za tem eovo rom še nekai časa razgovarial z zbranimi kmetovalci, se zanimal za nii-hovo delo in težave ter iih bodril za bodočnost. Hitro ie potekel čas. ko so se morali nagrajenci posloviti ter oditi na vlak. ki iih ie odpeljal na njihove domove. 16. 7. za begunce iz Dvora pri Žužemberku . . . 10. 9. zn bombardirance v Borovnici................ 30. 11. za notranjske, dolenjske in belokraiinske begunce (Krneč, pisarni) 30.000.— B. 12. za miklavževanie ranjenim domobrancem v Ljubljani................ 15. 12. božičnica notranjskim beguncem . . . 15. 12. podn svojcem padlih članov Vaških straž Skupaj v gotovini za dobrodelne namene .... 3750 izvodov »Črnih bukevc, razdeljenih brezplačno v propagandne namene v ogroženih krajih . . . 150.000,— Vsega skupai.................218.810— Obračun objavljamo zaradi svoie-časne obljube, da bodo pisci in založniki »Črnih bukev« morebitni čisti dobiček porabili za dobrodelne in propagandne namene. Uredniki »Slovenskega doma« V Liubliani. 18. decembra 1944. * Rade volie smo ustregli prošnji svoiih poklicnih kolegov tem rajši, ker se nam zdi da ie to prvi primer med nami. ko založnik žrtvuie tako velik znesek v dobre namene — založnik, ki ie vrhu tega v tei stroki šele začetnik. Želeli bi le da niegov zgled ne bi ostal osamljen. Mnogo ie nri nas knjižnih založb, tocln kolikor vemo. se doslej Se niti ona nj spomnila, da imamo ranjene do.-obrance. ki niso sami krivi da ne mr rejo med svojci prebiti letošnjega bo'iča: da imamo begunce ki premorejo v svoiih kraiih posestva, pa moraio že več ko leto dn; životariti v mestu; da imamo siromašne svoice padlih domobrancev. Mislimo, da bi bilo lepo in prav, če bi se kniiži e založbe kot najelitnejša pridobitni podietia.zdai za_ praznike še posebi i spomnile svoie, narodne in social e dolžnosti do tistih, ki so brez last ,e krivde mnogo na slabšem od njih _Preori6ani sm >. da bodo nas>e nai-ligl Mn e(se zale mfce prve sledile zgledu založnike • »Črnih bukev« in da bodo s svoio ■ilemenito gesto dale pobudo še ostali i. Njih darove bomo rade volie objav ii v našem listu. Otvoritev potniškega prometa na kočevski piogi Med Ljubljano in Ribnico vozijo od 18. decembra dalje potniški vlaki, in sicer z odhodom iz Ljubljane ob 5.45 in 14.14 ter prihodom v Ribnico ob 9.16 in 17.41. V obratni smeri vozijo z odhodom iz. Ribnice ob 6.45 in 15.10 ter prihodom v Ljubljano ob 9.37 in 18.15. Nekaj dobrih novic s Primorskega te lansko leto se ie Do badolievski izdaji in po ustanovitvi Slovenskih narodnih straž na Primorskem porodilo novo življenje. Komunistična propaganda ie prva izrabila novi -položaj na Primorskem. V smislu nacionalnih gesel ie pridobivala . pristašev Mnogi nepoučeni, a željni vsake slovenske besede so ii nasedli. Nasproten veter so prinesle šele Slovenske narodne straže. Težko le bilo njihovo delo proti že prei pripravljeni propagandi komunističnih tolovajev: »Tistih, ki sodelujejo ^ okupatorjem, ne smete poslušati, ker so izdaialci svojega naroda.« — s takšnimi gesli so namreč preprečevali delo Slovenskih narodnih straž. Toda komunisti so se kmalu začeli razkrinkavati sami Pokazali so svoi izvirnem poročilu z dne 5. oktobra storil poveljnik Mlhajlovičevega odreda v Kladovem, polkovnik Piletič, ki je poslal sovjetskemu poveljniku, ko se je bližal mestu, kruha in soli. Kaj se je potem z njim zgodilo, list ne pove. Pač pa so po poročilu t istem listu z dne 5. decembra t. 1. vprizorili ▼ Beogradu Se drugi proces, to pot proti 205 bivšim ministrom, poslancem, trgovcem in oficirjem ln vse obsodili na smrt. Upajmo, da vsaj oficirja s kruhom in soljo ni med njimi — ljudje smo pač in nam je ial dobrega človeka, čeprav je bedakov že mnogo preveč na tem svetu. Upajmo, da tudi našega podzemeljskega pisarja ne bi bilo med tistimi, ki bi jih Sovjeti ▼ Ljubljani obsodili na smrt — čeprav bi bilo to najbrže edino, ial predrastlčno sredstvo za njega izmodritev. Ostal pa bi v tem primeru Je epitaf, nauk srečnejšim rodovom: »Umrl Je pisar. Slovel je po tem da je r drugi svetovni vojni Ilegalno Slovence politične modrosti učil. Imel Je velik reSpekt pred fi- zično silo, zato je kadil Angležem in se klanjal Sovjetom tudi tedai, ko so naši grobovi in poženi domovi vpili do neba proti njim. Nemcev ni maral, zato jih je vsak teden na novo dokončno premagal. Slovence )e sodil po politični barvii v narodni trobo]-nici ga je bela najbolj v oči bodla. Svoj narod Je ljubil z besedami, ker so cenejše od dejanj in hitreje pomagajo do kariere. Gledal Je svet skozi rožnate naočnike, zato ni rdečega nikoli rdečega videlj ta optična hiba go je tudi pokopala. Čakal je Sovjete in jih pričakal, zbili so mu naočnike ln izpregledal jih Je. Prepozno. Ljudsko sodišče ga je obsodilo na smrt ker Je v svojem podzemeljskem časopisu delal Tazliko med partizani in Sovjeti — kar Je po Titovem zakoniku veleizdaj stvoi ker ni pred osvo- pravi obraz. Pokazali so. da iim niso prvo slovenski narobni interesi, ampak interesi internacionalnih tovarišev, ki se bore za nadoblast boljševizma v Evropi. Delo Narodnih stražarjev ie potekalo v redu naprei. Led ie bil prebit dejanja Pa so pokazala upravičenost njihovega obstoja. Ljudstvo na osvobojenem ozemlju ni imelo slovenskih sol. na ozemlju, zasedenem po okupatorju, so bile šole dovoljene. Badolievci ki so odšli po 8. septembru v gozd. so se znašli v skupnem objemu z našimi tolovaji in skupno z niimi ropali slovensko ljudstvo. Narodni stražarji pa jim varujejo niihove domove m um omogočajo mirno, človeka vredno življenje. Kar pa ie najvažnejše na Primorskem se i« začelo pravo slovensko življenje. V Postoini so se W>mvili naši napisi, v vseh drugih krajih na slovenska misel vstain m se premim v novo živlienie. Posebno Pa se le slovenska nacionalna misel okrepila .no prihodu do-brovoljoev. Ti Iim kažeio zdai pot in um vlivajo poguma za bodočnost. Primorci spoznavajo tako. kai ie komunizem, ki ie privedel bratski narod tako daleč. da so rajši zapustili svoio domovino kakor da bi bili tam čakali boli-ševiških osvoboditeljev. Po vseh kraiih Primorske se vrše slovenske kulturne in družabne Pri-reditve, ki iih Primorci sprejemalo z naivečiim veseliem. Prinašamo nekai poročil o teh prireditvah ki uh povzemamo iz »Straže ob Jadranu«. Usta Slovenskih narodnih strazariev. V Ilirski Bistrici so imeli miklavže-vanie v Narodnem domu. Vsega &ku-pai ie Miklavž obdaroval skorai 700 otrok. Za vojake ie bilo prireieno posebno miklavževanie. ki so se ga boditvfjo nikdar popravljal , dvig^ “štra- njeno pestjo — kar Je dokaz, aa jei jrame, je jZVaial razne glasbe- bil reakcionar; ker Je pod okupacijo ne (0j];e plačeval z lirami — kar je dokaz, da Je bil kolaboracionist. Naj počiva v miru! Narod bo njegovo delo prebolel.* ®' V St. Petru na Krasu ie bila dobro-voliska in stražarska prireditev katere se ie udeležilo tudi mnogo domačinov. Godba gostov ie naiprei zaigrala himno Hei Slovenci, nakar so po po* zdravnem govoru sledile S« druge točke pevskega, igralskega in recftacil-skega značaja. V neki drugi vesti pravi list da se kulturno delo razširja tudi s tiskano besedo. Vest pravi: Sentpetrski stražarji ne poznamo samo boia z orožjem. ampak povsod prinašamo slovensko tiskano besedo. Brez knjig m časopisov skorai ne gremo v patrulje. Po okoliških vaseh smo prodali že nešteto kniig. Predvčeraišniim smovKo-čano prišli s kupom ^kniig knjižic, časopisov in naše »Straže ob Jadranu«. Prišedši v vas. smo se porazgubili v hišah in žez pol ure sešli. ko smo bili že vse poprodaii. Ljudie nam naročajo, nai ponovno prinesemo slovenskih kniig, s čimer iim bomo radi ustregli. V Ilirski Bistrici so dobrovoliski gostje priredili priiateliski stražarje. Začel se ie » himno, ki n ie sledil govor mladega urostovolica. Po-zdravil ie vse domobrance in poudaril potrebo povezanosti v skupni borbi proti skui nemu sovražniku in veselie nad dn ho-n vzaiemnosti. ki vlada med brati. Zal etn so igrali, srbske m slovenske n irodne pesmi. Prvi del ie imel resen značaj, drugi pa boli zabavnega. Odigrali so tri zelo posrečeno šaljive prizore iz vojaškega živlie-nia. ki »o bili deležni navdušenega plo9kania. Poročilo iz Postoine pravi da ni to-liko razgibanosti v kulturnem delu kakor v zadniem času Postoma se nikdar doživela. Skorai ne mine teden. ne d« hi bilo nekai pr«re*ev. predvsem koncertnega znacaia. Tako ie bil pretoklj teden v torek zelo zanimiv pester večer v sredo ^večer Pa ie gostoval orkester iz Lmbliane. Po navedbi vseh glasbenih točk nravi list: Ni naš namen kakršna koli.kritika: to moraio napisati strokovniaki, mi zapisujemo te kulturne večere le kot kronisti. Ali eno lahko mirno rečemo, da slovenska pesem prav na Primorskem. kier so liudie tako dolgo stradali slovenske nesmi. dozivlia svoj zmagoslavni pohod Vsa zahvala naj bo tistim ki se v teh razmerah tako zelo trudiio da nudiio. kar naivec moreio. Zadovoljne BOŽIČNE PRAZNIKE želita vsem svojim bralcem, inseren-tom in prodajalcem uredništvo in uprava »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« Nor zatemnitveni faa. Do vštetega 24 decembra ie zatemnitev obvezna od 17.10 do 7.15. Koneresni tre. ki ie bil vsak« leto ored božičem Doln smrekovih drevesc, ie leto* prazen. Božičnih drevesc letos torei v Ljubljani ne bo. Da bomo pa le vedeli, da ie božic borno okrasili svoje domove z jaslicami in smrekovimi veiieami in drugim cvetjem, ki era prodaiaio okoliške prodajalke ob tri mostoviu. Obnova se ie preselila. Urad za vzpostavitev v voini poškodovanih naselbin »Obnova« se ie preselila na Dunajsko c. 1 b. II. nadstropje (palača Ljubljanske kreditne banke! telefon 35-29 Nove zalepke. Pokraiinska direkcija pošte, telegrafa in telefona ie poštne urade spet založila z zalepkami. Dosedanje zalepke so namreč prišle iz prometa zaradi prepovedane slike izdajalskega italijanskega kralja. Znamka za 25 cent. ie zdai pretiskana z orlom Ljubljanske pokrajine v pravokotnem napisu »Provinz Laibach — Ljubljanska pokrajina« in z novo vrednostjo 1 lire. Pokrit ie tudi savoiski grb ter dodan napis »Kartenbrief — Za-lepka<. Vsi pretiski so črne barve ter se jasno ločiio od podlage. — Nove zalepke veljajo za Ljubljansko pokrajino in Italijo Letošnji božični priboljški. Otroci v starosti do enega leta bodo dobili 500 gramov pšeničnega zdroba: v starosti 2 in 3 let dobe po 200 gramov ovsenih kosmičev: v starosti 4 do 9 let preimeio no 250 gramov medu in 1 jajce. Mladina od 10 do 18 let dobi no 700 gramov orehov: otroci in mladina do 18- leta preimeio Po 100 gra-niov bonbonov, ter 500 gramov sadnega soka. Noseče žene preimeio po 500 gramov sadnega soka in no 500 gramov pšeničnega zdroba. Osebe, starei-Se 04 60 let preimeio po 1 dozo kon-denziraneca mleka. Lastniki in lastnice tobačnih nakaznic za mesec december dobe no ool litra vermuta na odrezli« osnovne živilske nakaznice na bodo dobili potrošniki v Ljubljani. Ježici in Polju po četrt litra žganja. Ljubljanski potrošniki preimeio po 500 gramov graha in 0.25 kg čebule. Naivišie cene. Sef Pokrajinske uprave ie 16. dec. 1944 določil na tržno blago v Ljubljani naivišie cene in ki veljajo do objave novega cenika. Cene so naslednje: novo kislo zelje 8.80 L: kisla repa 8.80; repa 8; rdeče eelje 4; telje r glavah 3; sol)« na debelo 2; sveže naribano selje 4; ohrovt 6; črna redkev 3; rde^a pesa 8; kolerabice 8; rumena koleraba 8; ■*■-**» t endivija 10; na-vadni radič 12; gojeni radič 20: Splača 10: gopek mefiane zelenjave za Juho 0 50; oanafceno rdeče korenje 8; rumi*no korenje 8: peteršilj 6; zelena 10 lir; por 9; osnažen hreu 8 lir; jabolka 1« lir. Osebne vesl; POROČILI SO Sfi: V Ljubljani: dr. Josip Vlach, odvetniški koneipijent, in gdč. Angela Ouezdova, sodna uradnica Čestitamo! UMRLI SO: V Ljubljani: Mitija Poi,|£, preglednik fi- nančne kontrole v p.; Miroslav Skuber; Kare) Liear, lemljemerakl avetnik: dr Blaž Sve-telj. profesor trgovske akademije: NeJa Zob-feva; Lorber Ludvik. tvaniCulk drž. leleimc; Frančiška Mrvarjeva: Cecilija Nfčmanova; Roza Bolhova; Berta Smoletova. V Kotarju: Ivan fcarkoTifi, »trojni In občinski uslužbenec. V Zadvoru: Janei Trkov, posestnik in iu-f>an. ''•'sle sožalje! I« Mrtva fočfra Napisal V/. Auilermann »Vse v živlieniu potrebuje svoj zagon,« »o ie predstavil v prvi uri. »Moia stroka ie zgodovina. Ta ie zagon zemlje. Preteki, >t ustvari« poeoie bodočnosti. Naše življenje, sedanjost, ie vedno le mrtva točka v obratu svetovnega dogajanja ki io premaguje zagon zgodovine. Zobe« posega pri tem v zobec. Tudi vi ste zobci.« Mi smo »e Pa režali. Zakai pri besedah »mrtva točka« se ie niegov suhi. po zraku zamahnieni prst nehote približal niegovemu čelu — iznakaženemu z veliko brazgotino. »Mrtva točka.« ie siknil nekdo. »Mrtva točka.« ie zašepetal nekdo drug Vsi smo se zasmejali: »Mrtva točka!« Le tisti, kateremu je vse to velialo. ni pokazal, da bi bil kai opazil. In že s tisto prvo uro ie izgubil pri nas svojo veljavo. Vsaka niegovih navad ie dobila poseben pomen. Vsaka anekdota ki io ie pripovedoval, ie doživela smeh in ie šla takoj dalje v druge razrede. Tako ie bil kmalu ločen od ostalih tovarišev. Na konferencah med letom so mu prijateljsko namigovali da z niim in z našim napredkom niso popolnoma zadovoljni. Tako ie mislil ravnatelj. Tako ie pritrjeval prefekt. Ostali profesorji so se z njima striniali. In ko nam ie še sluga počasi prišepetaval to in ono, smo bili kmalu zatrdno prepričani da ie »Mrtva točka« že likvidiran. Toda kliub svojim letom ni hotel še prav nič slišati o pokoju. Ni hotel odložiti svojega težkega bremena na mlaiša ramena. Opravljajoč neumorno Sizifovo delo. je postala njegova glava še boli siva in boli plešasta. In razločneje kakor prej. se ie kazala razredu njegova brazgotina. Razločneje kakor orei ga ie mučilo naše reglianie: »Mrtva točka!« Še neko slabost ie imel »Mrtva točka« razen svoie Dopustljivosti na-sproti nam. To ie bila njegova brez-1 mejna ljubezen do edinega sina. ki ie bil nekie zunai na fronti velike voine. In način, kako ie izražal to svoio iiu-bezeti. se ie zde) nam. bedakom, še dostj boli zabaven kakor njegova nedolžna brazgotina. Redno deset minut pred koncem vsake ure ie vzel iz svoie listnice porumenel časniški izre-zek. d? »poplača« našo pazljivost. Bila ie kratka zgodba o človeški ljubezni in človeški zvestobi, katero ie bil obiavil njegov sin malo med ■>■'< -tkoni voine v nekem zakotnem lističu. In vsakokrat ko ie pozvonilo ie bil prebral šele prve tri stoloce in ie moral sredi stavka nehati S težkim srcem ie odšel iz razreda z obljubo da nam bo prebral ostanek pred koncem prihodnje ure. To se ni nikoli zgodilo. Gulili smo že tridesetletno vojno in razumeli potek turškega oblegania Dtinaia orav tako slabo kakor odpad čeških dežel, a konca zgodbice o človeški liubezni in človeški zvestobi še vedno .nismo poznali. Trepetal ie od strahu, da smo pozabili prebrano, zato ie vselei začel spet od začetka. In vselei mu ie napravil zvonec črto čez račun Vse dokler se izrezek ni pričel drobiti in deliti kakor enocelične živalce in ie izgubil konec zgodbe. Zakai profesor le prilepil izrezek na kos platna, a pri tem pozabil, da ie konec natipnien n* nasprotni, prilepljeni strani. Kadar le torej na našo oroSnio snet pričel brati, ie bral nalašč tako počasi da ga ie zvonec reši) nevarnosti nrizna-nia da konca »ploh ni več. Kakor da ne bi bili že davno vedeli, kai nam »kusa prikritiI In nas ie veselila njegova zadrega. Potem ie n« le prišel dan. ko smo vendar izvedeli tudi konec. V razredu le bilo posebno divie. »Mrtva točka« le bil popolnoma v naši oblasti. Da ie bil vzrok njegove Šibkost; takrat ve- liki duševna »liska, mf seveda nismo vedeli. Zato smo bili silno presenečeni, ko tudi ob glasu zvonca ni nehal brati, in nam ie oo spominu pripovedoval nadaljevanje in zakliuček. Počami. s težkim »lasom ie pripovedovat, s čudovito oblikovalno močjo ki mu ie prihajala naravnost ir srca. Z blefciečo barvitostjo. Kakor da i- v zlate strune, kakršnih dotlei pri niem še nismo bili slišali. Pri lem so mu oči žarele, in tedai se ie zgodilo, kakor da plava angel Po razredu. Tako tiho ie postalo. Kakor v grobu. Konec zgodbe o človeški liubezni in zvestobi je bil lep. Celo zelo len. Bili smo ganjeni. In prvič v svojem živlieniu smo občutili odkritosrčno sramovali ie. Hotel ie rečj še nekaj, oa ni mogel. Zaihtel ie. Potem ie le povedal: »Nikogar nimam več razen vas. ki bi mu ( Usnjene izdelke barvait* le a son-| cialno barvo ki omiiH n« škoduie. j Eiakst — Naco!e.,no» tra. j mogel povedati: Moi »in ie nadel.« I Dalie Pi mogel. Globoko, bolestno dr-1 getaivie g* ie premagalo. Tudi nas ie presunilo. Negibno smo sedeli v klopeh pred svojim profesorjem in iokali z niim. S svojim :>io-fesorjem doktorjem Bergmannom ki ie imel sina. p» mu ie padel na bojišču. V » naše duše se ie Pa kradla rahla slutnia o tistem, kar ge ie dogajalo izven našega sveta in zgodovine in se odtegovalo človeškemu ooazo-vapiu. Naslednji dan smo prišli v solo praznično oblečeni toda profesoiia Bergmanna ni bilo. Zaprosil ie bil za upokojitev. Dobil io ie brzojavno. Očetova zvezda NAPISAL CARL H. SCHOON Pozno popoldne se je vračala mati z otrokom proti domu. Bila sta na obisku onstran reke in bi bila rada še pred večerno temo v svoji svetli in topli izbici. Ob brodu pa sta se nepričakovano dolgo zamudila in ko sta bila slednjič vendarle preko reke, je bil somrak jesenskega večera že tako gost, da so se druga za drugo prižigale svetle zvezde na nebu. Deček, še v tistih nežnih letih, ko mu je vsako novo doživetje ovito s kopreno nepojmljivosti stvarstva, je zdaj prvič videl zvezdnato nebo nad seboj. Skoraj ustrašil se je nenadne resničnosti čudesa, ki ga je bil do te ure samo sanjal. V tako skrivnostno daljavo se mu je odmikalo to čudo, da ga ni mogel'primerjati prav z ničimer, kar je bilo okrog njega vsak dan in je mogel doseči s svojima mladima ročicama. Zato se je tesneje oklenil materine roke in le obotavljaje se postavljal nožico pred nožico. Mati je utegnila misliti, da mu utrujenost zaradi pozne ure zatiska oči in teži korak, a bila je le predanost doživetju nečesa novega in silnega, predanost, s katero je strmel v čedalje temnejše nebo, ki pa je na zagoneten način postajalo vse svetlejše. Mati je le podzavestno pazila na otroka, njene misli so se polne skrbi zgrnile okrog njega, ki ga je edinega iskala vsa njena ljubezen — okrog njenega moža. Od njega, ki je bil na širnem morju, že dolgo ni dob la nobene vesti. Iz te zamišljenosti jo je priklical dečkov glas spet v resnični svet. Dotlej nem od strmenja se je obrnil otrok do matere in šepetaje vprašal, ali so one luči na nebu zvezde, ki mu je pripovedovala o njih. Ko mu je mati začudena pritrdila, je hotel otrok še dalje vedeti, katera med njimi je očetova. »Očetova zvezda, ljubi otrok, kaj misliš s tem?« »Saj si mi vendar pravila, da je na nebu zvezda, ki kaže očetu pot na širnem morju.« »Ah, da, saj res, otrok moj, saj res!« »Toda katera je, mati?« Tedaj je mati počenila na zemljo, objela z eno roko sinka okrog ramen in ga tesno privila k sebi, z drugo pa pokazala pro.ti neskončnemu božjemu vrtu, kjer so zvezde posejane druga ob drugi kakor na cvetni gre-dici.injela pojasnjevati njegovi živi domišljiji »liki velikega in malega nebeškega voza. »Glej, tukaj je,« je rekla nato, sama vesela, da jo je našla, »jo že imam.« »Vid:in jo, vidim,« je zavriskal otrok, »očetovo zvezdo!« Mati je imela v mislih zvezdo severnico ali polarno zvezdo, kakor ji tudi pravijo. Ta je kakor dobro vemo, nebesna razgledna luč in velikega pomena za pomorščake. Lahko pa se po njej ravna tudi popotnik, ki je zašel, in spet bo našel pravo pot. Vendar pa mati vsega tega sinku ni povedala. Otroku je zadostovala osrečujoča zavest, da je za njegovega očeta na daljnem nevarnem morju prižgana na nebu zvezdna luč, a ne samo navadna luč, temveč luč, ki mu kaže pot. V tem prepričanju je rekel potolažen in poln zaupanja: »Potem bo pa očka kmalu pri nama!« Te otrokove besede, ki so privrele prav iz dna njegovega srca, so mater nenavadno ganile. Utešila je svoje, po ljubem hrepeneče srce, s tolažbo, da so krive pač nepomembne zunanje prilike, če potrebujejo vesti od njegovega do njenega življenja toliko časa. Tako sta korakala dalje in z očmi vedno iznova iskala dobro znano ozvezdje, le da ni mati več vodila sinka, temveč je otrok peljal mater za roko v tolažbe polno zavest, da nad vsem zemeljskim, tudi nad tisočero bolečino sedanjega časa bdi neminljiva večnost. Neizpolnjeno pričakovanje Napisal Vladimir M. »Nikdar bi ne bil tega pričakoval.« je povzel naš gostitelj s potrtim glasom. »Da l»o odpovedala prav sedaj, pred Božičem. Tega ne.« Pozorno smo ga pogledali. Bil je miren. Kar smo ga spoznali, se ni mnogo spremenil. Zmeraj je bil vesel in dovtipen. Zato smo se radi odzivali njegovim neredkim vabilom. Saj nas je, svoje stare prijatelje, vse-lej pogostil s pristno pijačo in z nič manj pristno dobro voljo. Danes pa smo le čutili, da se je v njegovi notranjosti nekaj spremenilo. Nehote smo se spogledali. »Zenske se po navadi pre] ali slej izneverijo,« se je oglasil Boris. »To jim je v krvi.« Očitno ga je hotel potolažiti. Pogledal ga je z odsotnimi očmi. Potem je odmaknil z roko. »Ah, kaj to,« je živčno rekel, »to res ni vse. Hudo je, če človek ▼ nekaj verjame, če nekaj pričakuje, a potem pride nepričakovano spoznanja, da se je vs« kar če* noč podrlo... Ne vem, ali bom mogel to preboleti...« Težko je vzdihnil in njegov pogled »e je vprašujoč dotaknil nas vseh. »Kaj pa je blo prav za prav?« so je spet oglasil Boris. »Kako je bilo? Povej ! i L napetim pričakovanjem smo se, zazrli vanj. Videlo »e je, da mu gre do srca. »Zelo enostavno,« je začel s potrtim glasom. »Enostavno, kakor pri drugih. In če pomislim, koliko me je *tala, kako sem jo moral zmeraj zalagati, kako oskrbovati...« »Seveda, ženske,« je zavihtel svoj jezik neučakani Boris, »vse ao enake. Dokler jih zalagaš, je vse v redu. Ko pa ne moreč več, gre vse po vodi. Ljubezen, zvestoba, obljube...« »Pusti ga,« mu je hladno planil v besedo Peter, »naj pove, kar ga teži.« Naš gostitelj se mu ie zahvalil s toplini pogledom. »Draga, da.« je nadaljeval po kratkem molku. »Res draga. Zaradi, nje sem moral maršikaterikrat najeti posojilo. Zlasti v poslednjem času so njene zahteve kar vidno naraščale. 2e sem se začel potapljati v izdatkih... Toda bila je tudi hvaležna. Kolikokrat sem se ob nji pogrel.1 Kako dolgi l>i bili mrzli zimski večeri brez njel Težko bi jih bil prenesel. Olajšala mi je marsikatero grenko uro in prenekate-rikrat mi je dala novih mo&i, ko seui se prezebel vrnil pozno domov. Vse kar je res. Ogrevati je znal« kakor le kaj...« Omolknil je in pogled se mu je zapičil v strop »Privadil sem se je,« je povzel čez nekaj trenutkov. »Spoznal sem, da brez nje prav za prav ne bj mogel živeti. Sedaj pa, tako nepričakovano... Ne vem, ali bom mogel *ako nadaljevati življenje-. Težko, da bi se privadil.« Globoko so nas ganile prijateljevo besede. Živo smo sočustvovali z njim. Radi bi mu bili pomagali. »Takšna nesramnost!« je ogorčeno vzkliknil Peter. »Ne vse. kar je prav. Tako grdo narediti s poštenim človekom! Tako ga izkoristiti! To pa res ne gre. Prijatelj, mi smo s teboj. Pomagati ti hočemo.« »Da. pomagati.« smo zagrmeli. »Pomagati? Kako?« Njegov glas Je bil truden, njegove oči vprašujoče. »Novo ti borno priskrbeli,« smo se ponudili,« saj jih je na prebitek. Mladih, lepih in...« Iskric« upanja, ki je bila pravkar zagorela v njegovih očeh, je žalostno ugasnila, da smo onemeli. »Za kaj mi l>o?« je vprašal s topim glasom. >S«j' je ne bi mogel oskrbovati. V tem pogledu so vse enake. Vse prezahtevne. Razvajene in Izbirčna... Žlahtne in plemenite...« Nenadno je umolknil. Vstal je in »topil k vratom, ki vodijo v spalnico. »Pojdite z menoj,« se je obrnil k nam. »Da vam jo pokažen...« »Pokažeš?« smo ostrmeli. »Pokaže&t Ni mogoče! Ali jo po vsem tem ie zmeraj trpiš v svojem stanovanju?...« Tudi on je bil videti presenečen. »Kaj naj pa počnem?« je vprašal z negotovim glasom. »Morda mi bo pa le še prav prišla.« Nastopil je napet trenutek. Odprl }e vrata svoje apalniee in obrnil stikalo za luč. Naglo smo »topili aa njim. In potem?... Potem nam j« nemo pokazal v kot, kjer je stala njegova visoka, lepa, #e-daj mrzla... peč. Listek ..Družinskega tednika** Slabe strani civilizacije Napisal prof. Wernsr Kollalh ■vnatolj feljtonskega lavoda v Rostocku NaSi predniki t minulih stoletjih so često umirali nenadno, ker spričo takratne stopnje zdravstva niso poznali vzrokov ne zdravil zanie. Dandanes na le zdravniška veda že tako napredovala da se človek lahko zmagovito bori proti mnogim boleznim. Velik napredek medicinske vede pomeni odkritje bolezenskih mikrobov in ustvaritev sredstev za preprečenie in zdrav, iienie nalezljivih bolezni. Robert Koch in njegova sola sta odkrila metod« za desinfekcijo in sterilizacijo s katerimi ie mogoče preprečiti širienie nalezljivih bolezni, kakor tifusa, kolere, kuge in pri operacijah zmanjšati ne- varnost infekcije. Da Se ie človeško življenje podali* šalo. se imamo predvsem zahvaliti na. p red k u bakteriologije. Leta 1600. ie človek učakal povprečno komai 30 let. leta 1870. se ie povprečna dolgost člo-življenja dvignila na 38 let. !■ 1938ft Da so zdravniki izračunali da tram človeško živlienie povprečno že 5.i let. Nekatere bolezni imaio svoi izvor v prekomernem uživaniu alkohola in nikotina. Spet druge so posledice slabe prehrane: na enj strani nezadostna na drugi nepravilna prehrana. Živali ne poznajo želodčnih bolezni: te so lastne človeku kot posledica slabe priprave an' slabeg« hranjenja živil. Dandanes s > le še neznaten del človeštva preživlja z res naravno hrano. Bolezni civilizacije Nova doba. v kateri živimo le pri-iiesla nove bolezni, ki jih moremo Imenovati »bolezni civilizacije«, kor so posredna ali neposredna posledica nasiti šeg in navad. Najpomembnejše bolezni (jo- 1. Zobna eniloba ali karies. Ugotovljeno ie, da 52 •/• otrok med poldrugim do polčetrtim letom starosti boleha za to boleznijo: 65*/o med ool-četrtim in šestim letom: 90"/« odraslih inin pokvarjene zobe. 1.85°/o ljudi na le brez zob. Zdravo zobovje ie prava redkost. Mnoco ie vzrokov zobne gnilobe: nepravilna priprava hrane, kislina, od narave slabi zobje, malomarnost. nečiste zobne ščetke. 2. Zapeka ali »anrtie. Ta bolezen ie naiboli razžiriena. Njeni vzroki so najrazličnejši: premalo gibanja, nepravilna prehrana, napačno zdravlienie. a tudi nezmerno kaienie. 3. Bolezni nog. Te so »icer mani važne, toda zelo razširjene, predvsem med lHidmi. ki morajo veliko stati n. pr. med kirurgi, trgovskimi pomočniki, brivci i. sl Te bolezni pospešuj« nepravilno oblikovano obuvalo, pri ženskah predvsem previsoke pete. Kroj obleke, posebno pa obuvala, bi se moral popolnoma prilagoditi ustroiu našega telesa namesto da se ravna do muhah mode. 4. Sivolasost. ki ima svoi izvor delno v napačni prehrani. 5. Tvori (tumorji). Ni še povsem točno ugotovljeno, kako in v kaki meri vplivalo naše razvade na postanek in razvoi teh bolezni. Gotovo ie. da vsebuje tobak snovi, ki lih pospešujejo: ne le nikotin. Že sam dim. Tudi sam način zdravlienia ie napravil velike pogreške s škodljivimi posledicami. Glavne napake so: a) Navada ljudi, da uživajo zdravila, ne da bi podprli niih učinek z zdravim načinom življenja. b) Navada zdravnikov, da se ne zmenijo dovoli za maihne nevšečnosti, ki so prennnogokrat znanilke težkih bolezni. Bolezni, ki se pogosto iavliaio Dri odraslem človeku okrog Štiridesetega leta so direktna posledica bolezni civilizacije. ki sicer prizadenejo ne samo odrasle, ampak tudi otroke. Mnose bolezni otrok imaio svoj izvor v tem. d« io njih mati v dobi nosednouH na- pačno živela. Da omenimo samo »oa-ceno čeliust, skrivljeno hrbtenico, slabe zobe Prav tako pogostne so duševne motnie otrok, izvirajoče iz zgrešene vzgoje, nerazumevanja otroške duše. pomanjkanja družbe, iger in svobode. Organizem v polnem razvoiu čuti potrebo oo tem da se razbohoti: otroku boli koristi telovadb« kakor šport, ki ie primernejši za odrasle; otrok se hoče svobodno razigrali. Narava ali civilizacija? Prvotno ie človek živel v naravnem stanju, knr mu je često škodilo, zakai narava more ne samo zdraviti, ampak tudi Škoditi. Z napredkom znanosti Pa si ie človek ustvaril pogoje Za uspešno obrambo pred škodljivimi vplivj narave, vštric s tem napredkom Pa *o vzniknile nove nevarnosti. Zato so znanstveniki pričeli raziskovati, ali so škode, povzročene do civilizaciji neizogibne. ali Da iih ie mogoče premagati ali vsaj omejiti. Leta 1749.. istega leta. v katerem se ie rodil Goethe, ie akademija v Di-jonu na Francoskem razpisala natečal o tem: »Ali ie razvoi znanosti in umetnosti zboljšal ali pokvari) nravi?« Rousseau ie odgovoril negativno in dobil Prvo nagrado. V »Razgovoru o napredku znanosti in umetnosti« nravi Emile: »Vse je bilo dobro kakor ie prišlo iz Stvarnikovih rok in vse so pokvarili ljudje.« Kakor pred njim Newton. tako ie bil tudi Rousseau mnenja, da ie samo ena Dot k izboli-saniu: »Nazaj k naravi!« Ta poziv ima še danes svoio pristaše. Način dela se ie izpremenil. Do te-meliev ga ie preuredila znanstvena tehnika: nastala ie čudovita moderna industrija, a z njo tudi nevarnosti, ki uh šel« zdaj zaznavamo in skušamo preprečiti. Tehnika in gospodarstvo se ne zmeijita za vrednost človeškega žlvlienia in malo iima ie mar če ga vrag vzame: v moderni industriji so Iiudjo samo številke, delaio ia umiralo kot številke, zanimive samo še v statistiki. V zamano M iiui tio daje ničesar, če izvzamemo zaslužek. Liudie obstoie samo še v gospodarski funkciji; takšno poimovanie bo nuino privedlo v popoln materializem in posledica tesa bo »konec zahodnega »veta« ki ga ie prerokoval Spengler. Stroi bo človeka ubil življenje oma-lano v vseh »volih zakonih bo pa videlo svoio edino rešitev v Rousseau-ievem pozivu. Toda ali ie. ta narava h kateri nas Rousseau poziva nai »e povrnemo, res tako materinska? Naš odgovor: Ne! Navedli bomo malo znan odlomek iz pesmi v prozi, ki io ie napisal Turgenjev pod naslovom: »Narava«. Narava govori človeku: »Vs« živa bitia so moji otroci, za v»e skrbim vse brez razlike preživljam... Ne poznam ne dobrega, ne zlega. Razum zame ne obstoji. Še mani pravica. Jaz ti daiem živlienie in ti g» iemliem. V zameno za živlienie ti dam drugo obliko: črv ali človek... meni ie vseeno... ti »e brani, kolikor te ie volia. mene pa pusti pri miru.« Ali se hoče človelr res povrniti k taki naravi? Ne! Braniti se mor« pred nio in si ustvariti lastno kraljestvo. Naš odgovor ie torei? »Človek mora s svojimi sposobnostmi in s svoio volio najti pravo pot ustvariti »i mora srečo s svojim delom in s »volim znanjem.« Rousseaujera zmota Po starem poimovaniu ie vse kar se zgodi brez človekovega posredovanja »naravno«. V resnici Pa ie nekoliko več. Vse. kar ustvari človek nai bi bilo pa »umetno, nenaravno.« Tudi to poimovanie je pogrešno. Rousseau ie POzabiL da ie tudi roke in razum ustvarila narava: ne moremo torei imenovati naravne samo divje oblike, ampak tudi vse one. ki so iih pomagale ustvaritj človeške sposobnosti. Kakor roke in možgjtni ie naravna tudi razumnost, ki se more razviti samo.pod ugodnimi pogoji in s sodelovanjem volia. Teh sil ne ustvari* človek, ampak samo omogoči uiih uporabo. Sposobnosti so naravne; ta ugotovitev je zelo važna, ker Izpro-meni geslo: »Nazaj k naravi!« v: »Naprej proti naravi.« Ne smemo iemati z* merilo Drete-klost: treba ie. da imamo pred oimi »liko idealnega človeka bližnje bodočnosti. izraženo » starim geslom: Men* aana m eorpore sano, L i. zdrav razum v zdravem telesu. Ves naš napor mora bit,- usmerien v to da kolikor mogoče zvišamo število onih. ki se približujejo temiu idealnemu liku. Da ta čili dosežemo, mora na pomoči ne »amo znanost ampak tudi tehnika. Rousseau jevo geslo ie zgrešeno orav tako kakor ideja, ki se ie rodila i* natečaia diionske akademije Niti umetnost, niti znanost nist* poslabšala nravi, temveč sta prav nasprotno ndmi 9redslvi. s katerima Se more človek dvigniti. Zlo izvira iz zlorabe tehnike ki ima izključno gospodarski eili in zanemarja pravice in potrebe življenja. Naš pogled ne »me biti usmerien v preteklost v divio naravo amoak v bodočnost. Na ta način ne bomo gledali na minule civilizacije tako kakor Spengler. ki ie trdil, da so civihzaciie neprestano »i sledeče laze ki orooa-deio, ko »o dosegle določeno »totmio razvoia. temveč bomo videli v niih neprestane, poskuse, da dosežemo Višjo stopnio civilizacije. Do te pa moremo priti le tako. če bo med znanostio in umetnost io vladalo popolno soglasje. Doslej to ni bilo mogoče ker znanost »e ni dovoli napredovala. Na drugi strani pa ie človek zgrešeno unorab-ual tehniko in lastno znanie proti življenju, namesto da bi oboie uporabljal za živlienie. Ali bo hotel vztraiali_v lei zmoti, ali na m bo vendar že znal povzpeti do novega poimovania človeštva? Francoski moralist Vauvenamuea (1715—1747) ie deial: »človek ie edino bitie ki zna prižgati oaenl. in to mu ie dalo oblast nad svetom.: Jaz Pa pravim: »Človek ie edino bitla. ki zna naravo proučevati in to mu mora dati oblast nad niim »amini.« ,Dcuf sohUinds Emeucrung', Monako Verujmo v človeka1 Verovanje, to se pravi, upanje ali saupanje v človeka, v enega samega — katera ni že tega doživela? Redke so izjeme, a tudi te so imele neko verovanje v svojega princa, ki naj pride prej ali slej. V tem upanju doživljajo te svoje verovanje, ki je prav tako veliko kakor pri onih resnično. Pri enih in drugih so lo najlepši dnevi našega življenja, ko smo upale In verjele, da drugače sploh ne more biti. Hrepenele smo po tem verovanju, zakaj v tem je bilo nekaj višjega, neznanega... A katera ni doživela tudi razočaranja, ko se je vse to verovanje zru-Silo, razblinilo v nič, ko je izgubila vse velike iluzije, ki jih je stavila vanjo? Vse vemo, kako je to grenko. Vemo, kako nam je takšno razočaranje pokopalo veselje do življenja In nas rodilo skoraj do obupa. In tudi vemo, kakšnega napora, samopremago-vanja in jeklene volje nas je stalo, da smo začele novo življenje — brez vere, brez upanja in zaupanja. Le zdravi, odkriti, močni značaji se •pet zberejo in iščejo dalje, da naletijo na človeka, o katerem upajo, da bodo našli nadomestilo za svoje verovanje. Nanj »e navežejo, v njem ikušajo utajiti svoje prejšnje razočaranje. To je potrebno, ker njihovo življenje potrebuje nekoga, v katerega izlijejo svoje verovanje, vero svojega lastnega jaza. Pri tem potrebujejo ene lirika, druge epika, tretje kogar koli. Jasno je. le to, da potrebujejo nekoga, ki jim stoji ob strani, da je njihov vodnik in njihova luč v temi iivljenjske poti. Srečne so one, ki ob nesreči razo-laranj vendarle še skušajo poiskati nekoga, upajoč, da bodo le našle v njem In v verovanju vanj nekaj vIS-fega. Saj morajo verovati, če hočejo živeti. Morajo verovati, te hočejo kar koli ustvarjati. Takšna vera je velika dragocenost. Človeka dviga preko njega samega in njegovih vsakodnevnih težav, lz-podbuja ga k dejanjem, ki dosegajo skrajne meje njegovih ustvarjalnih zmožnosti, poboljšuje ga ^ njegovih napakah in razširja blagodejne učink na vso okolico. Takšno verovanje je res nekaj čudovitega. Ce bi me zdajle kdo vprašal, kaj je največji zločin, bi mu odgovorila: streti verovanje. Porušiti in uničiti verovanje se pravi — ubiti, umoriti človeka. Od tega človek sicer vselej ne umre telesno, toda premnogokrat ga duševno stre. V njem se uniči nekaj, kar se ne da več nadomestiti, ali le v redko redkih primerih. Uniči se nekaj dobrega, čistega, lepega, svetlega! Težko je razumeti verovanje koga drugega. Vsak človek ima kot individualno bitje posebna svojstva, kakršnih drug nima. Razumeti verovanje drugega je skoraj tako težko, kakor razumeti ljubezen. Ce pa ne moremo razumeti duše človeka, ki mtiia imeti nekoga, da vanj veruje, da ga vodi in mu daje moč za življenje, spoštujmo vsaj to njegovo čustvo. Ne skušajmo vzeti takšnemu človeku tega, o čemer vemo, da mu ne bomo mogli nuditi nadomestila. In verovanje v človeka je ena takšnih stvari, za katero težko najdemo nadomestilo. Imejmo pred očmi, da vsak dan, ki je izpolnjen z verovanjem in navdušenjem, prinaša dvojno srečo. Tistemu, ki veruje, in njegovi okolici zaradi njegovega verovanja. Kako širok pojem je verovanje v človeka! Zato ga skušajte pravilno razumeti in videle boste, koliko bo med nami manj težav in več zadovoljstva. *■ r g Božični običaji drugod Z omelo pride sreča k hiši Skora) ga ni naroda, kjer la božič ne bi cenili omele kol drag božični okra* ali pa kol Izvir »reče Kadar se Dred božičnimi prazniki >oiavi na trgu smrečie ie med niim Itotovo tudi omela, zelen, veiičast grm I bisernosivimi jagodami, ki ga_če: dalje boli uporabljamo kot božični »kras. Čudne vrste ie ta rastlina. Nima nobenega pravega plodu, nobenega pravega semena, nobene prave korenine in vendar ima organe, ki so prei naštetim slični in uporabljivi. Čeprav le zelena, se le delno hrani s svojimi močmi. Nikdar ne raste na tleh. temveč vedno na lesu ostalih rastlin, na »mrekah. jablanah in na drugem drevju in grmovju. Korenine zaje v les svojega gostitelja in mu odieda hrano. Čestokrat se les zaradi tega pokvari. Zgornji deli odmro. vrh se eeuši ali pa nastanejo rakaste izrastli-ne. Torei nič čudnega, da se ie s to rastlino bavila že od nekdaj človeška domišljija. , , Že stari erški modruan Teofrast le zapisal: »Najbolj čudno se zdi. nai-nerazumljivejše ie. da nekatera semena ne moreio kot rastline zrasti v zemlji, kakor n. pr. omela. Nerazumljivo ie. da moreio rasti le na rastlinah in ne na zemlii. Da pa sploh ne morejo rasti na zemlii. ie še posebno čudno, ko imaio vendar plodove m •emena in zrastejo iz semena.« Začudenje o nenavadnem načinu šivljenia omele, ki se izraža v tem ■»eč ko 2000 let starem poročilu se vleče kakor rdeča nit vse do naših iaeov. Redkokdaj ie bila kakšna rastli- a' i (Tl trije modeli so risani izrecno sa »1/ruziuski tea.uk« m niso din *e odjavljeni.) Trije zimski kostumi. Prvi je temnorjav s svetlim krznom. Ima širok šal-ovratnik in apartne žepe. Drugi kostum sestoji iz ohlapne jopice petrolejsko plave barve. Krilo, zapestja in šal so iste barve z rjastorjavimi progami. Tretji kostum je temnosive barve. Na hrbtu ima gube. Z gumbi se zapenja po celi dolžini. Na žepih so gumbi samo v okras. Kljub težkim časom Kako boste pripravile božično večerjo! Nekaj nasvetov, kako boš okrasila božično mizo ZA NEGO ZOB na obdana b tolikšno pravljičnostjo, »ražami in izročili raznih vrst in »edkokdai se ie taka vera ohranila »toletja in stoletja do naših dni. Ali nai bo sedanja uporaba omele za sobno okrasje zadnji odmev starodavnih. že skoraj pozabljenih predstav? Raziskovalci ljudskih običajev to zanikujejo. Zakaj v resnici nam ne predstavlja omela le sobnega okrasa, tem-?eč ie z njo združena tudi nedoločna predstava o zdravju jn sreči. Galcem ie omela pomenila naisve-tejšo stvar na svetu. Posebno tista redka, kj raste na hrastovem drevju. Druidi so io potrgali šesti dan no mlaju z velikimi svečanostmi z drevesa. potem ko so nod drevesom vpri-zorili potrebne žrtve in pojedine in pripeljali dva bela vola ki so jima nato okrasili rogove. Duhovnik, oblečen v belo svečeniško obleko ie nato »lezel na drevo in ml rezal * zlatim »rpom omelo. Nato so zaklali žrtvovane živali... Položili so omelo v napajališče in neplodne živali so postale plodne in zdravilno sredstvo nroti vsem strupom.« (Plinii starejši.! Iz nordijskih pripovedk nam ie znano. da ie Frica mati Balderia. dobrega boga svetlobe in pomladi zaprisegla vsn bitia in stvari, dn ne bodo njenemu sinu. ki so Pa sanie opozorile na zlo nič zlega storile. Toda zlobni Loki ie izvedel, da ie Friga pozabila zapriseči vejico omele zahodno od Walhalle; odtrgal jo ie in ukazal slepemu Hodu. da io ie kot kooie vrgel na Balderia. ki se ie do mrtvega zadet zgrudil na tla. To izročilo ie eno izmed redkih, v katerih se ooiavlia omela kot_ rastlina z negativnimi močmi. Drugače predstavlja povsod rastlino sreče povsod prinaša blagoslov in srečo, zdravilno moč. Kot čarobna palica ie kazala omela zakopane zaklade in odpirala zaklenjena vrata. Ce ie rasla na leski, ie bil pod n.io gotovo zakopan zaklad. Prastari pomen omele kot simbol plodovitosti izhaja iz nekaterih čudnih običajev. Žene iz rodu Ainos iedo na Japonskem liste omele, da bi dobile otroke, na Sedmograškem postavijo pred hišo. kjer je ženitovanie. kol okrašen z omelo, v okolici Bordeauxa izrooj lant dekletu o božiču vejico omele in ii s tem nakaže skorajšnjo poroko. V Walesu uporabljajo omelo za poročne vence. Omela ni le nosila sreče, ampak ie varovala tudi pred hudobnimi močmi, čarovnicami in duhovi vseh vrst. Na Švedskem ščiti omela hišo in hlev Fred zlimi duhovi. V Bretanji na rancoskem obešaio v varstvo živine omela pred hlevska vrata. Norvežani verujejo, (la obešena omela varuie hišo pred ognjem, v Švici živi vraža, da strela nikdar ne trešči v drevo, na katerem raste omela. Ponekod v Franciji mečejo med .nevihto omelo v ogenj, kakor pri nas žgo butarice da bi hišo obvarovali vsega zlega. Tudi vlak se ne more iztiriti če se nelie z njim omela. Angleške ladie nosiio na jamboru na sveti večer veio omele, da bj jih obvarovala vsega zlega in prinesla srečo. V Schleswig;Holsteinu prepodi omela m3ro. ki tlači spečega človeka in mu seda na prsa. Nič čudnega zatorej da ie omela igrala tudi v čarovniškem zdravilstvu veliko vlogo. Že Galcem ie bila zdravilo za vse, in od takrat pa do dandanes se rabi za vse mogoče bolezni. Posebne zdravilne zmožnosti so ii pripisovali pri zdravljenju božjasti. Po nekem rokopisu iz 15. stoletja ie njeno uporabo pr j tei bolezni odkril kraliu Davidu sam Bog: >... pa ie prišel angel iz neba in rekel: kdor ima hrastovo omelo v desni roki v prstu in se z omelo dotakne roke. potem se božiast človeka nikdar ne dotakne«. Omela nj nikdar izginila iz ljudskega zdravilstva; zdaj dobiva tudi v sodobni medicini čedalje večii pomen. Poleg drugih zdravilnih snovi vsebuje mešanico cholinskih derivatov. Tako lahko neposredno vpliva n« menjavo hormonskih tvarin jn posebno na žile. Kot eno izmed redkih, popolnoma nestrupenih sredstev za znižanje krvnega pritiska igra danes pri zdravljenju poapnenja žil in drugih moteni srčnega žilnega sistema pomembno vlogo. Tako ie danes znanost iz klobčiča resničnih opazovani in vražiever-nih dodatkov izluščila pravo jedro. Še marsikaj zanimivega bi lahko poročali o omeli, toda moramo se omejiti. Mogoče bomo zdai božično omelo opazovali z drugačnimi očmi in videli v njej bogat svet minulih dni. Letošnjega božiča se že vnaprej boje vse gospodinje, ker ne bodo mogle tako bogato postreči kakor druga leta. Nekoč ie prinesla gospodinja lia mizo toliko dobrot, da se ie kar šibilo, danes Pa ne ve. kako in s čim bi postregla. Zato nai se letos jiotrudi. da bo čim lepše okrasila božično mizo in jedila, da bodo kliub skromnejši izbiri teknila njenim domačim. Mizo pogrnite s čistim, belim prtom. Na sredo prta postavite deščico in nanjo jaslice. Okoli iaslic potresite smrekove voiice. ki imi nado-meSčaio mah. Na vse štiri strani, če je miza kvadratna, ali Pa samo Po dolžini, položite smrekove vejice ter iih potrosite z belim prahom ali čim drugim, kar nai nadomesti sneg. Med te smrekove vejice položite tu pa tam božično svečico. Tudi po ostali mizi potresite vejice ter poleg vsakega krožnika tudi eno. na katero boste položile leo listič z imenom onega ki bo na tem prostoru sedel. Namesto vejic za vizitke napravite iz praznih vretencev za sukanec majhne podstavke za svečice. iih pobarvajte in podnje postavite listič. Če ie kdo pri hiši. ki zna rezljati iz lesa. nai izreže zvezdice in vžge v les imena domačih. Tudi oni domači, ki jih ie usoda iztrgala iz domačega kroga in ne moreio osebno prisostvovati temu družinskemu prazniku, nai bodo v duhu med nami. Postavite niih sliko na mizo ali vsai v bližino mize, jo okrasite z zelemem ter prižgite za ni« božično svecico. Tako okrašena miza bo pripomogla, da bo boli slavnostno in se božična večerja kljub temu. da niso iediln tako izbrana, ne bo zdela enaka vsakdanjim. Poleg tega okrasja uporabitn za to Pazite, da v kleteh ne boste kuriva namestili tako, da bi zapiralo zasilni izhod iz zaklo-nličal večerjo svoi najboljši porcelan in boljši jedilni pribor. Ce boste postregli tudi z vinom, natočite ga v najboljše kozarce, kj jih imate pri hiši. Kljub temu. da bo miza polna vsega smrečja, ne pozabite tudi na mai-he odrgnemo okviro DARMOL ostalimi začimbami na suhem prostoru. Za enkratno začinienie zadostuie noževa konica suhega peteršilja. Drug način, kako pripravite zelen peteršilj za zimo, ie tak. da Ca vsadite in imele boste res svež zelen peteršilj. Vzemite majheo zabojček, n. pr. 30 X 20 X 20 cm. in ga napolnite par centimetrov visoko z vrtno prstjo. Nato začnite saditi. Peteršilja ne sejemo. ampak sadimo tako debelega, kakršen je jeseni oni. ki smo ga spomladi seiali. Najlaže sadite tako da postavite zabojček malo postrani in polagate peteršiljeve korenine na gosto drugo poleg druge. Ko ie ena vrsta izpolnjena, potresite z malo zemlje in nadaljujte tako saienie toliko časa. dokler ni zabojček pota. »oncno posujte z zemljo tudi povrhu, ker ne sme nobena korenina peteršilj gledati jz zemlje. Polee tega morate ob-trgati vse zelen ie. le srček pustite., da bo lahko pognal nove zelene vence. Zalivati morate dvakrat na teden: zabojček postavite na kuhinjsko okno. ker mora biti na svetlem in ne premrzlem kram. Na balkonu ie premraz ui je tudi preveč izpostavljen slabemu vremenu. Kadar potrebujete nekai veiic zelenja. obtrgajie vselej zunanje liste, da ne ranite srčka. Ce Pa potrebujete tudi koreninic izruite previdno, da ne potegnete tudi ostalih korenin in da ne potrgata koreninic, ki dovaiaio hrano Pred njegovimi duševnimi očmi je vstajala iz megle privida razločna postava njegove že nad dvajset lei _ pokojnega očeta, čeprav v svojem zavestnem spominu ni vedel, kakšen je bil. Zdaj se mu je zdelo, da ga dobro pozna in popolnoma razume. V duhu je preživljal vse one davne dogodke, ki mu jih le bil oče opisal v tistem pismu. Videl je svetlo prelivajoče se morje med Komori, Afriko in Madngaskar-■ern, enodebelni čoln, malgaškega Princa in veliki skrivnostni otok ter Buddliovo svetišče sredi neprehodnega tropičnega pragozda. Kakor v snu je taval po tem daljnem svetu, o ko se je spet predramil iz teh svoiih misli, si je resno zastavil vprašanje, kaj naj stori? »Ah naj sledim očetovemu naročilu?« Glas razuma mu je govoril, da bi bilo tako potovanje tvegano in po ROMAN * NAPISAL MARIJ SKALAN Od palač VAN KAST ZOBNA KREMA je tako potovanje potrebno. Jzmodrilo te bo in ti pregnalo sanjavost nemira, da boš bolj pripravljen za trezno delo življenja, ki te čaka. Molila bom zate, da te bog obvaruje pogube in vrne k meni.« »Bodi brez skrbi,« je rekel, »nič hudega se mi ne bo zgodilo. Vse sc bo srečno izteklo; a ko se vrnem, bomo živeli srečnejše življenje. Saj bomo imeli vendar zaklade bajnega princa.« Pri zadnjih besedah se je veselo zasmejal, in mati je spoznala, da v te zaklade sam ne veruje. »Da, v svet ga žene nemirna kri,« si je dejala. Tako sta se poslovila. Vinko je krenil na postajo in se odpeljal do i pristaniškega mesta, kjer je kupil voz-' ni listek in se vkrcal na parnik, ki je bil namenjen na Bližnji vzhod. Bilo je v zadnjih dneh poletja. Vinko je slonel na ograji kljuna mogočnega parnika in se zadovoljno oziral j po neskončni morski gladini. Ozračje vsej verjetnosti tudi popolnoma brezuspešno. »Kdo noj mi zagotovi, da princ Iron Ravaevalo še živi, ali da najdem na Madagaskarju koga, ki bi hotel kaj vedeti o tej zadevi? Okoli pet in . dvajset let leži med tistim časom, ko je moj oče služil na francoski ladji, m med sedanjostjo. Ah, vse je nesmisel, nesmisel...« Toda iz globine njegove duše, iz tistih skrivnostnih prepadov, ki so mu bili najbolj neznani, se je oglašal še neki drug glas, ki je ugovarjal prvemu. »Zakaj ne bi šel?« je govoril. »Umirajoči vidijo v svojih zadnjih trenutkih marsikaj, česar mi ne razumemo. Ali ni tvoj oče morda prav tedaj slutil resnice in vedel, da te to pismo ne bo dohitelo prepozno? S kakšno pravico dvomiš? S kakšno pravico se upiraš izpolniti poslednjo voljo svojega roditelja, ki je v trenutku pred smrtjo mislil samo nate, na tvojo bodočnost, na tvojo srečo? Izpolni svojo dolžnost! Pojdi na Madagaskar in poišči svetišče Malga-sev pod Tsaratanano!« »Pojdem,« se je nazadnje odločil. »Morda res ne najdem tam princa in niegovih zakladov; mogoče pa je da najdem kaj drugega, kar bo morda —~5~yeljko več vredno. Človek nikoli ne Ve, ZPJvaj~ so tudi navidez narne- smiselnejša dejanja koristna in potrebna.« 11. Tako se je mladi doktor Vinko Sobočan nekega dne odpravil na svoje nenavadno, navidez tako pustolovsko Pot na drugi konec zemeljske oble. Njegovo srce je hrepenelo po skrivnostnih doživljajih v daljnih tujih deželah, katere je poznal dotlej komaj Po imenu. Hudo mu je bilo le, da je . moral zapustiti svojo mater, ki je v grozi trepetala za njegovo usodo. Ko ji ie prvič razkril svojo namero, se ji ie upirala z vso svojo silo, toda počasi se je vdajala in končno popolnoma vdala ■»Pojdi,« je dejala, »saj te ne morem zadržati. Podedoval si nemir svojega očeta, ki te kakor nekoč njega žene v tuje in neznano. Morda h r kulturni tednik ~] Nova knjiga Mirka Javornika Mirko Javornik se je pojavil v slovenski literaturi nekako ob prelomnici tretje pa in četrtega desetletja našega stoletja, in sicer najprej kot prozaist. Kot tak se je predstavil , * ®yo:l? ,leta 1938. izdano po- vestjo »črni breg« Toda že kmalu nato se je začela pisateljeva pozor-nost obračati od čiste leposlovne pro-*e k potopisu in eseju, kar je našlo —kov> v njelovi naslednji publikaciji, leta 1934. izdani knjigi o poteh in o ljudeh z naslovom »Srečanje z nepoznanimi«, ge leto ne po tem nas je pa Javornik *e presenetil s svojim obširnim spi-soin »Pomlad v Palestini«, v katerem Je dozorel v svojskega pripovedovalca s kvalitetami beletrista, esejista in potopisca. Potem ie Mirko Javornik nekako utinnii. To ne pomeni, da ni ne pisal m ne objavljal novih del. Pisal jih Le “1 tudi vendar v daljših presledkih in bolj fragmentarno. Zadela ga je kot pisatelja usoda časnikarja, cigar poklicu se je posvetil. Nujnost vsakdanjega dela, m često celo mehaničnega garanja, ne dovoljuje izvršitve zasnutkov večjih koncepcij. Toda morda prav združitev obeh poklicev, pisateljskega in časni-Karskega^ je rodila ob svojevrstni esejistični osnovni usmerjenosti v Javorniku avtorja del, ki šo bila doslej v slovenski književnosti najredkejša. Bolj kakor doma smo jih bili vajeni Z« tujini, od koder smo' jih dobivali včasih posamezniki (seveda neprevedene) iz Evrope in Amerike. Zdaj je zbral Mirko Javornik svoje ?seje in potopise o vsem mogočem in izroči1 Naši knjigi Ljud-Ke knjigarne, ki jih je izdala kot do bornih bajt VAN EAIT SHEMA EMOLLIENTE je hlastno požiral vse ie podobe nai-neverjeinejših nasprotij in njegove oči se nikoli niso utrudile pred filmom vedno novih odkritij. Saj pa so se te podobe tudi res stalno spreminjale. Vsak parnik, naj je prišel že s Sredozemskega morja ali po Sueškem prekopu iz Rdečega, ie postavljal na portsaidsko obalo in na ulice nove skupine ljudi, ali pa je jemal vase one, ki so prej postopali po tem neverjetno nemirnem mestu. Nekega večera se ie po večerji v svojem hotelu napotil znova proti pristanišč«. Opazoval je z radovednimi očmi večerno vrvenje, ki je bilo še vse bolj pisano kakor dnevno, in občudoval tudi ljudi, ki so sedeli v večernem hladu pred mnogoštevilnimi kavarnami, gostilnicami in arabskimi zabavišči. Pred nekim takim zabaviščem je vzbudil njegovo pozornost otožno enakomerni spev mladenke. Nobene besede ni razumel, vendar je vedel, da pripoveduje njena pesem o ljubezni in hrepenenju, kakršno se moje roditi samo sredi nedoglednih puščav Severne Afrike in Arabije. »Kakšna je neki dekle, ki poje tako strastno hrepeneče?« se je vprašal. Ni se mogel premagati. Moral je stopiti v zabavišče. Rdeče, modre in rumene luči, ki so sijale s stropa, so metale, čudno svetlobo po stenah, pre-vešenifi s preprogami. Pri mizah so sedeli gosti vseh polti in od vseh je bilo sončno in mirno; morje se' |e le komaj vidno gibalo. Tam daleč so se potapljali za obzorje bregovi kopnine, nad gladino so pa skakali zajetni delfini kakor male, lesketajoče se podmornice, ki se zdaj pa zdaj prikažejo spet radovednim očem na čisto drugem in nepričakovanem mestu. Prav tako kakor igra delfinov, go je mikalo tudi spreletavanje galebov po sinjih višavah nad parnikom. »Morje, morje,« je mislil, »koliko dni bom gledal tvoje večno nemirno valovanje? Kaj mi boš prineslo? Srečo ali nesrečo?« Prineslo mu je srečo, kajti vreme je ostalo ves čas do Port Saida nespremenljivo prijetno. Tudi družba ljudi, s katerimi je potoval, je bila zanimiva. Počutil se ie kakor med znanci. Skoraj žal mu je bilo, ko je parnik pristal v velikem in razgibanem porisaidskem pristanišču in se ie moral posloviti od svojih novih znancev in prijateljev, ki so bili namenjeni v druge kraje kakor on Tu se je moral spet izkrcati, kajti ladja, na kateri se je dotlej vozil, je bila namenjena proti severu, v Palestino, dočim je hotel on potovati dalje na jugovzhod. Ker je moral v Port Saidu čakati tri dni na francoski parnik za Madagaskar, je imel dovoli časa, da se seznani z življenjem v tem stekališču vseh mogočih ljudstev. Na tem pragu med Evropo in Orientom ie mrgolelo ljudi vseh polti: belcev, rjavcev, črncev in rumencev vseh odtenkov! vseh spolov in vseh družbenih stopenj. Mimo bogatega Indijca je korakal po obali skoraj nag arabski pristaniški delavec ali zamorski nosač. Tam se je v senci pod palmami hladil evropski častnik, malo dalje pa ie sedela pred kavarno drobna Japonka. Vinko 38. zvezek svoje zbirke v lepi in zajetni knjigi na 338 straneh običajnega formata in v čedni opremi arh. V. Gajška, pod naslovom »Pero in cas« Avtor je uredil svoje spise v štiri oddelke z naslovi: I. O umetnosti, II. Dom, III. Svet, IV. Ljudje in vprašanja. V prvem oddelku so odlomki iz razgovorov, misli o plesu in beg v umetnost. Drugi oddelek je posvečen domu, t. j. tistemu kosu naše Notranjske tam okoli Cerknice in njenega jezera, "ki je pisatelju dal življenje in prvo mladost. Najobsežnejši tretji del nas seznanja s pisateljevimi doživljaji, vtisi in meditacijami na potovanjih po zahodni Evropi in sredozemeljskem jugu. Najneposred- 11D1 C n no Do Ta«rAvni1f.i»«»j> povsod poznan VAN KA1T KREMA RAPIDA iz Marseiliea. Gospodična je moja sestra Jeane.« Vinko ni prej imel namena seznanjati se z njima, a ker sta to storila že onadva, je tudi sam povedal svoje ime. Sedel je in hotel naročiti pivo, toda še preden je zagledal natakarja, je to že storil zanj gospod Lan-dec. »Ali smem izvedeti, kam potujete?« ga je vprašala Jeane. »Na Madagaskar,« je odkritosrčno povedal Vinko. »Na Madagaskar?« se je začudila dekle. »Potem je vaša pot ista kakor najina. Tudi midva sva namreč namenjena tja. Moj brat Paul potuje po trgovskih opravkih, jaz ga pa spremljam, da si odpočijem živce in se nagledam tujega sveta. Ali potujete tudi vi po poslih?« »Da in ne,« je dejal Vinko. »Gre za neko staro zapuščino po mojem pokojnem očetu.« »Gotovo za veliko zapuščino,« se je vmešal Landec, »kajti sicer ne bi šli zaradi nje sami na tako dolgo pot.« »To bomo šele videli tam,« je dejal Vinko. »Potovanje po zapuščine ie vedno prijetna zadeva,« je rekla smeje se Jeane, »čeprav nas spominja na mrtve. Veseli me, da bova imela s Paulom tako prijetnega sopotnika. Kako radostno naključje!« Ozrla se je vanj s svojimi temno-riavimi očmi in Vinko ie v njih razbral, da ji ugaja in da je tudi ona njemu všeč. Zdaj se je tudi on resnično razveselil, da ga je tako nepričakovano naključje seznanilo z dvema človekoma, ki mu bosta spremljevalca na dolgem potovanju "ez Indijski ocean. Po pozivu ie 1 andrc naročil stekle- stram sveta, največ pa je bilo med njimi mornariških častnikov. Na koncu zabavišča je stal prav tako z zavesami prevešen oder, 'na katerem i< pela arabska mladenka svoje omamne sevdalinke. Pod odrom so sedel godci, pred gjimi je pa bil prostor za plesalce. Natakarji v belih oblačilih z rdečimi fesi na glavah so hodili med gosti in jim stregli. Vinko se je ozrl naokoli, da bi našel mesto, kamor bi sedel, a nobena miza ni bila prosta Nenadoma mu je obstal pogled na lepi mladi dami, ki ie sedela z nekoliko starejšim gospodom pri neki mizi in ga ves čas vabljivo opazovala. »Morda mi dovolita sesti k njuni mizi?« je pomislil in krenil proti njima, ko da ga vleče tja neka neznana sila. Sprejela sta ga kakor da sta ga že pričakovala in mu vljudno ponudila stol. »Zelo naju veseli, da ste prišli,« je vzkliknila lepa dama, »skoraj bala sva se že, da bova ostala sama pri mizi.« »Oprostite.« je dejal Vinko, »hotel sem le malo posedeti in poslušati petje. Tujec sem tu, na potovanju, in ne poznam .tukajšnjega življenja.« »Na potovanju smo si vsi ljudje znanci,« je rekel gospod v elegantnem belem smokingu. »Dovolite, da Se predstavim: Paul Landec, trgovec je naš VAN KAIT. VAN KAIT SHAMPOO tesno stiskala k njegovim, da je razločil nemirno utripanje srca pod njeno svileno obleko. Ko so Vinko, Paul Landec in njegova sestra Jeane zapuščali zabavišče, je bilo že pozno po polnoči. Od vina, plesa in zabaviščnega vzduha omamljeni Vinko skoraj ni vedel, kako je prišel v svoj hotel, svojo sobo in posteljo, vedel pa je zjutraj, da se mu ie vso noč sanjalo o velikih, lem-norjavih očeh, ki so strmele vanj in ga mamile v svoje skrivnostne globine. V srcu je čutil močno željo, da bi čimpreje spet videl te oči. Najrajše bj se bil takoj napotil v hotel, v katerem sta stanovala Landecova, toda zdelu se mu je, da to ne bi bilo dostojno, ker gotovo še počivata. Mimo tega so se itak dogovorili, da pojdejo skupaj na kosilo in potem popoldne na parnik, da se odplejejo proti svojemu skupnemu cilju. Vinko je sedel že davno pred dogovorjeno uro, v restavraciji in nestrpno pričakoval, kdaj se bosta pri vhodu prikazala Landecova. Landecova? Ne. Če bi bil odkritosrčen, bi si bil moral priznati, da mu je čisto vseno, če prideta oba ali ne; glavno ie samo, da pride ona, Jeane. Toda tako odkritosrčen ni bil, ali se je vsaj še bal biti. Kot dijak na srednji šoli je imel, kakor menda vsi tistih let, svojo skriv no ljubezen. Tisto njegova ljubezen je bila hčerko trgovca z jestvinami v bližini materine vile. Kadar je imel v žepu dovolj drobiža, je vselej siopil v trgovino in si kupil kak prigrizek, če go je ali go ni bil potreben. Vselej pa je stopil v trgovino z istim trdnim sklepom, da bo mladi Danici povedal, kako neskončno rad jo ima. Včasih je naletel le na njenega očeta ali na mater, zato ni mogel izvršiti svojega sklepa, a tudi kadar sta bila z Danico soma, je govoril o vsem drugem, le o tistem ne, o čemer bi bil tako srčno rad. In tako se je zgodilo, dn se je lepa Dorica, še preden je on dosegel maturo, poročila z nekim trgovcem iz mestnega središča Vinko ie hodil nekaj dni ves pobit okoli, a nazadnje je le spoznal, da to ne more biti taka nesreča, da je ’e bi bilo mogoče preboleti. Kot visokošolec ie doživel svojo Irugo in tretjo ljubezen. Druga se je končala z razdorom in prepirom, po katerem sta bila oba zadovoljna, da »ta se razšla; tretja pa niti ni bila 'iubezen v pravem smislu besede. Bila ie samo mladostna strast, ki ga ie spravila v naročie ženske, precej nico francoskega vina, nazodaie pa je prišel na mizo celo šampanjec »Ah plešeie?« je vprašala )ean< Vinka. »Po potrebi,« je odgovoril in se nasmehnil. »če dovolite, bom prav rad poizkusil z vami svojo srečo.« »Prosim!« je dejala, vstala in mu ponudila roko. Odšla sta na plesišče in se zavrtela. Okoli njiju so se gibali pari mornariških častnikov, trgcvcev, popotnikov in njihovih dam v ritmu sh>-mYia. Rdeče, modre in rumene luči so metale fantastično svetlobo no gibajoča se telesa, ozračje je pa bilo polno vonja po potu, parfumih in pijačah. Vse to je vplivalo skupaj z godbo skrivnostno in uspavajoče. Toda Vinka so še bolj omamljale velike, bleščeče oči njegove soplesalke, ki so bile neprenehoma uprte vanj; Ustnice je imela napol odprte, da je čutil na svojem obrazu njeno toplo sapo, njena prsa so se po tako EVO PRALNI PHASEK pere brez mila —, . . -“v, , l vmi- selni m človeški usmeritveni položaj pisatelja, ki razpolaga ne le z bistrino mtelekta, ampak tudi z darom opazovanja m konstruktivnosti. Javornikovo gledanje je idealistično, vendar dovolj kritično in razu-mevno, njegovo pisanje pa miselno, stilistično in tehnično dovolj svojsko, da bo zbudilo zanimanje pri vsakomur, ki bo vzel »Pero in čas« v roke v pričakovanju koristnega razgovora. Založnici pa moramo biti hvaležni, da e pričela zadnje čase posvečati toli--p .pozornosti tudi esejistiki, teh doslej pri nas najbolj zapostavljeni literarni. zvrsti, ki dolgo skoraj ni mo-gla .najti publicitete drugod kakor v revijah. * Za letošnjega Miklavža je izšlo spet. več mladinskih knjig, deloma iz- virnih, deloma prevodnih del Med prevodi iz tujih slovstev so vredne, da jih posebej omenimo, zlasti Grimmove »Pravljice«, katere je izdala v Bolharjevem prevodu in Bambičev! opremi Ljudska knjigarna. Ista založba je izdala tudi znanega Islandca Jona Svenssona »Dogodivščine na otokih«, ki so izpopolnitev zgodb, ki smo jih dobili že pred sedanjo vojno v isti založbi. Prevajalec je dr. J. Lovrenčič. Založba Janežič ie izdala Toryjevo priredbo »Snegulčice« z večbarvnimi ilustracijami. Vse te knjige bodo našle kupce tudi za božične praznike kot najprimernejša koristna darila. »Babica« Božene Nčmcove. Slovenčeva knjižnica, ki je izdala že prej pravljice te znane in tudi pri nas Slovencih že_ davno cenjene in priljubljene češke pisateljice, je oskrbela zdaj še novo izdajo njenih slik iz življenja na kmetih »Babica«. Knjiga obsega v slovenščini 245 strani, prevedel jo je pa vzorno naš znani prevajalec dr. Joža Glonar. Ustanovitev kult ume pa sveta. Nedavni poziv vsem kulturnikom v Ljubljani in pokrajini, naj se javijo pokrajinski, upravi po posebnih formularjih, je namenjen ustanovitvi pokrajinskega kulturnega sveta, nekakšne kulturne zbornice. Namen ustanove je, združiti vse pahoge produktivne m reproduktivne umetnosti vseh zvrsti, kakor tudi njene razšir-jevalce, v skupno strokovno in stanovsko organizacijo, katere skrb bo usmerjena v idealne in tudi gmotne naloge. Na vsak način bi nam mogla pasta ti taka organizacija, če bo pravilno in zadosti rigorozno izvedena, koristna v mnogih konkretnih primerih naših skupnih, strokovnih in osebnih potreb . Še ena proslava Jurčičeve stoletnice. Poleg ostalih, ki so poskrbeli, da smo vsaj tem časom primerno proslavili letošnjo stoletnico rojstva pisatelja Josipa Jurčiča, je zdaj doprinesla svoj delež tudi Mohorjeva družba s tem, da je izdala v svoji zbirki Cvetja iz domačih in tujih logov znano najboljšo Jurčičevo novelo »Sosedov sin'« z obširnim Rtrokovnim uvodom in potrebnimi opombami. Izdaja je namenjena v prvi vrsti študirajoči mladink ju Prebrisani natakar Popolnoma plešast gospod ie ravno začel kositi. Zdalci pokliče natakarja m mu pokaže nekaj, kar ie plavalo v juhi. »Kaj ie to? Las!« Natakar: »Oprostite gospod, sai fe vendar vaš.« Gospod (prijazno Mnehljaioče sel: »Ah tako. Potem pa ne zamerite, gospod natakar!« Dvoumno Dijak: »Oprostile, gospod profesor, ali izgovarjajo osli v drugih državah .m drugače kakor pri nas?« Profesor: »Ne. mladi mož, ravno tako g* izgovarjajo kakor vil« Papige med seboj Prva papiga drugi papigi: »Veš. jaz •e zelo težko naučim pravilnega izgovora besed. Moj gospodar namreč lec-lia.t V rain Eya (Adamu ki »e ie vrnil iz gog-da): »Ti, Adam. pridi sem. da ti preštetem rebra In vidim ah’ mi nisi bil nezveet.« Novoporočenca On; »Ljubica, zdai sva poročena za vse živlienfel« Ona: »O. ljubček, ne bodi* no tako tragičen !<" 1 Tajnica »Ali imate še zmerom tisto ljubko tajnico, ki ste ii vedno narekovali?« »Da, toda zdai ona narekuje — sva se namreč poročila,« Še prezgodaj Prijateljica: »Torej, tvoi mož ti Je odklonil nakup novR obleke? In ti nisi takoj omedlela?« . Mlada žena: »To bj prod prvim ne imelo smisla 1 Poleni seveda —!« starejše od megu. Na to ljubezni, ki ni bila dolgotrajna, se je vedno spominjal z neugodjem, kakor pijanec na pijančevanje, ki se je končalo z neprijetnim mačkom. Vse te tri ljubezni so ga napravile previdnejšega in kljub mladosti izkušenejšega, kakor bi se utegnilo zdeti. Toda v njegovi podzavesti je vendarle še tlelo hrepenenje po resnični, veliki ljubezni. Bilo je kakor nejasna slutnja nekega nedoločnega pričakovanja, ki je vedno znova tipalo in iskalo v bližino in daljavo Dalie prihodnjit. Inteligentno »Goepa. v drvarnici ni nič več premoga.« »Zakaj mi pa niste tegB ie prei povedali. Mariia?« »Ker ga le še nekaj bilo!« Kai ea zanima Gospod Strah ie pazljivo poslušal vedezovaiko. ki mu ie prerokovala iz kvart. Na koncu j© Jezno vzkliknil: t1.* M .Doveite: kai nrav za prav mislite? Moti ženi ste predvče-rainem delali, da bo imela pet otrok, a meni pravite zdaj. da bom imel dva! Zahtevam, da mi poveste, kdo bo oče ostalih treh otrok!« Prezgodaj Neki zidar fe padel iz tretieg* nadstropja nove stavbe. » ie na srečo priletel na kun peska, tako da ie ostal nepoškodovan. Neki blizu stoječi tovariš ie potegnil pomembno iz žena uro in rekel: »Lojze I Kai p* že počneš tu doli, sai ie. šole tri četrt na dvanajsti« Lovska •o Iako iutri hočeš na lov? V nedeljo?« Mož: »NIČ hudega, če ie nedelja.« Zena: »Saj ne boš zadel nobene srne. kor so vse trgovine zaprte,« V papirnici Dama: »Prosim, dajte mi toaletaf papirl« Prodajalec: »Ta trenutek ga nimamo. dobimo p n šele prihodnji teden.« Dama: »Tako dohzo ne morem čakati.« Plinski In vodovodni zapirači v hiši morajo biti zmerom prosti in dostopni. pred kratkim ostal brez pomočnikov, dela pa ie bilo čedalje več. Iz zadrege mu ie hotela pomagati 20-letna hčerka Milena. Ponudila se ie očetu, da mu bo pomagala Pri njegovem delu. »Izprva ie oče moio ponudim odklonil.« ie smeie se povedala liubk* dim-nikarioa. »niti slišati ni maral o tem. češ. k i boste ve ženske. Mene ie pa le mikalo. Šla sem na Okrožni urad PO POTI SVOJIH PREItNUCOV Ljubljana je debila svoja prvo dimnikarict Gospodična, ki se je z veseljem poprijela za ženske kaj nenavadne obrti, da pomaga očeta pri del Pred dvema mesecem* se ie po Ljubljani raznesla novica d* smo dobili našo prvo slovensko dimnikarico. Marsikdo ie nejeverno zmaial z e lavo. marsikdo ie Pa upal. da bo nekie na cesti zagledal to našo prvo in edino predstavnico črne obrti toda brez uspeha. Zakai dimnikarico videti na cesti ie nemogoče. ker nosi prav tako. kakor vsi dimnikarji dobre črne hlače in se prav nič ne ločj od drugih dimnikarjev. Ce bi io pa človek srečal v civilu — v krilu — odkod nai ve. da ie prav ta gospodična po poklicu dimnikarico? Torei na vsak način zamotana stvar. Vest ie Pa kliub nejevernemu zmajevanju z glavo popoluoma resnična. Dimnikarico imamo, in sicer ljubko iu vestno dimnkarico. Ce ne bi bilo vojne, ie gotovo ne bi imeli tako smo io pa dobili, ker ie to narekovala dejanska potreba. Dimnikarski moister g. Kerne, ki izhaja iz ugledne dimnikarske družine sai družina prenaša to obrtno tradicijo od očeta na sina že 86 let. ie odklo-dim-tem. ie pa urad in vprašala ali bi nie sprejeli. Zelo s se čudili, pa smejali so se tudi spre ieli so me Pa le. Potem se me tud oče ni branil. Priznati moram, da ie bil začete] neprijeten. Kar strah me ie bilo. To da kmalu sem se vživela v novi do klic. Vsi so me z veseljem sprejeli dasi v začetku z nemajhnim presene četi jem. Le tu pa tam se je kakšn razvajena promenadna gospodična zmr dovala. Gospodinje so z mojim delon zelo zadovoljne. Ta poklic me Pa tud resnično veseli in se mu nameravan posvetiti.« Tako ie povedala prva slovenski dimnikarica in nien oče. priznan moj ster. ie navdušeno pritrdil nienim be sedam. Zelo ie zadovoljen s svoio va jenko in zdai mu ie kar žal. da ie n že prei sprejel. Po njegovem zatrdili bolie opravlja delo kakor kak pomoč nik. »Po mojem ie ta poklic sploh za ženske,« ie dodala gospodična Milena, »zlasti v pogledu ometanja štedilnikov. ICamor pridem, imam vselei opravka z ženskami. Zdai imam še neprilike zaradi obleke. ker še nimam predpisane. Težave sem imela v začetku tudi z priznanjem dodatne nakaznice za težke delavce. Naše delo namreč ni lahko. Vstajati moram ob 3.. najpozneje ob pol 4. uri ziutrai. delo Pa traia nepretrgoma 10 ur.c Gospodična Milena Kerne ie zdai dimnikarska vajenka. Za seboj ima že dva meseca dela. Učno dobo so ii skrajšali tla dve leti. sicer traia 3 in pol do 4 leta. Pred kratkim ie še hodila v srednjo šolo, ki io ie tudi z uspehom dovršila. S tem da se ie posvetila dimnikarski obrti, ie ostala zvesta družinski tradiciji. Dimnikarski mojstri so bili po vrsti nien praded, ded. oče in dva strica. Ona ie torei dimnikarica v četrtem pokoleniu in namerava obrt tudi nadalje voditi. Vsem tistim gospodičnam ki so se zmrdovale nad prvo slovensko dimui-karico. pa lahko povemo, da 90 saie mnogo boli zdravo in učinkovito lepo-tilo. kakor Pa vsi njihovi umetni kozmetični pripomočki, ki ne moreio nikdar napraviti tako lepe zdrave in rožnatobele polti. Kakor se govori, se nameravajo posvetiti dimnikarstvu še nekatere Ljubljančanke. md. Obseg utrdbenih del Nemčije Marsikoga med nami. posebno pa še tiste naše rojake, ki so sami udeleženi pri utrdbenih delih bo zanimala zgodovina, pa tudi obse« utrievalnih del. ki iih danes opravljajo milijoni Nemcev in drugih narodov okrog nemških meja. Po svoiem obsegu so ta dela tako ogromna, da iih bo zgodovina te voine zapisala z velikimi črkami v svoie anale. Začelo se ie v vzhodni Prusiji, ko so pred vrati stali Sovjeti v diviem zaletu. Zavedajoč se tega. ie vse v vzhodnj Prusiji, kar ie le moglo hoditi. zagrabilo za lopate. Liudie so zapustili tovarne, pisarne, trgovine, šole. njive in gospodinjstva in šli na meio kopat iarke. zidat bunkerie in polagat mine. Mesec dni pozneie ie bilo teh bornih iarkov in utrdb že toliko, da ie njih celotna dolžina predstavljala velikanski zid ki bi mogel segati Čez vso Sovjetsko zvezo malone do Tihega oceana. Toda ne samo na o»e»i vzhodne Prusi ie, tudi na utrdbenih odsekih Generalgouvernementa in pred spodniešlesko meio se nakoplje in z lopatami itd. premeče 528.000 m* zemlje ter uredi 1800 km strelskih iarkov na dan. Po dveh mesecih so samo pred vzhodno Prusiio izvršili 10 milijonov delovnih dni in prevrgli 22 milijonov kubičnih metrov zemlie. Utrdbena dela sedaj ne obsegajo več samo vzhodne Prusiie in ostalega vzhoda. Vrše se na vseh nemških mejah. ki bi kadar koli utegnile biti ogrožene. Danes ie pri tem delu zaposlenih več ko 400.000 Nemcev in Nemk, 165.000 mladih fantov in deklet, 125.000 pripadnikov vojske, frontne SS. policije, organizacije Todt itd, K temu je treba prišteti 47.000 nadzornikov in ca. milijon tuierodeev. kar dd skupaj 1.7 do 1.8 milijona liudi, zaposlenih pri gradnji utrdb. Toda v tei številki so všteti samo tisti liudie. ki so stalno zaposleni pri utrievalnih delih. Če Pa k temu številu prištejemo še vse tiste Nemce njih žene in otroke, ki prostovoljno hodiio na utrjevalo« dela določene dneve v tedna ali celo ob nedeljah, dobimo ogromno delovno armado, ki šteje Po pisanju tržaške >Adria-Ztg.< 8 miliionov liudi. Čebelarstvo kot učni predmet Od nekdaj so liudie cenili med toda malo ie bilo tistih katerih ljubezen je segal* od medu do čebele ter naprej do njenega dela in živlienia. In vendar .dš čebel« toliko koristi narodnemu gospodarstvu, da so se ljudje začeli Sedalie bolj zanimati zanjo. Letni pridelek medu in voska doseže v Nemčiji vrednost 70 miliionov mark. toda kal ie to v primeri s še večiim pomenom čebel za kmetijstvo, v primeri z oplojevanjem kulturnih rastlin? V Nemčiji so to ocenili z zneskom 700 milijonov BM lokoli 10 milijard L.) Pri teh številkah se mor« vsak človek zamisliti, ne samo narodni gospodarstvenik. Zato ni čudno, da so v 8chleswig-Holsteinu v Nemčiji kot v prvem okrožiu spoznali ogromni pomen čebelarstva in ustanovili v kopališču Segebergu čebelarsko šolo. kier poučujejo vse. kar spada k čebelarstvu. Bodočim čebelarjem predavajo tam praktično čebelarstvo zoologijo anatomijo. splošno čebeloslovie. fiziologijo, zgodovino čebelarstva, računstvo itd. Čebelarski vajenec mora po dveletni učni dobi. ko se ie naučil vsega, kar spada v njegovo stroko, obiskovait v zimskih mesecih na čebelarski šoli dva tečaja po dvanajst tednov. Teh tečajev se udeležujejo tudi voini poškodovanci. ki so si čebelarstvo izbrali za glavni ali postranski poklic. Po prvem izpitu postaue kandidat pomočnik. po drugem izpitu pa čebelarski nioster. a to PO navadi šele več let do prvem izpitu. Interes za čebelarsko šolo ie izredno velik in iz vseh okrožii Nemčiie prihajajo učenci, ki bi se radi posvetili temu lepemu poklicu. Tako se ie na osnovi čebelarstva razvilo Široko razpredeno in izredno zanimivo znanstveno delo. ki se ie sicer spričo voino-tehničnih zadržkov moralo začasno omeijti le na študij cvetia. ie pa kliub temu že doslej rodilo celo vrsto znanstvenih dognani, pomembnih tudi za druga znanstvena področja. Veliko nemških deklet, ki so bila poprej zaposlena pri kmečkem delu, so zdaj vpoklicali v protiletalsko službo. Tam strežejo žarometom in prisluškovalnim napravam in so tako omogočile, da so meški, ki so to službo še pred kratkim vršili, odpotovali na svoja mesta na bojišču. Ha$a anekdota Dajatev in protidajatev Jeze zaradi tega ker ie pozabil doma kliuč od hišnih vrat. Dunajčan še dandanes ne pozna. Hišnik ie vedno pripravljen odpreti vsakemu stanovalcu, oprezujoč pri tem seveda za napitnino, ki se ravna Do tem kako^ daleč se ie noč že odmaknila od večera. Tako ie bilo tudi že z* živlienia pesnika Nikolaja Lenaua. Nasproti temu pa ni bil »čuvar pečata« hiše njegovega stanovanja posebno prijateljsko razpoložen, ker ie pesnik bolehal z« >.sušico v denarnici in ie odpiratelia hišnih vrat le prečesto poplačal samo s tolažbo, da mu bo pač drugič dal večio napitnino ko ie zdai suh. Zato se mu ie zgodilo nekoč, ko ie že v pozni uri vlekel za zvonec, da ie zaslišal izza hišnih vrat neprijeten glas: »Dragi gospod, danes vam odprem samo. če mi vnaprei poravnate vse svoje dolgove.« »Dobro.« ie zaklical Lenan ko so ostalo njegove siceršnje prošnje brez uspeha, »potem si vzemite pač moj zadnji goldinar!« .»Na take obljube ne dam nič. Porinite mi najprej denar pod vrati v vežo, potem vam bom šele odprl.« Pesnik se ie vdal sai mu ni nre-ostajalo nič več drugega, in hišna vrata so se takoj odprla. Cim ie Da bil v veži. ie Lenait deial: »Ah. bodftkl Ko »cin »<5 »klanjal. sem postavit zunai na tla svoio torbo s knjigami.« Uslužno ie stekel hišnik, spodbuden po bogati napitnini ven. da pobere torbo. V tistem trenutku ie pa Lenau zavrtel kliuč ki ie še tičal v ključavnici. in sporočil zunai stoječemu, da mu ne bo spet odprl vrat. dokler mu ne porine skozi špranjo v vežo goldi-naria. Ker ie bil« noč mrzla, se ie prelisjačeni »Cerberus« vdal. in Lenau ie dobil nazai svoi goldinar, vendar ie kmalu nato zapustil tisto stanovanje in se preselil drugam. V NEKAJ VRSTAH V vojni poškodovanim nemškim študentom ki želiio svoi Studii nadaljevati. bodo odslei dajali posojila, da jim tako omogočijo končati študije brez denarnih težav. Po končanih štu-; diiah bo študent posojilo vrnil, sli pa | se mu bo črtala četrtina polovica ali ! celo ves izposojeni znesek — kakršna 1 ie pač niegova poškodba. Ker se bo ! pri podelitvah posojila upoštevalo, ali ie prosilec satn. ali na poročen, iu bo tisti, ki im* ženo ali celo otroke dobil toliko višje posojilo, se račima. kakor piše nemški študentovski list »Die Bewegung«. da bo ta uredba pripomogla tudi k sklepanju zgodniih študentovskih zakonov. Kakor poročajo iz Prage, ie neka kmetica iz okolice Pžerova izkopala ogromen krompir, ki ie zbudil pozornost vseh okoliških vasi. KroiPjPir ie podolgovate oblike dolg ie 34 cm in tehta poldrugo kilo. Kadilci so menda na vsem svetu enako nepotrpežljivi, posebno če gre za pravi tobak, ne pa za razne čaie in podobne sodobne nadomestke. Razumljivo ie torei. da ie premnog kadilec, ki si ie na svoiem vrtu zasadil par strokov te bežie travice celo leto božal in negoval to čudežno rastlino in da ni mogel dočakati trenutka ko io bo — pokadil. Pri tem pa ni mislil na to. ali ni vedel, da mora tak tobak dfl7.omti ju da a« io troha na noseben način pripraviti. Kakor porocaio iz Klaštra na Češkem, ie prav zaradi takšne nevednosti umrl tamkai neki navdušen kadilec. Možak se ie bil zastrupil s katranom ki ga izloča tak nepredelan 'tobak, in jo težki zastrupitvi podlegel. * JTe dni se ie na kmetiiški šoli v Pferovu na Češkem vršila zrelostna skušnja. Kandidat ie bil ravno začel delati ustni izpit, ko ie zatulila alarmna sirena. Ne diiak ne komisija se niso dalj zmotiti. Odšli so v zaklo- T*y ■ otuice Napisala in narisala Ludovika Terčkova 6 i § rm mm m >«•:. ♦••V''-''': mm •v šMmd --i Ko so h koncu zabučale orglie, se Marjetica prekriža in prva odhiti iz cerkve. Komaj je zunaj cerkvenih vrat sneta rožo in se spremenila v revno dekletce, od poprej, je že planil iz cerkve mladi kralj. Na vse strani se je oziral, a lepe princeske ni bilo nikjer. Videl je pred seboj revno dekle v prekratkem prilcu. Stopi k njej in ji reče: »Stoj deklel Ali si videla oditi iz cerkve lepo princesko z zlatimi lasmi?« Marjetica ponižno odkima. Medtem se je vse kraljevo spremstvo zgnetlo iz cerkve in spremilo kralja v grad. Pa. tudi Marjetica je šla za množico. Cvetka pod jopico jo je šiloma vlekla v smer proti kraljevemu gra Iu. Pri zadnjih vratih je vprašala stražarja, če bi mogla v gradu dobiti službo. »O dela je pri nas dosti, posebno danes, kar v kuhinjo pojdi,« reče stražar in jo spusti v grad. In Marjetici so odkazali delo v grajski kuhinji. Pomivala je posodo, ki so jo stražarji nosili iz grajskih soban, kajti pojedina se je že začela. Ko se je znočilo, je Marjetica odšla \ odkazano ji kamrico spat. Komaj so se vrata za njo zaprla, že zasliši pojoč glas izza jopice: »Na srce si me pripni, Marjetica.« Marjetica uboga in takoj je vsa v zlatu, od nog do glave. Zlati čeveljčki so jo kar sami nesli v kraljevo dvorano, kjer so rajali veseli gostje. Mladi kralj se ves večer ni ganil od Marjetice. Ko pa je ura bila polnoč, se Marjetica poslovi in onstran vrat sname rožo — in po stopnjicah je bežala kuhinjska dekle Marjetica. »Stoj kam bežiš, dekle?« je vpil za njo nočni stražar. DALJE PRIHODNJIČ Križanko štev. 41 Pomen besed Vodoravno: 1. Kamen in beton sta njegova simbola. — 2. Ustavlja konje. Mesto na Tirolskem. — 3. Kmetov in naš up. — 4. Martov in Venerin sin. Ne pride samo izpod neba. — 5. Veznik. — 6. Utežna enota. Sila. — 7. Visok romunski plemič. — 8. Osebni zaimek. Veznik. — 9. Filozof (z grško končnico), ki je učil, da sta svetovno načelo število in harmonija. Navpično: 1. Važen del soda. Simbol moči — 2. Medmet. Poglavje » fizike. Oblika sestavljenega pomožnega glagola. — 3. Lovska priprava. Obljuba. — 4. Muza. — 5. šahovski izraz. Navadno ne prinese lepega vremena. — 6. Rimska Ljubljana. — 7. Jugoslovanska reka. Obrtnik. ■— 8. Časopisna kratica. Njegovo glav« radi citirajo. Nota. — 9. Zelenica. Sveti bik starih Egipčanov. Rešitev križanke štev. 40 Vodoravno: 1. ples; klop. — 2. re; maj; no. — 3. koren. — 4. skala; ali. — 5. tata; krov. — 6. ono; Aloma. — 7. nasad. — 8. ep; gad; uk. — 9. koza; ajda. Navpično: 1. prestopek. — 2. le; kan; po. — 3. Katon. — 4. smola; aga. — 5. ara; asa. — 6. kje; klada. — 7. narod. — 8. on; lom; ud. — 9. pomivalka. nišče, kier ie kandidat skušnjo do konča L Novi maturant se Pa lahko zaveda, da spada med tiste redke, ki so svoij zrelostni izpit naredili v zaklonišču. * Življenje ie polno presenečeni in po navadi nas preseneti tam. kier najmanj pričakujemo. O takšnem primeru poročajo iz vzhodne Prusiie. Neki štabni poddesetnik, doma iz severne Šleziie, ki se pravkar bori v vzhodni Prusiji, je tam na nekem vojaškem pokopališču iz prve svetovne voine ©l-učnino zasledil erob svoieca očeta* ki ga ie izgubil kot sedemleten deček. Zdai no toliko letih ko se mladi vojak bori prav na istem mestu, kier se ie v prvi vojni boril njegov oče. ie prvič v življenju mogel okrasiti očetov grob. * Leta 1940. so v Nemčiii uvedli poroko na daljavo. Smoter teh porok ie bil. da se vojakom vna fronti da možnost poročiti se, čeprav ne moreio priti domov k poročnemu obredu. Kakor poročajo. So v samem Berlinu od leta 1940. do danes sklenili 2000 takšnih porok. Število ni majhno, če upoštevamo. da se v Berlinu sklene na leto 60.000 navadnih porok. Zanimivo ie omeniti, da takšno poroko na daljavo sklene voiak na bojišču pred divizijskim sodnikom bodoča žena Pa pred berlinskim uradom za civilne poroke. Z« časa poroke le pred mlado ženo na mizi postavljen« čelada, ki simbolično predstavi ?* mladega moža. Kdo ugane? Lilio in sodo število? Dva priiatelia sta imel« navado, da sta v kavarni pri šahu z vžigalicami žrebala, kdo bo beli. To sta napravila tako. da ie vsak vzel iz kupčka vžigalio -na mizi poljubno število vžigalic in tih »kril v pest. Nato sta ugibala, ali ima nasprotnik v roki sodo ali liho število vžigalic. S časom so opazili zanimiv poiav: večkrat ie prišlo liho število kakor Da sodo. »Izključeno.« je rekel tretii član stalnega omizja, ko so mu o tem pripovedovali. »Možnost sodega števila ie vedno enaka možnosti lihega. Vse drugo ie nakliučie.« Pri sosedni! mizi ie sedel neki eo-apod in prisluškoval pogovoru. Potem je vstal in rekel: »Dovolite, gospodje, da se vmešam v vaš pogovor. Ne ero za nakiiučie. Liho število mora s časom dobiti prednost. Matematik* to zahteva.« Ali ima gospod prav? Odeoror: ant* -(orosim naaioAS isonaad jejs n® l^d esiK) naai a' 'B[iAai| Bqj['BU ;ae(s p| ■ naqo iuo up oi}80AO(oa ou)iqpodziau z ipais ase} zi' |Ot[ij OJIA81« ou;oajo 81 83 'IBJllOltnSA ipopz 08 O} Ul 0[(A -81! 'otUl BZ HSOUJOUI 3«A 31 I8JOJ, 8* it 6 k H I Sl 01 8 9 t g :jjsouzoui 8(8} oteuii(sen •DiiuBizA gl '•io 'i n>i2Cinii uu e; Bd e^ •I>|BUd' tjeoiljoui B(s tUSlUlja IU8} A Sl 01 8 9 f Z H® 11 6 L S 8 l loraam -BZAJKl e>]l|B( I}U ‘7,1 Jd 0 ‘SjlBBjZA ojiAujs opos n>[:.kin5i L’u o[iq 81 8q : 113(3(8 -UU3.KI 8(1118} 1HI (1(8U18} AOJip.lJ, j}wOU -pa.ia !3|us8J a um; 0[iA8}§ di(iq -e® Mfhalek — alle in Herausgeberi K. Bratuša, Journalist: verantwortlicher Redakteur: H. Kern, Journalisti Druckerei: Merkur, A. G. in Ljubljanai fiir die Druckerei verantwortlich: O. M M ek -Ljubljana. — Izdaja K, Bratuša, novinari odgovarja H. Kern, novinar) tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani) za tiskarno odgovarja O. Miha||k vsi v Liuutjaat.