Pouk o varstvu naravo v osnovnih šolah Z D A , David Kromm, Geografski obzornik 1972/1 Man and Nature. Ekistics 185 april 1971 (cela števila posvečena okolju). Population, Resources, Environment. P.R. Ehrlich, San Francisco 1970, nova izdaja že leta 1972 Only one Earth Barbara Ward, René Dubos, New York 1972 (prispevek Anglije za konferenco v Stockholmu 1972) To live on Earth. Sterling Brubaker, RFF, John Hopkins Press 1972 Technology and Growth: The Price We Pay. Mishan E. J . , New York 1969 I van G a m s PR ISPEVEK H K L A S I F I K A C I J I P O P L A V V S L O V E N I J I V pretežno gorati Sloveniji ogrožajo poplava razmeroma manj zemljišč (okoli 3 % ozemlja - Vodno gospodarstvo, 1965, s. 24) kot v vsej Jugoslaviji. V njej naj bi bilo ogroženih^po oceni 10 % ozem- lja. Obseg poplav se seveda vsako leto spreminja. L. 1955 so zajela 3 950 km obdelovalnih povr- šin, 255 naselij, 16 303 hiš, 1 034 km cest in 121 km železniških prog. V I. 1965 je bilo v državi poplavljeni h 4500 krn2 (Stankovič, 1971). Ker zajemajo poplave ravninski svet, ki ga je v pretežno gorati Sloveniji itak malo in je najbolj naseljen, izkoriščen, najbolj prepleten s prometnimi potmi, predstavljajo poplave znatno večji problem, kot bi sodili po njihovem obsegu (po publikaciji Vodno gospodarstvo, 1965, v SRS 63 000 ha). Katastrofalne poplave I. 1926, ki so pustošile skoraj po vsej Sloveniji, in katastrofalne povodnji I. 1972 v Pomurju, so s svojo škodo še posebno opozorila sloven- sko javnost, da je poplavišča potrebno bolj raziskovati in jih meliorirati. Iz teh razlogov se je Inšti- tut za 'geografi jo SAZU lotil raziskav poplavišč v okviru večletne farna, prevzete pri SBK. Zato je upanje, da bomo dobili sčasoma popolnejšo geografsko podobo poplavišč. Tako raziskovanja bo zahte- valo tudi klasifikacijo poplav in poplavišč, ki so v Sloveniji razmeroma številna a manjša in kalerih obseg se spričo pritiska neagrarnega gospodarstva na ravninski svat zadnja lata hitro spreminja, K pri- pravam metodologije za novo raziskovanje sodi tudi ta prispevek, ki je plod terenskih obhodov važ- nejših poplavišč I. 1951, ki sem jih opravil po nalogu prof. A. Melika kot asistent Inštituta za geo- grafijo SAZU. Klasifikacija je prikazana na pregledni karti, ki prikazuje večja poplavišča v približnem obsegu, kot so bila I. 1936 oziroma pred novejšimi posegi z melioracijami in drugimi gradnjami. To je približen obseg največjih pomnjenih katastrofalnih poplav s pripombo, da jih je silno težko omejiti. Marsikje so v zadnjih letih obseg poplav zmanjšali. Težko je reči, za koliko, če odtlej ni bilo več katastro- falnih (petdesetletnih ali stoletnih) poplav. Za klasifikacijo poplavišč se ponujajo predvsem hidrološki in morfološki kriteriji. Med njimi ima pred- nost tisti, ki največ pove o kompleksnem značaju poplavišča. Po mojem mišljenju je tak slemeni zna- 8 čaj rečnega transporta v vodnih tokovih, ki poplavljajo. Rečni transport j« sam na sebi indikator splošnih fizično geografskih razmer v nekem porečju, istočasno pa tudi najbolj določuje značaj po- plavišča. * 1 . P o p l a v e p r o d o n o s n i h r e k Rečne struge so v produ razmeroma plitve in široke. Strmec reke je velik, kar se vidi zlasti ob n iz - ki vodi, ko površina plitve vode odraža neizravnano dno plitve struge. Razmeroma veliko trenje ob neravni podlagi ob nizki vodi pa izgubi na svojem pomenu za zadrževanje pretočne hitrosti pri viso- ki vodi. Zaradi velikega strmca struge in poplavne ravnice turbulentni tok prodonosnih poplavnih rek živahno erodira in akumulira. Težko je določiti, kateri od teh dveh procesov trenutno prevladu- je. V vsej holocenski dobi je bila ob alpskih prodnih rekah erozija močnejša, saj so aluvialne ravni- ce poglobljene navadno za več metrov v wllrmske terase celo na Ljubljanskem polju. Med izjemo lah- ko štejemo dolino Mure, če smatramo, da so robne terase pod Goriškim in pod Slovenskimi goricami v pretežni meri vršajske terase in naplavine pritokov in ne Mure. Ob takem pojmovanju so poplave naše Mure posledice tudi neotektonskega grezanja. Zaradi plitve struge in običajnega hudourniškega režimo in zaradi intenzivnega odlaganja ter erozije, na kar vplivajo čisto lokalni vzroki, se voda ob narastu gladine večkrat razliva po aluvialni ravnici, spreminja strugo in se cepi v rokave. Zaradi precejšnjega strmca ima razdiralno moč tudi izven stru- ge. Za poplave prodonosnih rek je značilno, da delajo škodo predvsem z mehansko silo. Povodenjska voda je močno kalna in prenašam prod, pesek, suspendirano gradivo itd. spotoma hitro obnavlja. Z a - radi čiste menjave orozije tal in akumulacije so prsti na takih poplaviščih mlade, s plitvim, še ne i z - luženim A horizontom in nerazvitim B horizontom. Poplave so kratkotrajne in ker je v peščenih in prodnatih tleh talna vlaga majhna, prsti niso zamočvirjene. Talna voda se po deževju preliva v stru- go, ob suši pa reka izgublja vodo v prod. Taka poplavišča so ugodna za rast vrb, jelše, topola (glej Stritat, 1965). Prevladujejo travniki, kjer je nevarnost, da nenadna povodenj zablati visoko travo. Človek je na takih poplaviščih uredil mlinščice, postavil mline in žage, ne pa hiš in tudi z njivami ni silil vanje. Kar je najti domov, so večinoma neagrarnega postanka (primerjaj klasičen opis take povodnji v porečju Savinje in Meže v Geogr. vestniku 1954). Ožj i poplavni pasovi spremljajo skoraj vse prodonosne reke. Njihovo poplavišče se v kotlinah često močno razširi. Zaradi labilnega ravnovesja med erozijo in akumulacijo je človek z vedno ogroženimi mostovi in jezovi ter melioracijami, ki so tehnično zahtevne (primerjaj Savo na Ljubljanskem polju - Radinja, 1951), močno posegel v značaj takih poplavišč. Prodonosne so v glavnem gorske reke, razen, če ne prevladuje kraška hidrografija. V visokogorskem svetu pa so prodonosne tudi številne reke s kraškimi izviri (Koritnica, Logarska dolina). 1.1. V hribovitem svetu, kjer se menjavajo širši in ožji odseki doline, morejo hudourniški pritoki z vršaji v zoženi dolini zavreti glavno reko, da zastaja in poplavlja ter pri tem odlaga tudi finejši transport. Taki primeri so poplavišče Šujice pri Horjulu in v Spodnji Mislinjski dolini pred vršaji po- horskih pritokov. Vtis je, da je tvorba vršajev intenzivna zlasti po času zgodovinskega krčenja go - zdov. 1.2. Podgorska poplavišča hudournikov in izgonov na ravnini, ki ji je strmec v osnovi izoblikovala večja reka, izstopajo od povedanega s tem, da akumulacija močno prevladuje nad erozijo. Ta prevla- da je posebno očitna, kjer hudourniki izgubljajo vodo v naplavine (n.pr. podpohorski izgoni na za - hodnem robu Dravskega polja - Pak, 1965). Namesto običajnih prodišč je tu debela naplavljena ilov- nato-peščena zemlja, ki je, podobno kot pri vseh vršojih, zaradi petrogrofske mešanice naplavine ro- dovitna zemlja je močno izrabljena za kmetijstvo. Njive in travniki so v prevladi (Šentjernejsko po- lje, vrša| Borovniščice in Iške na robu Barja). 9 2 . P o p l a v i š č a r e k s p r o d o n o s n i m i i n n e p r o d on o s n i m i p r i t o k i 2.1. V terciarnih subpanonskih in submediteranskih goricah in pretežno skriljavih hribih zavzemajo poplavišča skoraj vsa ravna dna, ki so razmeroma široka, vsaj če jih primerjamo z vodnatostjo. V i š - jih kvartarnih teras praviloma ni ali so jlabo ohranjene, izrazitejši pa so vršaji tistih stranskih prito- kov, ki naplavijajo prod in pesek. Transportni material pritokov je spričo petrografske raznolikosti različen, v prevladi pa je suspendiran material. V strugi potokov ali drugod v talnih profilih na po- plavišču najdemo v podlagi prod, nad njim pa meter ali več debele ilovnate ali peščene naplavljene zemlje. Taka sestava ni posledica menjave transportnega gradiva ali klime v preteklosti, temveč re- centnega načina prenašanja in odlaganja rečnega transporta. Prod, ki ga stranski pritoki vnesejo v strugo dolinske reke, prenaša rob samo po dnu struge, ker voda samo v njej hitreje teče. Na ostali ravnici odlaga poplavna voda le finejše plavje. Zaradi neznatnega strmca ravnice so povodnji dolgo- trajnejše in na i lovicah in gl inah so zemljišča rada mokrotna, z visoko talno vodo. Taka poplavišča so vsa v travnikih. Melioracije so s skrajšanjem zavitih rečnih strug učinkovite, če jih začenjajo od spodnjega toka navzgor in če drenirajo tudi talno vodo. Med večja poplavišča tega tipa spadajo Sčavnica, Pesnica (pred melioracijo Pesniške doline), Velika in Ma la Krka, Sotla, Voglajna, Rašica na Dolenjskem in reke v flišni Istri. 2.2 Poplave takih rek pred ponori so dolgotrajnejše (Pivka pred Postojnsko jamo, Dobro polje, ki ga je I. 1933 Rašica preplavila do Strug, sem spadajo skoraj vse slepe doline, razen če voda ne pri- teka z apnenca ali dolomita. V tem primeru ne prenaša proda). Poplavna jezera pred ponori so posle- dica stika površinske in podzemeljske vodne mreže. Ob povodnji sta pri površinski mreži hitrost pre- takanja in pretok manj omejena (dimenzionirana) kot pri podzemeljskem preiakanju. Odprava poplav pred ponori je tehnično težavna. 3 . P o p l a v i š č a n e p r o d o n o s n i h r e k i z v e n k r a s a To so naša najrazsežnejša poplavišča (Ljubljansko barje, Krka nad Kostanjevico). Poplavna voda pre- naŠG v glavnem le suspendirano gradivo, to je gl ino, molj in pesek pa tudi organske snovi. V taksm gradivu so struge razmeroma ozke, imajo strm breg, majhen strmec struge in tudi celega poplavišča, po katerem reka meandrira. Pretočna hitrost ob dvigu vodne gladina mnogo manj porase kot pri pro- donosnih rekah. Izven struge, v kateri voda izpodjeda bregove, erozija bistveno zaostaja za akumu- lacijo. Počasi se pretakajoča poplavna voda, ki ponekod celo zastaja, ne dela škode z mahansko s i - lo, temveč s tem, da zemljo predolgo zaliva. Nekatera taka poplavišča so razmajevaia upravne eno- te (srednjeveška meja med Kranjsko in Hrvatsko ob Krki nad Kostanjevico, farne meje ob Čretih pod Pohorjem). Od značaja naplavine in od morfoloških svojstev ravnice v veliki meri zavisi vrednost poplavišča za kmetijsko izrabo. Običajno prevladuje globoka rjava zemlja in če ni zakisana in zaglejena , prevla- duje travnik. Če je kisla, na širši ravnici pa zavrt odtok talne voda, so tla zamočvirjena, organo- gena in zaglejena, del poplavišč pa gre na račun dviga taine vode na površino (čreti). Na teh po- plaviščih in na drugih so kmetje krajših poplav veseli, če je naplavina rodovitna in če je poplava ob pravem času. Ponekod melioracije z znižanjem talne vode niso pospešile donos travništva, kot so pričakovali (Pivka pri naselju Pivka). Na posebno ugodnih zemljiščih so uvedli celo njive. Ekstrem- ni tak primer je poplavišče ob Krki med naselji Dobrova in Koprivnik na prehodu Novomeške v Krško Brežiško pokrajino, kjer so povodnji segale še v naselja in kjer so imeii številni domovi čolne za prevoz. 3.1. Poplavišča na robu prodnih makrovršajev je Mel ik (1935, 218-219) razlagal s tem, da so vrša- ji alpskih rek odrinili pritoke na rob. Ta trditev velja za take pritoke, ki prenašajo malo ali nič pro- da in tudi sicer niso kaj prida morfološko sposobni (primerjaj tri pritoke Save na Kranjsko-Sorškem po- lju: Šenčurski potok, ki je izgonski in nasipava, nemočno Pšato, ki se s svojim tokom prilagaja ma- krovršajem Save in Kamniške Bistrice ter teče na njunem stiku, in prodonosno Soro, ki je strugo po- globila na robu Sorškega polja). Taki pritoki odlagajo v podgorju večino prodnega transporta,, ko pri- dejo na ravnico, ki ji je strmec izoblikovala g lavna, prodonosna reka. Poplavišča teh pritokov - logi VEČJA POPLAVNA PODROČJA V S. R. SLOVENIJI (PO KAtfTT ZAVOOA ZA VOONO GOSPODARSTVO SRS_OVEWUE S KOREKTURAMI) poplavna področja prod on osnih rek poplavna področja rek s prodonosnimi pritoki in neprodonosnimi pritoki poplavna področja neprodonosnih rek izven krosa poplavna področja neprodonosnih rek na krasu Oddelek zo geografijo Filozofske fakultete v LJubljani 1973 so tudi v Celjski kotlini (Ložnica) in na Murski ravnini (Lendava). Do razširitve in zamočvirjenja poplavišča prihaja zlasti tam, kjer teče ložnica v podnožju hribov, pod katerimi se kopiči denuda- cijsko pobočno gradivo in kjer nastopa visoka talna voda (Krakovski gozd, zemljišče kmetijskega po- sestva Pšata). Pri melioraciji so se obnesli razbremenilniki, ki presekajo prodni vršaj (za Pšato pri Mengšu, za Ložnico v Celjski kotlini, razbremenilnik Lendave v Murski Soboti). 4 . P o p l a v i š č a n e p rod on o s n i h r ek na k r a s u To so večidel poplavišča ob vodnih tokovih, ki imajo kraške izvire in ponore. Poplave so pravo na- sprotje poplavišč alpskih prodonosnih rek in so mnogo pogostejše. Pri gorskih nekraških rekah so usod- ne povodnji ob lokalno omejenih katastrofalnih nalivih, ki se javijo enkrat na več sto let. V nekate- rih kraških kotanjah pa se med izviri in ponori javljajo poplave dokaj redno vsako leto, poplavna voda se le počasi pretaka in iz nje se usede manj plavja kot iz drugih voda. Poplave na Cerkniškem polju so tako dolgotrajne, da govorimo o ojezeritvi. Novejša raziskovanja kažejo, da je vzrok oje- zeritve predvsem v geomorfološkem dogajanju. Pritok Cerkniškega polja je severno od Cerknice z za - densko erozijo obglavil Paleocerkniščico tik pred glavno würmsko akumulacijsko fazo. Pretočena Cerk- niščica je na severozahodni, odtočni strani polja z razsežnim prodnim vršajem, ki je dosegel rob Ja- vornikov, prekrila ponore ter tako povzročila ojezeritev (Gams, 1971, 1973). Po dolgotrajnosti po- plav zaostajajo za Cerkniškem poljem Ponikve pri Preserju, Planinsko, Loško polje, Globodol, Kočev- sko polje, kjer je Rinža I. 1926 zalila znaten del Kočevja, itd.). 5. Če bi klasificirali širša poplavna območja kot celote in ne po njegovih delih, bi lahko izdvojili poplavišča na sotočjih in (ali) prehodu prodonosnega v neprodonosni tok ali obratno. Na priloženi pregledni karti izstopajo po svoji heterogenosti in razvejanosti tri naša največja poplavišča, Ljubljan- sko barje, to ob srednji Krki in celjsko hidrografsko vozlišče. Poplqf,višče Ljubljanskega barja je zaje- malo še vso južnozahodno Ljubljano in je ostalo z okoli 8 000 ha tik pred ljubljanskimi vrati. Je hvaležen objekt za razglabljanje, ali so poplave pretežno posledica neotektonskega grezanja ali pa tudi oziroma predvsem stika različne hidrografske mreže. V novejši literaturi je Melik (1963) pouda- ril stik neprodonosne reke Ljubljanice s prodonosno Gradaščico in Savo na severnem koncu Ljubljan- skega barja. V fazi akumulacije dvigajo prodonosni pritoki in reke svojo ravnino hitreje kot jo lah- ko zvišuje neprodonosna (kraška) reka, v fazi erozije pa kraške (neprodonosne) reke ne morejo sle- diti poglabljanju prodonosnih (alpskih) rek. Obsežno poplavišče ob Krki nad Kostanjevico je tam, kjer se reki bistveno zmanjša strmec (Rus-Goljevšček, 1962) in sega do nje prodni vršaj Šentjernej- skega polja in kjer niže ob reki vnašajo v njöno strugo prod hudourniki z Gorjancev. Ni pa tudi i z - ključeno neotektonsko grezanje. Celjsko poplavno območje, v katerega je spadalo tudi mesto Celje, je na stiku rek z različnimi režimi in rečnim transportom. To pa pomeni neenake strmce, neenake pretočne pretočne hitrosti, zajezevanje itd. L i t e r a t u r a : Gams, I . , 1971, Kvartarni sedimenti v Babnem, Loškem in Cerkniškem polju. Tipkopis, v Inštitutu za geografijo in SBK. Gams, I . , 1973, Die zweiphasige quartörzeitliche Flächenbildung in den Poljen und Blindtttler des nordwestlichen Dinarischen Karstes. Denkschrift Prof. H. Lehmann, Frankfurt. Mel ik, A . , 1935, Slovenija. Melik et a l . , 1954, Povodenj okrog Celja junija 1954. Geografski vestnik VI I I Mel ik, A . , 1963, Ob dvestoletnici prvih osuševalnih del na Barju. Geografski zbornik X X ^ I Pak, M . , 1965, Današnji gospodarski pomen izgonov na Zgornjem Dravskem polju. Geografski vest- nik X X X V I . 12 Radinja, D . , 1951, Sava na Ljubljanskem polju. Gospodarski vestnik. Rus-Goljevšček, B. , 1962. Vodni režim Krke. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto Stritar, A . , 1965, Značilna zaporedja talnih oblik v Sloveniji. Geografski obzornik št. 3. Stankovič, S., M . , 1971, Štete od poplava. Glasnik srpskog geogr. društva, zv. Ll, št. 1, Beograd. Vodno gospodarstvo Slovenije. Republiški sekretariat za urbanizem SRS, Ljubljana 1965, ciklostil Mar jan Ravbar P R E K O M O R S K O I Z S E L J E V A N J E S L O V E N C E V (nadaljevanje) A. S L O V E N S K I IZSELJENCI V Z D A Slovensko izseljevanje v Z D A obsega čas od druge polovice devetnajstega stoletja pa tja do konca obdobja med obema vojnama. Po intenzivnosti ga delimo na tri obdobja: Zgodnje obdobje traja do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Obseg izseljevanja v tej fazi je bil v primerjavi s poznejšim i z - seljevanjem tako rekoč neznaten, čeprav je že znanilec sledeče - množične - faze v slovenski pre- komorski emigraciji. To razdobje, ki je trajalo od prve svetovne vojne, je "pripeljalo" največ Slo- vencev čez " lužo " . Potem, posebno pa še po letu 1923, ko so Z D A določile cenzus pri doseljevanju v državo, pa slovensko izseljevanje polagoma ponehuje, dokler po drugi svetovni vojni skoraj povsem ne preneha. G e o g r a f s k a r a z p r o s t r a n j e n o s t s l o v e n s k i h i z s e l j e n c e v V vsem času slovenskega naseljevanja v Z D A se je največ izseljencev ustavilo v industrijsko močno razvitih in rudarskih državah na vzhodu. Največ naših izseljencev se je v vseh letih ustavljalo v Pennsylvaniji, predvsem v njenem JZ delu, kjer so veliki premogovniki in industrijski obrati. Nase l - bin s Slovenci v Pennsylvaniji ni mogoče niti približno natančno določiti, in to velja za vse ZDA . Zdi se, da prebivajo Slovenci malone po vseh krajih v Pennsylvaniji. Računa se, da danes živi tu okoli 26 % vseh ameriških Slovencev. V začetku stoletja, med I. 1900 in 1910, jih je tu živelo ce- lo 42 % . Poleg Pennsylvanije, kjer živi ok. 65.000 Slovencev, je največ Slovencev v Ohiu. Mladineo računa, da jih je tu živelo 47.214, in sicer 24.266 doseljenih in 22.948 rojenih v ZDA . Slovenske naselbine so v veliki večini na SV države. To pomeni, da se stikajo s slovenskimi naselji v Pennsylvaniji in tvorijo strnjen pas slovenskih kolonij. V Oh i u prebiva 19 % vseh Slovencev v ZDA . 13