Stane:
Za celo lelo.....l< 15'—
za pol lcta......«    750
za Cetrt leta.....«    380
za  1 raesec......«    T30
Posamezna §tevilka 60 vin.
UredniStvo   in   upravniStvo  je   v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starera
rotoviu), pritlicje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Ptujske finance.
F. Vajda.
Ne le vsak posameznik se ima danes bo-•iti z draginjo, atnpak tudi javne uprave ob-iin, okraj ev in vseh drzav so v tezki gospo-iarski krizi. Ta kriza tudi ptujski meatni )bcini ni prihranjena.
Proracunski odsek mestnega sosveta je v recdnevnih dolgotrajnih sejah pretresal pro-•acun za upravno leto 1920, se oinejil na lajnujnejSe neizogibne izdatke, ki vendarJe v seloti znaSajo 3,475.908 K, proti temu pa je jokritja le 2,523.168 K, :orej je deficit )52.740 K.
Vzroki tega ogromnega doficita so sle-leci:
1.    Valed neznosne draginje so se vsi jtroSki zviSali; samo draginjste doklade mest-aih ualuzbencev znaSajo okoli 200.000 K.
2.    Vsled izjemnih razmer in pomanjka-aja premoga so se morali nekateri obrati [kino, pralnica) popolnoma ustaviti, drugi 'kopaliSce) delujejo le od easa do casa.
3.   Izostali so dohodki, ki so zadnja leta pokrivali deficit mestnega gospodarstva: pod-pora mestne hranilnice, na katero sedaj v prehodni dobi ne moremo racuniti, ter dobi-iek zivilskih kupcij mestne uprave, ki so tu-ii prenehale.
Da se mestno gospodarstvo vzdrzi v ravnotezju, morajo se zviSati prejemki in zni-iati izdatki.
Prejemki izvirajo deloma iz dohodkov mestnih podjetij (kopaliSce, pralnica, plinar-aa, klavnica in hladilnica, zaga, mizarna, pogrebni zavod, oznanjevalni zavod, vozari-:ina, tehtnica). Cene v ten podjetjih se morajo 6asu in obratnim stroSkom primerno zviSati. Vodje teh obratov pa imajo nalogo, da vestno cuvajo nad tern, da se delavske in strojne moci racijonelno izrabljajo in da Dbrati ostanejo aktivni. Usluzbenci se morajo zavedati, da si odrezejo vejo, na kateri se-iijo, ako z raalomarnoetjo ali celo brezvest-aostjo povzrocijo propast obratov.
Drugi vir dohodkov so obcinske nuklade na razno davke in pristojbine. Akoravno je to sredntvo izboljsanja ob6inskih iinanc zelo nepriljubljeno, vendar jo neizogibno, da se bodo te naklade morale zviSati in se vpeljati tudi nekatere nove dajatve in pristojbine. Ako hoce mestno prebivalstvo imeti ulicno razvetljavo, ociSCene ulice in kanale, (kolikor jib je), ako hoce imeti dobro urejeno Solstvo, mora tudi za te namene prispevati veL, kakor se zahteva od prebivalcev kaksne vaske obCine.
Vsa ta sredstva se znabiti ne bodo za-dostovala, da se pokrije ves deficit. Tudi ni cudno. Sedanji ogromni deficit je sad pre-hodne dobe. Ko bodo zopet nastopile redne razmere, bo izginil tudi deficit. Sedanje prebivalstvo pa je gospodarsko preslabo, da bi nosilo vse stioske te prehodnje dobe. Del toh stroskov se bo moral prenesti na poznejsa leta, ki bodo gospodarsko mocnejSa. To se zgodi z najetjem posojila, ki naj krije trenotni primanjklaj in se pozneje polagoma odplacuje, kar so bo lazje prenasalo, ko enkratne preve-like naklade in davacine.
Mnogo stroskov povzroca obCini tudi av-tonomijain takozvani preneseni delokrog, kjer obcina opravlja posle poliucne oblasti. Avto-nomija je politiCen fantom, katerega je vpe' Ijala avstrijska uprava. S tern je povzrocila in povecovala razpor med mestno obftino in okrajem. MeScani rabimo kmete in obratno, zato moramo ziveti v slogi in se ne smemo dati razdvajati z umetnimi politiCnimi na-8protstvi. Razumen meSCan se ne bo oklepal avtonomije, ki mu povzroSa le nepotrebne stroske.