»lESSftJSs SLOVENSKE novice Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje. SLOVENSKE NOVICE ,>N SLOVENIL oS> & An ind S1 ,o- venia- V Nori. ■o/ jvers y in the sst adver- LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. «■■■ ' Letnik II. CALUMET, MICHIGAN, 6, JULY 1917. Štev. 14. Kusi so začeli z ofenzivo. Gališka fronta je prizorišče krvavih bojev. Avstrijci iznenađeni. MINISTR KERENSKI POVELJUJE OSEBNO RUSKIM ČETAM. Rusi so nenadoma pričeli na ga-liški fronti z veliko ofenzivo, ki je jim je deloma uidi. posrečila, ker je avstrijsko vo jaštvo hi 1 o veči noma odtegnjeno iz te fronte in pollino na d ruga bojišča. Rusi ,trdi-jo, da so dojjseda j vjeli že 20 tisoč petnikov in veliko množino vojne-mniaterija'a. V sledečem podajamo obojestransko uradno poročilo od dne4. julija: Berlin, 4. julija.— JNemško vrhovno armadno vodstvo naznan-. jan vzhodnega bojišča sledeče: ‘■Vojna skupina princa Leopoldi Bavarskega :— Vsled ruskega napada v nedeljo ob gornji Stripi :n ob vzhodnem bregu Narajovke, je prišlo do -težkih in vročih bojev. Rusi so izvajali glavni, pritisk na vsalionjuhi in na naše črte vzhod-a» m invilo Brzezanyja. “Silno dvodnevno rusko artilerijsko obstreljevanje je iz prem eni-lo naše postojanke v razvaline, katere bo potem bo v raž ni .polki skozi celi dan neprestano napadali. Rusi so nam iztrgali vas Konjuhi. “Na neki preje pripravljeni zaprti postojan tu se je ruski napad izjalovil. Posebno besni #boji so se vršili na obeh straneh Brzezanyja. “Tamkajšnje naše postojanke je “»padalo 16 ruskih divizij, ki so I* bile neprestano »adomeščavane »novimi. Postojanke smo obdržali »h pa smo si jih s protinapadi,ki 80 J>h izvajale saške. renske in turške divizije, zopet priborili, kuske izgube so ogromne in neka-**r> od.delki so bili Uničeni. “Ob rekah Stokhod in Dnjestrh 80 se napadi na neko avstrijsko di-vis'jo izjalovili. Bedi n, 4. julija,— Zvečer je iz-^&1° nemško vrhovno armadno vodstvo sledeče poročilo: “Z vzhodnega bojišča ni ničesar P°ročati. “1’ri Kon j ubi so se ruski napadi hjafovili. “Sev.tr.no vasi Koujuhi bo se ^»vile nove vroče bitke’t. Otiiiaj, 3. jo lija. — Avstrijsko bovino *r mad»o vodstvo poroča z bednega bojišča sledeče^ “M-eđ rekama Btripo in Narajov-^ .le vrgel sovražnik v boj ogrom e,,'&6e vojaštva. Najmanj dvaj-8el rusKili divizij se je vdeležilo kdi bojev. “Bitka je besnela na 50 kiloine lr°v dolgi fronti. Najsilnejši na Psdi a0 se vršili južno Brzezany in ^ri v«Bi Konjuhi. Odbiti smo vse 8°Vfažne napade razen napadov pri Kon juhi. Bovražnik je imel l*ike i » minami uničile bodečo žico, nakar so vdrle v sovražne jarke, potekle del branilcev, druge pa zajele. Po izjavi v jetnikov, so bili Avstrijci že poučeni o našem napadu po dveh nemških dezerterjih. “V smeri Zloczova so napadle naše čete po dvodnevnem artilerij -sketn obstreljevanju postojanke avstrijskih in nemških čet pri vasi Konjuhi. Po vročih bojih so naše Nemški zrakoplovi zopet nad Anglijo. London, 4. julija. — Uradno se naznanja, da je 12 do 14 nemških zrakoplovov metalo bombe na Harwich, morsko pristanišče v Essexn. Osem oseb je bilo ubitih m 22 ranjenih. Uradno naznanilo se glasi: Oddelek sovražnih zračnih letalcev je napadel danes jutro okrog sedme ure luki»Harwich iz severno vzhodne smeri. Metali so bombe in zadnja poročila poročajo da je bilo 8 oseb ubitih 22 ranjenih. Materijalna škoda je neznatna. Obrambni topovi so odprli ogenj, in pregnali sovražnika, ki se ]«S obrnil proti morju, ne (la bi skušal priti v notranjščino dežele' čete zasedle tri vrste strelnih jarkov, nakar so zavzele močno utrjeno vas Konjuhi, nato so pa pričele prodirati oh Konjuhi-reki južno od vasi istega imena. •‘V bojih, ki so se vršili v nedei-10, smo zajeli, kolikor smo dozdaj prešteli, 164 častnikov in 8.400 Zaplenili smo sedem topov in sedem strojnih pušk. Vjetniki še vedno prihajajo. ‘•Bevernovzhodno Brzezany so napadale naše čete po mečnem topniškem obstreljevanju sovražnikove postojanke in jih deloma zasedle. “V nedeljo smo vjeli na te;.’ fronti devet častnikov in 1700 Nemcev, Avstrijcev in Turkov. Tudi naše ^izgube so Kile velike zlasti častnikov je mnogo padlo. “Vsega skupaj smo vjeli v nedeljo 178 častnikov in 10,000 mož. Tedensko poročilo o delovanju nemških podmornic. London, 6. julija. —- Admiral stvo naznanja, da je bilo v pretečenem tednu potopljenih 14 an-popolnoma pajkov zveč kot 1600 in pet z manj kot 1600 tonami vsebine. ‘ Pogreznjehih.je bilo tudi 11 ribiških čolnov. Neko atlantiško pristanišče, 5. julija.— Častniki nekega angleškega parnika, ki je dospel v to luko, so prepričani, da so njihovi topničarji potopili neki nemški submarin, ki jih je napadel 26. junija. Submarin je bil ^daljen pet sto jardov. Topničarji so odprli ogenj in opazili bo črn dim se vzdigniti v «rak, a podmornica je izginila. Bari«, 5. julija.— G rški toipe-dni rušilec Deka, na kterem so poveljevali francoski častniki, je bil razstreljen v Sredozemskem morju.Devet ihdvajéet liiož z častniki vred je utonilo. Pariz, 3. julija.— Vojno mi nistrstvo naznanja, da so izgubil: Francozi v mesecu juniju štiri najet trgovskih ladij vsled napadov nejnških podmornic, dočim je bilo dvajset drugih tudi napadenih, pa so se« begom rešile. Kitajska je zopet postala cesarstvo. Peking, 1. julija. — Kitajska, ki je. bila nekaj let sem ljudovlaaa se je zopet povrnila k staremu načinu vladanja, postala je cesarstvo-Prejšna cesarska dinastija Mancini je zopet ria krmilu . Novi vladar je mladi cesar Hsuan Tung, ki je prevzel danes vlado pod zaščito generala Ohang Hun. Prejšni predsednik republike Li 1 nan Hung, se je podvrgel novi vladi in je bil imenovan za vojvodo. Novi vladar, je prevzel vlado pod sledečimi pogoji: Dežela bo vladana po ustavnih 2» k o n Hi.. JiVšgl a š e i i jjh od. nega cesarja. Hišni stroški ostahe-jo isti kot so bili pred ljudovlado. Cesarski princi se ne smejo vmešavali v politiko. Nobene razlike ni med cesarsao rodbino in navadnimi Kitajci. Poljubno se h liko ženijo med seboj. Vsa sporazum-ljenja z tujimi državami ostanejo še naprej v modi. Davki na kolekih in drugi, inali davki se odpravijo. Politični zločinci se oprostijo. Noša kite je vsakemu posamezni-kudana na prosto voljo. Avstrijski cesar in mir. Dunaj, 30. junija. — Včeraj je bila v avstrijskem parlamentu zaključena mirovna debata. Zaključena je bila, ne da bi se prej vršilo glasovanje. Nek krščansko socjalni poslanec katerega je pred kratkim sprejel avstrijski cesar v avdienci je rekel da je največja želja avstrijskega vladarja, skleniti prejkomogoče mir. bvojo izjavo je zaključil poslanec s sledečimi besedami; — Naš cesar je mirovni cesar. Amsterdam, 29, junija. — Danes popoldne je dospela z Dunaja brzojavka, da je sprejel avstrijski cesar v avdienci zastopnike osmih avstrijskih političnih strank. Pri tej priliki jim je rekel, da si na vse načine prizadeva skleniti prejkomogoče mir ter uravnati zopet stare razmere v državi. Amsterdam, 29. junija. — Dr Konstantin Dimiba, prejšnji avs-trij. poslanik v Washington» je v “Neue freie Presse” objavil pogo je. pod katerimi bi Avstrija sklenila mir. Po Dumbovem mnenju bi morala Rusija vrniti Avstriji vse za-sMeho ozemlje in Rueijajjjbi dobila povrnjeno ozemlje, katero je zasedla A vstri ja. Poljska mora postati sa mosto]-»%,toda Avstrija bi morala na meji i(neti iz strategičnih ozirov spfatme. prednos-tj. Lz tega vzroka mora pripasti Belgrad in gora Lovčen Avstriji. Romunski žitni trg mora biti po pogodbi zagotovljen centralnih državam, i talija mora zapustiti Avlono v Albaniji. Jadransko morje inora biti prosto za plovbo. Avstrija bo pomagala Rusiji da dobi prosto pot iz Črnega morja. Turčija ne bo nasprotovala, ako se uredi državna meja na Kavkazu; Bolgarija mora dobiti Dobrud-žo in bolgarski del Macedonije. P« * 'zgube “trograd, 3. julija., — Ionsko ’rh°V[)o armadno vodstvo je izda-0 »kideče poročilo: j u^»padnoT.u.8ka fronta* .V J°liei Rutke-Šitoviškaje, v smeri 0v«1r v Volhiniji, so naše poiz-,el!W: Ul 1 ■ • — Četrti julij, spominski dan rnzglušenja neodvisnosti Zdr. Držav, je za nami, Red Jacket ni imel sicer nobene posebne slavnosti, ker za sum in dirndaj je poskrbel karnival Wortham komp., ki -je privabil v mesto neštete množice ljudstva iz vseli krajev bakrenega okrožja in ki bo odnesel tudi lepe tisočake iz naših krajev. Na LtUiiiuin bilo je drugače vse mirno, le v jutro je bila navadna parada, ki je obiskala tudi Red Jacket. ISicer se pa na Latinum skoro ni znalo, da je narodni praznik, ker je vse ljudstvo prošlo na Red J acket. Krščeni so bili v slovenski cerkvi : Anton Ed ward, sin Ivana in Marije Jerom iz Tamaracka; Ger-vazij George, sin Georgea in Line Strucelj iz Yellow Jacketa in Rozalija, hči Alojzija m Ane Klaliege k iz Oseeole. Castitanm! - — L mrl je v četrtek večer na Tamaracku št. 5. g. Frank Kobe po večmesečni bolezni. Dokopan bo v soboto zjutraj. Več priliod-njič. — Umrli so: John Eargaria, star 41 let, iz Lauriuma po večmesečni bolezni. Mrs. M. Rrozovich stara J7 let, iz Centennial- —Zopet avtomobilna nesreča. Fetletni lingo Oaserio iz Lake View je bil to pot žrtev. Dbček je stal ob strani ceste blizu Calumet privovarne, ko pride avtomobil, ki ma je gonila Mrs. J. Ashton iz Yellow Jacketa. Avtomobil je šel počasi. Rog zna, kaj je padlo dečku v glavo, ker kar naenkrat se zridsli, da je stekel čez cesto in je tako prišel ravno pred avtomobil ki ga je podrl na tla in mu razbil črepinjo, taso da je bil nesrečnež na mestu mrtev, fetariši, svarite otroke, naj se ne igrajo s svojim življenjem! Ne pustite jim hoditi na cesto, kjer vozijo avtomobili drug za drugim. Največ avtomo-biinih nesreč so ljudje sami krivi, ker se ne pazijo. Seveda končno se krivi voznika, ki sepa v največ slučajih ne more izogniti nesreči radi nepozornosti ljudij. Torej, še enkrat pazite nase in na svoje o-troke.! —. V sredo večer padel je par. sto nog vzhodno od mosta, ki veže Houghton in Hancock, v Rortagè Lake, neki inožki, ki ga je pozneje eden njegovih znancev spoznal za Johna Ojanpera. farmerja iz Rel-kie. Kako da se je nesreča pripetili* ni znano, ker ni bilo nikakovih prič. Culi so le klice na pomoč, in ko so prihiteli ljudje, je bilo že prepozno, mož je izginil pod vodo — V nedeljo popoldne in zvečer se je nudila prilika našim’rojakom v Calumetu in okolici videti ptedstavo krasne narodne igre “Domen”. Igra sama na sebi, ako-ravno prepletena z dolgimi samo-govori.je skozi in SKpzi polna čustvenih izrazov. ki istotako vplivajo na srce gledalca z polno močjo sočutja do prizadetih oseb. in zatorej ni čuda, da je bilo navzoče občinstvo skoro bi rekli skozi celo igro, ganjeno do solz.In kako tudi nebi bilirsaj igralci so izvršili svoje vloge z toliko preciznostjo, kot bi boljše ne mogli storiti tudi ne profesionalni gledališčni igralci. Vse vloge so bile v dobrih rokah vsi so umevali svoj položaj, in zato ni čuda, da je igra nad vse dobro vspela. Omenimo naj le glavne vloge. Kmet Jurec v rokah g. Wertclmya,'starega igralca na našem domačem odru, je bil v resni, ci skrben gospodar in še bolj skrben oče svoji edinki Anki. ki je* v gšpčdni Molly Marzi ni našla pia-' vo podobo zveste, n.eoi.nafiljive ljubimke svojega izvoljenca Domna In Domen, g. Mat. Kobe ml. No, kdor ga le pozna, že ve,'da je že po svoji-postavi res pravi tip ' I- Naznanifo društev in klubov. Naznanilo. Odbornikom Dr. sv. Mihaela in onim, ki so izvoljeni za delo na našem letnem pikniku, se tem potom naznanja, da se zberejo v cerkveni Jvorani dne 8. julija, t. L pp prvi sv. maši. Dalje se vse člane opozarja. Ja se gotovo udeležijo našega piknika id. julija, ker'vsak član se bo moral izkazati z izpricevaloni, da je bil res navzoč. Odbor. kmečkega fanta. V svojem nastopu vedno siguren, igral je' vlogo ljubimca in sina s toliko gotovostjo in smelostjo1 kot jo pač nismo pričakovali od mladeniča vzgojenega v tej deželi. 8 kakim bolestnim čutom je pač izpraševal po svojem očetu, kako je znal zatirati v sebi oni sovražni čut, ki mu je glodal dušo že iz mlada nasproti nepoznanemu roditelju! V resnici, poleg Mete, svoje matere, zasluži Domen, največje priznanje. Meta, gspa Ana^Kompare, pa je veličala sama sebe to pot z vencem slavlja. Rila je res stara, revna osebenica. ki želi največjo srečo svojemu sinu Domnu, a je neizprosna in skoro neusmiljena proti tatu njene časti, graščaku Sovi. Nobeno oko ni ostalo suho, ko je v zadnjem dejanju ležala na smrtni postelji in umirajoč odpuščala svojemu zapeljivcu graščaku ■ vse storjene krivice. V svojem nastopu bila je Mrs. Kompare vedno s’gurnä, v izrazili svojih menjajočih se čustev sicer odločna, toda vendar na pravem mestu in zato lahko rečemo, da ravno Mrs. Kompare kot Meta zasluži največje priznanje. Berač l i li, poosebl jen po g. J os, Rlautzi. ml., je svojo vlogo rešil imenitno. Igrati vlogo berača, bi si Kdo mislil, je lahko- To je vse morda res, toda Urh Zaplatnik. je berač s srcem,je človek,ki gajenes-rečen slučaj usode privedel do tega stanu. In g. Dlautz se je popolnoma zamislil v ta svoj položaj. Zelja po maščevanju se je kazala v vseli njegovih besedah in Kretnjah in kako veliko zadovoljstvo je kazal, ko je to svojo željo tudi izpolnil! Vlogo graščaka Sove je prav izvrstno pogodil g. John Ilenič, alcoravno je imel le en te-detVčasa naučiti se precej dolge in težke vloge. Ta vloga je bila namreč najprej v rokah g. Jos. Ele-Ilicha, ki pa je bil kot član državne n ilice vpoklican in je s svojo kompanijo odrinil proti južnemu Michiganu . Zato gre še toliko večje priznanju g. Johnu Ileničiipd nas je v zadnem trenutku rešil iz zagate in svojo težavno vlogo tako ugodnu rešil. Manjše vloge so bile v rokah deloma že znanih obrazov na slovenskem odru, kot gčdna Mary Mišica v vlogi Jerice, g. Mat. Likovič v vlogi Špilkinega Jožetai g. John L. Lamut v vlogi župana, g. Jos. Jerman kot učitelj lvrše-van, ki so vsi storili svojo dolžnost svojim vlogam: deloma smo pa videli tudi nove obraze bodočih igralcev, ki nam vsi obetajo, da igralski naraščaj na Calumetu ne bo tako hitro izumrl. Udeležba pri večerni predstavi pač ni bila, kot jo zasluži ta velika igra. Ako je bil vzrok preteče viharno vreme naj bi že bilo, toda pri mnogih je bil vzrok odsotnosti bolj lenoba in zanikar.nost, kakor kaj druzega. Kedaj se bo pač naš narod vzbudil? Slov. mlad, kat. klubu čestita-nio na tako izvrstnem vspebu in želimo, da bi nas v prihodnji jeseni kmalu zopet razveselil s kakšno predstavo! —- V okolici Lake Mine' je bila zgubljena denarnica z denarjem in' železniškim čakofii za kovčeg. .Pošten najditelj'naj vrne na naslov: Charles Thomas, 45 Tanirp.ck Jr 20 dol. nagrade. - ’ J'■' i SLOVENSKE NOVICE, ti. JULIJA 1917. r ** tl iMČ '*1 Idilno milo. Milo za toaleto, obraz ali kopelj mora vsebovati sledeče kakovosti : Biti mora čisto, zdravilno, antiseptično in nerazdražljivo- Severa’s Medicated Skin Soap (Severovo Zdravilno milo za kožo) vsebuje vse to. Je izvrsno za otroško kopelj in je pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan. Gena 25 centov. Severa’s Äntisepsol "1 je antiseptična tekočina za notranjo in vnanjo rabo. Rabiti bi ga morali vsak dan kot ustno izpiralo, grgralo in kot krajevno nadevalo. Cena 25 centov. Severa’s Foot Powder (Severov Prašek za noge) je znan kot antiseptično preprečilo zopernega duha in olajšilo za potne, otekle, pekoče in razpokane noge. Cena 25 centov. Poleg teh se dobe tudi drugo zdravila in toaletne pripravke izdelane in ki se prodajejo pod “Severovo” varnostno znamko. Zahtevajte vedno samo Severove pripravke. Na prodaj v lekarnah vsepovsod. Če jih ne morete'dobili v vtičem •kraju, naročite jih naravnost od v ** K« ** 5 J|j W. F. SEVERA CO., 8B ‘ss==^^ CEDAR RAPIDS ...""ill"1*"”” e I, IOWA I ipiiinim mwamm m wrmm m mm m. % wit tini: mm «■; umi mmmm m VABILO NA LETNI PIKNIK (orrect 5tjles ena ponest-Values Čedna in priležna oble^ moža, ki ga vsak sp0štl|. ko obleko dobite, ako c; . 1 cite pri svojem rojak% J. J. WERSCHAV Corner 5th. & Oak V MEHKE NEOFOJNE PIJAČE. Najbolja vrste, vedno sveže izdeljujemo pri nas. F. M. Kinsman, Bottling Works, Tovarna 812 Poitland St; Phone S . . J";.-' $ Ali ste že zavarovani Prot' ognju;. J /:. J Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! t S. C. Chynoweth Insurance Agent) Sreča moja, jg -— ki ga priredi m \ Dr. sv. Mihaela ! Tamarack Parku da nisem imel do sedaj dosti sitnosti s svojimi očmi, znam pa, da so ravno oči jako občutljiv del mojega telesa in tudi vem.da bi se skrbno zavaroval proti vsem nezgodam za tak velik blagoslov dobrega vida- Ako potrebujete dobra očala, se zglasite pri nas-V zalogi imamo tudi poročna darila, prstane in drugo zlatni* Poprave izvršujemo točno in dobro- A. Fahlen & Co Peta cesta Calumet, -Soboto, 14. julija 1Q17 IGRALA BODE RED JACKET GODBA Kakor vedno na naših piknikih, bo tudi sedaj dobro preskrbljeno za zabavo in okrepčila. Ali ste že kedaj —^ fEl $| “PARK PIVO?” /J^ jj| vedence in oni j Vam bodo po- f- j PARKOVO ^ «ELITE PIVO” najbolje in najokusneje. Prepričajte se sami! Dajte nam naroči Park Brewing Co ^AČALUMET, MICH. Poleg Godfrey skladišča. Amt TELEFON 22I-F1. / Uljudno Vas vabi ODBOR VABILO NA VELIKI PIKNIK ki ga priredi CALUMI STATE BANI št. 88 K. S. K. J., Möhawk na Mohawk Parku DNE 15. JULIJA 1917. Istraia bode Copper City sodba Glavnica S|U" Preostane« $ ^ strani sveta CALUMET STATE BANK BUILDING Pošiljamo denar na vse dnevnem kurzu. Izberite si to banko za URADNIKI. Thomas Hoatson' Preti. Ed. Ulseth.PodP1*1 F/J*.Koh|haas, Blaga)1 Waiter Edwards. Po* Pies in raznovrstne druge zabave. PRIMAKE IN PRIGRIZKOV NE BO MANJKALO. V Cisti dobiček je namenjen za Amerikanski Rudeči Križ. IVaše geslo. Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je . temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaite se v Peninsula Meat Market VOGAL 6..In EL di' CESTE. K obilni udeležbi vabi ODBOR «SLOVENSKE NOVICE”. 3lovance v severozapadu 7jedinjenih isU držav. izhaja vsak petek. Izdaja sl0vensko tiskovno društvo na Caiumstu, Mich. e*!^------- NAKOO'TNA ZA AMERIKO: , ............... S 2.00 «»'p,olet .... ..............Sim I,p° IN »Kuno inozemstvo: Za' ....... $3.00 ali 15 Ki U“10 . ......... J 1.50 ali 8 Ki j, pollet 1 .. S poaamezni iztisl po 5 ct. MANILA (advertisements) po dogovoru, popisi se ne vračaio. *u ,. brez podpisa ee ne sprejmejo. OO* preselitve z ednega v drugi kraj, 1,11 ant blagovoli naznaniti staro bivališč d1* n* »00,0' , nltr m naročilalnaj se dopošiljajo pod .JOpISh ° ilovom: Slovenian Publishing Co., 2ll-7th Street, Calumet, Mich. ■•SLOVENIAN NEWS.’ published ....Slovenian every Friday at Calumet, Midi, by Publishing Co., 211 7th St. Imurt. Mich. The only Slövenic paper in the Northwestern pp of the Ö.S. of America. SFBSCIUrt’lON $2.00 per year. The best advertising medium lor Michigan ■MMOt and other Western States. Advertising rates sent on application. Intercast the'Post Office at Calumet, Mich worn) dass matter. Telefon 6J. THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA. To help preserve the ideals and iacred traditions of this, our a dopted country, the United States «(America: To revere its laws md inspire others to respect and »bey them: To strive unceasingly loquicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and Mterthanwe found it* : AMERICAN ASSOCIATION OF fOREIGN LANGUAGE'NEWSPA PERS. US N. DÄMMERUNG, President. Pri prehladih ▼drgnite vrat in prsa, kakor tudi stopala B * Dr. Rlchter-jevem PAIN-EXPELLER 1 Učinkuje takoj olajšljivo in prijetno. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 25c. in 50c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. t4-80 Washington Street, New York, N. Y* Ali zmagujejo “suhači”. "Ir. Države se hitrih .korakov "tujo splošni prohibiciji. Spod- “IGiiša kongresa je glasovala, da h.ialirani izdelovanje alkoholnih Kp ir- živil za čas vo jne. Ob e- Jf1 dala predsedniku moč zap- jrh vse alkoholne in distilirane zdravniške potrebe in j|atab Sedaj se bi je boj v senatu sicer v večini proti tako stro- ^Foliibici ji toda •'suhači’’ so na y . "in Dog zna, kaj da bo končni ? glasovanja. Tudi predsednik lä0|i je opozori! senat, da se ne '""la s splošno prohibicijo. On prepoved izdelovanja močnih * 1 "bolnih pi jač, kot whiskija, a J e">vanje piva :n lahkih vin naj b®BPa nikdar ne prepovedalo, '■'“jegov glas našel odmeva (/L Se'iHtQrji—suhači, je le vpra-PjHpar dni. .Öj i.^' imela splošna prohibicija |0f , 8usa zaželjeni vspeli je zelo l Ol|>ljivo. To lahko ^sklepamo iz J (f.-'tadov drugih narodov, ki se na-I sedaj v vojni. >2u M Tar "Ofoska, Rusi ja in A ngleška trljale podobne zakone. Toda . #» izmed teli držav ni šla do Mj „lrl . Kl'a.lne meie, kakor hočero tj 'ŽJr n v \T • Države. Vse prej omen- I, države so prepovedale izdelo- > '"očnih opojnih pijač, nika* Ia niso zabranila izdelovanje , "'u lahkih vin. Zdr. Države v i '-1u, da bo prihibicija postala 11 Časa splošna v celi deželi, b ° jo že toliko držav do sedaj » se bodo morale radi voj-l 'O'Ivivči zagovornikom probi* L 'n tako ho naša dežela prva /"tam 8vetU) ki bo okusila “bla 9ndove popolne vzdržnosti. Mi smo vedno in tudi še sedaj zagovarjamo zmernost. Mi želimo, da se ljudje potom poduka navadijo na to, da s preobilnim zavži-van jem ne babi jo svojega zdravja. Tudi smo mnepja, da je radi malega števila pijancev, splošna prohibicija potrbena in ob enem smo tudi prepričam, da bo splošna prohibicija preprečila in osvobodila svet zares strašnih posledic pijančevanja. Z zadovoljstvom opaziljemo, da se svet vedno bolj nagi ba k zmernosti. Tudi tudi ne pride v poštev toliko splošni princip, ampak veliko več le vojna. Ali vojna opravičuje splošno prohibicijo in ako da, ali se sme uporabiti v vseh okoliščinah? Vprašanje je dvojno: ali naj se prepove splošno vporaba opojnih pijač iz nravnih vzrokov, ali pa z namenom, da se tem potem prihrani materijal.ki se rabi za iz-delavo teh pijač. Vojna sama na sebi ne opravičuje vpeljave spljšne prohibicije. Neobhodno je bila potrebna n. pr. v Rusi ji, kjer je vživanje močnih opojnih pijač postalo tako splošno in močno, da je vplivalo na moč iu razpoložen je m o ž, ki so se borili za svojo domovino. V takem slučaju prohibicija ni vorašanje in zahteva nravnosti, ampak edino le vprašanje in zahteva ohranjen ja telesne moči. Popolnoma pa je prohibicija o-pravičena v slučaju, kjer se gre za to, da se ohrani in prihrani živila. Moč velike večine mož v Zdr. Državah ni v nikaki nevarnosti radi rabe opojnih pijač». Splošna prohibicija v Zdr. Državah je torej iz tega vzroka popolnoma neopravičena. Kar se uče glede prihranitve živil, nam teli ne ho zmanjkalo radi njihove porabe za pijačo, ampak radi prevelikega izvoza. Delna zahranitev obojega bi bila pač najbolj umestna. Da hi pa popol-noina zabranili pivo. to je vporabo žita za izdelovanje pijač, samo zato da bi tuje države in narode z njim hranili pa ni nikakor pravično. Ako je resnična trditev, da se vpelje prohibicija le kot vojna potreba, ne pa kot princip snhaške stranke, bi bilo dovolj, ako se zabrani samo izdelovanje močnih o-pojnili pijač. Žganje in podobne pijače naj bi zginile, a pivo in vino naj biostaio. Tèga mnenja je mnogo ljudskih zastopnikov v kongresu. Kajti pivo, in vino se rabi v vseh deželah ki so sedaj v vojni, rabi se na vseh bojnih frontah, ne da bi vojaštvo radi vživan-|h teh pijač kaj trpelo na morali ali moči. Zlasti, ako se prepove izdelovali-|e vina, naj nam kdo razloži, ali ho to kaj pomagalo pri prehranjen jujjudstva. Uničena bo industrija Kalifornije, ki skoro edino živi le od vzgaianja vinske trte. V naših r*> J tl očeh hi bil sprejem zakona, kakor |e glasovala zanj poslanska zbornica, popolna zmaga suhačev. Na. rod bi se naenkrat moral navaditi na nov način življenja, ker ta zakon bi posta! pravomočen že tekom par tednov in to je pač več kakor so kedaj suhači pričakovali. Za nas ostane poten: le eno tipanje. Morda je dobro, da se da na preizkušnjo splošna, prohibicija. Ako bo imela res vspeh. kakor ga njeni zagovorniki sedaj slikajo, se ne bo nikdar nihče več drznil jim oporekati. Ako pa ne bo imela vapelia — in mislimo, da ga ne bo imela — potem bomo se vrnili nazaj v stare čase, le s to razliko, da se bo delovalo na vseli straneh za vpeljavo zmernostnili navad, za kar se tudi mi vedno potegujemo. Najnovejša knjiga vsako vede črne in bele čarovnije in razne skrivnosti, kakor si dostikrat želiš, da bi dobil denarja, da bi bil srečen eelo življenje. Vse to zastonj. Samo pošlji pai znanik za stroške pošiljatve. AFRICAN SUPPLY NOVELTY 312 East 14th Str. New York City. Lepota naših player-piano obstoji poleg tega, da so čudovito fini muzi Kalni inštrumenti, tudi v tem, da jih vsakdo lahko igra z jednako izvrstnim vspehom. Ako imate tak player-piano na svojem domu, u-živate lahko najboljšo godbo sveta, če tudi ne znate ločiti ene note od druge. Dajte nam priliko Vam jiovedati. Kako ga lahko dobite. McLogan & Pierce Music Go Calumet. Telefon 337. Svojim cenjenim gostom in odjemalcem naznanjam, da sedaj začel točiti fino !ahko kalifornijsko vino lastnega lanjskega pridelka po navadnih cenali ter vabim uljudno vse prijatelje pristne domače vinske kapljice, da se pridejo prepričat Mihael Klobučar* 115=*7* cesta* Calumet. Pogrebni zavod » ' g, ' if Na.- JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci* Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine* 201- 6* cesta Tel* 25 Calumet Mich* AKO HOOKS KADITI dobre smođke kupi si smodk “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega ha* vansketta tobaka od THOS. ENTE MAN 400 — Fine cest KNJIGA £1 o raznovrstnih ma-gičnib trikih z denarjem, noži, stek-MenicanT,škarta iifi-magični trik spre-men jen ja vode v 3SÄixüjMJSL vino in obratno, spl oli različne čarovniške privlačne prevare. Knjigo pošljemo zastonj po prejetju 4c v znamkah. Pišite na: UNIV. SALE HOUSE 205 E. 14th. Str. New York, N. Y* Nikola Ćor zidarski podjetnik, 401 - 8th* in Elm Street. Phone 277 W* se priporoča Slovencem in Hr-vatom za izvršitev vseli v zidarsko stroko spadajočih del, bodisi iz kamna, ppeae ali cementa. Prevzame tudi vsakovrstna tlakovanja, posebno obcestnih hodnikov (sidewalks). Dobro zadovoljivo delo jamčeno pri naj nižjih cenah. Svoji k Svojemu! VICTOR HERMAN. FOTO GRAF se priporoča Slovencem za iz delovanje vsakovrstnih fotografič-niL slik, posameznikov ali skupin Zenitovanjske skupine naša posebnost. jjDelo ukusno, cene primerne. Deta cesta. Calumet I Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju. Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Houghton Co., v Houghton INat’l Bank: Houghton, Michigan. William Bisher, All ROVINI SODNIK UN «J A.VIN1 NOTAR priporoča Slovencem i Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov, Uraduje v Herman block na 5. cesti. PRIZNANO JE da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki! DRUŠTVENI OGLASI. Društvo sv. Jožefa št. 1* S. K. P. Družbe na CALUMETU. Uradniki za leto 1917. redsednik, Math rebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank esel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: Jos. Šcheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto. John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich. Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jaqket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank esel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swede town: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J* v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Math Prebilich. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar. George Kotze. ODBORNIRI ZA 2. LETI. Martin Majerle, Math Prebilich in Frank Plautz. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbaultown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack Št. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Chas. Shenk, manager. SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Pred: Jos. B. Metesti, 61 Mine St. Pod pred: Jos. Bahor, Store St. I. taj: John 1J. Judnich, 4337-Elm St. II. taj: Mat Kobe Jr. Blagajnik: Jos. Gorshe, 4353 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New TownYeUow Jacket: Raymbaultown in Swedetown» John Judnich 4337 Elm. st. Za Osceola: Jos. Bahor, Store St. K obilnemu pristopu vabi O D BO R VZORCI Za pomladne in poletne o-bleke so tukaj. Blago je mo= derno in dobre kakovosti. Izbirka je popolna in za vse stanove. Za može, stare ali mlade, za mladeniče in dečke. Cene poštene, kroj zanesljiv. Kaj pač je treba več? Naše geslo: Občinstvu ZADOVOLJNOST, Nam pa DOBRO IME. TONY GREGORICH. 315 Sesta cesta, Calumet. Slovensko neodvisno podporno društvo Sv, Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seje se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiari URADNIKI. Predsednik, Louis Gazvoda. Podpredsednik, Andro Kavčič. Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Andro Uumbač, Anton Mikiich, John Klobuchar, Mihael Mervič, John Gazvoda, John Gosenca, Anton Muhich. John Iler. Vratar in maršal, Frank Pavlich. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red Jacket, Yellow Jacket in Blue Jacket, Andro Gumbač. 540 2nd St. Raymbaultown in Laurium, Louis Lavrič.2006 Cal. Ave. Tamarack, John Novak, 3 Walnut St Tamarack. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesec bolniške ppdpore. Vsmrtnme plača vsak član j .00 za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje. . Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvu I K obilnem pristopu vabi ODBuR. Društvo sv. Cirila in Metoda. št* 9. v Calumet. Mich. ■ Spadajoče v J. S. K. J. ima svole redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1917 so Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plantz ml. Prvi taj. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: Jakob Kaučich. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA DVE LETI: John Ilenich, John Gosenca, John Starc, Mike Sunich st., Peter Zunich, Martin Straus, Jos. Jakša, Jos. Agnich. Maršal: George Klobučar. Poslanec: Joseph Jančar, v slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ßne noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda S1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zamorejo svo jO bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. Slovensko - katoliško podporno društvo SV. JAKOBA. št* 2* S. K* P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druäty* na Laurium. Ima svoje redne mesečne soje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. John Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1917 Jakob Vertin, John Lakner, Jos R. Sedlar, John Šuštarič. predsednik. podpredsednik tajnik blagajnik Richterjev Pain ExPeller z sidrom ODBORNIKI ZA 2 LETI: John Grsich, Joseph Vogrin, Paul H. Majerle, Anton Kukman. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus, Matt Stabler, Jakob Zimerman, Math Sustarich, Maršal: Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: Jobu Šuštarič za Laurium ; za Raymbaultown m okolico, Matt. R. Sedlar: za Red Jacket In okolico Jos. R. Sedlar. Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Sl.00 na dan za dobo 6 mesecev in nadalnih (i mesecev plačuje ,l)i'užba pe SSO.OOiiia mesec Cela smrtnica je $890.00 oziroma S400 kakor se hoče kdo zavarovati- Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d. Pristopnina znaša sedaj samo S3O0. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali srmti. Zanadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na taiuika Jos. R. Sedlar 3127tii St Calumet Mich. K obilnemu pristopu vabi Odbor* Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. Slovenska Katoliška Podporna Družba. Vstanovljena 3. marca*I915 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St.... Calumet, Mich. J’odpreds. : Johu Gazvoda, 509 Tam. St.... Laurini», j Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St......Calumet, II. taj.: Jos. W. Schneller 2045 Union St. .Calumet, Blagajnik: Jos. Scheringer, 808 Oak St. . . .Calumet, Duhovni vodja: liev. L. Klopčič,.......Calumet, NADZORNIKI: ' Mihael Klobuchar, 115 7th St..........Calumet. Mich. John D. Puhek, 2140 Log St............ Jos It. Sedlar, 577 Cedar St.......... » ” POROTNI ODBOP.. John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich. Jacob Wertin, 221 Allouez St. Florida Loc. ” ’ Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Rodporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila /e dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbino glasilo so “Slov Novice.’' MNNIES0TA. Chisholm. Tukajšni pekarji se bodo v kratkem organizirali znamenom, da sodelujejo v smislu narodnega sveta obrambe za ohranitev živ-Ijenskih potrebščin. N jihov načrt obstoji v tem, da bodo ktipovalci inorali določiti množino kruha, ki ga nameravajo kupiti in da se bo le toliko kruha peklo, kolikor ga bo naročenega. Stari, neprodani kruli ne bodo jemali nazaj, kakor •dosedaj. — Letno šolsko poročilo nadzornika 1. F. Vaughan izkazuje, da je v preteklem letu obiskovalo mestne šole 2,313 učencev in sicer 1,149 dečkov in 1,107 deklic. Chisholm. —Josip Tancig,listar 27 let, je •umrl v soboto zvečer, na domu svojega brata Otmara Tancig, po večmesečni bolezni. Iskal je zdravja v St, Mary bolnišnici v Rochester pri svetovnoznanih zdravnikih Mayo Brothersain v Minneapolis. Toda vse ni nič pomagalo. Moral je zapustiti to solzno dolino. Rojen je bil v Sondami L 1889. Za sijim žalujejo tri sestre. Mrs. John Schweiger in Miss Sophia Tancig iz Cliisholma in Mrs. Joseph Sto-aiicli iz Tower in trije bratje, An. ton, Otmar in Edvard, vsi na <4hislioliim. Bogreb se je vršil v torek jutro iz tukajšne cerkve sv. Jožefa. Pokopan pa je v Toweru poleg svojih starišev. Pokojni je bil član dvora Kolumbovih vitezov na Hibbingit, kojega člani so se mnogoštevilno udeležili pogreba. Ely. — Augustin Fraboni je podlegel poškodbam, ki .jihje zadobil v žagi, ko je hotel jermen dati okoli 'kolesa i n g a jo jermen pri tem zagrabil za suknjo in ga g tako silo vrgel ob tia, da je kmalu na to izdihnil. Virginia. — Tukajšnji Judi in njih prijatelji so se radodarno odzvali pozivu Rabi ja Nathan Krassa iz Du latim za pomoč stradajočim Judom v Evropi in Palestini. Nabrali so lepo svoto 5,600 dol. Pred koncem tedna upajo to svoto povišati do 7,500 dol. — G us Lindahl, star 43 let,farmer živeč tri milje vzhodno od Orr, kjer živi njegova družina, se pogreša od 20. junija. Ta dan je šel na lov. Sumi se, da je ali utonil v reki Pelican ali pa se po nesreči obstrelil s puško. Njegov sin, ki dela v Rainy Lake žagah,se je pridružil partiji, ki ga išče. V irginia. — Deputy šerifa Moilan in O’ Dea sta aretovala v Cook nekega John Richardson, ki je baje znorel in v tem stanju strašil ljudi s puško. Streljal je že večkrat, pa kolikor do sedaj znano, ni še nikogar smrtno zadel. Spravila sta ga na varno. Two Harbors. — August Carlson, star 25 let in samec se je smrtno ponesrečil v Woodward & M n n lord Go. žagi. Deska ga je zadela v srednji del života in ga poškodovala notranje. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu izdihnil. Hibbing. — The, Range Liquor Dealer’s Association je sklenila sodelovat z državno varnostno komisijo in je vpeljala gotovo ceno pijač z name. nom, da se ustavi delovanje “blind pigger—jev”. Velika stekleni- ca piva bo stala1 od sedaj naprej 30 centov, ako se je vzame iz sai. Iona, mala pa 15 centov. Nobena oseba ne bo mooda dobi- - ri ti v enem dnevu več kot 12 veli-kih in ne več kot 24 malih steklenic in ne več kot en kvart whiski-ja- Gostilničarji ne bodo prodajali pijače oseba in, ki so že “okajene.’’ — Vse rudniške družbe v tem okraju zahtevajo, da se njihovi uslužbenci izkažejo z registracijskimi kartami. Kdor je nima, je odpuščen od dela. V ponedeljek jutro se je registriralo 22 rudarjev iz Stevenson in Mace rudnikov ker so se zbali karetacije. Vsi so bili Finci. Joliet. ILLINOIS. — Vojaški pogreb slovenskega fanta. Ob ogromni udeležbi sočutnega občinstva se je vršil danes dopoldne pogreb Josepha J. Leniča, 16 let starega sina spoštovanega rojaka g, Johna Ileniča, ki je bival poprej v Jolietu, a stanuje sedaj s svojo družino pod h. št. 1130 Chestnut street v Ottswi, UL, kjer ima gostilno. Njftdepolni' in č' isti Joseph J. Lenič je bil že leto dni član stotnije G illinoiške narodne straže, ki je bila nastanjena tukaj med nedavnim uporom v državni kaznilnici, a je nameščena sedaj v Ottawi. Mladi Lenič |e bil zadnji teden na obisku v Jolietu, vesel in zdrav, in nobeden njegovih številnih pri jatnl-jev, ki so govorili ž njim, ni slutil da gleda prijatelja zadnjikrat živega. V pondeljek je storil nesrečno smrt. V napadu hipne blaznosti vsled nesrečne ljubezni se je ustrelil, kakor so razsodili ni rt vaš. ki ogledniki,in sicer pred stan-vanjem dotičnega dekleta v Ottawi. Mrliča so pripeljali danes dopoldne po C. O. in P. železnici v Joliet in s kolodvora v mrliškem avtomobilu naravnost do slovenske cerkve sv. Jožefa, v kateri je služil črno sv. mašo ob 10. uri domači g. župnik, Rev- Jobu Plev-nik.Stotnija miličarjev je spremila krsto od kolodvora v cerkev in na slovensko pokopališče, kjer so pokojnemu tovarišu v slovo trikrat skupno ustrelili, dočim je stotnij-ski trobentač zatrobil mirozov. Stotni ja je položila na grob krasno kito cvetja v podobi in barvali ameriške zastave. Do 30 velikih avtomobilov je bilo v pogrebnem izprevodu pod vodstvom pogreb-niuag. Ant. Nemanicha ml. Na pokopališču se je zbrala ogromna množica ljudstva. Užaloščenim stariselo in sorodnikom naše naji. skrenejše sočutje, a nesrečnemu rajniku večen mir in pokoj! OHIO. Cleveland. — Dolgoletni upravitelj časopisa “Sloge” Mr. Albin Poljanec, je zapustil svojo dosedanjo službo in se preselil v Barberton, kjer bo pričel grocerijsko trgovino N jegovo mesto je prevzel g. J. Debevec ki ima že tudi dolgoletno izkušnjo v upravi časopisov. — Na podlagi registracije je bilo preračunjeno, da ima mesto Cleveland najmanj 850,000 prebivalcev. — Mike Kovač iz 1508 Hamil- ton Ave je bil okraden za 120 dol. ko je stal v nedeljo v gnječi pred cerkvijo. : Ä -Ustreljen je bil v pondeljek policijski kapitan A.W. Stanley blizu železniške postaje na Broadway. Zaprli so nekega moža z ime nom Georga Edwards jz J oh u s tow -na, katerega dolže umora. Ustreljeni je stal s policijski m porični-ì.'iiii Sliay-em pri železniški progi, k u r sta spodila tri posopače, ki so “trampali” na nekem tovornem vlaku. Jyi ed tem, ko jih je umorjeni stražil, hotel je poročnik preiskati še železniški voz znotraj. Ta čas pa so pali trije SLreli in .Stanley se je zgrudil na tla, ustreljen s tremi streli v glavo. Posto-jiači so ušli, vendar pa so pozneje enega prijeli,ki sepa izgovarja.češ da je bil pijan in da neve zakaj je streljal. Collinwood. — Dne 21. junija umrl je previden-s zakramenti za umirajoče mladenič Max Sershen. Bil je sjirevodnik na poulični kari, kjer se je zadnjo zimo ob priliki neka nesreče hudo prehladil. Prijel se ga je srčni revmatizem in čvrst in močen mladenič je začel hitro hirati. Bil je član dr. sv. Lorenca m dr. Zvon. Pokopan je bil na pokopališču Calvary v Newburgu, kjer so živeli njegovi stariši, predilo so se preselili v Collinwood. — Ludovik Luč, eden najbolj znanih in priljubljenih rojakov v Coliinwoodu.je bi 1 v nedeljo zvečer ob pol osmih,zadet od brzovlaka, in bil hipno mrtev. Na Bliss Kd., Euclid in New York Central Železnici ni nobenega stražnika in nilta-kega zaprtja pota ob prihodu vlakov. Ludwik, misleč, da je križišče varno, požene svoj avtomobil črez tir. Nekaj vozov na tiru mu je zakrivalo pogled na prihajajoči brzovlak.Tako je bila mašina uje ta skoro na sredi tira in izdPpbljena, nesrečni voznik pa vržen daleč naprej. Ko ga navzoči poberejo, vidijo, da ima polovico glave/ odtrgane in da je mrtev. Rajni je bil 37 let star in pol leta oženjen, bilje priljubljen značaj in mnogi po n j epi žal ju jejo. Bil je v štinili društvih, ki so mu preskrbela lep pogreb v sredo. i Richterjev Pain Expeller z sidrom- ¥1SS E S o/-BOOTS GOODRICH Uses the same rubber Od vseh izdelovalcev škornj na svetu, zna edino le The B. F. n rich kompanija, kakor rabiti avto mobilne obroče za izdelov ' “Hipress” škornj in čevljev. “vanj. Goodrich stavi v “Hipress” obuvala ravno isti trdi gumi, ki je . nanil svet z Goodrichevimi obroči kot “Best in the Long Run”. Vsaka “Bipress” škornja je EN SAM SOLIDEN KOS tega gumijev^ obroča. Zato ravno beli “Hipress” podplati priživijo jeklene žebl' Popolnoma so odpravili pol-podplate in račune za popravo. Glejte, da dobite pristne “Hipress”-pazite na “Rudečo črto okm vrha”. THE B.F. GOODRICH COMPANY, AKRON, OHIO Makers of the Celebrated Goodrich Automobile Tires— "Best in the Long Run” RUBBER BOOTS ANDSHOES ■‘European Coffee House’* -Evropska kavarna' Priporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten lunch. Vabimo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo. Peter Majhor, lastnik. Calumet, osma cesta. HAÌ0 BILL! KAM GREŠ? V “Barrett’s Bee” Vogal šeste in Portland ceste Tel. 551 M. Red Jacket. EXTRA!! ZA ODRASLE SAMO! Pošljemo Vam zastonj vele zanimivo knjižico obsegajočo kakih 500 podob znamenitih svetovnih mož in žen in knjižico z raznimi čarovnijami. Pošljite 4c v znamkah na naslov: GLOBE NOVELTY CO., Box 41 Sta. D. New York City. Za pleštranje =frajhanje= belen je in krpanje hiš se Vam pripo roča Knud Jepsen 129 Iroquois St. Laurium. Telefon št. 415-J. Delo na vrtu vas čaka! Oe hočete imeti svoj vrt dobro obdelan, morate i-meti zato tudi orodje, kakor, mostike, lopate i.t.d. Najboljše orodje v tem oziru boste dobili pri Vašem starem znancu napeti cesti. On Vas bo postregel z vsem, kar potrebujete pri obdelovanju zemlje, kakor tudi z vsem kar potrebujete pri popravi hiše injpohištva. KECKONEN HARDWARE CO. Peta cesta, Telefon: 163. Calumet, Mich. GALBRAITH & MoCORMIGK Odvetnika iztirjujeta dolgove, uraA nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske li stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 169 lìticoi u Exi l leta i*?;l Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Mi priporočamo Vinol kot toniko za stare ljudi, osla bele žene in blede otroke. Za kronično kašljanje, za prehlajen je in bronhitis, Nepreconljive vrednosti je pi i zdravlFenju sploš ne oslabelosti, izgube debelosti, slabe krvi pri izgubi teka in sploh vselej, kadar potrebujete dobre tonike. $1.00 steklenica pri Vastbinder & Read lekarnarja Mi imamo v zalogi vsa Severova zdravila- BscseaBcrc fSSSSSS *3. A. JVlinneor & Co. borzni posredovalci. ČLANI BORZE V CHICAGO. Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d- Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih,"j bakrenih in delnic za drage rude. URADI: LAURIUM, MICH. Tel.‘820, 821, 822. ISHPEMING, MICH. Tel. 312, 313. ESS**** S LO V ENS FC ß NOVICE, r.. JULIJA 1917. Malo življenje. Spisal dr. Fr- Detela- Rozalko so pa tudi navdajale ne-lijetne misli. Anica dobi Jurija, j^ko si je;dejala, jaz naj bi bila a 3 teni pustim človekom zado-voljna, s tem, Stefanom! Aha, za-vo hodi Anica zdaj toli krat k nam ja se z njim pomenkuje. 3l6jte •dejte, »e izbira slabo. Toda Juri pa zan jo vendar predober. In 'nekako zaničljivo je premerila z očmi šibko postavo Anicino. To je »la] dobro vedela, da Stefana nima nič, prav nič rada. Juri se je pa čudil, zakaj je zgo-vornima deklicama beseda tako hi. [,o zastala; ker pa njemu samemu bilo toliko do govorjenja, je molčal tudi on. Tako ošaben ni bil misliti, da je on,vzrok kakšne zadere. Ker sia ga radi imeli obe družini, Je izkušal vedno obema ustrezati; a da bi se za Katero dekli,. posebno brigal, se mu je zdelo brezumno. Saj je vedel, da je le za nekaj časa va re n,da bo le tako dolgo živel v miru, dokler ga ljudje ne spoznajo in ne zapode, in buditi prazno upanje liozalki ali Anici, w mn je videlo: tem pregrešneje, j(er je bil njiju staršem hvale dolžan. Tako ni bilo pravega veselja nata najlepši praznik,skoraj »ih-čepa ni vedel pravega, vzroka. Stefana ]e to seveda malo motilo. Òe ne prej, pa pozneje; saj fantovanje je tudi lepo, si je mislil in pobiral pirhe in žvižgal in vriskal, da je bil ves hripav. “Kozalka, imaš kaj pirhov?” nagovori Juri deklico, ko sta bila sama pred hišo. “Saj ti jih bo Anica dala,” mu odgovori ta na kratko. Juri je postal in jo gledal. “Ti si larda name,” pravi. “Za-kaj pat” “Nič huda.” “Zakaj mi torej ne daŠ pirhov?’. “Saj ne maraš za moje, ko imaš drugih dosti,” odgovori Kozalka, steče v sobo in prinese jabolk in pomaranč. “Ne smeš biti huda, Kozalka,’’ pravi Juri. “Ali sem ti kaj hudega storil?” “Kaj mi boš storil!” odgovori ona. se obrne in odide. Skoraj vse popoldne pa jo je bolela gla-'a. “Prehladila se je,” js rekla mati Ul ji hladila vroče čelo. “No, .Juri, ali si že pobral pi r— het” je vprašal Matija Jurija. “Kozalka mi jih ježe dala.” “Kaj pa Anica?” pristavi mati. "E ti jih je tudi obljubila.” “Nisem bil nič doli.” “Kak fant pa si ti.” ga ošteva Matija, “da se za nič ne meniš! O to]» bilo časih druga! To dve uri buio hodili in ponoči potolče-1,1 snio priha jali domov. O, kje so tisti časi!” “Tisti nerodni! pokara mati. je kaj neumnejšega ko tak0 !iU noči laziti okrog!” “Ko, le tiho bodi, Neža, saj ta-^sileni bilo!” pravi zopet gos-bodar. “Ampak J uri se premalo za to pa za to. Veš, Urb Anica ni slabo dekle in poš-‘eil’l‘ staršev hči. (Je utegneš, pop d'v'H malo doli pogledat. Jaz mo-ra,n tudi iti enkrat v vas.” “Medve ostaneva pašami; kaj ’ se oglasi Kozalka, ki so m J1*e poslednje besede posebno u-Mle. “h le počakajta! Ne bo dolgo, pa Stefan tu!” “Zmeraj ta Uto Stefan !” godrn ja ‘üznlka, a kmalu se začu je glasno Z'v’žganje, ki je naznanjalo prihod '“^danjega obiskovalca, hui pa je šel z Matijem doli k ''Hunovim, in med potoni je K^voril gospodar o tem in onem,m misli Simon Anico omožit; ^ Uoin in da ima Juri lepo liko pri - priženiti se, če se malo potru-iro hišo bi dobil in pošteno, ^•üno ženo; samo Štefan se mora dii dol prej kam spraviti. “Na Kozalko misli fant;pa nič kaj ni zdrav. Bojim se, da ga bo enkrat zvilo. Jetika rada pobira mlade ljudi. Počakajmo še majo!” lako sta prišla k Simonovim, veselo sprejeta od cele družine. “Ali si vendar prišel po pirhe?” je rekla AnicaJnriju in tako zvesto ga je pogledala, da mu je seg'o do arca. “Vem, da ti je Kozalka lepših dala: pa vzemi kar i mam !” In podarila mu je svilen robec za okolo vrata, da on še nikdar ni videl tako lepega. Branil se je nekoliko časa da je to preveč, da je predrago zanj, a moral je vzeti, in tako prijetno sta se pogovarjala,da mu je bilo, kakor bi sanjal. Za mizo je sedel Tečar med Simonom in njegovo ženo, in imeli so važen pogovor o poljedelstvu in ovčarstvu, o in svojih otrocih in pomenkovali so se tudi, kdaj bi se napravila ženitev, zakaj to je bilo dognano, da vzame Štefan Kozalko. “Stara sta že dosti,’ je dejal Simon, “ali ne res? Eametna tudi; kaj? Matija, čas je za naju,da po-čijeva in mlajšim rokam izročiva delo.” “Dobra sta oba in pridna,” je pritrjevala mati. “Nič hudega ne bode starim; boš videl, Matija.” “Ali je pa fant zdrav?” vprašuje Mati ja.“Tako bled se mizdi. Jaz se boj*m, da ne bi kake jetike dobil.” “Oli, Stefan pa jetika!” vzklikne mati. “Le nikar se ne boj. Jaz poznam svojega otroka. Od nekdaj je bil bolj bled medel, pa zaradi tega m slaboten. Trden fant je. : Krav rdečili ljudi se prej prilile bolezen kakor pa bledih. Tega se ni treba bati.” “No,Bog nam daj zdravje vsem vkup,” pravi Matija, “po srečo na Šim otrokom !” -Tako Je prav govorjeno!” potrdi Simonovka. -‘Zakaj pa se trudimo na svetu, če ne za svoje otroke? Štefan in Kozalka se pa vendar tako lepo podajeta vkup, kakor bi bila ustvarjena drug za drugega. Kant jo ima tako rad, kakor ne vem kaj !” “No, in ona njega tudi,” pravi Simon. “Ne vem prav, kako dekle misli,” pravi Tečar. '‘Ila. ha, ti je ne poznaš; jaz pa vem, kako je”, se smeje mati Si. monovka. “Le vprašaj jo na kratko, pa boš zvedel. Tako se je govorilo pri mizi; Anica pa je vodila Jurija krog hiše in po vrtu in mu razkazovala to in ono. “Oh, pri vas je seveda lepše,” je dejala. “Lepši Je kraj in boljša zemlja; pa tudi tukaj nismo v puščavi. Iz vrta gledajo skale, pa drevje vendar lepo raste in nam da dosti sadja in poleti priletno setico- Naš.studenec je boljši, ker nima tako mehke vpde kakor vaš. Burje ne vžijem toliko na tem kraju kakor gori, in okrog hiše ni tistih nevarnih pečin. Zjutraj i m a m o malo megle, pa se li i t r o ra z kadi in pozimj nas varuje hudega mraza, će je polje s kamenjem posuto in se težje obdeluje, leži pa bližehiše-Kak lep gozd imamo, to si tudi že videl. In kako prijetna bo lopi ca, kadar se zaraste! Potlej jo moraš priti pogledat; in Kozalka tudi. Kako, da je ni nič doli danes?” “Glava jo nekoliko boli,” pove J uri. “Revica! Jo moram pa jaz obiskati.” Hitro je tekel čas Juriju in naprej in naprej bi bil še poslušal Anico, da ga ni poklical Matija, ki se je bil poslovil. Kozalko glava boli,”., je dejal Anica; “jaz grem z vama, da jo malo pozdravim !” “U, saj ni nič sile,” brani Mali la. “Zdaj je že gotovo dobra. “Anica, kar pojdi!” pravi mati, in vsi trije se napotijo. Doma pa je bila Kozalka zelo slabe volje; na nobeno vprašanje m dajala rada odgovora, in ubogi Stefan je bil ob ves pogum. Utož-110 j° jf .gledal, karkoli je rekel, nič ji ni bilo prav. K j je pa prišla Anica, - jo je začela glava št bolj boleti. Težko ji je delo vsako govorjen je, in tako hudo'si Je že-'ela miru, da sta Anica in Štefan kmalu odrinila. Žalostna je bila Anica, ko je videla, kako malo je ustregla prijateljici s svojim obiskanjem, a tolažila se je z .mislijo, da 1 odo ju ri drugače. Toda bi o le ravno tako, in več dni zaporedoma se je držala rdečelična Kozalka tako čemerno in kislo kakor gorenjsko grozdje Z Jurijem ni govorila nič in z drugimi tudi ne dosti. Sam Bog ve. kaj je deklini!” je dejala mati. Nič ji ni,” je rekel oče. -‘S Ste fanoni sta se nemara razprla kakor vsak teden dvakrat, in sjdaj kuha jezo”. Juriju je bilo pa vse to velika sitnost. Vedno so mu šle po glavi Matijeve besede o Simonovi)) numerali, in marsikaj mu je bilo zdaj opito, česar prej m zapazil.Da ga Anica radavidi, to je g ugajalo njegovemu Samoljubju, in uobro mu je dela zavest, da vendar eno srce tudi zanj bije. Totem se je spellimi Kozalke in njenega čudnega vedenja. JDa za Stefana ne mara mnogo, mu ni bila skrivnost a zdaj se mu je dozdevalo, da ona tudi nanj misli. In kaj bode iz vsega tega? Kaj hoče storiti? Na ženitev misliti je norost. Ali naj bi šel proč?Toda kam? V tuje krajo da ne lii videl več ne domačih hribov, ne zelene doline? Ne, tega ne! Da tu gori ostane, to se mu o zdelo namen jeno; toda ženitev iz glave! Da bi imel Anico ali Kozalko posebno rad tega si ni mogel reči. Ube sta mu bili enako ljubi, in s katero le ravno govoril, ta Se mu je zdela lepša. Lahko se mu je pa tudi zdelo vnemar pustiti vse te reči in živeti v prejšnji jasni brezskrbnosti]— Toda zakaj-mr- Vi on r.žival sreče, vsaj dokler je pnpu-mVho?—In potlej naj pride, kar hoče! A deklico bi tudi zakopa! v svo]0 i «Brečo.— Ne, to se ne sme zgoditi! In Juri jo sklenil z deklicama kar najmanj občevati in nikdar nobene besede ne izpre-^ovoriti, ki bi se dala napak limeti. Z lahkim srcem je opravljal Juri zopet svoje vsakdanje delo, v hišo je zahajal redkeje in na samem ni govoril ne z Kozalko, nez Anico. “Moder fant, moder mož,” sta dejala moža. “Skoraj premoder,” je menila Simonovka, in tudi deklicama se je tako zdelo. Kozalka je nejevolja zopet minula. in bila je zopet prejšnja vesela deklica, a tako samovestno ni več govorila z Jurijem, boječa je postajala v njegovi družbi in besed ji je zmanjkovalo. Juri pa, ki je gledal zdaj vse z drugačnimi očmi, je zapazil Kmalu.kako se jih je res hotela priljubiti, ali pa se je le njemu tako zdelo. Neobčutljiv seveda Juri ni bil, in da je Kozalka zala, to si je moral priznati. “Kako dekle!” je dejal časi. “Dolinski naj se kar skrijejo pred njo. In večkrat je njegovo primiš-ljevanje sklenila beseda: “Skoda!” Anice že cel teden ni videl, in kai bi mislil nanjo, ko |e vse zastonj! Spomnil se je je zopet, ko si je zavezoval okolo vratu svileno ruto, n jeno darilo. “Glej ga Juri ja? ga ogovori naenkrat Rozal ka, “kje si pa kupil to gizdavo ruto? Saj ne greš nil a-mor." “Tošem kar tako dobil,” odgovarja Juri. -•K je pa?” izprašuje Kozalka, in radovednost ji raste. ,‘Jaz. ne dobim tako nobene reči. “Za pirhe se !vse dobi, Kozalka.” “Ah, tako! Torej Anica ti jo je dala,. Anica,” pravi dekle in se ob-me in odida. Dolgo je Juri jm vi' IV časih tedanje draginje.« Trinerjevo Ameriško Zdravilno J Grenko Vino ....■ •fl* naJ b' biI vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko J 8§l b>a!?ain°- Potrebno je upoštevati izrek: “Pripravnost je najboljša varnost.” Zabasanosti, J figi sJavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na V figa Preteco nevarnost, da iščete bobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebav- *13* ni sestav bo preprečila morebitne zle posledice- «1 se je nasledkov take izpovedi. Morebiti bi ga dali takoj proč, čeli j zvedel',-da ga iščejo žandarji; m izkušal seje tudi pn\efiti,da se pa nemara 'moti,kar se tiče Kozalke. (Dalje’prihođnjie)] i “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” g PREJ ALI KASNEJE ä si bodete hoteli nakupiti 1 Električni likalnik. NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. IH oughtonCounty ElectricLJght Co j Razširjanje naše trgovine k10 ®eli Ameriki dokazuje nam, “J“' da prodajamo najbolje tekoči- ne po primernih cenah. V dokaz temu yedno naraščajoče število naših odjemnikov. Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyec, slivovec, Baraga grenko yino in vse drugo, kar želite v tej vrsti. Pišite, ko naročate, slovensko. , SLOVENIAN LIQUOR CO., JOLIET, ILLINOIS. MOŽ SIMONE. Francoski spisal GHÀMPOL. Preložil V. LEVSTIK. Sunila je vrata in v njeno veliko veselie se je težko krilo umaknilo samo od sebe ter bo zasukalo v dobro namazanih tečajih. O-jrromnrzapahi, ki bi ji bili morali zabraniti vstop, niso bili zaprti; tudi ključ je še tičal v ključavnici. Simona je stopila za korak naprej; oila je v kotu grajskega dvorišča. To štirioglato dvorišče je bilo zelo prostrano, in tudi grad, ki ga je gledala Simon« z radovedno osuplostjo, jo je navdajal v pr -vem lijpu z veličastnim vtiskom obsežnosti. Niti ne soglasje njegove zgradbe, v kateri je vladal skoro ppvsodi na Angleškem toli -priljubljeni polugotski slog, ni kršilo grandioznega značaja celote. V ozadju dvorišča se je dvigalo glavno poslopje s surovo izklesa-tiimpročeljem, tronadstropno in o-premljenoz balkoni, ob straneh ' pa dve slino dolgi stranski krili, polni stolpov, paviljonov in raznoterih neenakih okraskev, Zgradba se je vršila očividno v presledkih in v različnih dobah, toda najnovejši del je bil zidan gotovo že pred sto leti in kamenje se je bilo odelo v tisto enakomerno, temnosivo barvo, ki jo da|ajo starim hišam samo dolge severne zime; žalostna zunanjost gradu, izvira joča od starosti, sa- mote, mraza in megle, je bila še čurobnejša v otožni luči pojemajočega dneva. V vednem strahu, da je strašni »«tar ne bi našel in izgnal, je Šimom počasi stopala naprej . m gledala okrog sebe, ne vedoč, kam «e naj obrne. Levo krilo in osrednja zgradba, ki jo je potegom obšla, se ji je zdela zapuščena. Skozi šipe oken je bilo videli lesene žaluzije, ki so bile vse zaprte; stopnice ob steni so bile pokrite z mahom, kaaor bi že leta nobena noga ne bila hodila do njih. “Kakor bi bilo vse mrtvo,” si je mislila Simona, 'potrta zbog mrtvaška-tihega molčanja, ki jo je obdajalo kroginkrog. Šele ko se je približala desnemu krilu, je zagledala nekaj sledu prebivalcev. Kadilo se je iz dimnikov in zastori so krasili okna. Vse življenje v gradu se je bilo očividno zateklo na to stran, in s čudom in čustvom, pol s kesom, pol ž naglico, se je Simona zavedla, da je ob cilju, da je tukaj, kar je iskala, in da bo kmalu pri kraju «es up ali ves strah, kt jo je doslej neprestano vznemirjal. Za trenotek je v neodločnosti obstala; nato se je je polastil blazen strah, da je ne bi ustavili, d a ae ji ladja ne bi razbila pred pristanom, in stekla je na vso moč proti glavnemu vhodu, ki ga jo videla nedaleč od sebe. tskakoma se je povspela na stopnice, ki so vodile do njega, in ' brzo dvignila in izpustila kladivce ob vratih. Nič hudega pluteo, je prišel «tari služabnik odpirat inobstmiel zagledavši Simono; še bolj se je začudil; ko je ona brez Vsakršnega pogajanja planila v hišo. Znašla se je v sTno. visokem in prostranem haliti, v ozadju l?ate-rega so se dvigale inogočne stop-r -njice z ograjo iz rezljanega' lesa jn vodile po vsej priliki, v sprejem,. zastavi pot. Simona se ni umaknila. “Jaz sem netjakinja lady Eleanor iu moram govoriti z njo. Loj-ditejme prijavit.” Ko se je tako molče sklenilo premirje, je stopila Simona par korakov nazaj ter ae spustila na stol, ko se nihče ni spomnil, da ji ga ponudi. Zdaj, ko je storila vse, kar je bilo v njeni moči, in ko ji je bilo treba le še čakati svoje sodbe, zaviseče od tuje volje ali kapriae, jo je zapuščala moč, ki jo navdaja, je potegnila pajčolan čez lice in obsedela nepnmično, s skle-njenemi rokami, živa slika nejasne prošnje in bolnostnega trepetanja upirajoča oči pred sebe m zasledujoča v svoji domišljiji od trenotka, kar se je godilo tam zgoraj, kjer se je odločevala njena usoda. Pismo, izročajo lady Eleanor ... ki ga odpira .... ki ga bere .... ki se morebiti prekinja in ga bo vrgla proč, ne da bi ga pročitala do kraja. Ne, morala ga je precitati, zakaj čakanje postaja predolgo.... Moj Kog, čemu to traja toliko časa? Ali si Lady pre-mišlja, ali sestavlja odgovor, ali so to le občutki, ki jib“ona dvojno občuti? Nekaj minut je bilo pa vendar le preteklo, kajti ko je Simona prišla, je bil še dan, zdaj pa so na stopnicah in v preddvorani prižigali svetilke, svečnike in lampe ob steni, da so jih odsevala visoka zr-kala in množila jasno luč. Ta intenzivna svetloba je odkrila Simoninim očem bogastvo, katero opazovati ji v njeni razburjenosti prej ni prišlo na um. Stene so bile prerazkošno pokrite z indijskimi svileninami. Krasne preproge, medvedje iz tigrove kože so pokrivale tla in dragocene mobili je, raznoliki umotvori »o bili razpostavljeni po najmanjših kotičkih z neprijetno razsipnostjo, ki je dražila okus in je imela, kot se je zdelo, zgolj ta namen, da pokaže obiskovavcem že ob prvem koraku preobilje vsega dobrega, s corner je ta hiša natlačena. “Teta je bogata, zelo bogata,” je dejala Kimona sama pri sebi'. Toda ta misel ji ni okrepila poguma. Zato, d.a je živela navzlic svoje, mu pravljičnemu bogastvu oddaljena od sveta in sama v tem osamljenem gradu, čegar dohodi so bili tako kruto prepovedani, je morala biti lady Eleanor posebnega, nenavadnega duha in srca. Ud tistega trenotka, ko je Simona prekoračila njen prag, jo je za-, čela polagoma navdajati in obvia-davati huda slutnja. Leden mraz ih žgoča vročina':sta seji po vrsti prelivala po žilah, dočmi je prisl ušica vala ob vsakem najmanjšem šumu, vedno misleča, da zasliši na stopnicah korake in zagleda neko- Frisluhnila ie. Zamolkli glasovi, še vedno pridušeni, so postajali Previdne gospodinje ga.*ki s poslednjim udarcem po- ne prostore, ki -so morah biti v prvem nadstropju. “Gospa d’ Arroti?• - • Eleanor?.\ .j”.je. vprašala 0imp, na, ki je imela nogo .že na prvi stopn jici. “No, no!” se je odločno uprl stari služabnik, ki seje bil zdra- ’ mil iz svoje osuplosti, in z nevolj--aim obrazom skočit naprej, da ji dre njene nade, ki ji prinese zaključno odklonitev in jo morda si-rovb čez prag pahne.... Ni si več prikrivata zadrege, v katero bo prišla, niti ponižanja in rane, prizadejane njenemu upra-ietiemu ponosu. Kaj je bilo vse to v primeri s posledicami njene usode in z nesrečo njene rodbine, ki je bila sedaj neizogibna, in bridko se je grajala za svoje prevar-ljiv.e' nadé, krvaveča v svojem srcu, ker je h krutim izkušnjam svojcev pridružila ,.,še to strašno prevaro. Naenkrat se - je dvignila in vzravnala, in silna bolečina ji’ je presunila srce. Zdaj 80 ni varala. Nekaj »e je tablo premikalo ;tam gori. Ljudje *0 hiteli, seuiintja. Zamolkli glasovi skozi priprta vratas lady Eleanor je dajala svoja povelja. jŽdaj pridp. j '. »Simona Be j“e naslonila na: hrbet svojega stòla. Naj se zgodi kàrko-li, pred slogami svoje tete nikakor ne sme obnemoči. nekoliko glasnejši. Toda govorica je bila angleška in Simona je ni razumela. Nenadoma je je presunilo še silnejše čustvo. Kavnokar je bil nekdo po francoski izustil besede: “Gotovo da jo je treba sprejeti i-evico.” Simona si je pritisnila roko na čelo, misleč, da jo hipna domišljija vara. Nastavila je uho. Ničesar več. Žile na senčili in srce ji je tako tripalo, da sploh ni mogla poslušati. To kratkem premiselku pa se je pri pričala, da je zelo lahko, da se ni varala, temveč je zares slišala te pritrjevavne besede, izgovorjene v njenem materin-skem jeziku. Kaj Je čudnega, ako zna v Erlingtonu kdo faancoski? Ali ni govoril francoski že mlade nič, ki ga je srečala pred vhodom? V Simoninih mislih se je naen-krat ostro zarisal nesi spomin. Spoznavala je ta moški gtes in ta pravilni izgovor, ki je jedva kazal tuj izvir. Tisti, ki zgoraj posreduje zanjo, mora biti neznanec, s katerim je ravnokar govorila. Kako se je mogel vrniti v grad? Kaj dela tam! Kakšno je njegovo mesto v rej hiši? Simona ni imela več časa, da bi se izpraševala. Komorni sluga se je vrnil; nje; goy obraz je bil prijaznejši in njegov nastop spoštljivejši; z mig. ljajem jo je povabil, na j mu sledi . Sprejeta bo. .smela bo govoriti, razlagati . .. . zagovarjati svojce in doseči nedvomen uspeh! Zazdelo se ji je,kakor bi jo bili vnovič obudili k življenju. V dnu svojega srca je blagoslovila skrivnostnega zaščitnika, ki ji je prišel na pomoč, in poživljena i novim pogumom, malodane 'že v zavesti zmage, je lahkotno stopala po stopnicah navzgor, prekqracila presse j širok m o s t o v š, ki je bil prav tako, kakor veža, napolnjen z izobiljem dragocenosti, ter se pustila vesti do nekih vrat, ki jih je sluga odprl, da je mogla vstopiti, in izginil. Izginil je s tako čudovito spretnostjo, kakor bi se bil pogreznil pod zemljo, in Simona se je zavedla, da je prišel slovesni trenotek, ko mora stopiti pred svojo teto. Kratek mraz jo je pretresel in obstala je ter naglo promotrila svojo zunan jost; zapazila je takoj, da se vrtno blato še drži njenih čevljev in da so drevesne veje, ki so se med potjo obešale nanjo, pustile na plašču vlažne sledove, Toplota stanovanja, ki je brez preboda zamenila zunanji mraz, je privabila v njen obraz kri, ki jo je pekla v lici. Bazmršeni lasje so ji v klavernih kuštrih padali na čelo; zdelo se ji je, da mora napraviti vtis prerevne beračice, toda manjkalo ji je časa, da popravi nerad svoje toalete; poizkusila se je zbrati kolikor je bilo mogoče, kakor vojak, ki koraka v ogenj, in stopila naprej. imajo doma vedno eno «teklenico Dr. Richterjevega PAIN-EXPELLER Zanesljivo sredstvo za vtrenje pri revinatiSnih »olečinah, prehladu, zavstavljenju itd. Jedino pravi s varstveno znamko Sidra. 25. in 50e. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street. New Yerk, N. Y. Najbolja zavarovalnica proti požaru je Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vatu nudi največje ugodnosti. Erečitajte sledeče stanje družbe, dne BI. decembra 1915: Denar vložite na obresti -------—v-------- PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU. Iraejitelji zavarovalnih polic —............. 3,077 Zavarovalnina.........................$3,161,486.44 Izplačane požarne škode ................$125,577.18 Izplačane dividende članom.............$203,323-08 Gotovina ...............................$156,911.98 DIREKTORJI:, Henrv A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John;Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uittl. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I chela in William Johnson, odbornika. Sveže sadje, candy in izvrst- Mehke pijače, ne smotke. Sveži “tee Crea m’’Vedno v zalogi. Pridite in prepričajte se. John Gašparovič 316 - ŠESTA CESTA. Tel. 633M. NAGROBNI SPOMENIKI rz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori E. R. Murphy Calumet Granite & Marble Works Tel 400 Oak St- 678 W- Calumet» Mich Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka* dar ga potrebujete. Vložiti žarno* rete vsako vsoto od ENEGA DO» LARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti i Drago nam vam na uslugo. PO TRI OD STO. bo vedno biti ■Hfl F fr»1 Ijeii fOt Fi; Ut’ f.e: tF sij" Bus B- Prva narodna banka v Calumetu. bik- forz IV. Ko je »imona dvignila oči, ki so «e ji bile instinktivno napol zaprle, jo je ostro motrilo dvoje drugih oči, bledih in prozornih kakor steklo razsvetljujočih ženski obraz ki se je zdel izrezljan iz sloni ne tako kamenit in nepremičen j® bil pokrit z enakomerno barvormi.eh-kastobele polti. Trepalnice, obrv i, lasje, lanenobeli in že siveči, sd se jedva razločevali od medlega tona obraza. Živahni žar Svetlike je s polno svetlobo obseval to brezkrvno lice, in kakor na portretu, je bil za stolom, na katerem je. lady Eleanor k ral je vaja, napravljen zastor iz rdečega bagra, kakor bi bil namen* j e n za ozadjò, di a b jo T J povzdigne učihek te pošaistne; .slepo le. išimono je presenetila takoj ^ y prvem trenotku ini' zapazila na svoji teti nobene drug« posebnosti. (Dalje prihodnjič.) TISKOVINE tiskarni najlepše in se izdelujejo v naši najceneje. Naša tiskarna je VSEM POTREBNIM PRESKRBLJENA Z IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 211-7th. St., Calumet, Mich. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, , Mich. iti