Prostorska problematika v občini Grosuplje
Pogovor z župnom Janezom Lesjakom - 2. del
stran 6

Crosupelj
Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXIII - številka 12 / december 2007
O komu/čemu pišemo?
Umiritev prometa pred Osnovno šolo Brinje
Mlajše pionirke državne podprvakinje
stran 5
Šaloigra ''Po dopustu v koruzo'' napolnila dvorano PGD Polica
Medtem ko je košarkarska sezona za nekatere ekipe v polnem zamahu in košarkarji pridno nabirajo zmage, so pionirji in pionirke z njo že končali. Svoje delo so opravili odlično, še posebej so se odrezale mlajše pionirke, ki so po lanskem tretjem mestu letos osvojile naslov državnih podprvakinj. Sezona je bila zanje zares dobra, saj so morale prvi poraz priznati šele na finalni tekmi. Zmagale so na vseh dvanajstih tekmah rednega dela sezone, kot tudi v polfinalni tekmi, na zadnjem, odločilnem srečanju, pa so jim račune prekrižale vrstnice iz ženskega košarkarskega kluba Odeja Škofja Loka. Izid finalne tekme je bil
50:36. Mlade igralke so skupaj s trenerjem Lukom Hrovatinom v tej sezoni izpolnile vsa pričakovanja in želje številnih ljubiteljev grosupeljske košarke. Osvojitev drugega mesta v državi vsekakor ni mačji kašelj. Potrebne so bile ure napornega treninga in trdega dela, ki se je tokrat več kot obrestoval. V ekipi je skozi celotno sezono še posebej izstopala Klara Zupančič. Izbrana je bila tudi v najboljšo peterko zaključnega turnirja in osvojila naslov najboljše strelke. Turnir, ki je potekal 24. novembra v dvorani Bežigrad, je tretje mesto prinesel igralkam KED P. Šentvid, na nehvaležnem četrtem pa so pristale Trboveljčanke, tekmice

Zgodbe iz pekarne


Balinarski klub Grosuplje
Balinanje - slovenski trofejni šport
Vkolikor povprečnemu
športnemu poznavalcu omenimo balinanje kot
šport št.1. v Sloveniji,
se nam bo ta povečini le nasmehnil in odkimal z glavo. Ob prebiranju tega teksta pa bodo tudi najhujši skeptiki spremenili svoje mnenje.
^ Letošnjo jesen je v Bosni in Hercegovino potekalo balinarsko svetovno prvenstvo. Slovenija je v Mostarju osvojila skupno neverjetnih 93 medalj. V Balinarskem klubu Grosuplje se po svojih močeh trudijo, da bi omenjenim uspehom slovenske reprezentance sledili in hkrati /a ta šport navdušili tudi čim več mladih.
»V našem klubu smo imeli in še vedno imamo nekaj izredno kakovostnih igralcev. V pni vrsti bi izpostavil Janeza Wcissa mlajšega, ki je odličen balinar in bi v bližnji prihodnosti lahko igral v državni ali celo Super
ligi.« nam o posebnostih domačih fantov pove nekdaj odličen igralec, danes balinarski sodnik in tajnik kluba. Ivica Kirik.
Da ima zgodovina organiziranega balinanja v Grosupljem že večdesctlctno tradicijo, nam pojasni današnji predsednik Balinarskega kluba Grosuplje. Dušan Anžlovar »Eden izmed pobudnikov balinanja je bil Branko Štela-nja. takratni tehnični direktor Pekarne Grosuplje. Konec sedemdesetih let so pod njegovim vodstvom zgradili prvo balinar sko stezo v Grosupljem. Nekaj let pozneje pa so Štefan Plankar.
Aklirni člani Balinarskega kluba
Grosuplje.
direktor Pekarne Grosuplje in nekaj ljubiteljev balinanja zgradili dvostez.no balinišče pred domom starejših občanov, na katerem tekmujemo še danes.«
Prvi in redni sponzor Balinarskega kluba Grosuplje pa še vedno ostaja »naša« pekarna.
Osvojen« Ivtorikr Balinarskega kluba Grosuplje.
^Pekarna . (jrosuplje
NARKJKNO Z LJUBKZN1JO
Duian Anitorar. danainjipredsednik Balinarskega kluba Grosuplje, in nekdaj odličen igralec, danes sodnik balinanja in tajnik kluba. g. Irica Kirik.
december / 12 2007	Grosupeljski odmevi	kOT&k Z& GTOSUPGlIskG OdfflGVG
3
Uredniški odbor (ponovno) imenovan!
Predlog odgovornega urednika za člane uredniškega odbora Grosupeljskih odmevov v mandatu 2007-2011.
V skladu z Zakonom o medijih, ki je bil sprejet 29. septembra 2006 (Ur. list št. RS 110/2006 - str. 11328 ), veljavnim Statutom Občine Grosuplje in Odlokom o ustanovitvi in izdajanju lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi št. 006-1/95-1 v zadnji popravljeni različici z dne 30. 10. 2002 sem Občinskemu svetu Občine Grosuplje pod delovodniško številko 652/ 2007 z dne 21. oktobra 2007 predlagal v potrditev za člane uredniškega odbora vse dosedanje člane, ki so to nalogo opravljali že v mandatu 2003-2007. To so:
-	Barbara Pance, roj. 25. junija 1974, izobrazba - profesorica slovenščine in univ. dipl. novinarka,
-	Janez Pintar, roj. 13. decembra 1967, izobrazba - profesor fizike,
-	Marija Samec, roj. 26. maja 1953, izobrazba - profesorica slovenskega in ruskega jezika s književnostima,
-	Mag. Tatjana Jamnik Skubic, roj. 27. septembra 1971, izobrazba - magistra ekonomije,
-	Vera Šparovec, roj. 20. septembra 1959, izobrazba - diplomirana vzgojiteljica,
-	Matjaž Trontelj, roj. 28. maja 1970, izobrazba diplomirani organizator manager.
Osebe, ki sem jih predlagal v uredniški odbor, so tudi v preteklem mandatu 2003 - 2007 dokazale, da so sposobne in pripravljene sodelovati v uredniškem odboru in so vsaka zase prispevale pomemben del predvsem v organizacijskem, strokovnem in novinarskem področju. Poleg zbiranja informacij, pisanja prispevkov, fotografiranja ter drugih nalog se je večina dokaj vestno vsa leta udeleževala tudi sej uredniškega odbora. Za ilustracijo naj samo dodam, da so bile zaradi tega vse seje v preteklem mandatu sklepčne, sej pa smo imeli do vključno z oktobrom 2007 točno 40.
Ured niški od bor j e posvetovalno telo, podobno kot so posvetovalne županove komisije, ki jih izključno on sam imenuje za izvedbo posameznih nalog. Prav tako je uredniški odbor po veljavni zakonodaji predvsem v pomoč pri odločanju odgovornemu uredniku, članstvo v odboru pa je nepoklicno in enakovredno ostalim občinskim odborom. Neposreden nadzor nad delom odgovornega urednika in uredniškega odbora opravlja občinski svet. Vse ostale organizacijske, pravne, finančne in druge operativne rešitve v zvezi z izdajanjem časopisa so bile navedene v ponudbi, ki so jo občinski svetniki potrdili hkrati z mojim imenovanjem za odgovornega urednika na seji 4. julija 2007.
O razpravi in glasovanju o uredniškem odboru in kaj pravi zakonodajo o tem
(Komentar)
V	predlogu novega (starega) uredniškega odbora sem sledil Odloku o ustanovitvi časopisa Občine Grosuplje v 8. členu, ki med drugim pravi: »Po imenovanju odgovornega urednika, le-ta predlaga šestčlanski uredniški odbor, ki ga imenuje in razreši občinski svet.«
V	9. členu isti odlok pravi: »Uredništvo lokalnega časopisa sestavljata odgovorni urednik in uredniški odbor. ... Odgovorni urednik vodi delo uredništva in je odgovoren za izvajanje sprejete programske, vsebinske in uredniške zasnove.«
V	nadaljevanju o uredniškem odboru 12. člen pojasnjuje, da je Uredniški odbor Grosupeljskih odmevov posvetovalni organ odgovornega urednika in ga sestavlja šest članov.
14. člen pa tudi: »Uredništvo je v okviru sprejete programske in vsebinske zasnove ter kodeksa novinarske etike pri svojem delu avtonomno in neodvisno ter je dolžno delovati v skladu z veljavnimi predpisi.«
Te osnove se skladajo tudi z veljavnim Zakonom o medijih. Zakon pa poleg tega DAJE TEMELJNO USMERITEV ZA DELO UREDNIKA in v 18. členu med drugim o delu odgovornega urednika pravi: »Odgovorni urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove ter opravlja druge naloge, določene s temeljnim pravnim aktom izdajatelja.
Odgovorni urednik ODGOVARJA ZA VSAKO OBJAVLJENO INFORMACIJO, če ta zakon ne določa drugače.«
Glede na to, da je naše uredništvo operativno gledano enovito (ker Grosupeljski odmevi niso medij, ki bi imel razdeljeno delo na posamezna imenovana uredništva), je izključna odgovornost za objave torej v pristojnosti odgovornega urednika. Že iz vsega navedenega pa sledi, da se uredniški odbor potrjuje na predlog odgovornega urednika. Nadzor (politični, finančni ali še kakšen drug) pa opravlja občinski svet neposredno skupaj z nadzornim odborom, ki je že imenovan. Dodaten nadzor, ki bi kvečjemu le nagajal uredniku, torej ni potreben.
Razlogov za moj oddani predlog imen oseb za uredništki odbor v mandatu 2007 - 2011 je bilo nedvomno več. Glavni pa je, da sodelavcev, s katerimi smo zgledno in uspešno sodelovali pretekla štiri leta (z nekaterimi pa še dlje), nisem želel brez tehtnih razlogov menjati. Sem se pa o tem z nekaterimi tudi nekoliko podrobneje pogovoril o nadaljnjih načrtih in možnostih za sodelovanje. Tudi s temi pogovori sem nato dobil še boljšo sliko o mojem nadaljnjem delu in delu uredništva v prihodnje.
Je bila razprava nekaterih »levih« občinskih svetnikov na KVIAZU in občinskem svetu pritisk na uredniško delo?
V predhodni razpravi na KVIAZU se je svetnicam z »leve« strani javno porodila mimo določil veljavnega področnega zakona in občinskega odloka ideja, da naj bi zamenjali nekatere člane predlaganega uredniškega odbora, ki sem jih navedel v svojem predlogu. Imena mi niso sporočili. Ideja vsekakor ni nova in me zato ni presenetila, je pa neligitimna in nezakonita.
Uredniški odbor je bil nato potrjen na 12. seji Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 28. novembra 2007 s 14 glasovi. Kljub dodatnemu pojasnilu predsednika komisije in tudi korektnemu povzetku predstavitve točke s strani direktorja občinske uprave pa so si spet nekateri z »leve« vzeli čas in mi svetovali, naj bi menjal nekatere neimenovane člane uredništva. Ker je zakonodaja dovolj jasna, z delom dosedanjega uredniškega odbora pa sem zadovoljen, nisem želel spreminjati ekipe, ki je dobro delala in se zato tudi nisem želel vključevati v razpravo na občinskem svetu kljub županovemu pozivu, če želim pojasniti svoje stališče pri tem predlogu. Tako javno razpravo na Komisiji za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja kot na seji občinskega sveta razumem kot pritisk na
M božič je tu
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Skavti in luč miru iz Betlehema
Tudi letos se bo med nas naselilo božično vzdušje, na radiu bomo poslušali božične pesmi, s prijatelji bomo obiskali božične stojnice in nakupovali darila. Počeli bomo veliko reči, naši urniki bodo še bolj zasedeni. Proti koncu meseca, ko se bo približeval božični večer, bo šel ta nezavedno mimo nas, saj bomo že preveč utrujeni in naveličani, da bi bili sploh pripravljeni razmišljati o tem, da je to mogoče nov začetek. Končno si bomo oddahnili, da je konec vseh natrpanih božičnih dni. To se ponavlja leto za letom. Redkokdo od nas uspe sprejeti mir, ki ga ta čas ponuja, ki ga ponuja ponovno rojstvo Jezusa. Odprti smo za nakupe, za družino in prijatelje, zase pa si ne moremo vzeti časa? Kdaj, če ne zdaj, v teh dneh?
V	dneh pred božičem bomo skavti v vaš dom prinesli plamen - luč miru. Želimo, da bi vas ta plamen spomnil, da tisto, kar potrebujete, niso darila, ampak toplina, prijaznost, ljubezen, spoštovanje in zaupanje.
Ker je luč miru iz Betlehema v naših krajih postala že tradicija in jo jemljemo za samoumevno, pa se moramo vseeno opomniti, da se nekaj ljudi trudi pomagati drugim, da bi se vsaj enkrat v teh dneh spomnili, da je tista luč, ki prihaja med nas, Mesija - Božji Sin.
Projekt Luč miru iz Betlehema ima za sabo že dolgo zgodovino. Začel se je na avstrijski televiziji ORF leta 1986. Takratna oddaja Luč v temi je bila namenjena invalidnim otrokom, organizatorji pa so v zahvalo vsem, ki so bili pripravljeni sodelovati, podarili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je bila oddaja pripravljena za otroke, je plamen v votlini prižgal otrok, ki se je v tistem letu najbolje izkazal. V tistem času se organizatorji in pobudniki niso zavedali, da se bo akcija razširila po vsej srednji, celotni zahodni in delu vzhodne Evrope. To je le dokaz več, da ima dober namen vrata vedno odprta, če pa bo sprejet in dobrodošel, pa je odvisno od nas, ljudi.
Plamen luči so slovenski katoliški skavti (ZSKSS) v Slovenijo prvič prinesli in ponesli leta 1991. Takratno sporočilo se je glasilo Mir je čas brez vojne, vsako leto pa je staro sporočilo zamenjalo novo, bolj primerno (Mladost in Ti...). Sčasoma je bil plamen med ljudmi čedalje bolj poznan in sprejet, povpraševanje po njem pa vsako leto večje. Izoblikovala sta se tudi himna in značilen znak. Akcija ima tudi dobrodelno plat, saj se zbirajo prostovoljni prispevki, ki se porabijo za pomoč ljudem, ki denar potrebujejo.
V	letu 1996 se je dobrodelni akciji pridružila še Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), leta 2001 Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS) in leta 2003 še Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO).
Tudi to leto bo potekalo raznašanje luči po domovih. Sprejem Luči miru iz Betlehema
bo v četrtek, 20. 12. 2007, ob 18. uri, v župnijski cerkvi, raznos (po domovih) pa bo potekal od 21. do 23. 12. 2007 (21. decembra od 15. do 19. ure, 22. decembra od 9. do 13. ure ter od 15. do 19. ure, 23. decembra od 15. do 19. ure). Plamen si lahko kadarkoli od četrtka naprej tudi sami prižgete v cerkvi. Za sveče zbiramo prostovoljne prispevke, ki gredo v dobrodelne namene in za pokritje stroškov sveč. Ker imajo svoj čar tudi poslanice (dobite jih ob delitvi plamena) si lahko sedaj preberete še zgodbico o Jaku in Mirku ter njeno sporočilo.
Mirko Dar
V majhni vasici Betlehem, v rojstnem mestu Jezusa, je bila prižgana luč miru. Prihaja tudi k tebi in ti prinaša svoje sporočilo. Mrzlo jutro je. Po prazni ulici hodi črnolas fant v predolgih hlačah, z odvezanimi športnimi copati in kapuco na glavi. Vsi ga poznajo pod imenom Mirko. Pred sabo brca kamen, ki zadene bližnjega goloba. Jutranjo zdolgočasenost zmoti hrup šolskega avtobusa, ki se bliža postaji. Ko vstopi v napol prazen avtobus, zagleda fanta manjše rasti in mu z vzvišenim glasom reče: »Ej, mali, to je moj sedež! A ne vidiš, da imam slikco za dokončat!« Jaka se spoštljivo umakne in ves prestrašen zajeclja: »Mmmmirko, oprosti, nisem vedel.« Mirko vzame nožek in nadaljuje z rezljanjem svoje slikce na sedežu pred sabo. Avtobus ustavi pred šolo in Mirko se tudi tokrat mimo vseh prerine do vrat ter izstopi prvi.
Ker je ravno dan pred božičem, pri razredni uri poteka tradicionalno obdarovanje. Vsakdo je s seboj prinesel darilo, ki ga bo izmenjal s prijateljem. Mirko je pričakoval, da bo darilo prejel med prvimi, a zgodilo se je ravno obratno. Nihče ni izmenjal darila z njim. Ves razočaran je stal v kotu. Ko je Jaka to opazil, je pristopil do njega in mu ponudil darilo, kljub temu da ga je že izmenjal. Mirko je zaradi presenečenja zamomljal le: »Hvala!« in mu v zameno dal darilo, ki ga je prinesel sam.
Naslednji dan je ponovno čakal na postaji. Na avtobusu je zagledal malega Jaka. Tokrat ga ni pregnal s sedeža, ampak se je usedel poleg njega. V znak prijateljstva ga je lopnil po rami.
Vsak od nas se razveseli pozornosti drugih. Veseli smo, če kdo prvi pristopi do nas, nas pohvali, če se nam prvi nasmehne in nam prvi ponudi piškote ... Zakaj ne bi bili mi prvi pozorni do drugih? Bodimo drug drugemu dar in postanimo Marija Dar, Matej Dar, Ana Dar ...
Grosupeljski skavti vam vsem želimo mirne, tople in vesele božične praznike! Ne pozabite, da lahko božič vsak od nas sprejme na svoj način. Maja Obolnar
> urednika in uredniško politiko. Ugotavljam pa tudi, da najbrž prav zaradi take razprave vsi prisotni »levi« svetniki niso glasovali, ena pa je bila proti. »Neoddani« glas pa si lahko razlagam na različne načine, kaj pa je zares pomenil, pa najbolje vedo sami. Kljub temu pa bom poizkušal korektno sodelovati tako s tistimi, ki so glasovali (za ali proti), kot tudi s tistimi, ki niso glasovali ali pa jih ni bilo na seji.
Normalno pa se mi zdi, da nekoga, ki glasno zavrača ali celo ovira tvoje delo, ne prosiš za pomoč. Pomoč pa tokrat niti ni bila potrebna, saj so dosedanji člani uredniškega odbora dokazali poleg že navedenega tudi dovolj politične zrelosti, da lahko neobremenjeno sodelujejo še nadalje v uredniškem odboru. »Levim« svetnikom pa želim jasno povedati: Člani uredništva s(m)o mnogo bolj nazorsko različni, kot so tudi to pot nekateri želeli prikazati pred kamerami in javnostjo. Tudi to pa jim bo kot že vsa pretekla leta omogočilo korektno sodelovanje tudi v prihodnje. Pogoj pri tem bo le, da bodo upoštevali pravila veljavne zakonodaje in naš terminski načrt ter ostale tehnične in organizacijske možnosti. Zato glede objav in sporočil v Grosupeljskih odmevih pod mojim urednikovanjem o njihovem delovanju ne vidim nikakršnih zadržkov ali problemov tudi v prihodnje.
Zahvala
Kot odgovorni urednik v preteklem mandatu se čutim dolžnega, da se javno zahvalim vsem članom uredniškega odbora za dosedanje konstruktivno sodelovanje in se priporočam tudi v prihodnje. Prav tako se zahvaljujem tudi zunanjim rednim sodelavcem in zaposlenim na Občini, ki imajo kakršna koli opravila ali stike s časopisom. Nadalje velja zahvala Mateju Macedoniju za izdelavo filmov in manjkajočih oglasov, Mihi Črtaliču za redesign in sprotne oblikovalske popravke in Dragu Zakrajšku ter vsem sodelavcem v tiskarni Partner Graf d.o.o. za hitro in uspešno opravljeno veliko delo. Zahvaljujem pa se tudi poštam Grosuplje, Šmarje-Sap, Škofljica, Turjak in Videm-Dobrepolje za raznos časopisa.
Zahvala velja tudi vsem ostalim, ki ste nas seznanili na kakršen koli način o kakršnih koli dejavnostih in dogodkih v občini in nasploh. Zahvala velja tudi vsem vam, bralcem, ki mi sporočate poleg informacij tudi pohvale in konstruktivne kritike.
Želim si in prizadeval si bom za to, da bodo stiki z vami in časopis ostali vsaj na takšni ravni kot doslej, če ne še boljši.
»Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
aktualno
5
Umiritev prometa pred OŠ Brinje
Občina Grosuplje je v letu 2000 zaključila investicijo gradnje nove Osnovne šole Brinje ob regionalni cesti R3 - 647 na odseku št. 1172 Perovo - Grosuplje. Investicija je vključevala tudi rekonstrukcijo navedene regionalne ceste z gradnjo dostopne ceste, avtobusnega postajališča ter prehodov za pešce. Občina je na podlagi zakona ZVCP v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za zagotovitev večje varnosti pešcev pri prečkanju ceste izdelala tudi projekt območja omejene hitrosti 40 km/h okoli osnovne šole, ki je vključeval izvedbo fizičnih ovir. DRSC soglasja k projektni dokumentaciji ni izdala, zato tudi niso bile izvedene. Uporabno dovoljenje je bilo izdano v letu 2000.
Vse od odprtja OŠ Brinje pa do letos sta vodstvo OŠ Brinje in svet staršev na Svet za varnost, vzgojo in preventivo v cestnem prometu Občine Grosuplje vsako leto posredovala predlog za postavitev fizičnih ovir zaradi povečanja varnosti pešcev/ otrok pri prečkanju ceste. Svet je predlog podpiral in zapisnike posredoval na DRSC. Izvedba ni bila potrjena. Zadeva se je prioritetno s strani DRSC začela reševati po lanskoletni prometni nesreči na enem izmed prehodov in ko so starši otrok šole Brinje preko sveta staršev ukrepali pri pristojnih službah..
DRSC je glede na dejansko ugotovljeno stanje strukture in števila pometa ter ugotovljenih hitrosti občini posredovala predlog sofinancerskega sporazuma za izvedbo semaforizacije prehodov, s tem da bodo imeli montirano tudi dodatno opremo za umiritev prometa na predpisano hitrost.
Predlog semaforizacije je obravnaval tudi Svet za varnost, vzgojo in preventivo v cestnem prometu Občine Grosuplje. Svet
je mnenja, da sta omenjena prehoda tako kot sta bila urejena, za varno prečkanje pešcev/otrok ob taki gostoti in strukturi prometa ter ugotovljenih hitrostih vozil premalo prilagojena. Predstavljala sta še bolj nevarno mesto, saj sta pešcu/ otroku nudila varljiv občutek prometne varnosti pri prečkanju ceste, s čimer se njegova pozornost zmanjša in je tovrstno prečkanje ceste nevarnejše od prečkanja na popolnoma neurejenem prehodu za pešce. Iz opazovanja in obstoječih študij peš prometa je namreč znano, da je pešec pripravljen čakati na prečkanje ceste največ 90 sekund, potem pa jo skuša prečkati, četudi to ni varno. Glede na navedeno in po pregledu Elaborata varnih poti OŠ Brinje je Svet sprejel sklep, da se predlog DRSC za semaforizacijo prehodov potrdi, s tem da se pred montažo opreme za detekcijo hitrosti preveri varno odvijanje prometa.
Občina je predlagala sprejemljivejšo varianto (zvočne ovire, dodatna osvetljenost prehoda z večjim nivojem horizontalne osvetljenosti na področju prehoda z drugačno barvo svetlobe, postavitev obvesti lno-informacijskih tabel v LED tehnologiji - »40«, »PAZI, ŠOLA«, itd), ki je DRSC ni potrdila. Najbolj odločno je zavrnila postavitev zvočnih ovir z razlogom, da so ob takem številu in strukturi prometa, kot se odvija na tem delu ceste, nedopustne. Glede na to, da so tovrstni semaforji prvi v Sloveniji, je občina podala DRSC pomisleke o morebitnih negativnih posledicah - zmedenosti voznikov in preusmeritev prometa z regionalne ceste na druge ceste ter s tem posledično odpiranje novih problematičnih točk na občinskih cestah.
Semaforizacija prehodov za pešce pri OŠ Brinje je ne glede na zgoraj navedeno izvedena. Občina je že pri sami gradnji OŠ Brinje predvidevala, da se bo z leti pojavila potreba po ureditvi prehodov s semaforji, zato je pri urejanju prehodov izvedla in financirala vso potrebno kabelsko kanalizacijo za morebitno postavitev le teh. Tudi v letošnjem letu je na predlog Direkcije RS za ceste, v rebalansu proračuna zagotovila
z osnutkom sporazuma določena sredstva. Direkcija RS za ceste z občino z aktivnostmi za podpis sporazuma o sofinanciranju postavitve semaforjev ne nadaljuje. Občina smatra, da jih bo oziroma jih je DRSC postavila s svojimi sredstvi.
Kako semafor deluje?
Semafor ima montirano napravo, ki krmili opremo na obeh prehodih. Zaradi oddaljenosti prehodov so mikrovalovni senzorji za ugotavljanje hitrosti vozil nameščeni na obeh prehodih za obe smeri. Kljub eni napravi semaforja na obeh prehodih delujeta neodvisno, kar pomeni, da aktiviranje vklopa rdeče luči zaradi prečkanja pešca (tipka za najavo) ali prevelika hitrost bližajočega se vozila na enem prehodu ne vpliva na delovanje semaforja na drugem prehodu.
Senzorji za ugotavljanje hitrosti bližajočega se vozila v primeru, ko hitrost presega predpisano, aktivirajo preklop semaforja na rdečo luč. Po določenem času, ko voznik ustavi vozilo, se na semaforju ponovno prižge zelena luč. Rdeča luč na enem prehodu oziroma semaforju se prižge za udeležence v prometu v obeh smereh, če se vozilo na enem ali drugem voznem pasu približuje prehodu z večjo hitrostjo, kot je predpisana. V primeru, da promet v obeh smereh poteka s predpisano hitrostjo, na semaforjih gori zelena luč.
Za najavo prečkanja pešca in s tem aktiviranja preklopa semaforja iz zelene na rdečo luč, je na drogu pred prehodom potrebno aktivirati vklop s pritiskom na označeni gumb. Cesto se prečka, ko se za pešca prižge zelena luč. Torej enako, kot se v praksi uporablja v mestih že dalj
Torej s postavljenimi semaforji, ki imajo vgrajeno opremo za ugotavljanje hitrosti, je mogoče zagotavljati spoštovanje predpisane omejitve hitrosti in s tem je izveden eden izmed ukrepov za umiritev prometa.
Ta ukrep je v nekaterih zahodnih državah pogosto uporabljen način umirjanja prometa, tako na vstopu v naselje kakor tudi v samem naselju pred mestom, kjer ima nespoštovanje omejitve hitrosti velik vpliv na varno odvijanje prometa. V Sloveniji pa je tovrstni ukrep prvi in se bomo morali nanj še navaditi.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Grosuplje, Marina Štrus
prostor
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Prostorska problematika v občini Grosuplje
Drugi del pogovora z županom Janezom Lesjakom o stanju v prostoru občine Grosuplje, obstoječih aktih in načrtih ter korakih v prihodnje na področju urejanja prostora. V tem delu sva se pogovorila o podrobnem načrtovanju posameznih območij ter o nadaljevanju obnove in o revitalizaciji samega mesta Grosuplje, pa tudi o pridobivanju izvajalcev in investitorjev za pomembne javne prostorske ureditve ter o kadrovskih kapacitetah na Občini in rokih, do kdaj naj bi vse te obširne naloge, vključno z javnimi razgrnitvami in razpravami ter sprejemanjem aktov na občinskem svetu tudi realizirali.
Jože Miklič
Jože Miklič: V prejšnji številki Grosupeljskih odmevov sva se v pogovoru dotaknila generalnega PUP-a za celotno območje občine Grosuplje, pa nato tudi lanskoletne študije o prostoru, v kateri so objavljeni rezultati ankete, kaj si Grosupeljčani želimo po prioritetnem vrstnem redu. Nekaj sva rekla tudi o strokovnih podlagah, ki bodo potrebne pred začetkom izdelave novega občinskega prostorskega načrta ko take akte predvideva tudi nova prostorska zakonodaja. Župan Janez Lesjak: Predhodne strokovne podlage prav tako zahteva tudi nova prostorska zakonodaja. Res pa je, da so nekoč taki akti veljali tudi 10 let, zdaj pa le nekaj let. Zato jih je treba pripravljati bistveno hitreje in bolj prilagodljivo. Jože Miklič: Dotakniva se še podrobnih občinskih prostorskih načrtov, kot se po novem imenujejo akti! Pred seboj na mizi imava seznam, ki ga je izdelala vodja občinskega urada za prostor ga. Mojca Lovšin. V njem med drugim pravi, da v sklopu zakonodaje še niso sprejeti vsi potrebni pravilniki. Naj pa vse predvidene načrte, ki so locirani samo v naselju Grosuplje, na kratko le naštejemo:
-	Državni prostorski načrt za nadvoz čez železniško progo s priključkom na regionalno cesto R3 in priključkoma na Kadunčevo in Industrijsko cesto v Grosupljem,
-	Občinski podrobni prostorski načrt (nadalje OPPN) Jedro (med naseljem Sončni dvori, gozdičkom Smrekec in gospodarsko cono Jug),
-	OPPN Gospodarska cona Jug (med gospodarsko cono do potoka Bičje),
-	OPPN Stari gasilski dom (tržnica - vsebina: ureditev tržnice),
-	OPPN Vodna pot (ob Grosupeljščici -vsebina: protipoplavnost in ureditev pešpoti). Poleg teh je treba še dokončati nekaj občinskih lokacijskih načrtov, ki so začeti še po stari zakonodaji.
Župan Janez Lesjak: Za začetek naj pojasnim, da so po novi zakonodaji zdaj predvideni za podrobnejše urejanje namesto nekdanjih zazidalnih, lokacijskih in ureditvenih načrtov občinski podrobni prostorski načrti, za celotno občino pa namesto PUP-ov in sprememb in dopolnitev prostorskega plana samo prostorski načrt. To poudarjam zato, ker se bosta še vedno nekaj časa pojavljali obe
poimenovanji. Princip za poimenovanja pa bo naslednji: Kar bo začeto po stari zakonodaji, se bo izvajalo do realizacije pod starim imenom, novo pa že z novimi poimenovanji. Največje področje novega občinskega urejanja bo namenjeno gospodarskima conama Jedro in Jug. Območji sta bili predvideni za pozidavo že pred dobrimi desetimi leti. Že takrat je bilo nakazano, da se bo za tovarno Motvoz in platno ter ob železniški progi gradila nova cona. Ta cona je zdaj še toliko bolj pomembna, saj naj bi se strategija gradnje gospodarskih dejavnosti ločevala od stanovanjskih in centralnih ter upravnih funkcij v naselju. V preteklosti se nam je v Grosupljem, žal, zgodilo kar nekaj situacij, ko so se mešale gospodarske in stanovanjske cone. V takih območjih imamo zelo velike probleme. Tehnologije se spreminjajo, v samih objektih pa ljudje menjajo tudi same dejavnosti, širijo delavnice do svojih maksimumov, ki večkrat motijo stanovanjsko okolico. Širijo se tudi stanovanjske kapacitete in spremljajoči objekti in tako postaja življenje v takih območjih vedno bolj utesnjeno, ekološko nevarno, zaradi zniževanja praga tolerantnosti pa prihaja tudi do vedno večjih trenj in sporov.
Vse to na Občini spoznamo prek raznih podpisov peticij in zahtev občank in občanov, kaj vse bi morala Občina reševati in umakniti iz določenega okolja. Tako enostavno pa vseeno ne gre, vendar je zadeva dovolj alarmantna, da se vsa gospodarska dejavnost koncentrira na ločenih in za to namenjenih območjih. Splošna odločitev glede urejanja prostora je, da bo jugozahodni delu Grosupljega namenjen gospodarskim dejavnostim, severovzhodni pa bivalnemu, upravnemu, družbenemu in rekreacijskemu namenu. Naj ob tem še pojasnim, da se bo v coni Jug nadaljevala pozidava gospodarske cone v velikosti 18,5 ha, cona Jedro pa bo predstavljala vmesno zeleno cono proti Sončnim dvorom, ki bo velika 12,5 ha. Oboje je sicer mišljeno kot en prostorski akt, vendar ju ločujemo, ker za slednjo še iščemo rekreativne dejavnosti, skoznjo pa bo peljala tudi notranja obvozna cesta, ki se bo priključevala na eni strani na Adamičevo cesto, na drugi pa na Ponovsko cesto. Obe coni se prav zdaj pripravljata in smo že skoraj pred javno razgrnitvijo, v katero se bodo lahko vključili vsi lastniki in investitorji.
Pri tem moram povedati, da smo na Občini kar -V v precejšnjih v težavah, ker nam Ministrstvo * za okolje in prostor ne da soglasja zaradi približevanja k potoku Bičje, Na drugi strani potoka je namreč že zaščiteni naravni rezervat, ki pogojuje razdaljo do meje nove gospodarske cone. Zato bomo morali cono zaradi vplivnega območja na zaščiteno območje odmakniti za približno 50 m.
Jože Miklič: Kaj je predvideno z novo tržnico, ki je bila zamišljena že pred leti na območju podrtega starega gasilskega doma? Župan Janez Lesjak: Grosupeljska tržnica je bila načrtovana že pred približno osmimi leti, a smo jo nato pred dobrimi šestimi leti ustavili, ker so bili interesi v občinskem svetu tako nasprotujoči, da so nam pripravljavci predlagali ustavitev postopkov, ker naj bi se predhodno dogovorili o osnovnem konceptu tržnice in bi bilo šele nato smiselno izdelati načrte. Menim, da so se v tem času same razmere v Grosupljem bistveno spremenile. Grosuplje se je povečalo za približno 2500 prebivalcev, kar zahteva, da se nemudoma lotimo tudi zadev, ki jih Grosupeljčani potrebujemo. Med njimi so manjše specializirane trgovine in neka osrednja tržna površina, ki bi občanom ponudila prostor, kjer bi lahko izvajali občasne tržne dejavnosti. Hkrati želimo ohraniti vizualni izgled Grosupljega tudi s starima trškima hišama kot sta Mullerjeva in Galetova (gostila pri Vodičarju).
Jože Miklič: S tem sva se že dotaknila vzdrževanja nekaterih starih vedut/pogledov in nenazadnje identitete kraja. K temu se ponuja vprašanje revitalizacije starega dela naselja Grosuplje. So tudi v teh okoljih predvideni kakšni posegi v prostor? Župan Janez Lesjak: Delno se bo samo Grosuplje urejalo še z novimi OPPN-ji, delno pa so bili že sprejeti nekateri lokacijski načrti, ki se nanašajo na primer na Upravni trikotnik. V preteklem letu smo zaščitili območje med Pošto, Policijo in Vrtcem za mestne potrebe. V preteklosti je bil ta prostor namenjen za večje trgovce, a so sami spoznali, da morajo poleg velikih trgovin imeti tudi precej parkirnih prostorov. Zato se odločajo, da zidajo večja trgovska središča na robu mest. Ta prostor pa bomo v kratkem začeli urejati in ga namenili osrednjim dejavnostim mesta Grosuplje z odprtim trgom, kjer bodo možne kakšne
november / 11 2007
Grosupeljski odmevi
taborniki	1087
prireditve, del pa bi ga uredili tudi kot park. Ob robu tega območja bi zagotovili niz manjših trgovin butičnega značaja. Skozi razpravo pa se bomo odločili, ali bi del teh objektov namenili tudi za poslovne in stanovanjske dejavnosti.
Jože Miklič: Reciva še besedo, dve o območju kulturnega doma in glasbene šole, kjer je zraven, po moji oceni, precej vsiljena in moteča s svojo dejavnostjo gradbena trgovina. Po mojem mnenju bi ta prostor bil lahko namenjen širšemu kulturnemu dogajanju, morda tudi s kakšno dograditvijo letnega prireditvenega prostora oziroma gledališča, saj ga že sam grajeni prostor ponuja kot na dlani.
Župan Janez Lesjak: Naj ob tem vprašanju posebej poudarim, da je naloga prostorskega načrtovanja ravno v tem, da se v prostoru ohrani pomembne lokacije za razvoj kraja in širše. Če tega ni mogoče izpeljati kratkoročno, je treba te stvari umestiti dolgoročno. Strateško v strokovnih podlagah razmišljamo o dolgoročnem nadaljevanju dograditve oziroma revitalizacije Grosupljega. Z urejanjem osrednje Adamičeve ceste, ki povezuje nekdanjo Stransko vas in bivše naselje Grosuplje skozi vkop ob Podkoritnikovi hiši in stari šoli ob Adamičevi cesti ter kulturnim domom in trafo postajo na drugi strani, jo želimo izkoristiti tako, da bi jo razširili in bi ob brežinah vgradili manjše trgovsko-poslovne objekte ob obojestranskem razširjenem pločniku. S tem bi izboljšali tudi izgled kraja. Pomembnejša strateška točka pa so nedvomno kulturni dom in glasbena šola in omenjena trgovina z gradbenim materialom. Območje je že v sedanjem PUP-u opredeljeno kot območje za potrebe kulture in sorodne dejavnosti, ki spadajo h kulturi. Dolgoročna želja je, da bi na tem mestu stala večja kulturna dvorana. Glavni vhod bi bil z Adamičeve ceste, na vrhu pa morda celo parkirni prostori. Tak objekt bi moral imeti tudi kletne garaže.
Se pravi, da je ta prostor zaščiten s prostorskim aktom za kulturne dejavnosti. Bo pa najbrž morala izgradnja počakati na boljše čase, saj občina nima dovolj denarja za te namene. Morda se bo v prihodnje ponudila kakšna rešitev v javno-zasebnem partnerstvu.
Zelo pomemben je tudi projekt OPPN Vodne poti, ki se že pripravlja. Poleg poplavne zaščite bo ta površina namenjena tudi rekreacijskim površinam. Površine se bodo raztezale ob potoku Grosupeljščica od severa Grosupljega proti vzhodu. Sama poplavna zaščita se je načrtovala že pred več kot 20 leti, s tem pa tudi neka zelena površina, ki naj bi se namenila za rekreacijo in oddih. Zdaj je nastopil čas, ko smo prisiljeni, da začnemo izvajati to protipoplavno zaščito, saj je Grosupeljščica nadaljevanje hudourniškega Velikega potoka in grozi pozidanim območjem v nižinskih predelih ob potoku. Pri urejanju te poti bomo smiselno vključili tudi obnovo in urejanje brinjskega mlina,
najstarejšega mlina na spodnjo vodo na nekdanjem Kranjskem. Zgradbo bomo preuredili v muzej z mlinarsko in drugo primerno etnološko in kulturno dejavnostjo. Naj pa ne pozabim povedati tudi, da bomo zavarovali koridorjje za izvedbo bodoče obvoznice okoli Grosupljega. To so glavne strateške poteze v zvezi z načrtovanimi posegi v prostor. Jože Miklič: Če spet vse to nekoliko strnemo, do kdaj lahko občani pričakujemo, da bo nov temeljni akt o urejanju prostora, se pravi prostorski načrt, izdelan oziroma - bo postal veljaven? Pri tem je treba upoštevati kadrovsko zasedbo na Občini, pa namenjena sredstva v proračunu in nenazadnje - včasih opažam, da so kljub rezerviranim sredstvom posamezne naloge na področju urejanja prostora izpadle. K temu pa, če sem si prav zapomnil, so na Občino Grosuplje občani vložili okoli 900 vlog za pozidavo oziroma spremembo namembnosti prostora. Župan Janez Lesjak: Vsi smo pravzaprav v nekem pričakovanju. Tudi mi na Občini smo že nekoliko nejevoljni, da se zadeve ne rešujejo hitreje. Vendar se vsi, ki morajo sodelovati v teh postopkih za pripravo takega akta, ne odzivajo tako, kot smo predvidevali in tudi pričakovali. S spremembo zakonodaje se je vsa stvar bistveno zavlekla in se je na Ministrstvu za okolje in prostor šele pred kratkim sprejel pravilnik, zaradi katerega tudi na občinah nismo mogli pristopati hitreje k delu. Temu pa smo priča tudi zato, ker imamo v Sloveniji toliko novih občin, ki pa niti nimajo dovolj strokovnega kadra. V Grosupljem je res čez 900 pobud za spremembo namembnosti, mislim pa, da jih bo od tega odpadla približno 1/3. V tem trenutku vseeno še ne moremo reči, do kdaj bodo vsi ti postopki stekli in kdaj bo občinski prostorski načrt sprejet. Na Občini v uradu za prostor trenutno na teh projektih dela od ene do treh strokovnjakinj - odvisno od potreb v danem trenutku, za Občino pa nalogo strokovno izvaja Ljubljanski urbanistični zavod - LUZ. Računam, da bodo gradiva z Občine na Ministrstvo šla do konca tega leta. Če bo tam šlo po rednem postopku, lahko pričakujemo, da bi prostorski načrt dali v javno razpravo sredi leta 2008. Temu nato sledi ponovna preveritev oddanih pripomb
in nato gre spet na Ministrstvo oziroma na 20 soglasjedajalcev. Menim, da bi bil preveč optimističen, če bi rekel, da bo ta akt sprejet do konca leta 2008.
Jože Miklič: To pa bo verjetno čas, ko bodo v Sloveniji uvedene nove regije oziroma pokrajine, kar pomeni, da bo nastopila tudi sprememba pristojnosti prostorskega urejanja. Se morda na Občini že kaj sliši ali ve, kako bo potekalo urejanje prostora v prihodnje?
Janez Lesjak: Uvedba pokrajin v Sloveniji traja že precej dolgo in sem prepričan, da bo še kar nekaj časa tudi trajala. Težko verjamem, da se bo to zgodilo do leta 2009, čeprav vemo, da smo, in bomo tudi v bodoče, zaradi nereorganizirane upravne delitve naše države izgubili precej možnosti za skupni nastop v projektih ter sofinanciranje mednarodnih in evropskih projektov iz strukturnih skladov. Morda bi o pokrajinah rekel samo še to, da so očitno pri reorganizaciji Slovenije na pokrajine bolj kot strokovni pogledi v ospredju politični interesi, katera občina bo v kateri povezavi bolj ali manj pridobivala. Prav zato težko verjamem, da bo Vlada v tem mandatu uspela izpeljati ta projekt. Na drugi strani pa je za nas pomembno, da smo se opredelili v projektu 14 pokrajin za Osrednjo slovensko pokrajino z Ljubljano kot glavnim mestom države in pokrajine.
Ena od možnih različic pa je tudi upravna delitev na Ljubljano kot samostojno pokrajino, obljubljanske občine pa naj bi se priključile v sosednje pokrajine. Pri tem naj bi bila občina Grosuplje vključena v Dolenjsko pokrajino skupaj z Ribnico in Kočevjem. V tem trenutku na občinah še nimamo jasnih izračunov, zato o tem ne morem dajati pravih ocen. Jože Miklič: V pogovoru sva kar precej tem v zvezi s prostorskim urejanjem odprla in menim, da si bodo občani znali vsaj približno predstavljati, kako pomembno je to področje in koliko dela v to vložita stroka in politika, če želimo imeti prostorsko urejene kraje na celotnem območju občine. Želim vam srečno roko pri iskanju tako strokovnjakov kot tudi sogovornikov na javnih razgrnitvah in sodelovanja s političnimi strankami pri sprejemanju posameznih aktov kot tudi krovnega občinskega prostorskega načrta! Hvala za pogovor!
8
nagrade in priznanja	Grosupeljski odmevi	december / 12 2007
Naš občan doc. dr. Janko Jamnik> prejemnik Zoisovega priznanja
Odbor Republike Slovenije pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v priložnostnem katalogu ob podelitvi Zoisove nagrade, Zoisovih priznanj, priznanj Ambasador znanosti ter Puhovega priznanja 21. novembra 2007 ob podelitvi Zoisovega priznanja našemu občanu doc. dr. Janku Jamniku zapisal: »Doktor Janko Jamnik je višji znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in mednarodno uveljavljen raziskovalec na področju elektrokemije materialov. Med najpomembnejše dosežke docenta Jamnika sodijo določitev splošnih nadomestnih shem za transport snovi in naboja v mešanih prevodnikih in opredelitev koncepta elektronskega in ionskega ožičenja materialov za shranjevanje litija ter njegova praktična izvedba na primeru litijevega fero-fosfata (LiFePO4). Njegova teorija o splošnih nadomestnih shemah za transport snovi in naboja ter analiza impendančnih spektrov kot vira vrste koristnih elektronskih podatkov o snovi sta uspešno prestali preizkus v najuglednejših svetovnih laboratorijih in dosegli veliko odmevnost. Drugi pomemben prispevek docenta Jamnika je s področja razvoja litijevih baterij. S sodelavci je poiskal odgovor na vprašanje, kako kot elektrodo uporabiti material, ki ima odlične termodinamske lastnosti, a je skoraj električni izolator. Razvili so koncept »elektrokemijskega ožičenja« in ga uspešno preizkusili na doma pripravljenem litijevem fero-fosfatu, ki je dobil visoke ocene tudi v ameriških nacionalnih laboratorijih. Docent Janko Jamnik je v zadnjih sedmih letih objavil34 prispevkov v najuglednejših mednarodnih znanstvenih revijah, ki se odlikujejo z veliko odmevnostjo. Nekatere opisane
novosti so uporabne tudi pri razvoju novih tehnologij v proizvodnji litijevih baterij in tako je s sodelavci Max-Planckovega inštituta v Stuttgartu prijavil evropski patent.« Zoisovo priznanje mu je bilo podeljeno v Unionski dvorani v Ljubljani skupaj z ostalimi prejemniki omenjenih nagrad in priznanj. Z dr. Jankom Jamnikom smo zato prvo nedeljo v decembru opravili pogovor v domači hiši na Lobčku.
Jože Miklič: Najprej vam čestitam ob prejeti nagradi! Za začetek pogovora pa vas prosim, če se našim bralcem predstavite.
Dr. Janko Jamnik: Rojen sem 24. januarja 1964 v Ljubljani, v mladosti sem živel v Grosupljem, pozneje v Stuttfartu, nato na Lobčku, in zdaj v Ljubljani. Sem poročen in oče triletne hčerke Klare.
Jože Miklič: Kako je potekalo vaše izobraževanje?
Dr. Janko Jamnik: V marcu 1988 sem diplomiral na Univerzi v Ljubljani na Oddelku za fiziko. Na isti univerzi sem leta 1991 magistriral in tri leta pozneje doktoriral. Naslov doktorskega dela je bil Influence of the Phase Boundary on the Impedance of Solid Ionic Conductors.
Jože Miklič: Nato je sledilo tudi izpopolnjevanje v tujini?
Dr. Janko Jamnik: Pravzaprav sem že doktorsko delo opravil v tujini, in sicer na Max-Planck-Institut-u für FestkörperForschung, v Stuttgartu. Po doktoratu sem nekaj mesecev raziskoval na Cornell University, Dept. of Mat. Sci. & Eng v ZDA in potem še v Los Alamos National Laboratories, prav tako v ZDA. Nato sem se vrnil nazaj na Max-Planck Institut v Stuttgart in tam ostal do leta 1999.
Jože Miklič: Kje ste bili v tem času uradno zaposleni?
Dr. Janko Jamnik: Od marca 1988 sem zaposlen na Kemijskem inštitutu na
Hajdrihovi 19 v Ljubljani, od 2001 kot višji znanstveni sodelavec, od marca 2000 pa tudi kot vodja laboratorija za elektrokemijo materialov.
Jože Miklič: V katere znanstvene institucije ste imenovani oziroma izvoljeni?
Dr. Janko Jamnik: Od leta 2005 do leta 2009 sem imenovan za svetnika v International Society for Solid-State Ionics, od 2006 do 2007 sem predsednik Znanstvenega sveta Kemijskega inštituta, od leta 2006 do 2010 pa sem član Znanstveno raziskovalnega sveta vede Tehnika, imenovan za področje Materiali pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Jože Miklič: Ste pred to nagrado že dobili kakšno nagrado?
Dr. Janko Jamnik: Marca 1988 sem prejel Študentsko Prešernovo nagrado za diplomsko delo.
Jože Miklič: Lahko nekaj več poveste za naše bralce o prejetem Zoisovem priznanju?
Dr. Janko Jamnik: Priznanje je bilo podeljeno za dve odkritji s področja znanosti o materialih za shranjevanje energije. Ta tema je ob vedno bolj zaznavnih podnebnih spremembah, ki so posledica prekomernih izpustov toplogrednih plinov, vedno bolj aktualna. Prvo odkritje sodi na področje litijevih baterij. Drugo odkritje je fundamentalne narave in predstavlja nov model prenosa snovi in naboja v trdnem.
Jože Miklič: Ste pri tem raziskovanju razmišljali bolj za splošno uporabo manjših baterij ali morda tudi za pogon avtomobilov?
Dr. Janko Jamnik: Težišče teh raziskav je namenjeno uporabi litijevih baterij v električnih avtomobilih, v prvi fazi za hibridno vozilo. Taka vozila se že preizkušajo. Naredila jih je Toyota. V bodoče pa bi avtomobil priklopili kar na vtičnico, glavna pogonska energija bi bila tako shranjena v baterijah, manjši motor na fosilna ali bio goriva pa bi bil namenjen za daljše vožnje.
Za razvoj hibridnih in v naslednjem koraku električnih avtomobilov je
december / 12 2007	Grosupeljski odmevi	n&gf&dG lffi pTlZn&nj&
9
Doc. dr. Janko Jamnik ob prejemu Zoisovega priznanja skupaj z družino - hčerko Klaro in ženo mag. Tajtano Jamnik Skubic.
ključnega pomena zmogljiva in varna baterija. Litijeve baterije so že danes dovolj zmogljive, zatika se pri varnosti. Tisti materiali, ki so z varnostnega vidika primerni, žal, omogočajo le zelo počasno polnjenje in praznjenje baterije. Preprost račun pokaže, da bi na primer za skalo takega materiala v velikosti enega kubičnega metra potrebovali 4 milijarde let, da bi jo napolnili z električno energijo (z litijem). Če skalo zdrobimo v zrnca v velikosti 0,30 mm (debelina človeškega lasu), se čas polnjenja skrajša na 3 leta. Če pa zrnca zmanjšamo še tisočkrat, potrebujemo le še 2 minuti. Raziskovalci širom po svetu se trudijo pripraviti elektrode iz dovolj majhnih zrnc.
V napi skupini smo ubrali drugačno pot. Zrn niso drobili, pač pa smo jih "navrtali". To ni bilo narejeno z vrtalnim strojem (velikost luknjic je več tisočkrat manjša od premera lasu), pač pa med samo sintezo materiala. Osnovni spojini je bila primešana citronska kislina, ki deluje podobno kot kvas pri peki kruha, samo na precej manjši skali. Na ta način smo uspeli pripraviti material, za katerega so neodvisni testi na Unvierzi Berkely (ZDA) pokazali, da se ga da napolniti najhitreje. Za modificirano varianto materiala smo pozneje skupaj z raziskovalci z Max-Planckovega inštituta v Stuttgartu vložili evropski patent.
Drugi primer odkritja lahko na primer razloži raztapljanje kisika v keramiki, količino kisika, ki ga keramika lahko sprejme, opiše s takoimenovano kemijsko kapaciteto keramike. Te lastnosti so zelo pomembne pri raziskavah visokotemperaturnih oksidnih gorivnih celic, raznih senzorjev in tudi baterij.
Jože Miklič: Kaj v tem primeru pomeni varnost; so možna pregrevanja, eksplozije v baterijah? Kaj se dogaja pri procesih polnjenja in praznjenja baterij?
Dr. Janko Jamnik: V primeru kratkih stikov dveh elektrod prihaja do segrevanja in končno tudi do eksplozije. Zato je pomembno, kako lahko na to vplivamo. Poleg konstrukcije same baterije lahko vplivamo tudi z izbiro materialov. Izbiramo take materiale, ki so neobčutljivi za temperature do 500 0C. Današnje komercialne baterije zdržijo samo do 150 0C. Segretje baterije čez to temperaturo povzroči eksplozijo. Se pravi, da z uporabo temperaturno bolj odpornih materialov izboljšamo tudi varnost.
Jože Miklič: Kako naj bi se taka raziskovanja odrazila v širši družbi?
Dr. Janko Jamnik: V znanstvenih krogih pa tudi med vedno več osveščenimi ljudmi vlada prepričanje, da gre za podoben izziv
kot je šlo leta 1943 pred koncem druge svetovne vojne, ko so Američani morali narediti atomsko bombo pred Nemci, da ne bi nacizem zavladal svetu. Žal, se vsi še ne zavedajo tega. Če ne bomo ukrepali, bo to zelo slaba dota za vrsto prihodnjih generacij, saj je za novo vzpostavitev ravnotežja v atmosferi potrebnih več 100, mogoče 1000 let.
Jože Miklič: Pravite, da priznanje ni bilo podeljeno samo vam?
Dr. Janko Jamnik: Res je. Gre za priznanje raziskovalni skupini, ki jo vodim. Tega ne jemljem osebno.
Jože Miklič: Koliko članov šteje ta skupina?
Dr. Janko Jamnik: Zdaj nas je v skupini 14 ljudi, od tega smo trije stalno zaposleni, en postdoc (raziskovalec, ki se še naprej po doktoratu ukvarja za raziskavami), potem pa je še pet, šest doktorandov oziroma doktorskih študentov ter nekaj tehnikov in tajnica.
Jože Miklič: Imate tudi kakšne svetovalce od zunaj?
Dr. Janko Jamnik: Naš laboratorij deluje v evropski mreži odličnosti za litijeve baterije, ki se imenuje Alistore. V tej mreži je 16 evropskih laboratorijev, sestavni del tega pa je tudi šola European masters. Šola nima enega sedeža, ampak v njej sodeluje več univerz kot na primer univerze v Rimu, Parizu, Bordeaxu, Marseillu, Varšavi in še nekatere druge. V okviru te mreže pride do izmenjave raziskovalcev in študentov in na ta način se med seboj obveščamo o izsledkih.
Jože Miklič: Projekt je trajal sedem let. Kako ste previharili vse viharje? S kakšnimi težavami ste se ukvarjali? Kako je skupina delovala?
Dr. Janko Jamnik: Ko sem ravno pred sedmimi leti prevzel nalogo vodje oddelka za elektrokemijo materialov, smo bili v skupini stalno zaposleni trije in dva doktorska študenta. Imeli smo proračun, trikrat manjši od današnjega. Nismo imeli nobenega tehnika. Vseeno je bila to solidna osnova, ki jo je postavil prof. Pejovnik, predhodni vodja oddelka in direktor inštituta.
Povsem na novo je v Sloveniji težko začeti. Sistem raziskovalne sfere je pač takšen, da ne omogoča udobnih vstopov novim raziskovalnim skupinam. V našem primeru je trajalo kar tri štiri leta, ko smo poizkušali na vse mogoče načine pridobiti dodatna sredstva in raziskovalno opremo. Potem, ko
>
io
•____•____•
in PTIZnama	Grosupeljski odmevi	december / 12 2007
Njegova žena, mag. Tatjana članica uredniškega odbora Grosupeljskih odmevov
Doc. dr. Janko Jamnik je občan Grosupljega, ki je živel v Grosupljem in na Lobčku. Poročen je z mag. Tatjano Skubic Jamnik, s katero imata tri in polletno hčerko Klaro. Naj pa še omenimo, da je ga. Tatjana članica uredniškega odbora Grosupeljskih odmevov že tri mandate ter naša sodelavka na gospodarskih, finančnih in kulturnih temah in je to delo pripravljena opravljati tudi v prihodnjem mandatu. Zato je bila 28. 11. 2007 na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje imenovana skupaj z ostalimi člani ponovno v uredniški odbor.
>
nam je uspelo, se je o nas začel širiti glas in smo imeli vedno več študentov. Tako je skupina rasla in so s tem začeli prihajati rezultati, saj je za neko eksperimentalno skupino potrebna kritična velikost. Predstavljajte si, da mora na primer vodja skupine pisati članke, skrbeti za denar, administracijo in zamenjavo olja v vakuumski črpalki! Na tak način je težko priti do rezultatov.
Jože Miklič: Veliko tudi potujete v tujino. Koliko potovanj je bilo pri tej nalogi?
Dr. Janko Jamnik: Že narava dela je taka, da raziskovalci pogosto potujejo. Uspešno raziskovanje poteka samo, če se nenehno
izmenjuje ideje in preverja hipoteze z drugimi raziskovalci po svetu ter hkrati primerja svoje rezultate na različnih konferencah.
Pri meni je šlo še za nekaj specifičnega, ker sem prej delal skoraj deset let v Nemčiji. To desetletno obdobje se ni prekinilo, ko sem prišel nazaj v Slovenijo. Še vedno pogosto hodim tja, sicer v zadnjem času nekoliko manj tudi zaradi družine, ampak vendarle je to neka pomembna povezava. Druga pomembna povezava pa je evropska mreža odličnosti, o kateri sem prej govoril. Že prejšnji evropski komisar za znanost Bosscan, ki je bil na položaju pred našim Potočnikom, je začel z idejo o skupnem evropskem raziskovalnem prostoru. Izkazalo se je, da je Evropa nazaduje za Ameriko. Naredili so analize in ugotovili, da so v Evropi delali zelo nepovezano. Laboratoriji so vezani na nacionalne države. Prihajalo je tudi do raznih redundanc, ko so delali v več laboratorijih skoraj enake poizkuse. Te slabosti so želeli odpraviti z vzpostavitvijo skupnega raziskovalnega prostora in ta seveda pogojuje veliko mobilnost raziskovalcev.
Jože Miklič: Koliko takih stikov po približni oceni ste časovno napravili v teh preteklih sedmih letih oziroma koliko ste bili zdoma?
Dr. Janko Jamnik: Predno se je rodila hčerka Klara, sem bil odsoten približno eno tretjino leta. Zdaj grem v povprečju dvakrat na mesec v tujino za dva dni do največ enega tedna.
Jože Miklič: Se srečujete na istih mestih?
Dr. Janko Jamnik: Ne. Zelo različno. V Stuttgart grem sicer večkrat na leto, drugače pa odhajam na različne konce Evrope, pa tudi v Ameriko in Azijo. Čez en teden odhajam v Barcelono, spomladi sem
bil v San Franciscu, pa nato v Šanghaju.
Jože Miklič: Omenili ste Azijo. Kako ocenjujete znanstveno sfero v Aziji.
Dr. Janko Jamnik: Zelo dobro jim gre. Očitno je, da so si za cilj postavili napredek v gospodarstvu. To pa lahko narediš, če imaš pred seboj tudi dobro znanost. Časi, ko so samo kopirali, počasi minevajo. Oni prav načrtno pošiljajo najboljše študente v najboljše institucije po svetu. Ko pridejo nazaj, jim država nudi vse potrebno za delo. Na primer moj kolega iz Max - Planckovega inštituta Hom Li, ki sem ga srečal v Šanghaju, je ob vrnitvi na Kitajsko dobil izvrstno pozicijo, s precej sredstev za postavitev skupine. Danes ima 20 študentov in opremo, ki je primerljiva z boljšimi laboratoriji po svetu. Torej gre prav za sistemsko vzpodbujanje, natančno -v vedo kaj hočejo in kako se to počne.
Jože Miklič: Vrniva se k samemu priznanju! Nedvomno vam nekaj pomeni. Lahko to opišete, morda tudi po čustveni plati?
Dr. Janko Jamnik: Ja, glejte (smeh)! To je veliko priznanje v našem slovenskem prostoru za našo skupino. Tukaj živimo, v to smo vpeti, delo nam omogočajo pretežno slovenski davkoplačevalci. Zato nam to res veliko pomeni in nas hkrati zelo vzpodbuja za delo v naprej. Če si človek nekaj prizadeva, za tem stremi in se na poti k cilju zatika, se postopoma utrudi. Po več letih postane utrujen. Vsak to sam ve. Take nagrade pa to utrujenost odpravijo in včasih tudi kakšno prepreko.
Jože Miklič: Kako in kje je potekala podelitev priznanja?
Dr. Janko Jamnik: Podelitev je bila v Unionski dvorani. Za samo prireditev dobi nagrajenec štiri vstopnice in jih poljubno razdeli. Ker je skupina prevelika, sem povabil družino in starše. Pri obrazložitvi nagrade pa na velikem platnu pokažejo v dvominutnem prikazu delo nagrajenca. V ta namen so prišli tudi snemalci na Kemijski inštitut, kjer so posneli delo skupine.
Jože Miklič: Kdo je priznanja podeljeval?
Dr. Janko Jamnik: Priznanja sta podeljevala predsednik Odbora Republike Slovenije za nagrade prof. dr. Peter Maček in ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar.
Jože Miklič: Hvala za pogovor! Vam, vaši družini in sodelavcem pa želim veliko prijetnih, ustvarjalnih in raziskovalnih uric!
december 1122007 Grosupeljski odmevi nagrade in priznanja, občinski svet
11
Dejan Stančevič nadomestni član občinskega sveta
Odbor Republike Slovenije pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je izdal priložnostni katalog ob podelitvi Zoisove nagrade, Zoisovih priznanj, priznanj Ambasador znanosti ter Puhovega priznanja in 21. novembra 2007 podelil:
-	Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju jezikoslovja akademiku profesorju dr. Janezu Orešniku,
-	Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene in raziskovalne dosežke na področju fizike osnovnih delcev profesorici dr. Svjetlani Fajfer,
-	Zoisovo nagrado za vrhunske in razvojne dosežke na področju matematike profesorju dr. Sandiju Klavžarju,
-	Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju umetne inteligence akademiku profesorju dr. Ivanu Bratku,
-	Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju fizike trdne snovi docentu dr. Viktorju Kabanovu,
-	Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju farmacevtske biotehnologije profesorju dr. Borutu Štruklju,
-	Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju proizvodnih tehnologij in sistemov profesorju dr. Jožetu Baliču,
12. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. novembra 2007
Po prenehanju mandata članu občinskega sveta Borisu Leganu, kije podal odstopno izjavo 21. 9. 2007, je Občinska volilna komisija sprejela ugotovitveni sklep, da mandat občinskega svetnika preide na naslednjega kandidata z liste LDS. Zato so občinski svetniki z 21 glasovi za sprejeli sklep o potrditvi mandata Dejanu Stančeviču, roj. 17. 4. 1972, Kozakova 1 iz Grosupljega kot nadomestnemu članu občinskega sveta.
Jože Miklič
-	Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju znanosti o materialih docentu dr. Janku Jamniku,
-	Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju genetike živali profesorju dr. Petru Dovču,
-	naslov Ambasadorja Republike Slovenije v znanosti pa sta prejela profesor dr. Andrej Šali in akademik profesor dr. Jože Pirjevec.
-	Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso za keramični zatiček iz cirkonijevega oksida za estetsko fiksnoprotetično oskrbo zob profesorju dr. Tomažu Kosmaču, profesorju dr. Ljubu Marionu, Alešu Dakskoblerju, Iztoku Zagožnu in Čedomirju Oblaku,
-	Puhovo priznanje pa je prejel za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso za produktno linijo za dostopovno raven SI3000 MSAP Franc Dolenc - Iskratel ter
-	Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso za toplotni maneken s simulatorjem znoja hoje profesorju dr. Igorju Mewkjavicu, Borutu Lenartu, Jožetu Opeki, Bogomirju Vrhovcu in Mitji Babiču z Inštituta Jožef Stefan.
Popravljeni trije pravilniki
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o dodeljevanju enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva.
Pravilnik o dodeljevanju enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva dodeljuje sredstva za izobraževanje v kmetijskih programih. O dodelitvi sredstev na predlog strokovne komisije je do zdaj odločal župan s sklepom brez možnosti pritožbe. Odslej pa je predlagana sprememba pravilnika, ki predvideva možnost pritožbe upravičencev, ki so jim bila sredstva dodeljena. Zato bo na prvi stopnji zdaj odločala občinska uprava, oziroma se bo pod odločbo podpisal direktor občinske uprave, v morebitnem pritožbenem postopku pa bo odločal župan.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti
Podobno kot gornji pravilnik se spreminja tudi Pravilnik o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti, ki sofinancira programe in osnovno dejavnost društev preko javnih razpisov in javnih pozivov.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o povračilu stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami.
Prav tako se v enakih določilih spreminja tudi Pravilnik o povračilu stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami.
Vse tri pravilnike so svetniki izglasovali v osnutku, jih prekategorizirali v predlog in jih nato tudi sprejeli.
Jože Miklič
Ministrica Mojca Kucler Dolinar podelila nagrade in priznanja 21. 11. 2007
12
občinski svet in odbori
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Spremembe pravilnika o sofinanciranju športa
Osnutek Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Grosuplje -12. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. n. 2007.
Novi pravilnik spreminja dosedanjo prioriteto športnih panog in uvedbo kriterijev za priznanje športnih šol. Pravilnik uvaja tudi enostavnejša in bolj stimulativno naravna merila za sofinanciranje posameznih izvajalcev športnih programov. Na pravilnik so v odboru za družbene dejavnosti dali kar nekaj pripomb, ki jih bo pripravljavec pravilnika poizkušal upoštevati pri pisanju pravilnika »za drugo branje«.
Predstavitev sprememb pravilnika
Strokovna služba je v obrazložitev predstavljenega gradiva zapisala, da se v letu 2007 izteka štiriletno obdobje, v katerem je veljala dosedanja prioriteta športnih panog na področju športnih šol (programov za otroke in mladino, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport). Zato morajo sprejeti novo prioriteto. Hkrati pa so menili, da je pravi čas, če se pravilnik posodobi na način, da bo prijaznejši tako za izvajalce športnih programov, kot tudi za tiste, ki te programe obdelujejo in pripravljajo predlog letnega programa športa. Pri tem so izpostavili tri stvari:
1.	Menijo, da je naravnan izrazito stimulativno, saj bolj nagrajuje izvajalce športnih programov, ki so pri svojem delu z mladimi uspešnejši tako glede števila vključenih mladih športnikov kot glede njihovih športnih dosežkov.
2.	Odpravlja dosedanjo prioriteto športnih panog in namesto nje določa kriterije, ki jih mora izvajalec izpolnjevati, da se mu priznajo športne šole. To pomeni, da se bo posameznemu izvajalcu priznalo sofinanciranje športnih šol, takoj ko bo izpolnil pogoje za to (ne bo mu potrebno čakati nekaj let).
3.	Popravljeni pravilnik je mnogo bolj prijazen do izvajalcev športnih programov, saj pri ocenjevanju programov športnih šol zmanjšuje število kriterijev z dosedanjih sedem na dva. To bo omogočilo izdelavo poenostavljenih razpisnih obrazcev in s tem posledično tudi mnogo manj dela za izvajalce športnih programov (društva). Ker gre v njihovem primeru skoraj izključno za amaterski vodstveni kader, so imeli le-ti veliko pripomb na preobsežno birokracijo.
V skladu z nacionalnim programom športa je največji del sredstev namenjen programom otrok in mladine, ki se usmerjajo v kakovostni in vrhunski šport. Pri kakovostnem športu gre za registrirane športnike v članski konkurenci, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih do naslova državnega prvaka, pri vrhunskem športu pa za športnike s kategorizacijo svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda. To pa ne pomeni,
Jože Miklič
da se financira članski šport, ampak šport otrok in mladine, iz katerega izhajajo športniki v članskih vrstah. Kar se tiče samega članskega športa pa je ta pomemben zaradi motivacij otrokom in mladini za vključevanje v šport in zaradi predstavitve občine v širšem slovenskem prostoru in svetu. Že dosedanji pravilnik je določal, da se lahko programi vrednotijo ali v točkah ali vrednostno (v denarju). Novi pravilnik sedaj natančno opredeljuje, kateri programi se vrednotijo v točkah in kateri v denarju. Vrednost ure (v točkah) za strokovni kader je po posameznih programskih vsebinah zdaj različna, kar omogoča določitev enotne vrednosti točke za vse programske vsebine, ki se vrednotijo v točkah. Pomembna novost so tudi vrednostni elementi (največkrat strokovni kader) pri vseh programskih vsebinah, ki te vrednostne elemente imajo, sofinancirajo v obsegu prijavljenega programa (glede na urnik vadbe), vendar največ do zgornjega obsega ur, ki je za posamezno programsko vsebino določen. Novost je tudi ta, da je za izvajalca določenih programov določena Zveza športnih organizacij Grosuplje, kar pomeni, da se ti programi izvajajo v sklopu skupnih nalog, ki jih pravilnik nalaga Zvezi.
1.	Interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov
Pri programih, ki jih izvajajo športna društva, so natančno določeni kriteriji glede velikosti vadbene skupine in letnega obsega vadbe, ki jih mora izvajalec programa izpolnjevati, da se njegov program uvrsti v letni program športa občine.
2.	Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (športne šole).
Poglavitna novost je ta, da v Pravilniku za področje tekmovalnega športa ni več štiriletne prioritete športnih panog, ampak so sedaj tu navedeni kriteriji pod katerimi lahko izvajalci športnih programov uveljavljajo otroške in mladinske športne šole. Določena je tudi starostna meja športnikov in športnic, vključenih v športne šole. Ta meja je za V. stopnjo (mladinci in mladinke) sedaj enotna za vse panoge in znaša 20 let. Novost sta tudi
programa Športniki mladinskega razreda in Pripravljalni športni programi. Glavno spremembo prinaša novi pravilnik pri vrednotenju športnih šol. Glede na to, da sta kriterija za določitev korekcijskega faktorja sedaj samo dva (uvrstitev v članski kategoriji in uvrstitev v posamezni kategoriji), bo vrednotenje mnogo bolj enostavno. Novi pravilnik omogoča tudi bolj enostavno vrednotenje individualnih športnih panog. Ne bo se več vrednotilo posameznih tekmovalcev, ampak skupino kot celoto. Pri tem se bodo za uvrstitev kategorije upoštevali rezultati tekmovalcev, ki so v tej kategoriji nastopali v prejšnji tekmovalni sezoni. Torej nič več rezultati tekmovalcev, ki v kategoriji nastopajo v tej sezoni, tako kot se je to upoštevalo do sedaj. Glede tega so po novem individualni in kolektivni športi povsem izenačeni.
Pri vrhunskem športu ni več nobenega preračunavanja. Enostavno je določeno koliko točk pripada izvajalcu za posameznega kategoriziranega športnika. Pomembna novost je tudi, da poteka sofinanciranje za nazaj, torej uspešno zaključeno izobraževanja v preteklem letu se sofinancira naslednje leto. Prav tako je postavljena omejitev glede števila izobraževanj, ki se sofinancirajo izvajalcu v posameznem letu.
Za število članov v društvu je določena spodnja meja 15 članov, ki so plačali članarino. Pri investicijah v športne objekte pa so sledili zakonskim določilom, da lahko Občina investira samo v objekte in naprave, ki so v njeni lasti.
Predstavitev pravilnika na seji občinskega sveta
V imenu pripravljavca je vodja urada Jelka Kogovškova povedala, da naj bi bil novi pravilnik prijaznejši. Novost pri tem je, da o razdelitvi na podlagi razpisov podeli občinska uprava, podpiše pa njen direktor, na drugi stopnji pa o morebitnih pritožbah odloča župan.
Andrej Cevc, vodja strokovne službe pri Zvezi športnih organizacij Grosuplje, se je na začetku
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
občinski svet in odbori
13
Sklep o imenovanju sveta za Radensko polje
Svet za Radensko polje je svetovalno nadzorni organ, ki bo v letih 2007 in 2008 spremljal in nadziral potek priprav za ustanovitev Krajinskega parka Radensko polje. Svet so občinski svetniki potrdili v predlagani obliki kljub pomislekom, ki sta ju v razpravi pojasnila svetnika Slovenske ljudske stranke Anton Perme in Janez Dolinšek, da je premalo vključenih lastnikov-kmetov, domačinov in zainteresiranih skupin v ta nadzorni organ za proces ustanavljanja Krajinskega parka Radensko polje. - 12. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. novembra 2007.
zahvalil svetnikom za dosedanje tvorno sodelovanje. O prijaznejši strani pravilnika je Cevc dejal, da je prej bilo treba posameznemu izvajalcu oddati 74 strani poročil, zdaj pa samo 17. Izpostavil je tudi vrednotenje glede na številčnost tekmovalcev in kako naj bi se pri tem le-ta odrazila. Prav tako pravilnik ureja tudi tekmovalno uspešnost, saj mora biti prvo uvrščeni na državni ravni bolje nagrajen kot na primer zadnji. Janez Pintar (SDS), predsednik odbora za družbene dejavnosti, je poudaril, da je odbor o tej točki resno razpravljal in so pravilnik z več podrobnimi dopolnili na odboru sprejeli. Med pripombami pa so bile na primer tudi take, da naj bi občina poleg njenih športnih objektov sofinancirala tudi objekte, ki so ali pa bodo v lasti športnih društev. Investiralo pa bi se lahko tudi v objekte, ki so v najemu za najmanj 10 let. Dotaknili so se tudi najemnin za športne objekte, ki pa jih mora z najemnimi pogodbami urejati samo Zveza. Če so najemniki izvajalci sami, se to ovrednoti z drugimi kriteriji iz priložene tabele, ki pa so jo prav tako popravili. Še posebej pa je poudaril, da naj se vse pripombe odbora smiselno upoštevajo tudi v okviru veljavne zakonodaje.
Razprava in potrditev osnutka pravilnika
Sama razprava med svetniki je pokazala kar nekaj dodatnih razhajanj med svetniki, kar pomeni, da je kljub zatrjevanju pripravljavcev o prijaznejšemu pravilniku še vedno nekaj zadev nedorečenih. Merila za delitev sredstev so nedvomno kakovost in množičnost med mladimi. Poleg tega pa je Lojze Verbajs (SDS), posebej opozoril, da pravilnik v nekaterih točkah ni skladen z zakonom o športu na nacionalni ravni. Zato bo treba upoštevati pripombe odbora za družbene dejavnosti. Tako bi tudi ta pravilnik lahko zaživel, je dejal. Dodatno pa je izpostavil še, da je pravilnik »pisan nekaterim športnim okoljem na kožo«, kar je posredno potrdil tudi sam g. Cevc, ko je govoril, da so se nekaterim izvajalcem sredstva zmanjšala iz na primer 13.000 € na 9.000 € in podobno, kar je za dobrih 30 %. Želel pa je še, naj bi točno povedal, kateri člen pravilnika ni usklajen z veljavno zakonodajo. Janez Dolinšek (SLS) je predlagal, naj se pripombe upoštevajo v optimalni meri, čim večjemu številu mladih pa naj se omogoči športna vzgoja. V SLS si tudi želijo, naj bi Grosuplje imelo eno od ekip v pomembni 1. slovenski ligi, a naj ima prednost pri tem predvsem sofinanciranje športa za mlade. Podobno je menil tudi Miha Hočevar (SDS), ki je zaprosil naj strokovne službe naredijo primerjalno simulacijo ovrednotenja.
Pred glasovanjem je župan povzel razpravo ter predlagal, da se vse pripombe pripravljavec opredeli oziroma jih vgradi optimalno v pravilnik. Nato so svetniki podprli spremembo pravilnika v osnutku z 21 glasovi.
Jože Miklič
V gradivu za občinski svet so v občinskih strokovnih službah navedli, da je 14. 2. 2007 Občinski svet Občine Grosuplje sprejel sklep o soglasju k projektu »Proces ustanavljanja Krajinskega parka Radensko polje«, s katerim se je zavezal, da bo v proračunih za leti 2007 in 2008 zagotovil potrebna sredstva za sofinanciranje izvedbe navedenega projekta. S tem pa je potrebno za I. fazo imenovati tudi Svet za Radensko polje. Svet je svetovalno nadzorni organ, ki bo v letih 2007 in 2008 spremljal in nadziral potek priprav za ustanovitev Krajinskega parka Radensko polje. Pobuda za ustanovitev Sveta za Radensko polje prihaja iz naravovarstvene upravljavske stroke. Cilj je, da se proces ustanavljanja parka izpelje učinkovito, strokovno in sodelovalno. Svet naj bi bil po njihovem sestavljen iz predstavnikov občine, strokovnih inštitucij in po enega predstavnika iz krajevnih skupnosti. Koordinator procesa ustanavljanja Krajinskega parka Radensko polje je Center Grajski vrt Boštanj, ki ga je Občina izbrala v skladu z veljavnim zakonom o javnem naročanju in z njim sklenila pogodbo. Center mora Svetu za Radensko polje poročati najmanj 2-krat v času trajanja projekta, zaradi preglednosti pa se je koordinator zavezal, da bo Svetu za Radensko polje poročal 4-krat do konca trajanja projekta (prvo poročilo do 20. decembra 2007, drugo do 20. aprila 2008, tretje do 20. septembra 2008 in četrto do 20. decembra 2008). Po predvidevanju priloženega gradiva so poleg štirih predstavnikov Občine Grosuplje v tem odboru še predstavnica Zavoda RS za varstvo narave, predstavnik Inštituta za fizikalno biologijo, krajinski arhitekt/domačin, v svet predvideni še po en predstavnik iz KS Ilove Gore, Mlačevo, Račna in Sp. Slivnica. V Svet za Radensko polje pa imenuje svojega člana tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Svet so nato po tem ključu sestavili iz naslednjih imen:
-	Jelka Kogovšek (Občina Grosuplje),
-	Uroš Perme (Občina Grosuplje),
-	Martina Cingerle (Občina Grosuplje),
-	Mojca Lovšin (Občina Grosuplje),
-	Vesna Juran (Zavod RS za varstvo narave),
-	Dr. Alexis Zrimec (Inštitut za fizikalno biologijo dxi.o.),
-	Mitja Škrjanec (krajinski arhitekt in poznavalec Radenskega polja),
-	Stane Sklepič (KS Sp. Slivnica),
-	Valentina Vehovec (KS Mlačevo),
-	Aleš Kastelic (KS Račna),
-	Vinko Zajc (KS llova Gora),
-	Suzana Zupanc - Hrastar (Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za zavarovana območja).
V razpravi sta se Anton Perme in Janez Dolinšek (SLS) dotaknila problema, da tega predloga sveta v taki sestavi ni obravnaval niti odbor za kmetijstvo, niti v ta svet niso vključeni na primer predstavniki lastnikov in kmetov iz predvidenega zavarovanega območja Radenskega polja. Prav tako je Perme omenil pobude lovcev in ribičev, ki niso vključeni v ta svet. Premalo je vključenih tudi ostalih okoliških ljudi prek turističnih dejavnosti in podobnih komplementarnih dejavnosti. Obstaja celo bojazen, da bo proces ustanavljanja krajinskega parka obšel zainteresirano javnost, še posebej pa ravnokar omenjene. Zato sta predlagala, naj se imenovanje sveta odloži in dopolni z osebami, ki bi pozitivno lahko prispevali k dejavni zaščiti Radenskega polja. Predlog o umiku točke je nato župan Janez Lesjak dal na glasovanje in ni bil izglasovan, svetniki pa so nato sklep o imenovanju Sveta za Radensko polje potrdili z 21 glasovi, 1 je bil proti.
Formalna vključitev nove občine Dragomer v Ljubljansko urbano regijo
Osrednjeslovensko statistično regijo tvori skupaj z občino Grosuplje 25 občin, ki se vključujejo v razvojno regijo poimenovano Ljubljanska urbana regija, v kateri sodelujejo na področju razvojnega načrtovanja.
Z ustanovitvijo nove občine Dragomer se je v ta svet vključila tudi novonastala občina, zato so svetniki morali sprejeti popravljen sklep o ustanovitvi sveta LUR in nato še spremembo sveta LUR. Svetniki so sklep v dveh delih sprejeli brez razprave. Jože Miklič
i14
občinski svet in odbori
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Informacije, pobude in vprašanja svetnikov - ter odgovori
12. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. novembra 2007
Koliko denarja za romska naselja?
Urša Leah Predalič (SDS) je opozorila, da še ni prejela odgovora iz občinskih strokovnih služb, koliko je bilo porabljenega denarja za urejanje romskih naselij.
Tri nove dejavnosti v Zdravstvenem domu Grosuplje
Direktor Zdravstvenega doma Janez Mervič (SDS) je svetnike in s tem posredno tudi občane seznanil, da so v Zdravstvenem domu začeli s tremi novimi dejavnostmi:
-	Dvakrat na teden že dva meseca dela ambulanta za diabetes.
-	Opravljajo tudi ultrazvok srca na napotnico.
-	Deluje pa tudi pnevmo ambulanta za razne bolnike, ki so na primer doživeli embolijo. Poleg tega je naprosil svetnike, da bi podprli namero Zdravstvenega doma, ko bodo v bližnji prihodnodsti kupovali aparat, ki ga potrebujejo pri zdravljenje bolnikov s težavami z ožiljem. Polovico bi dala zavarovalnica, za polovico pa naproša Občino, kar v tem primeru pomeni okoli 3000 €. Aparat omogoča tudi manj pikanja bolnikov z iglami.
Promet preko dvorišča
G. Mervič je pojasnil tudi, da je promet za blokom pri starem Mercatorju na Adamičevi cesti v Grosupljem zelo močan in zaradi velikih lukenj tudi neurejen. Kaj bi lahko storili, da bi se stanje izboljšalo? Župan: Pobuda je bila že dana, a je denarja zmanjkalo. Ko bodo urejali okolico knjižnice, bodo zakrpali tudi luknje na tem dvorišču.
Zakaj se odmika gradnja zadrževalnika Veliki potok?
Zvonka Milojevič (SD) je ponovno opozorila na zastoje pri reševanju poplavnega območja Grosupeljščice oziroma, zakaj se vedno bolj odmika gradnja zadrževalnika Veliki potok. Župan: Agencija za vode ponuja drugačno rešitev z izgradnjo poglobljenega korita skozi naselje Grosuplje. Županu pa se zdi, da bi s tem samo preložili breme na občino in zato ne pristaja na tako rešitev. Obljubili pa so, da bodo januarja prišli z obrazložitvami, a župan pravi, da so dogovorjene roke za pogovore v preteklosti že prestavili in jih še niso realizirali.
Krožišče čim prej povezati še s četrtim krakom!
Janez Dolinšek (SLS) je pohvalil, da se je vendarle v Grosupljem zgradilo prvo krožno križišče, a pri tem navedel nekaj pomanjkljivosti. Predvsem so nerazumljive označbe za Trebnje, ki kažejo pot proti Stehanu, prava smer pa je na avtocesto. Zanimalo ga je tudi, kdaj se bo povezala cesta ob Grosupeljščici neposredno na to križišče, saj se zdaj z začasno razširitvijo na mestu nekdanjega podrtega gasilskega doma promet na tem delu Grosupljega ni bistveno sprostil, še posebej ne v prometnih konicah.
Župan: Glavni problem pri tem je izgradnja dovolj širokega mostu prek Grosupeljščice. Cena takega mostu pa bo znašala po približni oceni trikratno vrednost zdaj grajenega krožišča.
Grosuplje potrebuje urejeno
tržnico!
Anton Perme (SLS) je dal pobudo, naj Občina čim prej začne s postopki za gradnjo primerne tržnice. Mag. Božo Predalič (SDS) je ob tem predlagal, da naj bi bila tržnica namenjena domačim kmetom. Župan: Za tržnico se je že začel postopek sprejemanja občinskega lokacijskega načrta. Želijo pa urediti celoten kompleks med cestami. V kleteh pa naj bi se gradili tudi garažni prostori. Glede Predaličeve pobude pa je menil, da je pobuda dobra, a bo zelo težko privabila investitorja, niti kmetje niti občina pa za tako gradnjo nimajo denarja.
»Kjer je dim, je tudi ogenj.« ali: Kaj se bo dogajalo s komunalno deponijo v Špaji dolini?
G. Perme je opozoril tudi na govorice, ki se sprožajo, da naj bi odlagališče Špaja dolina postalo regijsko odlagališče in dal pobudo, da »ne bi iz tega res kaj ratalo«. Župan je v svojem odgovoru delno potrdil te govorice in dajal, da državne službe iščejo lokacije na že obstoječih lokacijah. Ker pa drugo leto poteče soglasje Špaji dolini in obstaja vladna uredba, ki pravi, da morajo taka odlagališča zagotavljati odlaganje za 50.000 prebivalcev, pomeni, da bi se po tem kriteriju lahko znašla še kakšna sosednja občina, ki bi vozila poleg grosupeljske,
ivanjške in dobrepoljske k nam odpadke. Sedanje tri občine so se temu že uprle, na komunali pa »je že sklep, ki pa je v zadržanju«. Zato so potegnili drug ekstrem in predlagali, da se Špaja dolina ob taki odločitvi zapre.
Kakšno je vreme - v Špaji dolini?
Janez Kozlevčar (N.SI) je povedal, da je Agencija za okolje in prostor v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem postavila v Špaji dolini hidrometeorološko postajo. Želi, da bi se podatki objavljali na radiu. Župan meni, da pobuda ni realna.
Ko voda ni pitna
Miha Hočevar (SDS) in Janez Pintar (SDS) sta opozorila, da voda iz javnih vodovodov večkrat ni pitna. Zato naj se omogoči vsaj tistim, ki imajo to možnost, da bi jih JKP z dodatno e-mailing listo obveščalo prek računalnika, saj vsi ne poslušajo radia ali pa preslišijo te informacije. Župan pravi, da je JKP dolžno delati po zakonitih poteh. Obveščanje po dodatnih medijskih sistemih pa je njemu dodatna obremenitev. Bodo pa vprašali in se poizkušali pogovoriti tudi glede tehničnih možnosti, kako in koga obveščati prek elektronske pošte ali drugih dodatnih možnosti.
Zakaj prihaja do prometnih zastojev pri prvih avtomatskih semaforjih v Sloveniji, zgrajenih v Grosupljem?
V predhodni pobudi o ukrepanju zaradi zastojev pri novo zgrajenih semaforjih pred šolo Brinje so nekateri svetniki menili, da prihaja do prevelikih zastojev. Mag. Božo Predalič (SDS) in dr. Peter Verlič (SDS) pa sta menila nasprotno. Morda je treba le nekaj več obveščanja, da se bodo ljudje navadili. Dr. Verlič pa je še dodatno kot strokovnjak na tem področju omenil, da je hitrost 50 km/h že tako velika, da lahko otroka ob prometni nesreči zbije do smrti, v Evropi pa se uveljavlja praksa, da se pred šolami in drugimi območji, kjer je več otrok, zniža na 30 km/h. Zato bodo novi semaforji opremljeni tudi s kamero.
Jože Miklič
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
občinski svet in odbori
15
Predstavitev osnutka rebalansa proračuna za leto 2008 in predstavitev osnutka proračuna za leto 2009
Koliko denarja bo v proračunu za naslednji dve leti?
12. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. novembra 2007 - Rebalans proračuna za leto 2008 in proračun za leto 2009 sta predstavila župan Janez Lesjak in vodja urada za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance Jelka Kogovšek. Iz prve splošne predstavitve je bilo mogoče zaključiti, da se bo proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih začel zmanjševati oziroma proračuni ne bodo več tako prenapihnjeni. Druga ugotovitev pa je, da se bodo sredstva na družbenih dejavnostih začela postopno zniževati in se bodo povečevala na infrastrukturi, predvsem na ekologiji. Na prihodkovni strani je za leto 2008 predvideno skupaj 14,9 mio € (okoli 3,6 milijarde sit), na odhodkovni pa 16,0 mio €. Odlok o proračunu za leto 2009 pa predvideva skoraj 16,0 mio € (nekaj nad 3,8 milijarde sit), na odhodkovni pa 16,3 mio €. Posamezne postavke se ne smejo povečati ali zmanjšati za več kot 20 odstotkov, po 5. členu odloka pa župan odloča o odprtju novega štirimestnega konta v okviru proračunske postavke, če je le-to potrebno za pravilno knjigovodsko evidenco. O prerazporeditvah pravic porabe in o odpiranju novih kontov v finančnih načrtih krajevnih skupnosti pa odloča predsednik krajevne skupnosti. Vsi prejemki posamezne krajevne skupnosti, ki niso porabljeni v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto, njihov namen pa določi krajevna skupnost v finančnem načrtu za prihodnje leto z oznako »lastna sredstva«.
Jože Miklič
V uvodni predstavitvi je župan Janez Lesjak posebej izpostavil, da rebalans proračuna za leto 2008 kljub nedavnemu spreminjanju proračuna za leto 2007 ni bil usklajen, in kljub temu da so nekatere postavke posegale na spremenjene postavke v letu 2008. To naj bi se uredilo šele s sprejemanjem rebalansa za leto 2008 in s hkratnim sprejemanjem proračuna za leto 2009. Prav tako je bilo tudi letos sprejetih nekaj novosti na zakonodajnem področju v zvezi z oblikovanjem proračuna. Ob tem je župan sicer dejal, da še nimajo realnih ocen, koliko bo to vplivalo na proračun, vendar pa nekateri pokazatelji kažejo, da se bo za občino Grosuplje v prihodnje zmanjševal. Za to naj bi bila po njegovem kriva (spet) neka solidarnost med občinami, v kateri bodo bolj razvite občine sofinancirale manj razvite. Poglaviten del za polnjenje proračuna je bilo v preteklih letih 35 % dohodnine od občanov, ki so stalno prijavljeni na območju občine. Zdaj naj bi bila to glavarina, ki pa govori o povprečju prilitega denarja od povprečne slovenske plače. To pa je za Grosuplje precej slabše. (V letu 2008 znaša 8,1 mio €, v letu 2009 pa 8,5 mio €. Poleg tega so skupni prihodek občine v letu 2007 sestavljali glavarina, 48 % nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter 80 % davčnih prihodkov občine. Zdaj pa je za leto 2008 predvideno, da bodo skupni prihodek tvorili glavarina, 36 % nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter 60 % davčnih prihodkov občine.)
Iz uspešnosti podjetij, župan pravi, občine ne dobijo ničesar (pa še naslovi kar nekaj »grosupeljskih« novih podjetij niso
registrirani v grosupeljski občini), komunalni prispevek pa se ne šteje kot prihodek občine, ampak kot realen strošek. Po drugi strani se po županovih trditvah s podjetniškimi in stanovanjskimi investicijami izredno povečajo stroški za občino, ki mora graditi manjkajočo gospodarsko in družbeno infrastrukturo. Na vse to pa dodajajo svoj delež tudi evropske usmeritve, ki od občine zahtevajo investiranje v ekologijo, kar pa bo v Grosupljem pomenilo okoli 25 mio € dodatnih investicij do leta 2013, oziroma bo treba več kot 2 mio € na leto vložiti samo za sofinanciranje.
Predno nadaljujemo z opisom predstavitve, ponovimo, da so obširno pisno in tabelarično gradivo pripravile občinske strokovne službe z vodjo urada za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance Jelko Kogovškovo kot nosilko na čelu tega velikega vsakoletnega opravila. V njem so dokaj podrobno nanizani:
-	Splošni del proračuna, ki ga sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja,
-	Posebni del proračuna, ki ga sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov in
-	Načrt razvojnih programov, ki ga sestavljajo letni načrti in plani razvojnih programov neposrednih proračunskih uporabnikov.
-	Sestavni del proračunskega gradiva pa so tudi finančni načrti krajevnih skupnosti. Jelka Kogovškova je v splošni predstavitvi svetnikom spregovorila najprej o odlokih, v katerih so bolj natančno opredeljeni prihodki in odhodki, kar je tudi zmanjšalo
proračunsko prenapihnjenost. Zanimivi so tudi podatki o primerni porabi, ki ga izračuna ministrstvo kot povprečnino v R Sloveniji in je popravljena s površino občine, dolžino lokalnih cest, številom mlajših prebivalcev od 15 let in številom prebivalcev nad 65 let. Za občino Grosuplje je le-ta znašala v letu 2007 7,8 mio €, leta 2008 je predvideno 8,3 mio €, v letu 2009 pa 8,7 mio €. Na prihodkovno stran sodijo davčni, nedavčni, kapitalski in transferni prihodki. Med slednje spadajo sofinanciranja ministrstev za šolske prevoze na ogroženih poteh, požarna taksa, za šolo Žalna, za gozdne ceste, za šport, nepovratna sredstva ter tudi prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo, prejeta sredstva iz občinskih proračunov in državnega proračuna iz sredstev proračuna EU za strukturno politiko. Odhodkovno stran predstavljajo tekoči in investicijski odhodki ter tekoči in investicijski transferji. Negativno razliko med prihodki in odhodki v letu 2008 v višini 1,1 mio € pokriva prenos sredstev iz leta 2007. V letu 2009 bo leta bistveno manjši in bo po približni oceni znašal samo še 20 % proračunskega primanjkljaja v letu 2008. V letih 2008 in 2009 ni planiranega zadolževanja. Občina bo samo odplačevala do zdaj najete kredite iz Eko sklada (kanalizacije Spodnja Slivnica, Cikava in Veliki Vrh, toplovod Dvori - stara šola ter vodovod Ilova Gora), UniCredit Banka Slovenije (POŠ Žalna 2x, vrtec Pastirček in vodovod Ilova Gora II. faza ter zadrževalnik Bičje!!!)
Po splošni predstavitvi proračunov svetniki niso »splošno« razpravljali.
i6
občinski svet in odbori
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča povišano v skladu z rastjo življenjskih potrebščin.
Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje -12. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. novembra 2007
Predstavitev te točke je opravil vodja urada za komunalne dejavnosti Jože Miklavčič. Po 10. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča mora Občinski svet s sklepom določiti vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tam je določeno, da se vsako predhodno spremembo objavi v Uradnem listu. Zadnja taka objava velja od 1. 1. 2007 dalje.
za poslovne prostore	za stanovanjske prostore
od 1. 1. 2007 0,001840 e/m2 od 1. 1. 2008 0,001913 e/m2	0,002540 €/m2 0,002640 €/m2
Svetniki so predlagano novo vrednost točke potrdili v skladu z dvigom cene življenjskih potrebščin, ki letos (predvidoma) znaša 3,96 %, z 20 glasovi.	
Jože Miklič	
Tudi stroški opremljanja stavbnega zemljišča
povišani za rast cen
življenjskih stroškov
Sklep o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za občino Grosuplje - 12. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. novembra 2007
Prav tako kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča so svetniki uskladili z rastjo cen življenjskih potrebščin izhodiščno ceno za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za celotno območje občine Grosuplje. Od 1. 1. 2007 je izhodišča cena znašala 8.867,22 €, 1. 11. 2007 je znašala 9.180,97 €, do konca leta pa bo po pričakovanju zrasla na 9.217,73 €. Svetniki so sklep potrdili z 20 glasovi.
Jože Miklič
Bo dnevni red sej sveta spremenjen?
12. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. novembra 2007
Dušan Hočevar (SDS) je dal pripombo, da naj bi točko informacije, pobude, vprašanja svetnikov uvrščali na sam začetek dnevnega reda tako, kot to počnejo v državnem svetu in tudi po mnogih občinah. To je utemeljil tudi s tem, da so na začetku sej prisotne razne strokovne službe, ob koncu sej pa ponavadi ni več nikogar.
Župan Janez Lesjak trdi, da je bolj smiselno, če so na začetku seje uvrščene točke, ki so že pripravljene z gradivi, Zdenka Cerarjeva (LDS) pa je menila, da bi taka točka razvodenela tvarino iz ostalega dnevnega reda, o kateri občinski svet odloča, informacije in pobude pa so točke, o katerih se običajno odloča na naslednjih sejah. Jože Intihar (LDS) pa podpira Hočevarjev predlog pod pogojem, če bi seje zares začeli ob 15.30 in ne z zamudo. Hočevar je nato predlagal, da bi se svetniške skupine še dogovorile v zvezi s tem do naslednje seje.
Jože Miklič
Sklep o odprodaji delnic SKB banke
Občina Grosuplje je lastnica 385 delnic SKB banke d.d. Ljubljana. Leta 2001 je Banque Societe Generale iz Pariza podala prevzemno ponudbo 15 € za 1 delnico. Občina se takrat ni odločila. Ker pa je Banque Societe Generale iz Pariza postala večinska lastnica SKB banke, delnice niso več kotirale na borzi. Občina je v tem času prejela kar nekaj ponudb za odprodajo teh delnic, vendar se za prodajo ni odločila, ker je želela iztržiti za delnico najmanj 20 € za 1 delnico. Zdaj so na Občini prišli v neposredni stik z lastnikom iz Pariza, ki naj bi jim šel kot lokalni skupnosti na roko in je ponudil odkup vseh delnic za okoli 10.000 €. Mihael Kadunc (N.Si) je kot predsednik odbora za gospodarstvo poudaril, da je bilo na odboru kar nekaj skeptičnega razmišljanja, a so se na koncu odločili za odprodajo. Mag. Božo Predalič (SDS) pa je v razpravi opozoril na neizpolnjene rubrike v obrazcu gradiva, kjer so predvidene ocene finančnih posledic sklepov, Marko Podvršnik pa je zagovarjal, da jih namerno niso vpisali zaradi poslovnih skrivnosti. Svetniki so sklep podprli z 20 glasovi.
Dopolnitev PUP-ov z novimi vodovodi
Osnutek (in predlog) odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Grosuplje - generalni PUP občine Grosuplje in sicer za PPC I/1 in PPC I/2, PPC I/3, I/4, I/6, I/7 in I/8 , PPC I/5 in PPC I/9 - 12. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. novembra 2007
Vodja urada za prostor Mojca Lovšin je predstavila svetnikom predlagano spremembo, ki je namenjena ažurnemu vrisu novega vodovoda zgrajenega za vasi Gabrje ter Mala in Velika Ilova Gora ter vodovoda na Polici, ki se kljub njegovi starosti prvič vnaša. Iz razprave pa je bilo mogoče razbrati, da je ob poliškem vodovodu še vedno nedorečeno, kako naj bi se na vodovod priključevala na primer predvidena nova šola na Polici, pa tudi Dole pri Polici in Velika Loka, ki (še) nimajo javnega vodovoda. Kljub skoraj polurni razpravi pa so svetniki nato osnutek odloka sprejeli s 23 glasovi, ga prekategorizirali v predlog in tudi tega nato potrdili z večino - z 12 glasovi.
december /122007	Grosupeljski odmevi	ObČinSki SVet iff OdbOH, kOTOUHala
17
Novosti v letu 2008 na področju zbiranja in odvoza komunalnih
odpadkov iz gospodinjstva
Nov način odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Dobrepolje, Grosuplje (Ur.l.RS, št. 52/02) in Ivančna Gorica (Ur.vestnik občine Ivančna Gorica št. 3/02) ter Pravilnikom ravnanja s komunalnimi odpadki je določeno, da se odvoz kosovnih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev vrši dvakrat letno. Zaradi velike onesnaženosti okolja, ki prihaja ob sedanjem sistemu odvoza kosovnih odpadkov in odvoza koristnih kosovnih odpadkov s strani nepooblaščenih oseb, je Javno komunalno podjetje Grosuplje kot izvajalec javne službe za odvoz komunalnih odpadkov s soglasjem strokovnih služb občin spremenilo način odvoza teh odpadkov. Po novem sistemu bo vsako gospodinjstvo, ki je registrirano v naši bazi stalnega ali začasnega bivališča in že plačuje stroške ravnanja z odpadki, prejelo »dopisnico«. Na ta način bo lahko vsako gospodinjstvo enkrat v tekočem letu brezplačno oddalo
kosovne odpadke do skupne količine 2 m3 izvajalcu javne službe. V primeru, da se vam pojavi kosovni odpadek (ali več kosovnih odpadkov), izpolnite dopisnico in jo vrzite v najbližji poštni nabiralnik ali osebno oddajte na sedežu podjetja. Priporočamo, da kosovne odpadke, kot so omare in podobno, razstavite (demontirate) in s tem zmanjšajte volumen (brezplačen odvoz do 2 m3) in hkrati nam omogočite lažji odvoz kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke vam bomo odpeljali v čim krajšem možnem času, najkasneje pa v roku enega meseca od prejema pravilno izpolnjene dopisnice, tako da vas bomo o odvozu predhodno obvestili. Na dopisnici bo že izpolnjen vaš naslov (nosilec gospodinjstva iz baze podatkov) in s tem bo dopisnica neprenosljiva. Vaša naloga je, da natančno opišete vaš kosovni odpadek (vrsta kosovnega odpadka in njegove dimenzije) ter vašo številko GSM-a ali telefona. Po predhodnem klicu se bomo dogovorili za dan odvoza. Dopisnico boste lahko izkoristili samo za tekoče leto.
"Predčasno" spreminjanje namenske rabe zemljišč za pozidavo - odslej 2000 €
Sklep o zaračunavanju manipulativnih stroškov pri sprejemu prostorskih načrtov Občine Grosuplje na pobudo investitorjev. - 12. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. novembra 2007.
Vodja urada za prostor Mojca Lovšinova je v uvodni obrazložitvi pojasnila, da lastniki zemljišč ali investitorji pogosto želijo s svojimi predlogi spreminjati prostorske akte občine. Občina nato vsako pobudo analizira in začne postopek sprejemanja prostorskega akta skladno z Zakonom o urejanju prostora in Zakonom o prostorskem načrtovanju ter sprejetimi podzakonskimi akti. Izvedbo postopka Sprememb in dopolnitev prostorskega akta ali povsem na novo začetega prostorskega dokumenta pa traja povprečno 12 mesecev. Glede na to, da
je postopek pri sprejemu prostorskega akta dolgotrajen, zahteva veliko finančnih sredstev že pred začetkom uradnega dela postopka, ki se začne s Sklepom župana o začetku postopka. Osnovni namen tega sklepa je, da investitorji podajo resno svoje pobude za sprejem prostorskega akta, za potrebna dela pa lahko Občina zaračuna manipulativne stroške, ki zajemajo stroške uradnih objav, stroške v zvezi z razpošiljanjem pošte in podobna manipulativna dela, ki so potrebna pri vodenju postopka. Na Občini so ocenili, da celotni stroški znašajo 2.000 € bruto. Po raznoliki razpravi, ki se je na trenutke precej oddaljevala od osnovne vsebine ponujenega sklepa, so svetniki sklep v osnutku z manjšim amandmajem sprejeli s 23 glasovi. Jože Miklič
Načrtujemo, da boste dopisnico prejeli po pošti v mesecu februarju 2008. Ne glede na nov način odvoza kosovnih odpadkov, imate vsi občani, ki že plačujete komunalne odpadke, možnost, da kosovne odpadke iz gospodinjstva lahko brezplačno oddate tudi v Center ravnanja z odpadki Špaja dolina v času obratovanja centra.
Kaj je kosovni komunalni odpadek?
Kosovni komunalni odpadek je tisti odpadek, katerega zaradi njegovih dimenzij ni mogoče odložiti v posodo (zabojnik) ali vrečo za ostale odpadke. Med kosovne odpadke sodijo: pohištvo (mize, stoli omare ipd.), jogiji in druge vzmetnice, sedežne garniture, preproge, sanitarna oprema, večje igrače, otroški vozički, kolesa, športni rekviziti, peči centralne kurjave, cevi, radiatorji in drugi kosi iz železa ali pločevine in podobno. Med kosovne odpadke ne sodijo: avtomobili in njihovi deli, iztrošene gume, gradbeni material (azbestne kritine, stavbno pohištvo - okna, vrata, opeka, beton, toplotna izolacija), tekstil ipd. Med kosovne odpadke sicer sodijo tudi t.i. odpadna električna in elektronska S
0
Zavfld n prostorsko, komun ¡tli in in stanovanjsko urejanje Grosuplje il.u-O-
=V PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA aLi rekonstrukciji obstoječega OBJEKTA VAM nudimo:
-	izdelavo imrtiaiiistiiiiega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dolsumaiUKija po starih predpisih)!,
-	izdelavo projektne dokumen^ije za v* vrste objelslov,
-	pridobile v gradbetiegadiivoljenji.
' izdelavo geodetskega posnetka m parcelacijo iemJjiSia.
o ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI, NAS LAHKO NAJAMETE:
-	za upravnika vaSe liiie
-	za vpis elažne lasi rune.
NAJDETE NAS j t l i Talurski crsli 3 v fi ronn pije m in na lefcfon&th številkah 01 7610-330«] 01 7£10-i329 «I T»l(Ki33
8
kmetijstvo
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
>
Primer »dopisnice«, ki jo bo prejelo vsako gospodinjstvo, poudarjeno besedilo (krepko) boste sami izpolnili.
oprema (v nadaljevanju OEEO), kot so TV aparati, monitorji, mali gospodinjski aparati (računalnik, tiskalnik, tipkovnica, miška, sesalec, brivski aparat in drugi gospodinjski aparati, ki se priključujejo na električno energijo), hladilno-zamrzovalni aparati (hladilnik, zamrzovalne skrinje ali omare, klima naprave ipd.), veliki gospodinjski aparati (pomivalni stroj, sušilni stroj, štedilnik, pečica ipd.) ter plinske sijalke, vendar je za te odpadke potrebno posebno ravnanje. Vlada RS je sprejela novo Uredbo o ravnanju z OEEO (Ur. l. RS št. 107/06), kjer določa, da odpadki ob oddaji in zbiranju ne smejo biti poškodovani. Pri zbiranju in odvozu OEEO kot kosovnih odpadkov je prišlo pri njihovem nalaganju, transportiranju in raztovarjanju do poškodb, kar je imelo za posledico izhajanje nekaterih nevarnih snovi. Največkrat pa je bila ta vrsta odpadka že pred nalaganjem razstavljena (oropana). Občani lahko OEEO iz gospodinjstev brezplačno oddate v Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini ali distributerju (prodajalcu) opreme. Ta mora ob nakupu nove brezplačno sprejeti staro opremo ali pa vas napoti v najbližjo, največ 5 km oddaljeno zbiralnico. V primeru, da je vaša odpadna oprema iz kakršnegakoli razloga poškodovana, jo lahko oddate brezplačno samo v zbirnem centru v Špaji dolini. Upamo, da se boste na spremembe načina odvoza kosovnih odpadkov čim preje navadili, saj bomo na tak način ohranjali zdravo okolje. Za vse dodatne informacije v vezi odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev nas pokličite ali pa nam pišite na elektronski naslov info@jkpg. si. O rezultatih novega načina odvoza komunalnih odpadkov bomo tudi poročali v lokalnih časopisih oziroma na naši spletni strani www.jkpg.si.
Širitev območij individualnega odvoza odpadkov
Na osnovi državnega operativnega programa glede načina odvoza komunalnih odpadkov smo na podlagi javnega razpisa v mesecu oktobru 2007 sklenili pogodbo za nakup manjšega smetarskega vozila, s katerim bomo lahko individualno pobirali komunalne odpadke tudi tam, kjer do sedaj zaradi ozkih cest nismo uspeli. Izkušnje nam kažejo, da ima način individualnega odvoza komunalnih odpadkov veliko prednosti. Vsako gospodinjstvo ali stanovanjska hiša ima v lasti svoj ustrezen zabojnik, ki je običajno nameščen v neposredni bližini hiše in ga koristi za svoje odpadke. Na osnovi tega je okolje veliko bolj urejeno, saj smo Slovenci znani, da imamo pred svojim pragom radi zgledno urejenost. Prav tako nam statistični podatki kažejo, da občani, pri katerih je uveden individualni odvoz komunalnih odpadkov, veliko bolj koristijo ekološke otoke.
Predvidevamo, da bomo smetarsko vozilo prejeli v mesecu februarju 2008. V prvi
polovici leta 2008 planiramo individualni odvoz komunalnih odpadkov v sledečih naseljih: Čušperk, Gatina, Hrastje pri Grosupljem, Luče, Mala Račna, Mala vas pri Grosupljem, Mali Vrh pri Šmarju, Malo Mlačevo, Št.Jurij, Polica, Ponova vas, Spodnja Slivnica, Škocjan, Velika Račna, Velike Lipljene, Veliki Vrh pri Šmarju in naselje Lobček.
Že od meseca januarja 2008 naprej boste občani iz zgoraj naštetih naselij prejeli obvestilo o možnosti nakupa vročecinkanega zabojnika velikosti 120 l ali 240 l in ostala navodila za izvajanje individualnega odvoza komunalnih odpadkov. Zabojnike boste lahko po ceni 116,80 EUR/kom za 120 l in 129,32 EUR/ kom za 240 l zabojnike z upoštevanjem DDV kupili pri nas. Ob tem vam bomo ponudili ugodnost odplačevanja na pet enakih obrokov in brezplačni dostavi na dom ali pa si ga boste nabavili sami v trgovini z gradbenim materialom. V nekaterih od zgoraj naštetih naselij bomo ločeno pobirali tudi organske odpadke in v ta namen bomo brezplačno razdelili tudi zelene zabojnike.
Ob uveljavitvi individualnega odvoza komunalnih odpadkov iz zgoraj naštetih naselij bo prišlo do spremembe plana odvoza iz naselij Zgornja Slivnica in Perovo s petka na sredo, o čemer bodo občani teh dveh naselij pravočasno obveščeni.
Za vse potrebne informacije vas bomo sproti obveščali v javnih glasilih in na naši spletni strani www.jkpg.si.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
V naseljih z novo uvedbo individualnega odvoza mešanih komunalnih odpadkov bo odvoz vsak:
Ponedeljek	Velika Račna, Malo Mlačevo,
Torek	Mala Račna, Čušperk,
Sreda	Hrastje, Spodnja Slivnica, Veliki in Mali Vrh pri Šmarju,
Četrtek	Ponova vas, Mala vas pri Grosupljem, Št.Jurij, Velike Lipljene, Škocjan,
Petek	Polica, Luče, Lobček.
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
komunala
19
Načrt odvoza komunalnih in nevarnih odpadkov za leto 2008 v Občini Grosuplje
I. Odvoz mešanih komunalnih odpadkov:
Mešane komunalne odpadke bomo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike.
Ponedeljek	Pod gozdom, Brvace, vse Stranske poti I., II., III., Bevkova ulica, Dvori, ter vse šole, vrtci in bloki v Grosupljem, Zdravstveni dom, Trubarjeva in Levstikova c. in KS Žalna
Torek	Taborska c., Industrijska c., vse Veselove ter Jurčičeve ceste, Zupančičeva c., Jakhlova c., Kovačičeva c., Partizanska c. - južna stran, Cesta na Krko, naselje Spodnja Slivnica, KS Ilova Gora
Sreda	Brinje I., II., Ljubljanska c., Pod jelšami, Prešernova, Šuligojeva, Kozakova, Rodetova, Vodnikova c., Slomškova, Ob Grosupeljščici, Jerova vas, Za gasilskim domom, Adamičeva c., (od križišča z Ljubljansko c. proti vasi Spodnje Blato), Gasilska c., Rožna dolina, KS Šmarje - Sap brez naselja Zgornja Slivnica
Četrtek	Sončni Dvori, Brezje pri Grosupljem, Hrastje, Spodnje Blato, Gatina, Praproče, vse šole vrtci in bloki v Grosupljem ter Zdravstveni dom, KS Št. Jurij, KS Škocjan in KS Račna
Petek	Pod hribom c. in Hribska pot, Prečna pot, Partizanska c. (desna stran), Obrtniška c., Malo in Veliko Mlačevo, Lobček, Zagradec, Plešivica, KS Žalna, Perovo, Zgornja Slivnica in KS Polica
II. Odvoz organskih odpadkov (zeleni zabojniki):
Organske odpadke bomo, ne glede na praznike, v poletnem času odvažali enkrat na teden, v zimskem času pa enkrat na 14 dni.
Torek	naselje Grosuplje - severno od Adamičeve c., Perovo, Jerova vas, Sp. Blato, Praproče, Zagradec, V. Mlačevo (prvi odvoz 8.1.2008)
Četrtek	naselje Grosuplje - južno od Adamičeve c., naselje Šmarje - Sap
Petek	naselje Brezje pri Grosupljem, Cikava in naselje Sela pri Šmarju
III. Odvoz ločeno zbranih odpadkov (ekološki otoki):
Ponedeljek papir (tedenski odvoz)	
Torek	embalaža (tedenski odvoz)
Četrtek	steklo (odvoz na 14 dni, s pričetkom 3. 1. 2008)
IV.	Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev PO NOVEM SISTEMU
Vsako gospodinjstvo, ki je registrirano v naši bazi stalnega ali začasnega bivališča in že plačuje stroške ravnanja z odpadki bo po pošti prejelo »dopisnico«. Na ta način bo lahko vsako gospodinjstvo enkrat v tekočem letu brezplačno oddalo kosovne odpadke do skupne količine 2 m3 izvajalcu javne službe.
Pred oddajo kosovnih odpadkov bo nosilec (predstavnik) gospodinjstva izpolnil dopisnico in jo oddal v najbližji poštni nabiralnik ali osebno na sedežu javnega podjetja. Kosovne odpadke bomo odpeljali v čim krajšem možnem času, najkasneje pa v roku enega meseca od pravilno izpolnjene dopisnice. Na dopisnici bo že izpolnjen naslov (nosilec gospodinjstva iz baze podatkov) in s tem bo dopisnica neprenosljiva. Naloga posameznika bo, da natančno opiše kosovni odpadek (vrsta kosovnega odpadka in njegove dimenzije), posreduje svojo GSM številko ali številko telefona, vpiše datum ter se podpiše. Po predhodnem klicu predstavnika izvajalca javne službe se bomo dogovorili za odvoz. Dopisnico lahko izkoristite samo za tekoče leto 2008.
Kosovne odpadke iz gospodinjstva je možno brezplačno oddati tudi v CERO Špaja dolina v času obratovanja centra.
V.	Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
Pomladanski prevzem
torek	8. 4. 2008	Polica	- parkirišče pri družbenem domu	14.00 -	15.00 h
torek	8. 4. 2008	Mala vas pri Grosupljem	- parkirišče za družbenim domom	|| 15.30 -	17.00 h
torek	|| 8. 4. 2008	Veliko Mlačevo	- parkirišče pri družbenem domu	17.30 -	19.00 h
sreda	9. 4. 2008	Grosuplje	- parkirišče pri sodišču	14.00 -	16.00 h
sreda	9. 4. 2008	Smarje-Sap	- parkirišče pred družbenim domom	16.30 -	18.30 h
					
>
20
kmetijstvo
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
>
Jesenski prevzem
torek	7.	10.	2008	Polica	- parkirišče pri družbenem domu	14.00 -	15.00 h
torek	7.	10.	2008	Mala vas pri Grosupljem	- parkirišče za družbenim domom	II 15.30 -	17.00 h
torek	7.	10.	2008	Veliko Mlačevo	- parkirišče pri družbenem domu	17.30 -	19.00 h
sreda	8.	10.	2008	Grosuplje	- parkirišče pri sodišču	II 14.00 -	16.00 h
sreda	8.	10.	2008	Smarje-Sap	- parkirišče pred družbenim domom	16.30 -	18.30 h
VI. Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina
Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini obratuje v poletnem času (16. 3. do 14. 11.) od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, v zimskem času (15. 11. do 15. 3.) od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je Center zaprt. Občani lahko kot fizične osebe v obratovalnem času v Center brezplačno oddajo naslednje odpadke:
-	organske odpadke, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje,
-	ločeno zbrane odpadke (steklo, papir, embalaža), ki se odložijo v 5 m3 zabojnike,
-	odpadno električno in elektronsko opremo v
ustrezne zabojnike na ploščadi,
-	kosovne odpadke, ki se odložijo na ploščad za zbiranje kosovnih odpadkov,
-	lesne odpadke, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje ali na deponijo - odvisno od obdelave lesa,
do štiri avtomobilske gume na gospodinjstvo,
-	nevarne odpadke, ki se odložijo v posebni kontejner za zbiranje nevarnih odpadkov.
Proti plačilu pa se v Center lahko oddajajo tudi:
-	mešani komunalni odpadki, ki se odložijo na deponijo,
- gradbeni odpadki, in sicer do 350 kg/dan, vendar ne več kot 5000 kg/leto/gospodinjstvo.
Vse fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, morajo odlaganje vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v Center plačati. Za njih velja prepoved odlaganja gradbenih odpadkov.
O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi in radia Zeleni val.
VII. Prikaz odloženih in ločeno zbranih odpadkov
Izraženo v kg in velja za vse tri občine:
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
1.	Komunalni odpadki odloženi v deponijo	9.315.303	11.914.748	11.836.706	13.174.542	12.352.330	12.764.750	14.160.860
2.								
a)	kosovni odpadki:	369.096	360.100	500.300	156.280	171.860	96.140	77.160
b)	nevarni odpadki	0	5.662	10.596	12.347	8.292	13.619	14.328
c)								
	papir	68.400	68.960	91.220	184.630	386.480	534.440	632.570
	steklo	24.260	26.780	12.880	61.180	142.600	182.960	214.760
	kovine	16.920	11.840	43.140	9.620	v kosovnih	v kosovnih	8.860
	embalaža	0	0	0	23.920	81.620	87.580	113.410
d)	organski odpadki:	0	0	152.740	972.660	1.429.940	1.649.240	1.701.010
	Skupaj zbrani odpadki:	9.793.979	12.388.090	12.647.582	14.595.179	14.573.122	15.328.729	16.922.958
Ločeno zbrani odpadki skupaj: 478.676 473.342 810.876 1.420.637 2.220.792 2.563.979	2.762.098
Odloženi odp. v deponijo skupaj:	9.315.303	11.914.748	11.836.706	13.174.542	12.352.330	12.764.750	14.160.860
% ločeno zbranih frakcij:	4,89	3,82	6,41	9,73	15,24	16,72	16,32
Za mesec december 2007 smo upoštevali enako količino odpadkov kot lansko leto za isti mesec.
Iz zgornje tabele je razvidno, da smo v letu 2007 zbrali za 10 % več odpadkov kot v letu 2006. Vzrok za porast odpadkov v tem letu je priseljevanje novih ljudi v naše občine predvsem v mesto Grosuplje, ter povečanje odpadkov iz industrije. Na izvoru smo ločeno zbrali 16,32 % vseh odpadkov, kar je sicer za malenkost manj kot leto poprej, vendar je bila količina ločeno zbranih odpadkov za skoraj 8 % večja kot v letu 2006.
Želimo si, da bi tudi v bodoče skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje.
Vsem občanom in poslovnim partnerjem voščimo vesel božič in srečno novo leto 2008.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
razpisi
21
Povečanje obsega razpisnih sredstev in podaljšanje roka za oddajo vlog za podjetniški razpis
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj je v Uradnem listu RS v številki 109 dne 30. 11. 2007 objavil spremembo roka za oddajo vlog po Javnem razpisu za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja. Rok za oddajo vlog za podjetništvo je z 10. 12. 2007 podaljšan na 14. 12. 2007, poleg tega bodo vlagatelji lahko vložili vloge še v dodatnem roku, ki je 11. 1. 2008. Hkrati planira sklad 7. 12. 2007 objaviti še povečanje skupnega obsega razpisanih sredstev, ki naj bi bil po povečanju v višini več kot 13 mio EUR. Tako bo za decembrski in januarski rok odpiranja vlog na razpolago najmanj
3 mio EUR ugodnih posojil, lahko tudi več, odvisno od poteka obravnave vlog, oddanih v mesecu novembru. Interesenti lahko pridobijo dodatne informacije o razpisu na tel. 01 83 61 953 ali si besedilo razpisa ijn razspisne dokumentacije pridobijo na spletnih straneh www.rdf.sklad.si.
Obvestilo o prvih skladovih razpisih za sezono 2008
Obveščamo vas, da bosta z januarjem 2008 izšla dva skladova razpisa, in sicer razpis za selektorske oglede območnih gledaliških predstav v izvedbah odraslih gledaliških skupin in razpis za otroške plesne skupine.
Režiserje odraslih gledaliških skupin prosimo, da prijavijo do 20. januarja 2008 svoje premiere in ponovitve gledaliških predstav iz sezone 2007/08 za ogled selektorja Gorazda Žilavca. Selektorski ogledi gledaliških premier bodo potekali do vključno 31. marca. Čas za prijavo otroških skupin na območno plesno revijo pa je do 31. januarja 2008. Srečanje otroških plesnih skupin bo potekalo 14. februarja 2008 v prostorih Kulturnega doma Ivančna Gorica. Prijazno vabljeni k prijavi na oba razpisa! Več informacij in prijavnice dobite na
JSKD RS OI Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 17,
1295 Ivančna Gorica
ali na tel:0i/7869-070, 051/675-238, e-pošta:oi.ivancna.gorica@jskd.si

BRANKOVO 8. 1315 VELIKE LAŠČE
/
GSM: 031/632 304,031/082 304; 01/7881 180; FAX:01 7881 186
AU IMATE TEŽAVE PRI PRODAJI ALI NAKUPU NEPREMIČNIN? Uredimo vam vso dokumentacijo in postopek prepisa nepremičnine. Rešujemo hipoteke, odkupimo nepremičnino ali jo prodamo in sodelujemo pri dražbah. PRODAMO
-	HIŠO v LoSkem Poloku, na sontni lokanji, 165 m?, polovica hi&e novogradnja 2002. oslalo obncvl|eno 2002, ln&a lakoj vseijivs garaia tfodalno i6m2. ogrevanje na olje. priključek za telefon, na koncil vasi, delno 7a?jdl|iva parcela lSlfi mf.moina gradnja ie ena hiše. Cana: 7B.000 EUR
-	VIDEM-DOBREPOLJE. zavidljiva parCOfa, COrtler. 706 rnz. ¡¿rodna lokacija, blrtina ioie.trsfovint, pest«. ZK tjrejeno, mnira izgradnja hi$e dvojka. Cena 7$ EUR 7ji m?; okolica Vidma, hh. parcele rajliinih velika sli od 1000-10.000 m2. cena: 52 EURAn2
-	DVOSOBNO stanovanja v Grosupljem, 52,75 mZ. v 1. nad., balkon, CK, I. izgradnja 1360. mirna SOSHfca, bližina litine, iofe. vrt». parkirni proslor preo blokom. Cena 112 6GO EUR
-	HlSOv 2aln, z ^so luksuzno opremo na izredni lokaciji, gradnja dokontana 1990, 300 m2 + prizidek 50 mE MoJ nosi pnodape 4 slanovanj ah v komplelu. Možnost menjav« za stanovale v Ljubljani,
^rcisu plie rv. ali Ivanini gorici i.lofna izgradnja fte ene hi£a. Cena: 320.000 EUR
-	VELIKE LAŠČE, center. hiia.prenovf(ana 2004, takej vstfva, pritličja 120 m2,1, nadstropja Si m2 ♦ zastekl|en rimski vrl m2, neizdelana mansarda 1HO ni2, garala Si1 m2. d^onSCe 251 m? hliJina tale
'r
vrtca. i»4tc. občine. trgovine,izredno lota in sončna lokacija.cotia: 250.000 eur
-	KOČEVJE, ekjKluzivno trisobno stanovanj, 64 111 m2 bruto pogine, novogradnja 2007. krasen razqled, na ključ. Cene: 85.437 EUR.
-	LJUBLJANA PRESKA, Sposobno stanovanje, v bloku t balkonom, lepa lokaci|a v mirnem okolju.
35 J53 im2. lelo izdelave 197?. Cilrto nadstrocie. cena 87.000 EUR
-	RIBNICA, enosob.-.o predelano v dvosobna stanovanje v 2. nadslropju. i balkonom, leto izgradnje 1934, 42.01 m2. cena 65 000 EUR
Prodamo več zanimivih kmetij od 1 ha do SO ha zemlje, bli, stanovanj. Več na www.ne premiDnino.net
KUPIMO
-ENO dO dvosobne- stanovanje na relaciji Ritjnica-Veiike Laiče-Videm-Dobrepolje-Gnosuplje-Skofljicii-Ljubljara
-	KMETIJO, hišo z več zamlje, zaz. jjaroelo dO 60 km te Ljubljana
ZENITN A AGENCIJA IN POSREDOVALNICA ANGEL
STE DssmjjBiii in rpsi*čii?Za Informacije poki čir? ali sb osebi» c-glasMe v ienlUit agenciji m posredovalnici Angel. Tli vam bomo poiskali partnerja, ki uun bo zasedel praznino v srcu.
GSM: 051/682-380, 031/682- &05:
mm m
Javno komnalno podjetje Grosuplje
k sodelovanju zdrave, pridne in mlajše delavce za
1.	strojnika težke gradbene meha-nizacije z vozniškim izpitom B in C, zaželena tudi E ktg.
2.	voznika smetarskega vozila z vozniškim izpitom B in C ktg., zaželen poklic avtomehanika
3.	več delavcev za zbiranje, odvažanje in ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma opravljanje raznih gradbenih del Pogoji:
Pod zaporedno številko ena in dva morajo kandidati imeti vsaj dve leti delovnih izkušenj na področju razpisnega dela. Pod zaporedno številko tri morajo biti kandidati mlajši, zdravi in v dobri fizični kondiciji,
saj ravnanje z odpadki in izvajanje gradbenih del spadata med težka fizična dela, ki se izvajajo ob vseh vremenskih razmerah.
Delovno razmerje bomo sklenili za čas 1 leta s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja ali zaposlitve za nedoločen čas..
Vabimo vas, da pošljete svoje prošnje s kratkim življenjepisom v 8 dneh na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje.
22
kmetijstvo
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Obisk govedorejcev > na družinski kmetiji Antona Permeta
Sp. Blato, 2. decembra 2007 - Že precej v globokem mraku so se z dvema polnima velikima avtobusoma pripeljali na dvorišče družinske kmetije Antona Permeta kmetje Govedorejskega društva Slovenska Bistrica, ki pa so hkrati tudi kooperantje Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica, zato je bil z njimi tudi njen direktor Janez Gumzej. Dobrodošlico na kmetiji sta jim poleg gospodarja Antona izrekli tudi terenska svetovalka Ana Pavčič in Jasmina Slatner, specialistka svetovalka z domžalskega Kmetijskega zavoda. Pred obiskom na Spodnjem Blatu so si že ogledali ravninsko kmetijo v Jaršah pri Domžalah in nato hribovsko kmetijo na Samotorici pri Polhovem Gradcu, pa tudi znameniti mozaik patra Rupnika v grosupeljski cerkvi, kjer jih je sprejel tudi grosupeljski župnik. Vsi člani družine Perme pa so se tudi potrudili in gostom postregli s potico in drugimi sladkimi dobrotami ter čajem, šilčkom žganega ali pa z rujno kapljico.
Jože Miklič
Kmetija Antona Permeta je trenutno največja v občini Grosuplje. Antonu v glavno oporo na kmetiji je njegova žena Ljuba, veliko pa jima pomagata tudi hčerka Anita, ki je pred kratkim diplomirala in poleg drugih del v gospodinjstvu pomaga tudi z raznimi administrativnimi opravili (njen hobi pa so konji) in sin Matjaž, ki je glavni strojnik na kmetiji.
Pavčičeva je nato predstavila nekaj geografskih podatkov o »podeželski« (ne kmetijski!) občini s posebnim poudarkom na kmetijskem sektorju. V občini je po približnih podatkih še okoli 400 do 450 dejavnih kmetov, kar predstavlja manj kot 2,5 % delež od vseh prebivalcev, 1/3 od teh je pretežno dolinskih kmetov, ki pa še vedno tržijo mleko. Po ukinitvi mlečnih prog so bili nekateri prisiljeni preusmeriti se na proizvodnjo živali za zakol, nekaj pa na vzrejo telet s kravami-dojiljami. Pri Permetovih je glavna dejavnost pitanje bikov. Poleg tega pa se ukvarjajo tudi z nekaterimi področji poljedelstva, kot so pridelava koruze, pšenice in včasih tudi nekaterih drugih žit ter oljne ogrščice kot energetske rastline za pridelavo biodizla.
Gospodar Anton je gostom razložil, da so kmetijo na tej lokaciji začeli graditi leta 1983, ko so se začeli seliti s Spodnje Slivnice. Leta 1990 so zgradili prvi večji hlev. Kmalu nato so Ljubljanske mlekarne začele opuščati pridelavo tudi na ravninskih predelih Grosupeljske kotline. Ob tej priložnosti je nato dobil večje kose zemlje (velike tudi do 20 ha) v zakup oziroma v najem, nekaj pa jih ima
tudi v najemu od tistih lastnikov, ki so dobili zemljo vrnjeno z denacionalizacijo. Prizna pa še, da je kar nekaj zemljišč sredi teh kompleksov lastniško nerešenih in bi po njegovem morala Občina poskrbeti za komasacije. Pri tem bi bilo po njegovem treba upoštevati tudi današnji način in nove tehnologije kmetovanja.
Povedal pa je zelo pomembno resnico za današnji čas, da podjetniki kupujejo zemljo od propadlih kmetov oziroma tistih, ki so zemljo dobili z denacionalizacijo, a je ne morejo obdelovati, ker se ukvarjajo s popolnoma drugimi dejavnosti, v kar so jih prisilila desetletja odtujenosti od kmetovanja. Podjetniki tako zemljo poceni kupijo in koncem leta še te zneske dajo v stroške, ki se jim jih odšteje od davkov. Tako dobijo zemljo zastonj.
V nadaljevanju smo od Antona izvedeli tudi nekaj o vsakoletnih nihanjih cen na različnih segmentih v kmetijskem sektorju, kar pomeni, da se morajo kmetje vedno znova odločati za novosti, včasih pa se zanesti poleg mepredvidljivega vremena tudi na srečo. Dinamika ukrepanja ter gospodarskega in ekonomskega odločanja na današnjih modernejših kmetijah je mnogo bolj živahna, kot se nepoznavalcem zdi na prvi pogled. Načrtovanje za pet ali več let naprej je nemogoče, zato pravi, ko se odločajo, se včasih odločijo tudi kar tako, potem pa kakor je, je. Trenutno jim na ta način še uspeva, ni pa čisto prepričan, da bo šlo lahko uspešno tako tudi naprej.
Povedal je še, da mu je bistveno lažje
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
23
Pogovor z Jasmino Slatner
Kaj pravi direktor Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Janez Gumzej?
Jože Miklič: Gospod direktor! Že iz velike skupine sklepam, da mora biti pri vas kar precej živa zadruga. Nam lahko poveste nekaj podatkov o njej? Direktor Janez Gumzej: Naša zadruga šteje 280 članov, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom. Namen zadruge je pospeševanje gospodarske koristi svojih članov, delovanje zadruge pa smo zapisali v Pravilih, ki natančneje opredeljujejo njen namen, organizacijo, pravice članov, način poslovanja in pridobivanja dohodka kot tudi obveznosti in odgovornosti za nastopanje v pravnem prometu z drugimi.
Na leto odkupimo približno 18 milijonov litrov mleka, 1300 do 1400 pitancev in nekaj perutnine. Odkupujemo tudi sadje in poljščine. Kmete pa oskrbujemo z re-promaterialom na odložno plačilo (mineralna gnojila, krmila). Problem zadrug pa je, da se je finančno poslovanje pretežno preneslo na borzno posredništvo in tudi sam kot direktor nimam pravega občutka, kako naj bi se v bodoče obdržali na primernem varnem finančnem okolju. Odkupna cena živini je
kupiti več telet na Poljskem, Madžarskem ali v Romuniji kot pa v »Radohovi vasi«, ker nimamo organizirane mreže za odkup živali. Za glavno krmo, ki jo na kmetiji dajejo živalim, pravi, služi koruzna in travna silaža, prvo košnjo pa posušijo na sušilni napravi. Za krmo uporabljajo tudi ječmen.
Kot zanimivost je povedal tudi svojo izkušnjo z gradnjami hlevskih boksov in dejal, da je najprej »zmetal« iz hlevov rešetke za izpiranje gnojevke. Naslednja stvar, ki jo je opustil, so bili privezi.
v zadnjem času celo padla. Jože Miklič: V čem vidite vi razloge za to problematiko? Je to posledica vstopa Slovenije v Evropsko unijo ali gre morda že za daljše obdobje in trende nazadovanja v kmetijstvu še iz časov od osamosvojitve Slovenije? So temu krivi kakšni drugi vzroki? Ali se je morda tudi pri vas spremenila struktura kmetov? Direktor Janez Gumzej: Še vedno so tudi pri nas premajhne kmetije, da bi lahko bile racionalne. Glavni vzrok pa vidim v stroških kmetovanja, ki se bistveno hitreje dvigujejo, kot pa temu sledijo odkupne cene.
Jože Miklič: Na kakšnem območju deluje vaša zadruga? Je to pretežno ravninski svet?
Direktor Janez Gumzej: Organizirani smo na območju občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole. Sedež imamo na Mariborski cesti 1 v Slovenski Bistrici. Nekaj sveta okoli nas je ravninskega, nekaj pa v hribih. Povprečno pa lahko rečemo, da so delo in pogoji za preživetje naših kmetov kar precej težavni.
Jože Miklič: Ali morda vidite v čem kakšno dodano vrednost, ki bi jo lahko kmetje unovčili?
Direktor Janez Gumzej: Kvalitetna hrana bo nedvomno imela v bodočnosti tudi višjo ceno, s tem pa bi se lahko uveljavilo tudi več naših kmetov. Jože Miklič: Morda pri vas že ukrepate v tem pogledu? Ste že napravili kakšne izračune, načrte? Se v to vključuje morda pri vas tudi lokalna politika? Direktor Janez Gumzej: Tu pa smo še precej na začetku. Vendar obstaja upanje, saj so naši kmetje tudi trdoživi in se ne predajo kar tako. Jože Miklič: Hvala za pogovor!
Privezana je le še kakšna posamična žival, ki se poškoduje. Ko so gradili nov hlev, je bil pred dilemo, ali naj naredi stojišča na rešetke ali na tlačen gnoj ali na globoki nastil. Odločil se je za tlačen gnoj z izrivom proti jaslim. Zdaj opaža, da biki hitreje odraščajo kot na rešetkah, pa tudi manj bolezni se pojavlja. Na rešetkah živali tudi manj počivajo kot na ležiščih. Zdaj ima večino živine spuščene v večjih ograjenih prekatih. Zelo pomembna je po njegovem tudi primerna prostornina hleva, bolj kot sama površina boksov, pa tudi svetloba je zelo pomembna.
Jasmina Slatner (tretja z leve) skupaj z Antonom Permetom, Ano Pavčič in Ljubo Perme.
Jože Miklič: Ker ste dokaj pozno prišli v naše kraje, predvidevam, da ste pred tem že nekje bili?
Jasmina Slatner: Da. Že zgodaj dopoldne so si gostje lahko ogledali večjo kmetijo pri Lojzetu Črnivcu v Jaršah pri Domžalah. Imajo 110 črnobelih krav molznic, v povprečju oddajajo 4500 l mleka na dan. Je zelo urejena kmetija. Veliko imajo tudi njivskih površin.
Kot nasprotje temu sem želela pokazati še eno hribovsko kmetijo. Zato smo odšli proti Polhovemu Gradcu na Samotorico na kmetijo Geriolovih, kjer so zgradili pred letom in pol nov hlev in gojijo v prosti reji krave simentalke. Zaradi gorskega območja je proizvodnja mleka nekoliko nižja. Tu pa smo si ogledali tudi cerkev. Jože Miklič: Je na tem območju urejen odvoz mleka?
Jasmina Slatner: Kljub temu da je to precej gorsko območje, so tukaj štiri močnejše kmetije. Zato je odvoz mleka normalno urejen, pa tudi ceste in ostala infrastruktura so sorazmerno dobro urejene.
Tu imajo urejen tudi manjši muzej starega kmečkega orodja in poskrbijo za prikaz različnih starih opravil od pridelave lanu, česanja in striženja ovc, pa do izdelave preje in volne ter končnih izdelkov.
Ker pa je v Govedorejskem društvu Slovenska Bistrica tudi nekaj govedorejcev, ki gojijo pitance, smo se odločili še, da obiščemo kmetijo Antona Permeta, ki pa uspešno poleg govedoreje vključuje tudi poljedelstvo. Na vseh treh kmetijah pa so nas pričakale še lokalne kmetijske pospeševalke. Jože Miklič: Hvala!
24
kmetijstvo
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Bilo je
Koncert MePZ Viva Brežice
Za ljubitelje izjemno odpete zborovske pesmi, ki ji poseben zven daje tudi številčnost zbora, je bila to prava poslastica. To, da so pevci disciplinirani in zbrani, je bilo vidno že takoj po prihodu. Takoj so začeli s sproščevalnimi gibalnimi, dihalnimi, kasneje pa še z upevalnimi vajami. Moram reči, da mi je bil ta del (za publiko nevidne) priprave na koncert prav tako všeč kot koncert sam. Koncertni program je dokazal, kako bogat razpon glasbene literature ima štiridesetčlanski zbor: od sakralnih do priredb ljudskih in posvetnih umetnih pesmi iz najrazličnejših stilnih obdobij, ni jim tuja niti zborovska jazz pop literatura, ki je v drugem delu koncerta pokazala, kako zbor poleg izvajalne discipline zna v pesem vključiti tudi bolj sproščene, komične elemente. Prve nagrade v tujini - Litva, Grčija, izjemno visoke ocene na Naši pesmi v Mariboru, kamor gredo vsako drugo leto, so rezultat rednega in discipliniranega dela. Zborovodkinja Simona Rožman Strnad je v sproščenem pogovoru po koncertu dejala, da so včasih imeli večje pavze med sezonami, zadnja tri leta pa ugotavlja, da je bolje, da jih je čim manj, ker je iz ekipe, ki je vseskozi v teku veliko lažje dobite več oz. višjo raven interpretacije. Zato o počitku skorajda ne razmišljajo več. Pred njimi so že novi cilji, ki jim zelo jasno s skupno željo hitijo naproti. Mi jim po vsem, kar smo doživeli z njimi želimo vse najboljše.
Stevardesa
avtor: Milan Jesih, režija: Jaka Andrej Valjavec, uprizoritev: KD Janez Jalen Kulturni dom Grosuplje je v četrtek, 22. 11. 2007, gostil gledališko uprizoritev radijske igre Milana Jesiha Stevardesa v izvedbi KD Janez Jalen. Čeprav je naslov »visoko leteč«, je igra prizemljena na manjšo stanovanjsko skupnost, kjer se odvija zgodba o novo
priseljenem paru in posledičnem razburjenju ter zanimanju drugih stanovalcev. Jesihova igra nam s preigravanjem ustaljenih fraz predstavi svet na glavo obrnjenih pravil spodobnosti in ponuja vpogled v resnične skrivnosti človekovega vsakdana. V popačeni sliki idealnih medsosedskih odnosov se stanovanjska skupnost izkaže v vsej svoj zavisti, predsodkih in nestrpnosti do prišlekov, ki se ne ujemajo z občimi pravili. Lokalni okvir predstave nam odpira širše vprašanje o »vtikanju se« v tuje stvari in o nenehni želji po podrejanju drugega. Predstava je pod taktirko režiserja Jake Andreja Vojeveca dosegla dober odziv publike. Naloga prevajanja radijske igre v gledališko je bila dobro izpeljana z izvirno scenografijo, ki je omogočala igralcem nekaj več dinamičnosti in jim tako bila oporna točka v nekaterih preveč statičnih in ponavljajočih se prizorih. Vojevec je oder uspešno uporabil v celoti in razigral predstavo s komičnimi elementi. Čeprav so nekateri elementi mejili na trivialnost s pretirano vsiljenim poizkusom aktualizacije, jih je publika na splošno toplo sprejela. Igralci se lahko pohvalijo s solidno igro, pri kateri je mogoče manjkala večja ubranost skupine v celoti in je zato bilo občasno močno občutiti padec koncentracije oz. intenzivnosti igre. Izvirno radijska igra je skozi celo predstavo nasičena z besednimi igrami in podpomeni, ki gledalcu ne pustijo oddiha. Seciranje in razredčenje teksta bi mogoče pomagalo igralcem k dovzetnejši interpretaciji, kar bi absurdnost samega teksta lažje postavilo v ospredje.
»Sosed sosedu volk« je vsekakor tema, ki gledalcu ponuja veliko osebnih asociacij in odpira pri vsakomur možnost temeljite samorefleksije, zato... prezirajte vsakogar, naj bo ta še kako dober in lep ali zloben in grd.
Jurij Verč
Nastop MoPZ Šmarje-Sap na regijskem koncertu, s tematskimi sporedi -SOZVOČENJA 2007
V nedeljo, 18. 11. 2007, sta bila v Delavskem domu Zagorju dva koncerta in sicer ob 17.00 in 19.30. V popoldanskem delu je nastopilo 7 zborov; poleg našega zbora še MePZ KUD Jevnica, ŽePZ KD Tabor Logatec, MePZ KD "Rak" Rakek, ŽePZ Rezke Usenik, KUD Šentvid nad Ljubljano, MePZ KD Akademik Trbovlje in MePZ Češnja TD Lavrica. V večernem koncertu je nastopilo 5 zborov, in sicer: MePZ Brezovica, MePZ Mavrica Vrhnika, KD ŽePZ Petrol Ljubljana, Čarnice, Vokalna skupina in učiteljski pevski zbor Emil Adamič iz Ljubljane, šesti zbor oktet Zven Črnuče je zaradi bolezni odpovedal svoj nastop.
Strokovna spremljevalca sta bila Tomaž Habe in Danica Pirečnik. Vsak zbor je moral na reviji predstaviti čim bolj zanimivo sestavljen, tematsko zaokrožen spored, po svoji izbiri. Sporedu je moral tudi sporočiti naslov za izbrano temo. Trajanje programa je bilo časovno omejeno na 20 minut, za vsak zbor. Naš zbor se je odločil za splet belokranjskih pesmi, z naslovom Igraj kolce, ne postavaj. S pesmijo Igraj kolce smo nastopili že na območni reviji. Za nastop v Zagorju, nam je g. Tomaž Habe, napisal noviteto Hod~te k nam na kres, Ambrož Čopi pa prav tako noviteto Belokrajnsko suito, ki je zajemala 3 pesmi: Pastirče mlado, Oj javore in Pirno na pojnico. Kot tretjo smo predstavili Igraj kolce. Čas do nastopa je kar prehitro mineval, tako da smo intenzivnost vaj potrojili. Čeprav se noviteti še nista prav prijeli, je naš trud kljub temu poplačan, saj belokranjskih pesmi ni prav veliko prirejenih za zbore. Tudi generalko za
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
25
nastop v Zagorju, smo imeli na Vinici, v petek 9. 11. 2007, v cerkvi Sv. Križa. Predstavili smo naš železni repertoar 20 pesmi in tudi te tri za revijo. Lepo smo bili sprejeti in prosili so nas, še za božični koncert, ki ga bomo imeli v nedeljo, 23. 12. 2007.
Za nami je naporno leto, saj smo imeli kar 21 nastopov, 5 celovečernih koncertov in gostovanja v Čakovcu, 2 krat na Vinici, v Domu Španskih borcev v Ljubljani in še drugi nastopi.
predsednik KD Šmarje Sap Ljubo Vilar
Koncert Big Banda Grosuplje
V soboto, 24. novembra je v Kulturnem domu Grosuplje na letnem koncertu nastopil Big Band Grosuplje. Koncert je bil posvečen 70-letnici rojstva Jožeta Privška, največjega slovenskega jazzovskega komponista in dirigenta.
Jože Privšek je študiral na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, potem pa še na ustanovi Berklee College of Music v Bostonu - eni najbolj priznanih šol jazza na svetu. Njegov tamkajšnji profesor Herb Pomeroy je za njega dejal, da je na šolo prišel že kot izoblikovana glasbena osebnost in tako je bil njun odnos bolj prijateljski kot šolski. Svojo profesionalno pot je začel kot pianist in vibrafonist in se takoj izkazal kot vrhunski glasbenik. Do popolnosti pa se je razvil pri vodenju »svojega« orkestra (ta izraz najbrž ni pretiran, saj je bil nacionalni jazzovski orkester znan kot »Privškov orkester«, njegovi člani pa kot »privškovci«). Z besedami je težko opisati pomembnost njegovega dela tako za Big Band kot za slovensko glasbo nasploh. Dirigent in umetniški vodja te zasedbe je bil več kot tri desetletja, v tem času pa se je orkester povzpel do zavidljivih tehničnih in umetniških višin. Za nj je napisal na tisoče sklad in priredb. Poleg jazzovskega opusa je zelo resno ustvarjal tudi popevke in ustvaril nekaj nepozabnih uspešnic: Nad mestom se dani, Vozi me vlak v daljave, Silvestrski poljub, Mati bodiva prijatelja.
Big Band Grosuplje pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Igorja Lundra v prvem delu odigral nekaj Privškovih priredb znanih klasičnih jazzovskih skladb. Nato se jim je na odru pridružila mlada in perspektivna pevka
Neža Drobnič in z njimi zapela Nad mestom se dani in When the Saints. V nadaljevanju smo poslušali nekaj najbolj znanih slovenskih popevk v instrumentalni verziji: Maček v žaklju, Pegasto dekle, Vozi me vlak v daljave. Za vrhunec večera pa je poskrbela posebna gostja, legenda slovenske zabavne glasbe, Elda Viler. Zapela je venček svojih najbolj znanih popevk in skladbo Mistralova hči, ki jo je tokrat pela prvič. Z velikim aplavzom je skoraj polna dvorana Kulturnega doma nagradila vse nastopajoče. Z zadnjim letošnjim koncertom je Big Band Grosuplje pokazal, da se ukvarja s obširnim poljem jazz glasbe in ima široko zastavljene cilje. V letošnjem letu je na koncertih predstavil vse od klasičnih popevk do sodobnih jazzovskih avtorjev. Info ZKD GROSUPLJE
Ta veseli dan kulture,
sobota, 1. december 2007
Delavnice: likovna z Matejo Kavčič in gledališka z Barbaro Kukovec
V Kulturnem domu Grosuplje sta dopoldan potekali likovna delavnica ter gledališka delavnica »Povej mi zgodbo«. Prva je bila v znamenju širokega generacijskega razpona, lampijone in lampijončke so izdelovali vsi: od prvošolčkov do upokojencev. Delavnico je vodila slikarka Mateja Kavčič. Delavnice »Povej mi zgodbo« se je udeležilo skoraj


ijp f

>
26
kmetijstvo
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
30 mladostnikov višjih razredov osnovne šole. Zaradi številnega obiska so zgodbe interpretirali v skupinah in tako so se prelevile v prave gledališke prizore. Igralka Barbara Kukovec je prizore predelala na način, da je klišejske načine interpretacije zamenjala z dejanskim počutjem mladih igralcev na odru. In tako je prišepetovanje teksta soigralcem postalo del prizora.
Multimedijski dogodek Jugonostalgija
Zvečer je v Kulturnem domu zaživela Jugo-nostalgija, ki so jo v nas zbudili člani MoPZ Corona (KD Pesem Grosuplje). Obiskal nas je tudi maršal Tito. Potem ko je pozdravil meščane, se je povzpel na oder, oglasila se je bivša jugoslovanska himna in dvorana je v hipu stala na nogah. Skozi večer smo se spomnili nekaterih bistvenih značilnosti naše bivše države, nekatere izmed njih so smešne ali naravnost groteskne, vendar ne zamajejo prijetnih spominov na tisto obdobje. MoPZ Corona je s svojim repertoarjem lepo zaokrožil večer in kot predzadnjo pesem izvedel Gibonnijevo »Oprosti«. Na prvi pogled gre morda za banalno sporočilo, ko pravi »Moglo bi bit da je lakše umrit, nego ljudima reč': »Oprosti«, a če pomislimo na odnose bivših držav Jugoslavije po razpadu in današnje razmere na Balkanu, vidimo, da je Gibonnijevo sporočilo še vedno aktualno. Larisa Daugul
NEK DOGODEK V ŠTIRIH SLIKAH
1.	slika, policijska beležka
Kraj dogajanja: Kolodvorska ulica v Grosupljem
Čas dogajanja: četrtek zvečer ob 18,30 uri.
Dejanje: dva neznanca, očitno gre za osebi različnih spolov, sta v poltemi razpečevala plakate oziroma letake. Vsebina sumljiva, politične narave. Osebi zasledovali do gostilne Anton v Grosupljem, kjer sta se nam neznano kam izgubili.
2.	slika, pogovor med domačinkama v petek zjutraj pred Mercatorjem v Grosupljem
Gaspa saseda, a ste vidli, k'ga kle na t'mle plakati piše!? Jugonostalgija! K'ga se pa greja tile mulci. Ne vem, a č'm kar palicija paklicat al kaj? Sej tu je palitika umejs, Titoja bi radi nazaj! K nam je tul'k slab'ga naredu, tile pa Jugaslavija pa vs'ga vraga nazaj kličeja! Nezaslišanu!
3.	slika, razmišljanje nesrečnega človeka (brez širine duha), pešec sredi Grosupljega, petek
Tale oblast, pa tale komunala, pa policija, ja pa inšpekcija tudi, pa. so pa res neučinkoviti. Povsod birokracija, same ovire, samo polena mi mečejo pod noge. Zdaj bi radi pa še davek na zrak uvedli. Poglej si ga no, poglej. Lumparija! Neverjetno! Nekdo je na Kolodvorski ulici, sredi Grosupljega, v petek dopoldne raznosil plakate s sliko Jugoslavije pa z rdečo zvezdo na sredini! Čakaj, čakaj, eden misli obujat staro državo, poglej kaj piše: Jugonostalgija! Ja to je pa višek! Dol z njimi, dol s temi nesramnimi plakati! Prav vse bom dol pobral. Čakaj, a me kdo gleda? . Ja, kar naj me gledajo, saj to je vendar nekaj neverjetnega! Sredi Slovenije, konec leta 2007.
4.	slika, videnje nastopajočega na odru Kulturnega doma,
Grosuplje, 1. 12. 2007 ob 19,10
Hostese sporočajo, da se koncert lahko prične. V preddverju ni več čakajočih za nakup vstopnic in tudi glasovi v dvorani so se pomirili. Gremo na oder? Še enkrat se pogledamo in stopimo proti zavesi. Prvi hip me zaslepijo luči, ko pa stopim do mikrofona na sredini odra, se oči
privadijo in pred seboj zagledam nabito polno dvorano Kulturnega doma v Grosupljem! . Občutek je nerazložljiv: izjemno veselje, trema, odgovornost, tudi strah, vsa ta mešanica občutkov in čustev me spreleti, mislim da iz glave do nog in nazaj. Pozdravim občinstvo, glas se mi, verjetno zaradi vsega čustvenega doživljanja, malce trese, pa vendar poskušam dovolj suvereno otvoriti koncert. Dogodek. Instalacijo, katere naslov je provociral, odbijal, koga pa tudi privlačil.
Vsi tisti, ki ga niso razumeli, ga tudi ne bodo, pa naj pišem karkoli že. Članom zbora in meni osebno pa so največja potrditev: dvorana, ki je prepevala z nami, zadovoljstvo in pohvale občinstva, priznanja nastopajočih in izjemno povpraševanje po ponovitvi dogodka. Ponovitev bo. Predvidoma 26. januarja 2008 ob 19h. Več informacij o tem pa boste lahko dobite na Zvezi kulturnih društev Grosuplje, tel. 7864028 ali pri meni osebno: 031/835 156 ali pa na internetnih straneh Občine Grosuplje pod »aktualno«.
Naj se še enkrat, v imenu članov Moškega pevskega zbora Corona in mojem osebnem imenu javno zahvalim vsem kakorkoli sodelujočim na koncertu za uspešno izvedbo, sodelujočemu poslušalstvu za dveurno neutrudno podporo in vzpodbudo ter seveda sponzorjem za finančno in materialno pomoč pri izvedbi projekta. Na svidenje v našem kulturnem hramu! Borut Usenik
Delavnice: lutkovna z Ireno Rajh in plesna z Ireno Tomažin in Špelo Repar
ponedeljek, 3. december 2007
Otvoritev razstave »Motivi iz Grožnjana« likovne skupine Paleta
Ponedeljkove delavnice so bile rezervirane bolj za šolarje. Najprej so si najmlajši ogledali učno uro o lutkah. Spoznali so vse načine animiranja lutk in tipe lutk, ki so pogojene z različno animacijo. Otroci so bili navdušeni, še posebej pa jih je očaral Nace,
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
27
ki je bil popolnoma živ. Skorajda niso opazili, da je le ročna mimična lutka. Z lutkarico Ireno Rajh sta nas popeljala v začetke lutkovne zgodovine in za nameček smo si lahko ogledali še prizor, ki nam je precej blizu - Turjaško Rozamundo, ki je bila delno Prešernova, delno pa prirejena za lutkovno delavnico. Po dveh dvoranah najmlajših iz OŠ Brinje in OŠ »Louisa Adamiča« pa smo imeli še delavnico plesa s starejšimi šolarji iz OŠ Brinje. Primerno oblečeni in obuti - pravzaprav bosi - so spoznali nekaj osnov sodobnega plesa in temeljni princip sodobnega baletnega giba. Imeli so se fino in so bili zelo prijetni, tako sta delo z njimi komentirali obe plesalki - Irena Tomažin in Špela Repar. Med otroškim plesnim rajanjem po odru so naše slikarke že pripravljale razstavo za otvoritev, ki je bila ob 19:00 uri. Bilo je živahno in ni lepšega kot če sediš v pisarni pod tabo pa v že skoraj tesnih prostorih živ žav, sproščen in usmerjen v delo. Otvoritev »Motivov iz Grožnjana« se je zgodila v polni avli in potem, ko so slike oživele s pogledi obiskovalcev smo opazili, da so bile naše članice Palete KD Teater Grosuplje zadovoljne z odzivom. Napredek v njihovem delu je očiten - tako je ustvarjanje z njimi in rezultate dela komentirala tudi njihova mentorica Sandi Zalar.
Kabare Slon in Sadež
Potem pa smo šli še na kabare. Koncert dua Slon in sadež. S tipičnim humorjem. Dobro zamišljenim scenarijem in duhovitim nastopom. Od karikature do banalnosti. Od puhle praznine do polne vsebine pomenov. Imeli smo se lepo. Privabili smo veliko nove, mlade publike. Druženje po koncertu s publiko in izvajalcema je bil lep zaključek dneva.
Pod črto:
Letošnji dan odprtih vrat oziroma Ta veseli dan kulture je ponudil 177 brezplačnih prireditev, nekatere so se zvrstile že v soboto in nedeljo. Ideja, da bi pesnikov rojstni dan proslavili z dnevom odprtih vrat, se je ministrstvu za kulturo porodila leta 2000 ob 200-letnici pesnikovega rojstva z namenom približati kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi. Zamisel je v nekaj letih prerasla v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek v Sloveniji. Glede na poročila izvajalcev se ga je lani udeležilo kar 21 tisoč obiskovalcev. ZKD Grosuplje praznuje 3. december na tak način od leta 2005 naprej. Udeležencev na vseh delavnicah skupaj je bilo letos 457, če prištejemo še vse pevce, ki jih bo na vajah do konca februarja 2008 hostpitiral zborovodja Tomaž Tozon se številka aktivnih udeležencev delavnic povzpne na 623. Obiskovalcevje bilo na večernih dogodkih - koncertu Jugonostalgija, likovni razstavi »Motivi iz Grožnjana« in kabare koncertu Slon in Sadež 370. Dan
28
kmetijstvo
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Nagrajevanje skupin društev > ZKD Grosuplje v sklopu rednega delovanja
odprtih vrat je bil živahen čez oba dneva in kot je pristavila predsednica KD Teater Grosuplje, ga. Zora Trilar - se vidi, da se prijemlje! Vsem šolam, učencem, članom društev in mentorjem se zahvaljujemo za dobro sožitje v ustvarjanju. In ni se »dogajalo« samo, ko smo bili dejavni. Vsi, ki boste v Veselem decembru 2007 prišli na prireditve v Kulturni dom boste lahko uživali v novoletnem ambientu lampijonov in drobnih lučk, ki so jih izdelali likovniki na delavnici s slikarko Matejo Kavčič.
Pa še preskok na širši slovenski prostor. Književni prevajalec in književnik Janez Gradišnik je dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju književnosti, književnega prevajanja, pisateljevanja in jezikoslovstva, oblikovalec Miljenko Licul pa Prešernovo nagrado prejme za življenjsko delo za obsežen ustvarjalni opus na področju oblikovanja. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Dušan Jovanovic je na ministrstvu za kulturo sporočil tudi imena desetih nominirancev za nagrado Prešernovega sklada. Dobitniki skladove nagrade, teh je lahko največ šest, bodo znani 7. februarja 2008 na tradicionalni proslavi ob obletnici smrti Franeta Prešerna.
Gledališče Hiška s Sneguljčico navdušila najmlajše,
premiera 15. december 2007
Že drugič zapored so k čarobnosti decembra prispevali mladi igralci gledališke skupine Hiška OŠ Louisa Adamiča, ki jo že šest let uspešno vodi mentorica Irena Žerdin. Tako nadaljujejo tradicijo, ki je bila dana prejšnji gledališki skupini GGNeNi. Z našo organizacijsko podporo smo jim omogočili, da so predstavo pripravili s polno mero otroške prisrčnosti. Z lansko predstavo HOP, V PRAVLJICO so bil izbrani med najboljše otroške predstave Osrednje Slovenske regije.
V Veselem decembru 2007 so nam igrali SNEGULJČICO, ki so jo izbrali sami. Zgodba je vsem poznana: to je pravljica Sneguljčica. Mladi ustvarjalci so staro zgodbo preoblekli v sedanji čas: kraljica o svoji lepoti sprašuje zrcalce pri frizerju, njen mož kralj Milan mora na nujno službeno pot v tujino, palčki
postanejo palčice...in tako se tudi vrhunec zgodbe - odločitev lovca, da ne umori Sneguljčice - odvija čisto drugače. V predstavi, kjer sodeluje 22 mladih igralskih navdušencev, pod že preizkušeno taktirko režiserke in mentorice Irene Žerdin, ni bilo dolgčas. Svoje pa je dodala tudi Martina Štirn, ki je poskrbela za scenografijo in kostumografijo pri predstavi. Prav zanimivo, kako ti dodatki lahko pomagajo ustvarjalnost na odru speljati v pravo smer.
Voščilo Gledališča Hiška za leto 2007 smo preko pravljice razumeli takole: starejši, starši poskrbite, da bodo vaši najmlajši čim dlje verjeli v čaroben svet pravljic. Kakor je v navadi, je s palčicami, dvema čarovnicama, dobrimi vilami, Sneguljčico in lovcem med otroke prišel tudi dedek Mraz in s pomočjo pravljičnih bitij razdelil darila med otroke. Otroci se starega možaka še vedno razveselijo bleščečih očk.
INFO ZKD Grosuplje
Dogaja
Slovesnost ob dnevu samostojnosti
Saj ne vem, kako naj pišemo, naj poročamo o dnevu samostojnosti kot o preteklem ali prihodnjem dogodku v decembru 2007. Zadrega je predvsem zaradi datuma izdaje časopisa. Seveda gre za izjemno zgodovinsko dejanje, ki nas je pravno formalno usidralo na evropsko dno kot samostojno državo. Kulturni del slovesnosti pripravljajo naši ljubiteljski ustvarjalci, ki ustvarjajo v okviru ZKD Grosuplje oziroma v svojih skupinah. Zanimivo bo tudi vodenje, ki ga skoraj že tradicionalno pripravlja novinarka, zdaj odgovorna urednica radia Zeleni val, Tadeja Anžlovar. V imenu ZKD Grosuplje se bo predsednik Ljubo Vilar javno zahvalil našim trem zborom, ki so zaokrožili: prvih deset let delovanja - ljudski pevci Zarja KD »France Prešeren« Račna - vodi jih Jožica Podržaj, MoPZ Grosuplje, KD Vokal za 45 let delovanja, zadnjih 15 let jih vodi Primož Cedilnik, ter šampioni MoPZ Šmarje - Sap za 60 let, v zadnjih letih jim poseben šarm daje tudi zborovodkinja Mojca Jevnikar Zajc.
Na sestanku 29. novembra 2007 se je strokovna komisija pod vodstvom mag. Brede Škrjanc zbrala z namenom, da razdeli dogovorjeno vsoto sredstev za nagrajevanje najuspešnejših skupin. Merili sta bili: dosežena opazna kakovostna raven, primerljiva na lokalni, občinski ravni, s priznanji, ki pomenijo kvaliteto tudi v širšem slovenskem prostoru in tudi preseženo število prireditev v okviru planiranih v letu 2007. Upamo, da bodo nagrajeni sredstva dobro unovčili. Naj jih naštejem: Moški pevski zbor Šmarje - Sap - KD Šmarje - Sap, Kulturno društvo Big Band Grosuplje, Moški pevski zbor Corona - Kulturno društvo Pesem Grosuplje, Gledališče GGNeNi -Kulturno društvo Teater Grosuplje, Ljudski pevci Zarja in folklorna skupina - Kulturno društvo »France Prešeren« Račna, sekcija Smila Film - Kulturno društvo Smila Grosuplje, Ženski pevski zbor Lastovke -Kulturno društvo Teater Grosuplje, likovna skupina Paleta - Kulturno društvo Teater Grosuplje ter Ženski pevski zbor Magdalene, Prostovoljno gasilsko društvo Velika Loka -Gledališče pod mostom, Kulturno društvo Vokal Grosuplje. Za drugo leto jim želimo še boljšo sezono!
Kako zaključujemo leto
Zadovoljni smo, ker je za nami polno leto. Počasi prebujamo kulture želne Grosupeljčane, tiste, ki so to komaj postali in tiste, ki to so že nekaj časa. Telefoni v pisarni pojejo in rezervacije kart so postale že kar redni del vsakdana. Vse skupaj je sprožil »Duohtar pod mus«, saj je bila predstava za 6. decembra razprodana že dva meseca prej. Mogoče vas bomo le počasi prepričali, da je kulturno dogajanje doma lahko prav tako lepo in pristno kot v veliki Ljubljani. Moramo reči, da so gostujoči ansambli z našimi uslugami zadovoljni. To, da nam ni vseeno za obiskovalce, pa, upamo, občutite tudi vi, spoštovani, ki obiskujete naše prireditve. Če pa še niste našli poti do nas, vas povabimo, da se nam na prireditvah pridružite. Tudi v naslednjem letu smo pripravili dober program. Več o njem pa v naslednji številki! Prioriteta naše dejavnosti v tem trenutku je logotip, ki je povezan s celo našo podobo. Zato naša internetna stran še čaka, saj izvršni odbor ZKD Grosuplje na zadnjem sestanku predloženega logotipa ni sprejel. Prosimo vas, da naše prireditve tako še naprej spremljate v Odmevih v koledarju, na kulturnih straneh in na internetni strani Občine Grosuplje.
Info ZKD Grosuplje
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
29
Pismo Dedka Mraza
Jelenčki me že počasi vozijo proti vašemu domu. So že kar utrujeni, ker je za nami dolga in mrzla pot. V Sloveniji bodo že tako utrujeni, da jih bom prav v Grosupljem zamenjal s konji, ki so bolj navajeni na mestni vrvež in luči. Spet bom razveseljeval mlade, starejše. S počasno besedo, toplo roko pa tudi z darili seveda. Z mojim pomočniki smo jih skrbno pripravljali za vas. Veste, tudi zame so ti dnevi najlepši v letu. Najbolj pri srcu pa ste mi najmlajši. Če ste mi kaj pozabili napisati v svojih novoletnih pisemskih željah, mi lahko prišepnete v nedeljo, 30 decembra 2007, ob 16,15 v Sončnih dvorih, 16,25 na parkirišču nasproti Bele Grive, ob 16,40 na Prešernovi pred Trgovskim centrom in na Partizanski pri OŠ »Louisa Adamiča« ob 16,55 minut. V centru mesta, na Kolodvorski, pa se boste z mano poveselili, lahko tudi kaj zapeli vse od 17, do 17,45. ure, ko bom mogoče le prinesel še kakšno darilce za vas. Tja so me povabili organizatorji novoletnega programa, ki pravijo, da se bodo za vas potrudili. Joj, čisto pozabil sem: te dni, ko potujem po vaših krajih, vas čisto na skrivaj opazujem. Če ste bili čez leto preveliki nagajivčki, se vsaj zdaj potrudite. Mogoče se bom zaradi vaše trenutne pridnosti vseeno lahko premislil in vam prinesem darilo, ki si ga najbolj močno želite. Saj veste, da sem najbolj vesel, če moje darilo na vaših očkih zariše smeh! Iskreno vaš DEDEK MRAZ
Napovedujemo
Otroško rajanje na Kolodvorski,
30. december 2007, od 15. do 18. ure
Vsi najmlajši lepo povabljeni na Kolodvorsko ulico. Na odru, ki bo postavljen posebej za zadnje decembrske dni, si boste lahko ogledali priredbo znane pravljice, v stilu gledališča iz kovčka, ki nasmeje tako otroke kot odrasle gledalce. Zgodba se zaplete, ko Rdeča kapica ne verjame volku, da je on res pravi volk, volk noče pojesti babice in bi se raje igral skrivalnice, namesto lovca pa je v kovčku samo njegov klobuk. Predstava je splet žive igre, ročnih lutk, v živo igrane glasbe in pesmic. Primerna je za otroke od tretjega leta dalje. Prevedena je v tri tuje jezike in je uspešnica festivalov v Italiji, Veliki Britaniji in na Hrvaškem. Zgodba bratov Grimm bo v priredbi in režiji FRU-FRU zaživela ob 15. uri, lutke in glasbo je oblikoval Marjan Kunaver, poslikava in kostumografija pa sta delo Irene Rajh. Oba lutkovna snovalca se bosta pred nami preizkusila tudi kot animatorja. Za njima bodo za vse izbrane nastopili mali plesalci Plesnega kluba Tial. Če bo vse po sreči, nas obišče ob 17. uri tudi dedek Mraz. Pa klovn Žare nam je tudi obljubil, da pride na zabavo ob 17,45. uri, če boste še tam!
Nedelja, 30. december 2007, ob 19. uri, v Športni dvorani Brinje
Novoletni operni koncert
Kot je že v navadi, vas vabimo na Novoletni operni koncert, ki tudi letos ohranja lokacijo - Športno dvorano Brinje. Potrudili se bomo, seveda spet nekoliko bolj kot lani. Programske niti v rokah spet drži dirigent Igor Švara, ki je izbral operne šlagerje, ki v novoletnem pričakovanju dajo slavnostno noto poslavljajočemu se letu. Dvorana Brinje bo s prazničnim okrasjem gostila člane orkestra Camerata Labacensis in soliste Katarino Perger, Barbaro Sorč, Andreja Debevca in Franca Javornika. Spet bodo na njihove ritme plesali tudi člani Plesnega kluba Fredi. Tokrat bo z nami tudi domačin, Marko Fink, basbaritonist. Izjemno druženje z Bizetom, Mozartom, Verdijem, Rossinijem, Smetano, Donizettijem, Čajkovskim, Kalamanom, Leharjem ter Straussom ml. je zagotovljeno.
Predstavitev izvajalcev: Igor Švara, dirigent in pianist
Po gimnaziji in srednji glasbeni šoli je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani: dirigiranje pri dr. Danilu Švari (oče), klavir pri prof. Marijanu Lipovšku. Diplomiral je leta 1971, končal "mojstrski razred" pri dirigentu Kurtu Masurju v Leipzigu leta
1976. Zaposlen je v SNG Opera in balet Ljubljana od leta 1972; začel je kot baletni in operni korepetitor, nadaljeval kot dirigent - asistent, od leta 1983 je stalni dirigent. Od 1993 do 1995 je bil njen v. d. direktor in umetniški direktor. Je dobitnik študentske Prešernove nagrade in posebnega priznanja na opernem bienalu v Ljubljani. Dirigiral je domačim in evropskim simfoničnim orkestrom, 51 različnih opernih in baletnih del ter gostoval po Evropi in državah bivše Jugoslavije. Bil je tudi stalni gost dirigent v salzburški operi. Kot pianist in dirigent je posnel mnoga dela slovenskih in tujih skladateljev. Bil je profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Je reden član žirij na domačih in mednarodnih solopevskih in zborovskih tekmovanjih. Je umetniški vodja Ljubljanskega okteta, s katerim je gostoval po Evropi, Aziji, ZDA, Kanadi in Avstraliji.
Marko Fink, slovenski pevec resne glasbe (basbarotonist)
Rojen v slovenski izseljeniški družini v Argentini, v Buenos Airesu, po vrnitvi v Slovenijo živi v Gorenji vasi pri Polici in deluje v Ljubljani. Bil je član različnih vokalnih skupin v Argentini, solistično pevsko kariero pa je začel leta 1985. Izobraževal se je pri mnogih evropskih pevskih pedagogih. V Argentini je predaval kot profesor agrarne zoologije na Univerzi v Buenos Airesu. Leta 1988 je na podlagi pevskih uspehov prejel štipendijo in odšel na izpopolnjevanje v London. Leta 1990 je debitiral na opernem odru v Salzburgu. Doslej je nastopil že s številnimi znanimi orkestri (naštel jih je 37) v več kot sto opernih hišah in koncertnih dvoranah po širnem svetu, največ po Evropi, pa tudi na Japonskem, v Južni in Severni Ameriki, Avstraliji in še kje. Odtlej nastopa na številnih evropskih odrih. Za Schubertov cikel samospevov »Zimsko popotovanje«, CD je izšel pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, je bil nagrajen z »zlatim orfejem« pariške Academie du disque lyrique. Je dobitnik nagrade Prešernovega sklada leta 1999.
Katarina Perger, diplomantka glasbene univerze v Gradcu (sopranistka)
Diplomirala je leta 2006 na univerzi za glasbo in igralsko umetnost v Gradcu. Najodmevnejši nastopi: Novomeški glasbeni festival, Pomurski glasbeni dnevi in redno solistično prepevanje arij z različnimi domačimi in tujimi koncertnimi zasedbami: Camerata Labacensis, simfonični orkester TU-Dunaj, z madžarskih simfoničnim orkestrom Pecs. V mariborski operi je leta 2004 pela v Mozartovi Čarobni piščali in Paquetto (L. Bernstein: musical Candide), v letu 2005 pa Kati (P. Burkhard: glasbena komedija Ognjemet) ter vlogo Prve vešče (H. Purcell: Dido in Enej). V letu 2006 je pela glavno sopransko vlogo v glasbeno - scenski noviteti Iz veka vekov L. Lebiča. Gostovala je tudi po Avstriji, Italiji, Hrvaški in Nemčiji.
>
30
kmetijstvo
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Barbara Sorč, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani (mezzosopranistka)
Rojena v Cerknem. Po učenju kljunaste flavte je začela s prepevanjem v različnih zborih. Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, dveh letih učenja petja pri prof. Editi Garčevic-Koželj, se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, kjer je dve leti nadaljevala z učenjem solo petja pri prof. Evi Novšak Houški, za tem pa pri prof. Doroteji Cestnik-Spasic. Njena profesorica na akademiji je prof. Vladka Oršanic, znanje dopolnjuje na različnih seminarjih. Kot solistka je sodelovala z zbori pri izvedbi vokalno instrumentalnih del, prav tako pri samostojnih in skupinskih recitalih. Na mednarodnem tekmovanju Ondina Otta 2005 v Mariboru se je uvrstila v finale. V sezoni 2005/2006 je postala članica solo-zbora operne hiše v Ljubljani, ko je debitirala kot Smeraldina (S. Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže).
Andrej Debevec, solist sng Opera in balet v Ljubljani (tenorist)
Glasbeno šolanje je začel v glasbeni šoli Vič-Rudnik pri prof. Jasni Spiller. Pel je v pevskih zborih Glasbene matice in Komornem zboru RTV Slovenija. Pevsko se je izpopolnjeval pri prof. Alenki Dernač Bunta. Leta 1993 je postal član opernega zbora in Studija Opera in balet Ljubljana, leta 1994 pa solist ljubljanske Opere. Na njenem odru je odpel več kot trideset solističnih vlog. Med najpomembnejšimi so: Fenton (Verdi: Falstaff), Nemorino (Donizetti: Ljubezenski napoj), Franjo (Foerster: Gorenjski slavček), Almaviva (Rossini: Seviljski brivec), Don Ottavio (Mozart: Don Giovanni), Ernesto (Donizetti: Don Pasquale) in druge. Sodeloval je tudi pri predstavah reške (HR) in mariborske opere. Na koncertih je sodeloval z organistom Milkom Bizjakom, Orkestrom slovenske policije, Orkestrom Domžale-Kamnik, orkestrom Slovenicum in drugimi.
Franc Javornik, upokojeni prvak ljubljanske Opere (basist)
Rodil se je v Vitanju pri Celju. Na srednji glasbeni šoli v Mariboru je uspešno končal šolanje pri prof. Milošu Brišniku. Na glasbeni akademiji v Ljubljani je leta 1972 diplomiral pri prof. Ksenji Kušej-Novak. Kariero je začel v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 1997 prejel naziv prvak slovenske opere. V svoji karieri je interpretiral več kot 60 različnih vlog. Zlasti se je odlikoval v komičnih vlogah italijanskega repertoarja, med katerimi je na zelo vidnem mestu vloga Figara (Rossini: Seviljski brivec). Kot najboljši vokalni interpret Mozarta pri nas pa ostaja nepozaben v vlogah Leporella in Figara v Figarovi svatbi. Vseskozi je bil aktiven tudi na koncertnem področju.
Plesni klub Fredi je zaživel leta 1991, ko sta ga ustanovila mednarodna plesna strokovnjaka Fredi Novak in Daniela Škofic Novak.
Njuna plesna metoda in vizija, ki temelji na odprtosti t.i. plesnih »klasov« in čim večji »ponudbi« najrazličnejšega plesnega znanja, slovenskega in tujega, je zgodba o uspehu, ki se, seveda, uspešno nadaljuje. Vstopnice v predprodaji so cenejše. Lahko jih kupite v pisarni ZKD Grosuplje, Mestni knjižnici Grosuplje pa tudi na ZŠO Grosuplje. Lepo povabljeni!
Torek, 8. januar 2008, ob 17. in 18,30. uri, Kulturni dom Grosuplje
Tretja abonmajska predstava: Produkcija: Mini Teater Ljubljana;
Pipi in Melkijad
O tem, da lahko risanka seže včasih tudi čez televizijski ekran še danes pričata dva bratska pujsa »Pipi in Melkijad«, saj njuna popularnost živi še danes. Kdo ne pozna Pipija in njegovega starejšega brata Melkijada, dveh pujsov, ki sta se s svojimi duhovitimi in nenavadnimi domislicami prikupila ne samo najmlajši generaciji gledalcev, temveč sta očarala in pritegnila k malim zaslonom tudi starejše občinstvo.?! Tokrat prihajata z novimi izvirnimi zgodbami o pujsjem življenju, kot si jih je zamislil legendarni Jurij Souček. Zgodba: Spoznali boste stereotipe pujsjih navad in se soočili s težavami in lepotami pujsjega vsakdana. Pregovorno pujsje navade in reki bodo tako postavljeni pred izzive, s katerimi se bosta spopadala oba bistroumneža. Na hudomušen način bosta podala perspektivo pujsjega življenja skozi oči prašičev in nas poučila o skrivnostnem svetu pujsov. Pridružite se jima na pujsjem potepu in odpujsajte v svet pristne pujsje domišljije, potem ko se odločita, da skočita ven iz televizijskega ekrana in odpujsata v svet. Poučna in zabavna zgodba o dveh najbolj znamenitih pujsih...
»in sta odpujsala domov!«... , kakor bo rekel legendarni slovenski gledališki igralec, dobitnik Borštnikovega prstana, Viktorja za življenjsko delo in številnih drugih prestižnih nagrad, Jurij Souček. Je diplomirani gledališki igralec, režiser in vsestranski umetnik, poznan po gledališkem ustvarjanju za otroke in mladino ter kreativnem ustvarjanju za odrasle, v časovnem obdobju, ki je daljše od 50 let in to na različnih področjih, med drugimi tudi na področju radia, televizije, filma in predvsem seveda gledališča. Kot odlični, večkrat nagrajeni igralec, ovenčan tudi z Borštnikovim prstanom in Viktorjem za
življenjsko delo, poznan po svojem specifičnem -v glasu, ki ga je posodil različnim pravljičnim f junakom, je obogatil umetniško in duhovno življenje malih in velikih otrok in prispeval k večji kulturni in izobraževalni razpoznavnosti v različnih okvirih. Jurij Souček, ki je v svojem že 78. letu starosti, je najbolj aktiven prav v Mini teatru in kljub častitljivi starosti še vedno dokazuje svojo umetniško svežino tako rekoč iz dneva v dan. Mitja Bravhar
Še ustvarjalci predstave: besedilo po motivih zgodbe Elke & Dieterja Loewe sta napisala Jurij Souček in Matjaž Briški; režija: Robert Waltl, igrata: Jurij Souček in Andrej Murenc, scenografija: Vasja Semolič, glasba: Uroš Rakovec, kostumi: Ana Savic Gecan, koreografija: Rosana Hribar, oblikovanje luči: Zoran Najdenov; predstava za otroke, starejše od 3 let, premiera : 4. december 2007
Če se niste odločili za abonma, vas povabimo na drugo predstavo, ki bo ob 18,30. uri!
Četrtek, 17. januarja 2007, ob 19,30. uri, Kulturni dom Grosuplje
Produkcija: Pernarčič & Pernarčič;
Greva se Ježka
Dva igralca, dva Ježka se na duhovit način sprehodita skozi pestro življenje Frana Milčinskega - Ježka. Ob spremljavi pianista Jožija Šaleja se z Ježkom spopadata na vseh nivojih njegovega ustvarjanja: od šansonov, popevk, humorističnih vložkov in proze, pa do ustvarjanja za otroke. Ob tem nam razkrivata pretresljive, nenavadne in tudi povsem običajne podrobnosti njegovega, očem skritega življenja. Tako se skozi smeh prikrade tudi tista pretresljiva, žalostna plat našega največjega klovna. Pri ustvarjanju predstave se je znova zbrala ekipa, ki je pred leti ustvarila uspešnico Piaf Edith Piaf, leta 2004 nagrajeno tudi z Boršnikovo nagrado Vesni Pernarčič Žunic za najboljšo igralsko stvaritev. Vesna je od takrat prejela tudi dve nagradi za Žlahtno komedijantko v letih 2005 in 2007 na Dnevih komedije v Celju. Režiserka predstave Tijana Zinajic je leta 2006 prejela nagrado za žlahtno režijo na Dnevih komedije v Celju, Matija Vastl pa je leta 2005 na festivalu Zlata paličica dobil nagrado Zlata paličica za svojo igralsko stvaritev v predstavi Butalci. »Trio protagonistov - igralca, pevca, pantomimika in plesalca Vesna Pernarčič Žunic in Matija Vastl (tudi trobentač) ter pianist (in tudi pevec) Joži Šalej - je v dobri uri razgibanega odrskega dogajanja duhovito in slikovito oživil notranje poglobljeno in občutljivo razprto intimno podobo prvega slovenskega medijskega humorista in zabavljača, mojstra aforizmov, kratkih satir, skečev in popevk, ki pa nam je v drobcih iz svoje zapuščine za vselej ohranil tudi nepozabne posebnosti iz življenja v razmerah jugoslovanskega socialističnega enoumja.« Slavko Pezdir, Delo, 24. 4. 2007
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
31
Sobota, 26. januarja 2007, ob 19. uri, Kulturni dom Grosuplje KD Corona, »multimedijski dogodek«:
Jugonostalgija - drugič
Kot pravi zborovodja Jernej Kralj, bodo tudi tokrat poskrbeli za prisotnost, sproščeno in prijetno vzdušje ter seveda bučne aplavze. Spoštovano občinstvo, vaša navzočnost je njihov uspeh!
Vabijo: Moški pevski zbor CORONA in zborovodja Jernej Kralj, Rok Weber trio: Rok Weber - klaviature, Hugo Weber - kontrabas, Zenon Umiastowski - bobni; Tomaž Kuplenk - harmonika, miličnika: Mitja Usenik in Blaž Kostanjšek in maršal Tito: Ivo Godnič, vodenje: Jana Božič, Primož Strgar: postavitev razstave, Borut Usenik: ideja, besedilo.
Kino predstave v januarju 2008
Dva animirana filma za najmlajše
Najprej razveseljiva novica za najmlajše. Ob zimskih dnevih, ko tema kar hitro poreže dan, smo se odločili, da vam v prvem mesecu predvajamo kar dva otroška animirana filma. Prvi bo na sporedu v četrtek, 10. januarja 2007, ob 17. uri. Mojster revolucionarne animacije posnemanja resničnih človeških gibov Robert Zemeckis, ki nas je navduševal že s Polarnim vlakom, se v animirani pustolovščini Beowulf podaja v čarobni svet mitov in legend iz 8. stoletja. Veliki bojevnik Beowulf skuša osvoboditi mestece Heorot iz objema strašnega stvora Grendela. To mu na glavo nakoplje srd Grendelove matere, ki zna spreminjati obliko, in tako v podobi zapeljive lepotice skuša prevarati tudi Beowulfa. Neomajni bojevnik se kljub temu proti stvoru uspešno bori, toda pot do legende je še dolga in posuta z obilico smrtonosnih pasti in ukan. Animirani družinski film, Franček in zaklad želvjega jezera bo na vrsti 24. januarja 2008, prav tako ob 17. uri. In zgodba? Frančkove počitnice zmotita prihod pustolovske tete Lučke in bolezen ljubljene babice. Zdravilo zanjo se skriva v skritem zaboju zakladov, zato se Franček odloči, da ga bo poiskal. Na veliki dogodivščini se mu pridružita zvesta prijatelja bober in medved ter svojeglava želvica Samanta, ki je prišla z botro Lučko. Franček mora za soočenje s skrivnostmi in pastmi, ki jih čakajo na poti, najti oblico poguma, toda odločen je, da za vsako ceno najde talisman in pomaga babici, obenem pa spoznava tudi nove prijatelje. Za starejše bodo na sporedu: akcijska filma Postreli jih in HITMAN - agent 47, grozljivka Noč čarovnic in glasbena drama Nadzor. Lepo povabljeni. Filme predvajamo vsak petek, v zimskem terminu ob 19. uri.
»Duohtar pod mus«
bo gostoval pri nas v februarju 2008 in ne v januarju 2008, kot ste že bili obveščeni.
Žal najprej obvestilo vsem, ki imate že rezervirane karte za 23. januar 2008. Predstave ne bo zaradi velike preobremenjenosti igralcev in premiere, ki jo v Koprskem gledališču pripravljajo v koprodukciji s kranjskim gledališčem. Gre za »eno izmed največjih, verjetno sploh največjo igro, kar jih obstaja« po mnenju Petera Brooka - William Shakespeare: Kralj Lear - tragedija. Naslovno vlogo bo igral Boris Cavazza. Režiser je Tomi Janežič, ki je v zadnjih letih naredil odmevne in nagrajene predstave v sosednjih bivših jugoslovanskih republikah -je eden od dobitnikov nagrade tradicionalnega gledališkega festivala v Novem Sadu, v Srbiji pa je po mnenju gledališke kritike srbski oder spet »dvignil na evropski nivo«. Ja, tako je življenje igralcev - preskoki iz tragedije v komedijo. Pa nadaljujmo s komedijo. Z organizatorjem Draganom Klarico smo se dogovorili, da nas z »duohtarjem« obiščejo spet v februarju 2008, če bo vse po sreči, z dvema predstavama. Tisti, ki so si predstavo ogledali, so bili navdušeni. Igralci so opazili, da Dolenjci nimamo problemov z razumevanjem primorskega dialekta. Songi Iztoka Mlakarja so bili prava poslastica zelo dobro odigrane predstave režiserja Vita Tauferja. Torej, pokličite nas čim prej, če si želite ogledati predstavo pri nas!
sobota, 22. 12. ob 18. uri, Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje Slovesnost ob dnevu samostojnosti, nastopajoči: Mlada zarja, ŽePZ Biser, Combo zasedba, TeGIBlo in povezovalka programa Tadeja Anžlovar; za izven
petek, 28. 12.: kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; NEVIDNO ZLO 3, grozljivka
nedelja, 30. 12. od 15. - 19.30 ure, Kolodvorska ulica, ZKD Grosuplje, Tim bar in Občina Grosuplje
Novoletni otroški program: ob 15. do 15.40 Lutkovno gledališče FRU-FRU; pravljica bratov Grimm: RDEČA KAPICA (v stilu gledališča iz kovčka), 16. - 16.40 nastop plesne skupine Tial, 17. - 17.45 sprevod Dedka Mraza in obdaritev otrok, 18. - 19.30 zabava s klovnom Žaretom; za izven
nedelja, 30. 12. ob 19. uri, Športna dvorana Brinje, ZKD Grosuplje in ZŠO Grosuplje
Novoletni operni koncert: CAMERATA LABACENSIS, dirigent Igor ŠVARA, SLOVENSKI SOLISTI; Marko Fink - basbariton, Katarina Perger - sopran, Barbara Sorč - mezzosopran, Andrej Debevec - tenor, Franc Javornik - bas ter Plesni klub FREDI; za izven
petek, 4. 1. Kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; POSTRELI JIH, akcijski film
torek, 6. 1. ob 17. in 18.30 uri, Otroški abonma 2007/08 Mini Teater Ljubljana Elke&Dieter Loewe: PIPI IN MELKIJAD, lutkovna predstava; tudi za izven (ob 18.30)
četrtek, 10. 1.: kino ob 17.00, ZKD Grosuplje; BEOWULF, animirana pustolovščina
petek, 11. 1.: kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; HITMAN AGENT 47, akcija
četrtek, 17. 1. ob 19.30 uri, produkcija Pernarčič&Pernarčič in ZKD Grosuplje muzikal GREVA SE JEŽKA; režija Tijana Zinajic, igra in songi: Vesna Pernarčič-Žunic, Matija Vastl, pri klavirju:
petek, 18. 1.: kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; NOČ ČAROVNIC, grozljivka
četrtek, 24. 1.; kino projekcija ob 19.30 , sekcija Smila film, KD Smila Grosuplje, kratki filmi in gost večera, za izven
četrtek, 24. 1.: kino ob 17.00, ZKD Grosuplje; FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA, animirani družinski
petek, 25. 1.: kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; NADZOR, glasbena drama
* Organizator si pridržuje pravice do spremembe programa Rezervacija vstopnic: ZKD Grosuplje, Adamičeva 16, 1290 Grosuplje, INFO: 01/786 40 28; Predprodaja vstopnic uro pred predstavo.
pogovori
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Svetovno znani basbaritonist Marko Fink (Marcos Fink) se je rodil v Argentini v slovenski družini, ki ima korenine v naših krajih. In prav iz družine jemlje svojo tradicijo slovenstva, pa tudi veselje do petja in spoštovanje do umetnosti. Po osnovnem poklicu je dipl. inženir agronomije, vendar ga je ljubezen do petja pripeljala na pota koncertnega in opernega pevca. Uspehe je žel že v Argentini, se izpopolnil v Londonu in se zaposlil kot operni pevec vSalzburgu. Že petnajst let je samostojni umetnik in z družino prebiva v Sloveniji. Nastopa s številnimi znanimi orkestri v opernih hišah in koncertnih dvoranah po svetu, največ po Evropi, pa tudi na Japonskem, v Južni in Severni Ameriki ter Avstraliji. Spisek oratorijev in oper, v katerih je nastopil, je dolg, zelo priljubljena zvrst, ki se ji posveča z vso ljubeznijo in v kateri dosega velike uspehe, pa so samospevi domačih in tujih skladateljev. Do sedaj je v Sloveniji posnel devet plošč samospevov v slovenščini. Schubertov cikel pesmi »Zimsko popotovanje« je leta 1998 prejelo nagrado Zlatega orfeja v Parizu za interpretacijo. Za Schubertov cikel»Labodji spev«, ki sta ga s pianistko Natašo Valantovo izvajala na koncertu ob Schubertovi 200. obletnici, pa sta leta 1999 prejela nagrado Prešernovega sklada.
Vaše ime vidimo zapisano na različne načine. Kako vi želite, da zapišemo vaše ime?
Svojo pevsko kariero v Argentini sem začel pod imenom Marcos Fink. Tako je tudi moje uradno ime. Oče in mama bi gotovo moje ime zapisala kot Marko, če bi to ime bilo prisotno v seznamu uradno dovoljenih imen v Argentini. Me pa nič ne moti, če me v koncertni program v Sloveniji zapišejo kot Marko. Na ploščah, ki gredo po svetu, pa rad
Basbaritonist Marcos > Fink, naš občan, poje po svetu in doma.
Konec leta bo nastopil na novoletnem opernem koncertu v Grosupljem.
vidim, da je navedeno moje umetniško ime, da se ve, da gre za istega umetnika.
Po poklicu ste agronom. Kaj vas je usmerilo v agronomijo?
Po poklicu sem diplomirani inženir agronomije. Izbral sem najprej splošno agronomijo in se potem specializiral na škodljivce in koristne žuželke, ki delujejo na rastlinah. 16 let sem predaval »agrarno zoologijo« na agronomski fakulteti v Buenos Airesu. Zadnja štiri leta pred prihodom v Evropo sem bil tudi direktor za podiplomske študije in raziskovanje na isti fakulteti. Hotel sem ustvariti družino, imeti otroke, za to pa sem potreboval redno službo. V Argentini je namreč skoraj nemogoče živeti od petja. Narava me je vselej zanimala, zato sem izbral agronomijo. Obenem sem pa vedno pel v različnih skupinah, najprej bolj ljubiteljsko, kasneje tudi profesionalno. Ko sem končal študij, sem spoznal, da ne smem več zavirati svoje pevske kariere.
V vaši družini je bila glasba vedno prisotna?
Da, vendar le ljubiteljsko. Slovenci, ki so šli po svetu, so vzeli s seboj slovensko pesem kot drago svetinjo, pomagala jim je preživeti težke trenutke, kjerkoli so se že naselili. Še v domovini so oče in tete sestavljali Kvartet Fink in snemali za arhiv slovenskega radia. Ko so šli v Argentino, so tudi v Buenos Airesu predstavljali slovensko skupnost kot člani Slovenske kulturne akcije (organizacija, ki deluje že od leta 1954) na koncertih, ki so bili namenjeni tudi argentinski publiki. Peli so v glavnem slovenske pesmi, v priredbah, ki jih je moj stric Alojzij Geržinič, skladatelj in pianist, delal prav zanje. Tudi doma smo vedno radi peli, predvsem pestro je bilo ob veliki noči in božiču. Nas je šest otrok, tako da smo skupaj z mamo in očetom sestavljali kar oktet. Poleg mene se profesionalno s petjem ukvarjata še sestri Bernarda in Veronika. Ostali trije pa tudi radi pojejo in so zelo aktivni v slovenskih društvih v Argentini.
Slišali smo vas peti s pevskimi zbori. Sodelovali ste pred kratkim na koncertu Moškega pevskega zbora Grosuplje. V cerkvi sv. Martina pod Boštanjem ste že peli, s pevci na Polici, pa z Ženskim pevskim zborom Magdalena. Ali je slovenska ljudska pesem lahko izziv za pevca resne glasbe?
Rad se odzovem vabilom na sodelovanje, če sem le prost, in zelo uživam ob takih koncertih, ker so polni čustvenega naboja. Rad imam klasično glasbo, resno glasbo, kot se ji tudi reče, cenim pa tudi vse druge zvrsti. Vsaka zvrst zahteva svoj stil in zame je, čeprav sem operni pevec, velik izziv zapeti ljudsko pesem z glasom, ki je sicer privzgojen, vendar ne izumetničen. Ljudska pesem zahteva od pevca gibčnost v glasu. Prilagoditi se moraš njenim notranjim elementom, biti zvest izročilu, ki je v tej glasbi prisotno. Ljudska pesem prihaja prav iz zemlje in predstavlja tesno povezavo s človekom, ki na njej živi in se razvija. Zato ne dovolim, da bi me zaneslo v operno podajanje ljudskih vsebin. Večina opernih pevcev je začelo peti v zboru. Tudi sam sem kar dve desetletji pel v zborih, preden sem stopil na odre kot solist. Petje v zborih me je naučilo poslušati. V zboru sodeluješ pri skupnem projektu. Tvoj glas ne sme izstopati, ampak se mora pomešati z ostalimi, da zvenijo kot eden. To pa zahteva poleg estetskega čuta tudi disciplino, da svoj 'jaz' obrzdaš v prid celoti. V zborih, od velikih do komornih zasedb, sem se veliko naučil. Tako danes, ko pojem kot solist, znam bolje poslušati ostale kolege soliste v opernih ansamblih.
Veliki trije tenoristi so nastopali tudi na športnih stadionih. Trio Lorenz je nastopal po Sloveniji in razlagal nepoznavalcem resno glasbo tudi v gostilniških sobah in malih vaških dvoranah. Kako vi gledate na poskuse, da bi resno glasbo približali na tak način ljudem, ki sicer ne zahajajo v koncertne dvorane?
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
pogovori
33
Mene to ne moti, dokler je podajanje na nekem kvalitetnem nivoju. Operna in koncertna publika je le neka elita. To ni, žal, masovna zvrst glasbe. Namenjena je ljudem, ki to zvrst poznajo, v njej uživajo, jo potrebujejo in so jo tudi pripravljeni podpirati.
Zato pa se mi zdi to zelo zanimiv način popularizacije resne glasbe, zanimiv tudi iz ekonomskih razlogov. Drugače je, če nastopaš pred množico in tudi s prodajo plošč prideš do milijonov ljudi. Je pa seveda treba zagotoviti kvaliteto, ne bi bil za tak nastop, če bi šlo za neke cenene aranžmaje.
To je tudi sijajna strategija, da pridobimo nove poslušalce. Jaz sem šele pri 25. letih imel priložnost poslušati recital, večer samospevov. Eno uro in pol sem poslušal pevko in pianista spremljevalca in bil očaran. Mlad človek išče ponavadi le visoke decibele, močne stvari, simfonije, ko prihaja zvok iz velikega orkestra s sto instrumenti. Ni pa nujno, da te taka glasba napolni tako kot en pevec in en pianist. Torej je le stvar glasbene vzgoje in pomembno je, da nimaš predsodkov do določene zvrsti glasbe.
Ljubljana ima kvalitetno glasbeno ponudbo!?
Vsakič, ko se vrnem s koncertov po svetu, vidim, kako je v relativnem smislu, naše kulturno življenje razvito in bogato. Nekateri celo menijo, da je glasbenih prireditev preveč, da primanjkuje publike za vso ponudbo. Ljubljana se lahko pohvali, da ima kar tri stalne orkestre (Slovensko filharmonijo, Simfonike RTV Slovenija in Operni orkester), pa še veliko občasnih, ki se zberejo za posebne priložnosti. Na to smo lahko res ponosni. Pa še zlati abonma imamo na razpolago, ko pri nas gostujejo vodilni tuji orkestri. Tega smo lahko samo veseli.
Doseči moramo še, da se naša pevska tradicija ne prekine. V zborovskem petju vidim bogat način, kako ustvarjati možnosti za duhovno rast nas vseh.
Pred kakšno publiko radi nastopate?
Ob tem vprašanju sem se spomnil na nekaj koncertov na Japonskem, ki so mi ostali v lepem spominu. Japonska publika je znana po velikem spoštovanju do glasbe, ki sicer ni njihova, jo pa skušajo razumeti in ob njej neskončno uživajo. Spoštljivi so do umetnika, tihi, celo listanja programskih listov se ne sliši, pa je lahko v dvorani 2500 ljudi. Ljudje so ganjeni do solz, tudi moški. Ko umetnik to vidi, ve, da mora za take poslušalce dati najboljše iz sebe, ker se
Basbaritonist Marcos Fink kot filozof Sokrat v komični baročni operi Philippa Telemanna.
vzpostavi nek poseben kontakt. Glasba je univerzalni jezik, ki presega vse zapreke. Publika, ki me najbolj navduši, je tista, ki je spoštljiva in je prišla na koncert zato, da bo nekaj odnesla, ki hoče vsaj za nekaj časa v drug svet. Glasba pa ponuja najrazličnejše duhovne svetove. Spravi nas v take bogate kotičke, za katere nikoli nismo mislili, da sploh obstajajo. Ravno glasba ima to moč. Ko hočemo o njej z besedami spregovoriti, nam jih vedno zmanjka.
V zadnjih mesecih ste veliko nastopali!
Zadnje tri mesece sem gostoval v Innsbrucku, na festivalu za staro glasbo, in v berlinski mestni operi. Pel sem, pod vodstvom Reneja Jacobsa ob spremljavi orkestra Akademie der Alte Musik Berlin, glavno vlogo v baročni komični operi Philippa Telemanna »Potrpežljivi Sokrat«. Skoraj štiri ure dolga opera je doživela lep uspeh. Same krasne arije, dueti, terceti, recitativi, ob vrhunskem orkestru in dirigentu. V Hamburgu (kjer je bila ta opera napisana leta 1721) in Parizu pa smo nastopali s koncertno verzijo. Bali smo se, da francoska publika opere v nemščini ne bo lepo sprejela, vendar so uredili podnaslove in publika je uživala.
Pojete v več jezikih. Kateri jezik pa vam kot pevcu najbolj ustreza?
V principu najraje pojem v tistih jezikih, ki jih najbolje obvladam, v mojem primeru v slovenščini in španščini. Najprej sem znal slovensko (doma smo samo slovensko govorili), ko sem šel v šolo, sem se naučil še špansko. Govorim šest jezikov, sicer ne vseh perfektno, ampak zadosti, da znam interpretirati nemške samospeve, francoske melodije, italijanske opere. Italijanščina se lepo poje, svetel jezik je, z odprtimi vokali, podobno kot španščina. Močno se zavedam, da je pri ustvarjanju nove skladbe najprej nastalo besedilo v obliki poezije ali libreta in nato glasba. Čimbolj razumeš besedilo, ki je postavljeno na to glasbo, toliko bolj interpretacija pridobi na izrazni moči. Samospev je dolg morda tri do štiri minute, po svoji vsebini pa je lahko tako bogat in čustveno nabit kot cela opera. Miniatura, ki odgovarja nekemu utripu notranjega razpoloženja. Če pevec to razpoloženje zadene, je dosegel, da je ta interpretacija večna, ker je polna iskrenosti. Pevci smo obvezani k temu, da razločno pojemo. Poslušalec ne sme trpeti in se truditi, da nas razume. Tako razločno moram peti, da me bo razumel zadnji poslušalec v dvorani. Glas se mora kot
>
34
kmetijstvo
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Marko Fink:
»Ne delam si iluzij, da je moj poklic kaj več vreden, kot kateri koli drugi. Vsak poklic moraš spoštljivo opravljati, odgovorno, pošteno. Ne pretvarjam se, da sem zato, ker sem operni pevec in hodim po svetu, kaj več in kaj posebnega. Notranje sem zadovoljen, ker vidim, da mi uspeva. Vsi smo v božjih rokah, samo upamo lahko, da bo šlo še naprej tako, kot do sedaj.«
>voda iz vrča zlivati v poslušalčevo uho. Potem je to res užitek.
Prešeren je verjel, da neka božanska sila pesniku polaga pesmi v dušo in ta jih mora izpeti, da doseže ravnovesje v duši. Je tudi v vas umetnikih nekaj, kar vaš žene, neka notranja sila, ki vas sili k ustvarjanju? Kako ta svoj pevski dar občutite pevci?
Kako smiselno je doumeti, da je človek, kot neponovljivo bitje, poslan na ta svet skupaj z drugimi sobrati, vsak s svojimi talenti, ki pa niso last posameznika, ampak tvorijo nek kapital vsega človeštva. Talente pa moramo razvijati, da se pomnožijo in obrodijo sadove. Vsak svoje. Tako je meni dano, da rad pojem in se pri tem tudi dobro počutim. Petje potrebujem, ker me v to sili neka notranja sila, notranji klic. Preko petja lahko uresničujem svoja hrepenenja po lepoti. Mi smo poustvarjalci skladb, ki so jih ustvarili skladatelji. Neko skladbo mora-
mo tako posvojiti, tako ponotranjiti, da jo izvajamo, kot da bi jo sami napisali. Ni večjega plačila za pevca, kot če te publika nagradi, ker si se je čustveno dotaknil. Pa ni pomembno, koliko ljudi je v dvorani, lahko jih je le deset.
V Sloveniji je bil samospev kot zvrst nekoliko zapostavljen. V zadnjem času so vidni premiki na bolje. Glasbena matica, katere član sem, je v tem letu organizirala vrsto koncertov s samospevi na ljudsko tematiko in pa cikel Glasba iz pozabe. Tudi Društvo slovenskih skladateljev (DSS) se v zadnjih časih intenzivno posveča izdaji notnega materiala samospevov v raznih tonalitetah, tako da posežejo po teh partiturah lahko pevci različnih glasovnih obsegov. Ogromno literature imamo, ki je bila komaj kdaj izvajana in še nikoli posneta. Veliko dela je še. Pred nekaj leti sem posnel s pianistko Natašo Valant dvojno ploščo slovenskih samospevov -46 pesmi - 17 različnih skladateljev - nek antološki pregled. Tudi drugi kolegi so se v zadnjem desetletju lotili takega bogatega dela.
Je pa v Sloveniji, zaradi nizke naklade, to naporno delo, bolj podobno apostolatu, poslanstvu, ko vložiš trud, ker čutiš pripadnost svojemu narodu in kulturnemu prostoru, v katerem živiš in kjer se razvijaš. To je cena, ki jo plačaš z veseljem. Do sedaj sem v Sloveniji tako posnel devet plošč samospevov v slovenščini. Schubertov cikel pesmi »Zimsko popotovanje« je leta 1998 prejelo nagrado Zlatega orfeja v Parizu za interpretacijo. Za Schubertov cikel »Labodji spev«, ki sva ga z gospo Valantovo izvajala na koncertu ob Schubertovi 200. obletnici, pa sva leta 1999 prejela Nagrado Prešernovega sklada.
Kako vzdržujete pevsko kondicijo?
Enostavno. Glas je v telesu, če je telo zdravo, je glas tudi zdrav. Treba je popiti zadosti tekočine in jesti čimbolj raznovrstno, nikdar ne smemo pretiravati z nobeno stvarjo. Spanja mora biti tudi dovolj. Na glas je treba tudi paziti in ne bi šel na štadion navijat za svoje moštvo pred koncertom. Včasih je obremenjenost glasu velika. Ne vadim vsak dan. Zadnje mesece sem imel vaje po šest, sedem ur na dan in to je naporno. Ko le morem, mirujem z glasom, da se vse spravi v svoj tir.
Kako se počutite na Polici?
Odkar sem se preselil na Polico, sem zaživel čisto drugače. Veliko mi pomeni, da imam vrt okoli hiše in zanj skrbim. Travo pokosim, prekopljem zemljo, pognojim, domačo solato posejem. Odkrivam, da sem po srcu kmet, rad imam zemljo, do nje imam nek prvinski odnos, ki presega tisto fizično, materialno. Sem romantik in vidim v zemlji povezavo s prejšnjimi generacijami. Brkljanje po zemlji me pomiri.
V	Gorenji vasi se sijajno počutim. Sosedje in sorodniki so do nas zelo ljubeznivi in nam dajo vedeti, da smo sprejeti.
Širše gledano so pa še nekatere stvari v Sloveniji, ki bi jih že lahko presegli z malo več srčne kulture in poštenja. Nič ni zabetoniranega in nič ni takega, kar ne bi potrebovalo kritičnega pregleda, posebno še po tolikih desetletjih enostranskega razvoja, ki je pripeljalo naš narod do velikega družbenega nesorazmerja. Pomembno je medsebojno zaupanje in spoštovanje, brez vnaprejšnjih obsodb in diskvalifikacij, da bi se bolje razumeli. Glasba ima možnost, da povezuje, spravi ljudi na skupni tir. Tega poslanstva se močno zavedam.
V	kratkem vas bomo spet lahko slišali na našem odru, saj boste peli na novoletnem koncertu, ki se je v Grosupljem že kar lepo uveljavil. Kaj boste peli?
To bo eden takih koncertov, ko se operni pevec približa široki publiki, ki sicer ni redna koncertna publika. Naprošen sem bil za tri arije, pel bom Mozarta in Rossinija.
In ljudje vedo, zdaj pa poje naš krajan.
Če to vedo in če to ljudem nekaj pomeni, je to lep občutek, saj s tem izražajo, da te imajo za svojega. Če te imajo za svojega, se moraš še posebno potruditi in izpolniti njihova pričakovanja. To je prijeten izziv in odgovornost, ki me osrečuje.
Mi pa bomo z veseljem poslušali. Marija Samec
i
NOVOLETNI OPERNI KONCERT
30. december 2007
ob 19:00 uri v Športni dvorani Brinje
Marko Fink basbariton Katarina Perger - sopran Barbara Sorč - mezzosopran Andrej Debevet - tenor Franc Javornik ■ bas
Simfonični orkester Carnerata Labaterisis dirigent Igor Svara
Plesni klub Fredi
Figar« d.o.o.
Ztfeza	t: ■j.ainj^ili; GlVjiUpL:!.-
/w-/.i kgUurniM liri.1,* ■.■ G^u1 u|-I i'
lp!fjr rn a rijl-■ 01/79440 2B
MEDIJ5K/ RAD IL
SPONZORJI
GROJOPELJSKI EB
OVITELJ
/Izpolnile zgornjo glasovnico in glasujte za izbrane kategorije ter podajte svoj predlog in argument za k S nekomu podelili svoj glas. Predlagani kandidat-kg, $edez gospodarske družbe oz. društva rnomj;: ir iti i
občini Grosuplje. Glasovnice, ki ne bodo v celoti izpolnjene, ne bodo upoštevane pri glasovaniu! Prciemniki zlatih ključev v letu 2006 lahko ponovno kandidirajo v letu 2009. Glasovnica mora vsebovati osebne podatke vsa^ lahko g asu je enkrat mesečno. Glasovnico pošljite na naslov: Radio Zeleni val, S p. Slivnica 16, 1200 Grafe upi j Odpiranje glasovnic bo opravljeno samo v prisotnosti kom sije, zato morate na ovojnico napisati; Glasovanje "K BO NOSIL ZLATI KLJUČ MESTA GROSUPLJE?" Glasovanje bo potekalo tudi preko spletne strani Radia Zelen val, Lj. www.zetenival.com pod rubriko "Kdo bo nosil z:ali ključ mesla Grosuplje?
I VAL

Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Občan-ka občine Grosuplje:
utemeljitev
NAJ podjetnik;
utemeljitev
izredni športnik;
utemeljitev
Izredni kulturnik;
utemeljitev
NAJ društvo/klub;
utemeljitev
Nova
Opel Astra Sedan.
In družina je zdaj popolna.
Opel Astra že za 11.990 EUR.
Naredite svoj svet bolj vznemirljiv, Nopašite si oči na zadnjem naraščaju v družini Astra ■ na novi Astri Sedan, Zunanjost vas zapelje z gladkimi in dinamičnimi linijami. Notranjost pa vas razvaja z največjim razkošjem ■ prostorom, Z vel i ko prostora in ogromnim prtljažnikom. Ampak naj vas ne zmede. Kljub te mu r daje Astra Sedan res velika, vas bo tudi ona zapeljala. Tako kot vsaka Opel Astro.
jfta apiikjaiiut oprero '.I rt SH^flto*	OpMAjti. a J iistM^ tn»Ti'"fr i pnrlmfHhT ititttit ' Ilir «1 4Jdb ■VJUIOGKV.
tr v. dO	■■ cd 13t rta i JI
Avtotehna VIS in Omahen d.o.o.
Industrijska t. 5, 1290 Grosuplje. Tel.: 01/786 09 14
kíípintn s * rfc
polje
ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA
Ustanavljanje Krajinskega parka Radensko polje
projektna skupina
Mrša Pintarič	Leon Kebe	Lara Kastelic
V novembrski šlevilki Grosupeljskih odmevov smo pisali o tem katere aktivnosti prinaša Proces ustanavljanja Krajinskega parka Radensko polje. Takrat smo tudi zapisali, da je bil CENTER Grajski vrt Boštanj d.O.o. izbran za koordinatorja tega projekta. Projektni tim sestavljajmo trije strokovni sodelavci: Miša Pintarič. Leon Kebe in Mag. Tina Mikuš. Veliko pozitivne energije in smeha ter mlade biološke moči, pa nam dajeludi študentka biologije, domačinka iz Velike Račne, Lara Kasleiio, Ker želimo, da nas čim bolje spoznate se vam v nadaljevanju na kratko predstavlja mo.
Rodila sem se leta 1981, v Ljubljani, kjer tudi živim. Študirala sem na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Po izobrazbi sem biolog, pedagog. Timu. CENTRA Grajski vrt Bo stanj d. o.o., sem se pridružila letošnjega septembra. Moja naloga je vodenje in koordiniranje izobraževalnih programov. Najbolj pa se veselim defa z otroki.
Rada se sprehajam s svojim psom, tečem, vadim Pilâtes, smučam, poležavam na plaži in se družim s svojimi, prijatelji.
Rodil sem se v Cerknici pred štiridesetimi leti. Na pota naravovarstva sem zašel že v času študija Gozdarstva. Predvsem ljubezen do ptic me je pripeljala na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer sem bil tudi zaposlen. Kariero v varstvu narave sem nadaljeval v Notranjskem regijskem parku, kjer sem bil zaposlen kol strokovni vodja. Sedaj pa sem pridružen ekipi s katero se bomo trudili ohranjali naravo na Radenskem polju.
Prosti čas namenjam opazovanju ptic, planinarjenju, ježi konj in seveda svojemu sinu Nejcu.
Prihajam iz Velike Račne in sem študentka 2. letnika biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Že od malega imam željo delati na Radenskem polju, zato z veseljem občasno priskočim na pomoč.
Ce imate kakršno koli vprašanje nas lahko konta klirate na spodnji naslov: center grajski vrt bošlanj d.o.o. veliko mlačevo 59, 1290 grosuplje uradne ure so vsak delavnik od 9:00- 15:00, telefon. 040 655 795 [miša pintarič}, 040 655 796 (leon kebe}, 040 655 797 (tina mikuš),
faks: 01 766 50 32 ali 01 786 36 68 e-mail: info@grajski-vrt.si spletni naslov: www.ractenskopolje.si in www.grajski-vrl.si
Rodila sem se leta 1977. Prvih 16 let sem preživela v rojstnem kraju Zagorje ob Savi. Sedaj živim v Ljubljani. Po osnovni izobrazbi sem univerzitetni diplomirani inženir agronomije, leta 2006 pa sem magistrirala na Študiju Varstva naravne dediščine na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, s temo »Stanje in perspektive krajinskih parkov v Sloveniji«. Do konca leta 2006, sem leto in pol delala na Ministrstvu za okolje in prostor, na danes imenovanem Sektorju za zavarovana območja.
Januarja 2007 sem se odzvala povabilu dr. Alexisa Zrimca in Stanela Peteriina. k sodelovanju pri projektu ustanavljanja Krajinskega parka na Radenskem polju. Z majem 2007 sem prevzela vodenje CENTRA Grajski vrt Boštanj d o. o., kjer sem, kot strokovni sodelavec, neformalno koordinirala aktivnosti med Občino Grosuplje in Ministrstvom za okolje in prostor, ki so pripeljale do podpisa Sporazuma o sodelovanju pri procesu ustanavljanja Krajinskega parka Radensko polje. Od 20.7.2007 pa tudi formalno vodim projektno skupino, ki dela na ustanavljanju Krajinskega parka Radensko polje. Moji hobiji so hoja v gore. plezanje, kolesarjenje, tek, skoraj vsi zimski športi, potovanja v daljne dežele, dobra knjiga, ples, glasba ter slika nje na plalno in steklo.
Mag. Trna Miku A
5* kr»>imlhpirH
polje
ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA
KOLEDAR PRIHAJAJOČIH DOGODKOV NA RADENSKEM POLJU
*	December in januar - KOLEDARJI RADENSKEGA POLJA - Pripravili smo koledar, ki naj bi ga dobilo vsako gospodinjstvo na Radenskem polju («S Mlačevo in KS Račna. nekateri zaselki V KS Hova gora in Spodnja Slivnica). Razdeljevali se bodo prek Pošte Slovenije. Tisti, ki ga slučajno ne bi prejeli pa se obrnite na lel. 040 655 796. Koledar lahko dobile tudi vsi ostali zainteresirani, če se oglasite na Grajski vrt Boitanj. Veliko Mlačevo 59, Grosuplje.
•	S,1.2007 (sreda) - »PREDNOSTI ŽIVLJENJA LJUDI V PARKU« 4. TEMATSKO PR EDA VEN JE O RADENSKEM POLJU - v prostorih Galerije Grad, Grajskega vrta Bo stanj začetek ob 18 uri. Vse informacije lahko dobite rta telefonu 040 655 795 in 040 655 797 ali info@g rajski-vrt. si. več na www.radenskopolje.si. ali www.grajski-vrt.si,
-	12.1.2007 (sobota): ŠOLA O VRTU IN RASTLINAH 1. DEL, v prostorih Grajskega vrta Boštanj. začetek ob 9 uri. Vse informacije in prijave sprejemamo rta telefon 040655 795 ali info@grajski-vrl.si, vet na www.grajski-vrt.si.
*	19,1,2007 (sobota): ŠOLA O VRTU IN RASTLINAH 2 DEL, v prostorih Grajskega vrta BoStanj, začetek ob 9 uri, prijave na telefon 040 S55 795 ali info@grajski-vrt.si, več na www.grajski-vrt.si,
» 17.1. 2007 (četrtek) - Pričetek tečaja »UMETNOST GOJENJA BON SAJ EV« V prostorih Grajskega vrta Šoštanj. Tečaj je 10 urni. Dvourna srečanja bodo potekala vsak torek od 17.1.2007 do 14.2.2007. Natančna ura srečanj bo javljena naknadno. Števito proslih mest je največ 15. Vse informacije in prijave na telefon 040 655 795 ali info@graj3ki-vrt.si, več na www.grajski-vrt.si,
-	Od 21.1.2007 dalje - TEČAJ! TUJIH JEZIKOV. Tečaj poslovne angleičine (popoldanski termini), tečaj splošne angleščine (dopoldanski termini), začetni tečaj francoščine (popoldanski termin), tečaj nemščine (dopoldanski termini) in tečaj španščine (popoldanski termin), Tečaji so 60 urni. Potekali bodo v prostorih Grajskega vrta Boštanj Kandidate bomo, na podlagi uvrstitvenega testa, razdelili v različne skupine. Prijave zbiramo do 16.1.2007 na telefon 040 655 795 ali info@grajski-vrt.st, več na www.grajskt-vrt.si.
•	8,2.2007 (sobota) - 2 POHOD PO PREŠERNOVI POTI -ob 200 letnici Prešernovega prihoda na Kopanj in Radensko polje. Za več informacij se obrnite na Univerzo za tretje življenjsko obdobje Grosuplje (01 735 40 28 ali www.kultura.si} ali na Turistično druitvo Kopanj (ga. Olga Gruden telefon 051-262 707).
2. redno srečanje Skupine za Radensko polje
29,11-200? V poznih popoldanskih urah smo se v prostorih CENTRA Grajski vrt Boštanj d.o.o. (v nadaljevanju CGVB). sestali predstavniki Skupine za Radensko polje. Ta skupina je sestavljena iz strokovnih sodelavcev za Radensko polje, predstavnika občine Grosuplje, predstavni kov 4 krajevnih skupnosti: Račna, Mlačevo, Spodnja Slivnica in llova gora ter projektne skupine CGVB Namen enomesečnih srečanj, ki jih sklicuje CGVB je. da v čim večji meri obveščamo predstavnike krajevnih skupnosti o aktivnostih, ki tečejo v sklopu ustanavljanja parka. Poleg tega nam predstavniki krajevnih skupnosti nudijo tudi veliko pomoč, saj nam svetujejo pri mnogih vprašanjih, kar se tiče ljudi in tudi prostora, znotraj njihovih KS.
Otroci, veste, da si ptički v zimskem času, kg je zunaj vse zmrznjeno in tla prekriva snežna odeja, težko najdejo hrano? Pomagajte lačnim ptičkom in izdelajte LOJNO POGAČO, ki bo prava poslastica za ptičke Naj vam pri tem pomaga dedek!
Izdelava lojne pogače je povsem preprosta. Koščke foja raztalimo v ponvi. Ko je loj raztopljen mu dodamo sončnična semena. Za bolj pestro ponudbo pa v lojno pogačo lahko dodamo tudi, suho sadje, suh sir, kožo slanine, krompir ali surove nesoljene arašide. Vse naj bo narezano na drobne koščke. Pripravljeno meSanico vlijemo v manjšo posodo, da se slrdi. Lojno pogačo streseie iz posodice, jo razdrobite v krmilno korito, ali pa jo obesimo, da visi.
Miša Pintarič
40	voščila	Grosupeljski odmevi	december / 12 2007
			
Vsem krajanom Spodnje Slivnice
želimo blagoslovljene božične praznike, v novem letu 2008 pa vam želimo predvsem zdravja, obilo sreče, veliko delovnih uspehov in dobrih medsebojnih odnosov.
Socialni demokrati Grosuplje želimo vsem občankam in občanom vesele božične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno leto 2008.
Predsedstvo SD Grosuplje
SOCIALNI

Vsem občankam in občanom
ob koncu leta želimo vesele božične praznike, v prihajajočem letu 2008 pa obilo zdravja, osebnega zadovoljstva in medsebojnega razumevanja ter novih poslovnih uspehov in priložnosti.
Ob tej priložnosti vam čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti!
Župan in delavci občinske uprave
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
V V «1
voščila
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko ostaja;
in čeprav sedaj nimamo tiste moči, ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo, kakršni smo; z enakim junaškim srcem, ki sta ga oslabila čas in usoda, vendar z močno voljo, da bi se borili, iskali, našli,
in ne popustili.
Alfred Tennyson (1809-1892)
Prijetne božične praznike in srečno 2008
vsem svojim članom in občanom občin Grosuplje,
Ivančna Gorica in Dobrepolje želi Društvo delovnih invalidov Grosuplje
Podjetje za finančne in računovodske storitve ŠM1D&VEHOVAR d.O.O.
Ponikve 102 1312 Videm Dobrepolje Tel, št. 01 /7808-030,01 /7 867 113
/•Jf/j/ jf'/y///.t rs j t///////f i//Yf/f/rff/t r/f	///////
// iw ■/// r/yr/// ff jf/r /fžtr/tf //rr/ Z/uAs /s/ J.rrr/tr-/trrr
/r/r sem
2 novim letom vabimo podjetja, društva Javne zavode, samostojne podjetnike in vse ostale, ki potrebujete računovodske in finančne storitve k sodelovanju. Naše prednosti so strokovnost, ažurnost, prilagodljivost, nizke cene ter dolgoletna tradicija!
Mir in toplina naj napolnita praznične dni, sreča in uspeh, naj bosta vodilo skozi vse delovne dni.
Slovenska ljudska stranka
Občinski odbor Grosuplje
Če bi vse vedeli vnaprej,
potem bi življenje izgubilo ves smisel.
Smisel je v tem,
da v negotovosti živimo za svoje sanje in da ujamemo utrinke sreče, ko smo nanje pripravljeni.
(T. Humar)
Vesele božične praznike, prijetno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter uspešno leto 2008!
Slovenska demokratska stranka, OO SDS Grosuplje,
predsednik Janez Janša predsednik Dušan Hočevar
SDS
SLOVENSKA
DEMOKRATSKA
STRANKA
Občinski odbor Grosuplje Ljubljanska SC, Grosuplje
Tefjiajc OUTB 6-36-12 Efoitj: yaxup|je<hd^>,i
Ur
Vsem krajankam in krajanom Grosupljega
želi
Krajevna skupnost Grosuplje prijetne božične praznike ter srečno, prijazno in uspehov polno novo leto 2008!
Predsednik KS Grosuplje, Anton Žitnik
42
oglasi
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007

ercator
Ujemi svoj

m
Prav vi i te lahko pomemhcn člen pri vtaknilnevnem stiku Mcrcitorji i kupci,
V največjem in uglednem slovenskem podjetju, ki se odločno in v/1 rajno siri in uveljavlja na novih irgjh, cenimo svoje zaposlene, Zavedamo h pomena njihovega zadovoljstva, valu soustvarjamo okolje,v karerem se dobro počutijo. Da lahko kupcem vodno podarijo iskren nasmeh. Postanite del igodbe o uspehul
Ustvarjamo varno in prijetno delovno okolje za svoj« zaposlene in spodbujamo osebni in strokovni razvoj.
lËJGifri
\ « v
t p 11 I M>
I |l > » I 1
Spomladi 2008 odpiramo nov HIPERMARKET Ljubljana - Rudnik.
V ta namen bomo zaposlili vec novih sodelavcev na delovnih mestih:
^prodajalec (m/ž) "mesar (m/ž)
"pek (m/ž)
"kuhar Cm/7)
r"blagovni manipulant (m/ž)
Več d tem na www.mercator.si pod Razpisi za zaposlitev.
Vaše prijave z življenjepisom, dokazili in navedbo, katero delovno mesto kandidirate, sprejemamo na naslov Poslovni sistem Mercator d,d,, Kadrovski sektor Dunajska «««ta 107, 1000 Ljubljana ali po e-pošti na ^ naslov zapo5litov@marcator.5i. Za dodatne informacije la bko po kličete na ITT" ~ ' < telefon 01 -560-1 669 ali Q1-560-1642. vsak delovnik od 9. do 14. ure.	«H
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
oglasi
43
44
oglasi, voščila
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007

11956
(D
//t&čct&e/fe' (/.0. o.
CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE
Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21
INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS
^Ve&e&e; (l^Mčiie/ pA/uzniAe/ tew
Silvestrovanje na prostem na Magdalenski gori
Tudi letos bo Turistično društvo Magdalenska gora organiziralo silvestrovanje na prostem pred cerkvico na Magdalenski gori. Letos mora biti silvestrovanje lepše kot
prejšnja leta, saj je cerkvica na Magdalenski gori obnovljena. Tudi okolica cerkve je lepše urejena kot do sedaj. Če pa bomo prinesli s seboj še dobro voljo, kaj nam torej še manjka, da bo prehod v novo leto prijetnejši? Zaželeno je, ni pa nujno, da silvestrovalci pridejo na silvestrovanje z baklami. Bakle namreč dajo poseben čar silvestrovanju.
Začetek bo ob 23.00 uri. Ob prijetni glasbi, klepetu, kuhanem vinu in čaju bomo pričakali polnoč. Zakurili bomo tudi ogenj, da se bomo tisti, ki nas bo zeblo, še dodatno pogreli. Vsi ljubitelji Magdalenske gore, prav lepo povabljeni!
Za Turistično društvo, Marko Janežič
flZCIR
NEPREMIČNINE, DELNICE, SKLADI, MENJALNICA
Kolodvorska cesta 2 Grosuplje t 01 7860 880 01 7860 881 m+386(0)31 610 644 azur@sioI.net www.azur-nepremicnine.si
Prodajate? Kupujete? Naj vam pomagamo!
►	NAKUP IN PRODAJA DELNIC
►	NAKUP IN PRODAJA TOČK VZAJEMNIH SKLADOV lil
►	D	odprtje trgovalnega računa do konca leta brez stroškov v primeru nakupa^lnic
VS P" določenih skladih nakup točk brez vstopne provizije do konca leta
Varno, zanesljivo, strokovno.
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
oglasi
45
oglasi, voščila, razpis
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Jurčičeva priznanja za leto 2007
Zveze kulturnih društev občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica & Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ivančna Gorica
1.	Priznanja so pomembna spodbuda za vsa področja ljubiteljskega delovanja. Zveze kulturnih društev podeljujejo JURČIČEVA PRIZNANJA za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na področju gledališke, glasbene, likovne, filmske, folklorne, plesne, literarne in multimedijske dejavnosti ter na področju strokovnih in organizacijskih del.
2.	Kandidate za podelitev Jurčičevih priznanj predlagajo društva in posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo.
3.	Jurčičeva priznanja lahko prejmemo društva, skupine, posamezniki, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulture in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti.
4.	Priznanja se podeljujejo enkrat letno -ob slovenskem kulturnem prazniku.
Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do ponedeljka, 7. januarja 2008, na naslov: Zveza kulturnih društev Grosuplje Adamičeva 16,1290 Grosuplje
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
47
Šaloigra "Po dopustu v koruzo napolnila dvorano PGD Polica
11
Zadnjo nedeljo v mesecu novembru smo se Ljudski pevci s Police premierno predstavili z novo šaloigro Po dopustu pa v koruzo. Našo prvo spevoigro Pesem na vasi smo prvič uprizorili ob kulturnem prazniku lansko leto, sledilo je več kot dvajset ponovitev. Povsod smo bili zelo dobro sprejeti, obiskovalci so se veselo zabavali, dokaz za to so bili številni aplavzi.
Obe predstavi je pripravil, zrežiral in scenarij napisal naš dragi pokojni Dušan Mazaj. Sredi julija smo se spraševali, zakaj je pesem odtavala brez slovesa? Odmev Dušanove pesmi, njegovega humorja, njegove predanosti glasbi, je prevzela tudi nas. Odločitev ni bila težka, s svojim delom bomo nadaljevali, duša nam ne da miru, da bi se ljudsko izročilo, dar in modrost prednikov izgubili.
Tudi letos smo dogajanje postavili na vas, na enega od starih, a važnih vaških opravil -ličkanje. To je bil vedno prijeten in družaben vaški dogodek, kjer so se razdirale mnoge šale, dovtipi na svoj in drugi račun, opravljanja in vse, kar sodi zraven. Vaška družba se tudi letos snide in obuja spomine na počitniške dni. Rdeča nit delovanja Ljudskih pevcev s Police ostaja še naprej domača pesem, veselo razpoloženje in sploh dobra volja. Na citrah nas je spremljal Dušanov prijatelj Tomaž Plahutnik iz Kamnika.
Premiera je bila zelo uspešna, vseskozi je bil prisoten smeh, številni gledalci so se zabavali in nas nagradili z bučnim aplavzom. Na Miklavžev večer se bodo naša srca ponovno napolnila s pozitivno energijo, kajti s šaloigro bomo obdarili varovance doma za ostarele na Fužinah.
Vlasta Strmljan
48
mladi upi, stran za politiko
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Vdova Rošlinka v Veliki Loki
Prvo soboto v decembru so na gostovanje v Veliko Loko prišli člani Kulturnega društva Gledališče Krka. Tako so gledališki skupini Gledališče pod mostom, ki je svojo igro dan prej predstavila krški publiki, vrnili obisk.
Predstavili so odlično odigrano komedijo Vdova Rošlinka. Obiskovalci, ki so zapolnili dvorano do zadnjega kotička, so se lahko od srca nasmejali številnim zapletom. Vdova je namreč prepričana, da se z njo namerava poročiti veliko mlajši sosed. Skozi igro pa se izkaže, da je ta bolj naklonjen njeni hčerki. Igro je režirala Marjana Hočevar, v njej pa poleg tehnične ekipe igra 10 igralcev. Sicer pa je bilo Gledališče pod mostom tudi v mesecu novembru in decembru zelo dejavno. Z igro Kako iz zadrege? so nastopili še v Mali vasi, Račni, na Škofljici, v Višnji Gori, na Krki in na Polici. Tudi v novem letu bo skupina gostovala še v nekaterih okoliških krajih.
Kristina Zajc
Novosti iz domoznanske zbirke - 23
Grosuplje - mesto kipov : zemljevid mesta Grosuplje : prostor brez kipa je telo brez duše / urednica Petra Pudgar Cučulovic. - Ljubljana : Zavod za kiparstvo, [2007]. - 1 zloženka ; ilustr. ; 46 x 66 cm., zloženo na 23 x 11 cm. Zloženka prinaša zemljevid mesta Grosuplje, fotografije kipov po mestu in predstavitev kiparjev.
Jedi z žara in ražnja / [zbral in uredil Svetozar Pance]. - Grosuplje : Grafis Trade, 2007. - 64 str. ; 20 cm. - (Domača kuhinja ; 4).
Knjižica ponuja domače in tuje zelenjavne in mesne jedi z ražnja.
Specialitete iz drobovine / [zbrala in uredila Tanja Pance]. - Grosuplje : Grafis trade, 2007. - 64 str. ; 20 cm. - (Mala kuhinja : najboljši weekend recepti; 14). Zaradi dostopne cene, raznolikosti in možnosti hitrega načina priprave je drobovina cenjeno živilo za pripravo predjedi, juh in glavnih obrokov.
Krompir na 113 načinov / [zbrala in uredila Tanja Pance]. - Grosuplje : Grafis trade, 2007. - 64 str. ; 20 cm. - (Mala kuhinja : najboljši weekend recepti; 13).
Krompir je vsestranska hrana, tudi za največje gurmane. Lahko ga jemo kot prilogo ali kot samostojno jed. Urednica je zbrala recepte s vsega sveta.
Jereb, Janez
Kako sem zidal škocjansko cerkev / Janez Jereb ; [izbral, prepisal in redigiral Edo Škulj]. - Škocjan pri Turjaku : Župnija, 2007. - 120 str. ; [16] str. pril. : ilustr. ; 21 cm.
Dr. Edo Škulj je iz obsežne Jerebove kronike izbral odlomke o gradnji cerkve pred sto leti. Zanimivi so župnikovi stiki s pisateljem Finžgarjem.
Sever, Leopold
Dosežki in presežki / Leopold Sever. -Ivančna Gorica : Turistično društvo, 2007. - 208 str. : ilustr. ; 21 cm. Leopold Sever je vrsto let zbiral rekorde: po velikosti, množini, nenavadnosti, starosti, redkosti. Nabralo se mu jih je že 99 + 1, zato se jih je odločil ovekovečiti v knjigi. Njegov rekord je po vsebini posebno zanimiv: dve veliki posodi plonkcev, ki jih je pobral učencem v času svojega učiteljevanja.
Škrjanec, Breda
Pregrevanja = Uberhitzungen : Huiqin
Wang, Tomaž Lunder / Breda Škrjanec.
-	Dunaj : Slovenski kulturni center Korotan, 2007. - 1 zloženka : ilustr. ; 60 x 23 cm, zložena na 15 x 23 cm. Magistra Breda Škrjanec je predstavila oba umetnika in njuno razstavo fotografij, ki jo je podprl Urad Vlade RS za Slovence po svetu.
Zajec, Edvard
Umetnik in računalnik : od začetkov do sedanjosti / Edvard Zajec ; (uredila Breda Škrjanec ... et al.). - Ljubljana : Mednarodni grafični likovni center, 2007.
Naša krajanka, umetnostna zgodovinarka, mag. Breda Škrjanec, je v knjigo zapisala intervju z umetnikom Edvardom Zajcem in uredila celoten zbornik.
Kuhar, Boris
Dobra meščanska kuhinja / Boris Kuhar.
-	Ljubljana : Cankarjeva založba, 2007. Naš krajan, dr. Boris Kuhar, je v 332 strani debeli knjigi objavil 300 izbranih receptov iz najboljših kuhinj slovenskih mest.
Marija Samec
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
priznanja, kultura
Mesto Grosuplje - prvo po urejenosti med manjšini mesti v Sloveniji
Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za gospodarstvo RS, Ministrstva za okolje in prostor RS in Slovenske turistične organizacije vsako leto organizira tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja, znano pod sloganom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Cilj te akcije je izboljšati kakovost življenja prebivalcev Slovenije, prispevati k trajnost-nemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistično privlačnost naših mest in vasi, za učinkovitejšo promocijo države in turizma ter prispevati k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi.Turistična zveza Slovenije se je s tem projektom vključila v svetovni okoljevarstveni projekt Clean up the World - Očistimo svet.
Udeleženci tekmovanja so vsi prebivalci in vsi kraji - naselja v Republiki Sloveniji. Ljudje tekmujejo v urejanju svojega okolja najprej med seboj v kraju, zato Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje na svoji prireditvi Zlata jesen vsako lepo podeli priznanja najlepše urejenim hišam, blokom, kmetijam, javnim zgradbam v Grosupljem in okolici.
Najbolje ocenjeni kraji v občini tekmujejo v okviru regije, ti pa se potegujejo za laskavi naziv najlepše urejenega kraja v Sloveniji. Za uspešno organizacijo tekmovanja so na državni ravni kraji razdeljeni v skupine: večja, srednja in manjša mesta, izrazito turistični kraji, turistični kraji, izletniški, hribovski in drugi kraji. Poleg krajev tekmujejo tudi zdravilišča, srednje in osnovne šole, vrtci (nova kategorija), kampi, mejni prehodi, cestninske postaje in počivališča. Vzporedno s tem tekmovanjem
Prejemniki priznanj: iz Polzele, Damjan Viršek iz predstavitev 'zmagovalnega' mesta Grosuplje.
pa poteka tekmovanje med policijskimi postajami, vojašnicami, gasilskimi domovi, ribniki in akvariji, trgovinami, kmetijami in drugimi po posebnem panožnem sistemu. Najbolje ocenjeni kraji pridobijo pravico, da predstavljajo Slovenijo v podobnih mednarodnih tekmovanjih (Entente Florale, Nation in Bloom).
Urejenost krajev ocenjujejo posebne komisije, ki jih imenujejo organizatorji tekmovanj, nosilci turistične ponudbe in sredstva informiranja. Letošnja podelitev priznanj najboljšim je bila v Žalcu. Za lepo urejen morski akvarij si je prvo mesto podelil Dinko Zavrl Džananovic iz Grosupljega, v kategoriji manjših mest pa je mesto Grosuplje zasedlo prvo mesto. V obrazložitev so zapisali: ''Grosuplje je letošnjo pomlad dobilo mestne
Grosupljega in iz Rač spremljajo na platnu lepo
pravice. Urbanisti so znali zadnjih nekaj desetletij rast mesta uspešno načrtovati. Obiskovalec v kraju opazi veliko in lepo urejeno poslovno stavbo, v kateri je tudi sedež občine, sodobno knjižnico, novo cerkev, negovane drevorede in številne kipe. Imajo večnamensko športno dvorano z urejenimi športnimi in rekreacijskimi površinami, znana gostišča in dovolj parkirišč. V bližnji okolici so nemoteče razporejeni sodobni in vzdrževani industrijski objekti. Kraj je opremljen s preglednimi informacijskimi tablami. Grosuplje je čisto in urejeno, za kar skrbijo tudi turistična društva.''
Priznanje je iz rok predsednika TZS Dominika S. Černjaka prejel predsednik Županove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje Damjan Viršek.
Fotodelavnica
Fotodelavnico smo ustanovili predlani pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje. Lepo se je prijela, saj imamo letos že dva oddelka. Z »začetniki« smo imeli v novembru že terenske vaje, zopet na vedno zanimivem in fotogeničnem boštanjskem gradu. Z že »izučenimi« fotografi smo pa v prostorih knjižnice, kjer lahko uporabljamo računalniško sobo, na računalniku iz svojih fotk izdelovali čestitke, kolaže in še kaj.
Letos se dobimo še enkrat, saj je pred novoletnimi prazniki dobro malo obnoviti znanje o fotografiranju prazničnega dogajanja, tako svetlobno okrašene okolice, kot barvitih ognjemetov ali pa vzdušja domačih zabav. In še prijetna ugotovitev: marsikje vnuki
i
Z	
	
t	
1	1
	it H. <
niso več samo mali »žicarji« ampak pravi svetovalci in pomagači pri iskanju pravih tipk, ko se vlagajo fotografije v računalnik... Seveda v imenu vseh v FOTODELAVNICI
želim bralcem ODMEVOVprijetne praznike in kar najlepše v novem dvatisočosmem letu!
Marjan Trobec
50
mladi upi, stran za politiko
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Moški pevski zbor Grosuplje KD Vokal Grosuplje:
Uspešno že 45 let
Letos mineva 45 let od začetka ustvarjalnega delovanja Moškega pevskega zbora Grosuplje. Visoko obletnico je zbor obeležil z jubilejnim koncertom. Pevci so uglašeno in z občutkom izvedli program, sestavljen pretežno iz slovenskih pesmi, s številnimi solističnimi vložki. Skupaj z gosti večera, svetovno znanim basbaritonistom Marcosom Finkom, Otroškim pevskim zborom Žalčki ter Ženskim pevskim zborom Magdalena, so pripravili pester ter za uho in dušo prijeten večer.
Nuša Volkar in predsednik Moškega pevskega zbora Grosuplje Jože Jordan.
Začetki delovanja zbora segajo v daljno leto 1958. Šele v letu 1962, ko se je zboru priključilo nekaj mlajših, izkušenih pevcev, je zbor postal bolj dejaven. Zato se to leto šteje kot leto ustanovitve zbora. Od ustanovitve pa do leta 1971 je zbor pel pod taktirko zborovodje Žnidaršiča. Naslednjih 15 let, to je vse do leta 1986, je zbor uspešno vodila zborovodkinja
SLIKA ZGORAJ: Gledalce je navdušil tudi odlični Marcos Fink. - Vse foto mag. Tatjana J. Skubic. SLIKA SPODAJ: Moški pevski zbor Grosuplje.
Mag. Tatjana Jamnik Skubic
Mojca Intihar. Naslednja štiri leta je zbor vodil Emil Kovačec, za njim pa zdajšnji zborovodja Primož Cedilnik. Zbor ima za sabo veliko uspešnih in odmevnih nastopov. Dvakrat se je predstavil v Cankarjevem domu, nastopal je na Vodnikovi domačiji, v Škofovih zavodih, triintridesetkrat na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični ter bil na občinski reviji leta 1999 razglašen za najboljši zbor. Šestnajstim pevcem z zborovodjem na čelu je prvi k visoki obletnici čestital župan Janez Lesjak in mnogi pevci ob tem niso mogli skriti solz sreče. Mnogi od njih morda tudi ob negotovosti, ali jim bo uspelo prebroditi še naslednjih pet let do petdesete obletnice. »Čestitam za jubilej, ki bo čez 5 let še večji,« je začel optimistično župan. »Zbor je v teh petinštiridesetih letih previharil marsikaj. Cenim te pevce. To niso tisti novodobni pevci, ki imajo težave glede tega, kje bi peli in kje ne. Pesem združuje. In to je dobro, ker smo Slovenci zelo sprt narod. Tisti, ki pojejo, so večno mladi,« je v zaključku še ugotovil župan.
Z jubilanti se je veselila in jim čestitala Nuša Volkar, predsednica Sveta Območne izpostave JSKD Ivančna Gorica. Izpostavila je, da zbor goji prijateljske odnose z
vsemi društvi in skupinami, ki delujejo pod okriljem območne izpostave. Pisno voščilo z lepimi spomini na dvajsetletno srečevanje in korektno sodelovanje je posredovala nekdanja vodja izpostave Tatjana Lampret.
Hvaležnost borcev NOB ter priznanje za ohranjanje partizanske pesmi in vrednot NOB je zboru ponosno izrekel predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje Franc Štibernik. »Naše poti so se prepletale deset let. Veliko veselja in iskrenosti pri nadaljnjem petju vam želim,« pa je zvenela čestitka predstavnice Ženskega pevskega zbora Magdalena Darje Zorec.
Otroški pevski zbor Žalčki, ki ga vodi zbo-rovodkinja Špela Zrimšek, je večer napolnil z otroško iskrivostjo in preprostostjo. Moško petje se je ob nastopu Ženskega pevskega zbora Magdalena lepo zlilo z nežnejšimi, ženskimi glasovi. Program je bil sestavljen pretežno iz slovenskih narodnih in umetnih pesmi, solistične vložke pa so izvajali Jože Košir, Janez Sever in Aleš Zanjkovič. Pri zadnjih dveh pesmih se je zboru kot solist pridružil odlični Marcos Fink, ki je s svojo profesionalno odličnostjo dal piko na i celotni prireditvi.
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
51
Vzgajanje pogleda - filmska šola
Berta Golob v grosupeljski knjižnici
Berta Golob in Marija Tavčar.
Univerza za tretje življenjsko obdobje je na pobudo gospe Marije Tavčar, ki vodi literarni krožek, organizirala srečanje z Berto Golob. V teh lepih, prazničnih decembrskih dneh so si zaželeli lepe besede, spodbudnih misli in zdravih napotkov za leto, ki prihaja. Prijazno je sprejela povabilo in prišla v Grosuplje v četrtek, 13. decembra. Zanimiva je bila že njena osebna predstavitev. Ni začela s tem, kaj dela, ampak s tem, česar ni naredila (pometla v kuhinji). Že 19 let je upokojena in take poti med ljudi in predavanja so hrana za njeno dušo. Večino predavanja je posvetila vprašanju slovenskega jezika doma in v tujini. Materni jezik je stvar časti, je zapisal Karel Oštir, profesor primerjalnega jezikoslovja v Ljubljani. Mnogo jezikov je govoril, a svoji materini slovenščini je dal s to mislijo posebno mesto in posebno čast. Pri nas pa materni jezik ni več stvar časti, celo tega več ne vemo, kaj je čast in ko bomo priklicali nazaj pomen časti, se bodo stvari začele obračati na bolje. Jezik je kot hrbtenica, človeka drži pokonci. Po jeziku veš, komu pripadaš, po
domovinski pripadnosti se ločiš od drugih in če ne priznavaš svojega materinega jezika in svoje domovine, nikomur ne pripadaš in vsi te lahko odrivajo in izkoriščajo, ker nimaš nobene zaslombe in obrambe. Slovnica je med mladimi v šoli nepriljubljena. Učitelji bi morali predstaviti jezik kot nekaj posebnega, kot ''čudo''. Vendar bi morali ljudi zopet naučiti, da bi se znali čuditi, da ne bi za vsako stvar rekli, da je ''brez zveze''. Spregovorila je tudi o vzgoji in odsotnosti vrednot. Včasih se o vzgoji nismo pogovarjali. Vsi smo vedeli, kaj smemo in kaj ne. To ni bilo vedno dobro, ker so zavirali odkrit pogovor. Danes je drugače, danes pa ne znamo mladim postaviti meje. Kupila je drevo in ga posadila na vrtu, je povedala. Drevo je že imelo količek, ki ga je zabila v zemljo in mlado drevo privezala obenj. Tudi mlad človek potrebuje ''količek'', ob katerega je ''privezan'', dokler se ne ukorenini in ne zraste. Preveč svobodna vzgoja vodi v anarhijo, anarhija pa je razdiralna. Kar pa se vrednot tiče, bi bilo dovolj, da bi upoštevali le deset zapovedi, pa bi vladal red na svetu. Velika vrednota je varnost, pa ravno to danes najbolj pogrešamo. Ne upamo ven ob večerih, zaklepamo vrata z več ključavnicami. Neka vrednota je prava, če jo upoštevamo vsi, potem se počutimo varne, ker zaupamo sosedu. Vrednota, ki jo človek posebej ceni, je tudi dom, streha nad glavo in topla postelja.
Na dušo nam je položila misel Franca Skumavca, ki se tako sklada razmišljanjem v decembrskih dneh. Skozi ta svet potujemo samo enkrat. Zato naj danes storimo nekaj dobrega za sočloveka in naj ne odlašamo. Samo enkrat bomo šli po tej poti. Če si to enkrat uzavestimo, lahko bolj modro živimo, delamo dobro in si ohranjamo upanje za jutrišnji dan. Marija Samec
Filmska šola, ki so jo začeli uvajati v kamniški knjižnici, si je zadala nalogo, da poduči gledalce, kako gledati film. Filma, ki je v 20. stoletju do neke mere nadomestil knjigo, pa nas nihče ne nauči gledati. Film ima dimenzije in razsežnosti, ki jih knjiga nima. Film je umetnost in se ga da brati. Zakaj beremo knjige? Zdi se nam, da postajamo boljši, da se vzgajamo in notranje rastemo, ko beremo knjige. Zakaj ne bi bilo tudi s filmom podobno? Poglejmo to na primeru filmov 300, Življenje drugih in risanega filma Paprika. Prvi film, 300, za osnovo jemlje bitko pri Termo-pilah, vendar tega zgodovinskega dogodka ne poskuša prikazati dokumentarno, ampak preko oseb in odnosov med njimi. Iz preprostih gibov, pogledov, mimike razberemo tisto, kar ni z besedo povedano, s sliko pa je dovolj nazorno pokazano, če seveda znamo gledati. V drugem filmu Življenje drugih spremljamo preobrazbo vzhodnonemškega agenta, ki mora slediti osumljencu - umetniku in ga ovajati. Glasba in Bertold Brecht, ki ju sreča ob umetniku, ga spremenita, da človeku pomaga, čeprav sam zaradi tega tvega degradacijo. Avtor nas v risanem filmu, ki je sicer namenjen otrokom, opozori na naše napake, predvsem na naše nagnjenje k potrošništvu, ki dobi take razsežnosti, da se prikrade celo v sanje. Dr. Dušan Rutar nam je nazorno pokazal, da film nudi bistveno več, kot če ga gledamo samo za zabavo. Za glasbeno spremljavo je ta večer poskrbela flavtistka 4. razreda Glasbene šole Grosuplje Mojca Ahlin, ki se pod mentorstvom Helene Potočnik pripravlja na glasbeno tekmovanje.
Marija Samec
Ob dnevu knjižnic v grosupeljski knjižnici knjižničarji iz vse Slovenije
20. novembra smo praznovali dan splošnih knjižnic. Letošnje praznovanje je bilo posvečeno najstnikom oziroma pravici do branja. Ideja je bila, da se praznik združi s praznovanjem dneva otrokovih pravic, ki je prav tako 20. novembra, kot dan knjižničarjev. Bilo bi škoda, če bi zanemarili
bogato simboliko, zato smo se že na enem prvih sestankov Sekcije za splošne knjižnice odločili, da izpostavimo pravico do branja. Ker je beseda pravica včasih že obrabljena ali zlorabljena, je 'pravica do branja' mogoče slišati prav kul in kar je kul, privablja mlade. Še posebej, če se jim zdi, da je branje predvsem dolžnost, in še posebej, če imajo občutek, da jih družba s tem 'gnjavi'. Zato so knjižnice izkoristile svoj dan za to, da bi pokazale, kaj v svojih prostorih in izven njih ponujajo - tokrat predvsem najstnikom - na nevsiljiv način. Knjižnica je lahko njihov tretji prostor. Tako kot je prvi prostor dom, drugi služba ali šola, postaja pomembno, kaj je tretji prostor. Je to ulica, nakupovalni center ali mogoče knjižnica?
V Sloveniji se je v tem tednu po knjižnicah zvrstilo 186 prireditev za mlade, glavna slovesnost ob dnevu splošnih knjižnic pa je letos potekala v novi Mestni knjižnici Grosuplje. Prišli so knjižničarji iz vse Slovenije in tudi najvišji predstavniki bibliotekarskih združenj in služb. Pozdravni nagovor sta imela tudi župan Janez Lesjak ter direktorica Roža Kek. Po prireditvi so najstniki in knjižničarji na okrogli mizi na temo pravice do branja izmenjali veliko zanimivih misli, ena najpomembnejših je bila, da je prijazna spodbuda k branju najpomembnejša, torej je družba zelo pomemben dejavnik pri tem, ali imamo sploh možnost in pravico - brati. Večina ljudi na svetu tega sploh nima. Ksenija Medved
52
mladi upi, stran za politiko
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Z roko v roki
V	nedeljo, 2. 12., ob bližnjem se dnevu invalidov 3. 12. ter ob prihajajočem Miklavžu 6. 12. so v dvorani kulturnega doma v Žalni prijatelji Rdečega križa Žalna organizirali tradicionalno prireditev Z roko v roki. To pot so dali prireditvi naslov Kdor trpi.
Za uvod so zaplesali na duhovno pesem David, Darja in Rebeka skupaj s prijatelji iz Društva Sožitje. Kot osrednja nit pa se je prepletalo izredno bogato predavanje duhovnika patra Marjana Šefa pod skupnim naslovom Kdor trpi. Vmes je nastopil tudi Mešani cerkveni pevski zbor sv. Lovrenca iz Žalne, ki ga vodi Drago Zakrajšek. Zapeli so dve duhovni pesmi. V zahvalo patru Marjanu pa je mladi Damjan Šeme narisal v spomin vas Žalno.
V	programu prireditve je nastopila tudi invalidka Marjetka Smrekar, ki smo jo že srečali na nekaterih žalskih prireditvah. Prisotnim je spregovorila o svojem delu. Je aktivna članica Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov, v katerem si med seboj pomagajo zdravi, bolni in tudi invalidi ter se družijo in se tako spoznavajo in ugotavljajo potrebe drug drugega. Marjetka pa piše tudi pesmi.
Nekaj misli iz predavanja duhovnika patra Marjana Šefa za naše boljše življenje in o možnostih, kako »ozdraviti« trpljenje.
Zakaj trpljenje?
Moderen potrošniški človek bi v mesecu decembru pričakoval kakšno idealizirano predstavo, veselico ali pa prireditev, na kateri bi morda nastopal vsaj eden od »dobrih« možičkov, ki so jih predvsem trgovci v zadnjih letih napravili popolnoma votle. Na vrata teh prireditev pa bi najraje napisali »Bogu vstop prepovedan!« V Žalni že vsa leta, odkar pripravljajo v okviru Rdečega križa prireditev Z roko v roki, ni tako. Tu se srečujejo globoka duhovna razmišljanja, povzdignjena s plemenitimi dobrodelnimi dejanji. Tu se srečujemo zdravi, bolni, invalidi, mladi, stari... ker čutimo, da smo drug drugemu potrebni, ker smo drug drugemu Miklavževo darilo.
Jože Miklič
Zakaj in od kod trpljenje!
»O trpljenju se ne da predavati,« je na začetku dejal pater Marjan Šef, vendar je hip za tem že nanizal vrsto vzrokov, ki so nazorno pokazali, od kod izvira trpljenje. Osebno je slišal med drugim tudi kot spovednik izredno težke zgodbe, ki so se dogajale na primer v Bosni v času vojne, ali pa v našem domačem okolju, kjer posluša nešteto zgodb ljudi, ki trpijo. »Od kod trpljenje?« Pokrajina okoli nas, pa naj bo Gorenjska, Dolenjska ali druga pokrajina, je izredno lepa. Zakaj v tej naravi trpljenje povzročamo ljudje, ki bi lahko samo uživali v lepotah, ki jih je Bog postavil okoli nas? Odgovor je: »Zaradi greha.« To je tista skrivnost vsakega izmed nas, ki imamo zmožnosti, da povzročamo trpljenje sebi ali drugim. Naša nagnjenja so tista, ki nas lahko zapeljejo v greh. Ni važno, ali smo verni ali ne! Vsi smo ranjeni z grehom, ki se imenujejo sebičnost, samovolja in pohlep. Če se najdeta dva človeka z enakimi nagnjenji, potem se bosta začela prepirati. Z množico se prepiri večajo in na koncu prerastejo v vojne.
Kako zdraviti nagnjenja, greh?
»Kdor trpi, naj moli!« pravi pater Šef. Za koga naj moli? »Tisti, ki ne trpimo, smo poklicani, da molimo za tiste, ki trpijo, še posebej pa za tiste, ki povzročajo trpljenje.« Lahko je spreobračati uboge in bolne, veliko težje pa je spreobračati bogate. Te dni govorimo o tajkunih v Sloveniji. Koliko gorja so povzročili malemu slovenskemu človeku. Za njih moramo moliti, da bi to njihovo bogastvo, ki so si ga nagrabili na kakršen koli način, začelo služiti tudi tistim, ki trpijo in da bi izboljšalo njihov položaj. Potem ne bi imeli v Sloveniji več tajkunov, temveč bogate ljudi, ki imajo veliko srce. Le na ta način bo med ljudmi lahko zasijala luč ljubezni.
Kako in zakaj naj molimo?
Molitev ni drdranje nekih obrazcev na pamet! Bog ne potrebuje naših molitev. Če imaš nekoga rad, mu ne govoriš eno uro, dve. tega, da ga imaš rad. Ga preprosto pogledaš, mu nameniš nasmeh, pozornost, ga objameš... in bo vedel, da ga imamo radi. Ko začne med nami vzplamtevati ljubezen, potem se tudi naša slaba nagnjenja odmaknejo.
Potem nihče ni prikrajšan. Prvi kristjani so vedno vse delili in nihče ni čutil pomanjkanja. To je krščanstvo. In za to milost je treba moliti. Blagor tudi tistim, ki sprejmejo nase svoj vsakdanji križ! O tem priča Kalvarija. Trije enaki križi so tam postavljeni. Na njih visijo trije ljudje, a so med njimi ogromne razlike. Celo med razbojnikoma, ki sta bila zločinca, je velika razlika: Levi se je posmehoval Jezusu in ga je celo v zadnji uri življenja želel izkoristiti za svojo rešitev in bi nedvomno naprej živel svoje razbojniško življenje. Desni je spoznal svojo krivdo. »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« Njegov križ je postal odrešenje. Ko spoznamo, da so tudi naši križi večkrat posledica različnih lažnih vplivov, jih velik del preložimo z molitvijo na Boga. Potem so tudi naši križi lažji, Jezus nam vzame del naših križev.
Bog ni prišel na svet ubog v jaslice, da bi nas obsodil, temveč da bi nas odrešil. Mi pa tako radi obsojamo. Odpuščati moramo in ne obsojati! Če ne odpuščamo, smo nasedli hudemu duhu. Satan nam stoji za hrbtom in prišepetava. Takrat padamo, vedno globlje in globlje. Zato molimo tudi za milost odpuščanja.
Starši, blagoslavljajte svoje otroke!
Z otroki imajo starši večkrat različne težave, še posebej kadar odraščajo. A ko jim vedno znova dopovedujejo, kaj vse je napak, jih skoraj zanesljivo s tem porivajo še globlje v nesrečo. Zato je treba razmišljati o svojih otrocih dobro. Če naredijo starši napako, naj se opravičijo! Zaupanje med njimi mora biti pristno in ne vzvišeno!
Velika je tudi vloga očeta, ki se mu jo v današnjem zmaterializiranem svetu omejuje ali celo odreka. Tako fantje kot dekleta potrebujejo očeta. Dekle, ki živi z mamo, ne bo nikoli spoznala moškega sveta. Kako bo zdržala potem v zakonskih preizkušnjah? Primeri samohranilstva, kjer mati skrbi za otroka, so v pogledu družinske vzgoje in vzgoje za življenje zelo problematični. Taki otroci, ko odrastejo, največkrat ne zaupajo svojim izbranim partnerjem. Preizkušnje pridejo. Takrat pa se pokaže odločilna vloga vzgoje posameznika tudi za razreševanje zakonskih težav.
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
za duhovnost
53
Društvo invalidov občine Grosuplje, Ivančne Gorice in Dobrepolje na romanju v Medžugorje
Sprejmi spremembo, a ne podcenjuj svojih vrednot!
V	petek, 19. 10. 2007, zjutraj smo se odpeljali iz Grosupljega proti Ivančni Gorici in Trebnjem, kjer smo pobrali še ostale sopotnike našega avtobusa. Z njimi je prišel tudi vodič in župnik Miloš Košir, ki nas je vodil skozi pot in nam pripovedoval zanimivosti našega romanja, ki se ga on udeleži večkrat na leto. Njegovo pripovedovanje je vredno vse pohvale. Med potjo smo tudi zmolili za naše srečno potovanje.
Vožnja je potekala s krajšimi postanki, mirno in v prijaznem vzdušju. Pot nas je vodila do mejnega prehoda s Hrvaško in naprej proti Bosni in Hercegovini. Peljali smo se skozi kraje, kjer jih je vojna zaznamovala s kroglami. To so kraji Knin, Sinj in še ostali kraji ob jadranski magistrali. V Medžugorje smo se pripeljali v večernih urah. V okolici tega kraja smo se namestili v več hišah in pri prijaznih ljudeh. Po namestitvi smo odšli k maši, po obredu pa k večerji in počitku.
V	soboto zjutraj smo se po zajtrku odpeljali proti vznožju Križevca. Pot na Križevec je bila zelo kamnita, strma in dokaj naporna zlasti za starejše ljudi, a vzpon je bil vseeno uspešen z vmesnimi postanki in molitvijo. Ko smo prispeli h križu, smo malo postali in kljub vetrovnemu vremenu smo bili navdušeni nad pogledom na prelepo okolico Medžugorja in cerkev. Sestop je bil malo lažji po drugi strani, pod vzdušjem videnja. Po naporni poti smo se z avtobusom vrnili v kraj, kjer smo bili nameščeni. Po kosilu in počitku smo nadaljevali pot. Odpravili smo se proti samostanu, kjer se zdravijo odvisniki
od drog. Tam smo po pripovedovanju dveh odvisnikov spoznali, kako so težki začetki zdravljenja. Od tam smo se odpravili proti videnju Marije na Crnico. Pot na Crnico je bila krajša, vendar kamnita in naporna z vzponom. To je kraj, posvečen Mariji, kjer ljudje molimo in prihajamo s svojimi mislimi in prošnjami. Po krajšem postanku in tišini smo se odpravili nazaj proti avtobusu vsak s svojimi pozitivnimi mislimi in energijo. Nato smo se odpeljali proti cerkvi v Medžugorju, kjer smo sodelovali pri sveti maši. Po vsem tem smo odšli na večerjo in počitek.
V nedeljo smo pospravili svoje stvari, pozajtrkovali in odšli v kapelo, kjer smo imeli slovensko mašo. To mašo pa je vodil župnik, ki je bil tudi naš vodič, Miloš Košir še z drugimi slovenskimi mašniki.
Po obredu smo se opravili proti domu. Pot iz Medžugorja smo nadaljevali proti Makarski ob reki Neretvi, kjer smo si lahko ogledali nasade mandarin in si jih tudi nakupili. Vse skupaj je bilo vredno ogleda in nakupa. Nadaljevali smo pot ob morju, ker pa je bila močna burja, so nas preusmerili v notranjost, kjer smo si lahko ogledali še več, kot smo pričakovali. Domov smo se vrnili v poznih večernih urah z lepimi spomini in veliko pozitivne energije. Po povratku domov smo sklenili, da se drugo leto zagotovo še vrnemo v ta lepi sveti kraj. Zahvalila bi se gospe Anici iz Grosupljega in gospodu župniku za tako lepo romanje.
Renata Laznik
Skavtski petek - Miklavževanje
Skavtski petek je tradicija Grosupeljskih skavtov že nekaj let. Letos se je prvi zgodil 7. decembra. Z nekaj spodbude voditeljev so izvidniki in vodnice (10-16 let) sami pripravili odlično srečanje za vse, od najmlajših volčičev do že napol odraslih skavtov. Srečanje smo pričeli s pevskimi vajami, da je maša bila še bolj mladostniško živahna in doživeta. Po maši je sledil zabavni del večera. Bistveno je bilo, da smo se dodobra naklepetali in družili, res je bilo veselje pogledati tako homogeno skupino skavtov vseh starosti. Malo smo se poigrali, zbudili otroka v sebi, se od srca nasmejali, skavti iz čete pa niso pozabili niti na topel čaj in prigrizke. Vrhunec srečanja je bilo obdarovanje, saj smo se času primerno vsak posebej prelevili v Miklavža in z majhno pozornostjo obdarili drug drugega. Vsi smo bili veseli skupnega srečanja, domov smo odšli z nasmejanimi obrazi in pričakovanjem: "Kdaj bo naslednjič?" Pustimo se presenetiti.
Klepetava kobilca
Jezik
Moji bratje, med vami naj ne bo veliko učiteljev, ker veste, da bomo strožje sojeni. V marsičem namreč vsi grešimo. Če pa kdo ne greši z besedo, je popoln mož in zmožen obrzdati vse svoje telo. Če konjem na gobce nadenemo uzde, da bi nam bili pokorni, usmerjamo vse njihovo telo. Poglejte tudi ladje, kako velike so in kako jih ženejo hudi vetrovi, pa jih usmerja majhno krmilo, kamor hoče krmarjeva volja. Tako je tudi jezik majhen del telesa, a se ponaša z velikimi rečmi. Poglejte, kako majhen ogenj, pa vžge tako velik gozd! Tudi jezik je ogenj; med deli našega telesa je jezikvesolje krivice, ki omadežuje vse telo in razvnema krog nastajanja, njega pa razvnema peklenska dolina. Vsakršna živalska narava - zveri, ptice, plazilci in morske živali - se človeški naravi daje ukrotiti in ta jo tudi res ukroti, le jezika ne more ukrotiti noben človek; nestanovitno zlo je in poln smrtonosnega strupa. Z njim hvalimo Gospoda in Očeta in z njim preklinjamo ljudi, ki so ustvarjeni po Božji podobnosti. Iz istih ust prihajata blagoslov in kletev. Moji bratje, to se ne sme tako goditi. Je mar studenec v istem izviru sladek in grenek? Ali lahko, moji bratje, smokva rodi olive ali trta smokve? Tako tudi slan izvir ne more dati sladke vode. (Jakobovo pismo)
54
mladi upi, stran za politiko	Grosupeljski odmevi	december / 12 2007
Adventna srečanja v galeriji Grad Boštanj
Prvo senzorično ocenjevanje medu v Grosupljem
Komisija za zbiranje vzorcev.
Mlada voditelja adventnih srečanj.
Na prvem adventnem srečanju je osrednjo vlogo odigral Gregor Čušin s svojo monodramo Evangelij po Čušinu. Po končani predstavi so se mu gledalci oddolžili z velikim aplavzom.
Rafael Samec, umetnik ustvarjanja umetnin iz voska je za drugo adventno srečanje postavil razstavo »Rojstvo luči«.
Kot gostje večera so poleg mladih voditeljev nastopile lepo uglašena in barvno usklajena vokalna skupina Sestrične ter z umirjeno in poživljajočo besedo gledališki in filmski igralec Pavle Ravnohrib.
Letos smo se v Čebelarskem društvu Grosuplje odločili, da organiziramo senzorično ocenjevanje medu popravilih Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), ki je prineslo presenetljivo dobre rezultate. Ocenjevanje je potekalo v nekaj dneh in postopkih. V prvem delu smo zbrali 51 vzorcev medu. K sodelovanju smo povabili vse slovenske čebelarje. Večina čebelarjev je bila iz Grosupljega in okolice Ljubljane, vabilu so se odzvali tudi čebelarji s Kočevskega in Posavja. Ob prijavi so čebelarji določili sorto medu, ki jo je kasneje preverjala ocenjevalna komisija.
Na ocenjevanju smo ocenjevali 3 akacijeve medove, 13 cvetličnih, 15 gozdnih, 3 hojeve, 14 kostanjevih, 2 lipova medova in enega oljne ogrščice. Komisija za zbiranje vzorcev je najprej preverila zunanji izgled vzorca: ustreznost označevanja (pravilna nalepka in prelepka) ter ustreznost embalaže. Če je vzorec zahtevam ustrezal, mu je komisija podelila 1 točko.
Med se je prelil v nevtralne kozarce, računalniški program pa je za vsak vzorec določil degustacijsko številko. V drugi fazi so prišli pregledovalci medu iz Čebelarskega društva Moste-Polje in izmerili elektrolitsko prevodnost in vsebnost vode. Podatek elektrolitske prevodnosti je izredno pomemben zaradi določitve sorte medu. V primeru, da vsebuje več kot 18,4 % vode, se med izloči
iz ocenjevanja. Na našem ocenjevanju ni bilo takega vzorca.
V	tretji fazi, ki je potekala v soboto, 3. 11. 2007, v prostorih Čebelarskega društva Grosuplje, je ocenjevalna komisija occenjevala senzorične lastnosti medu. Komisijo so sestavljale: mag. Malči Božnar - predsednica, Urška Golob in Andreja Kandolf. Prisoten je bil tudi Stane Plut, predsednik slovenske ocenjevalne komisije ČZS, ki je nadziral potek ocenjevanja. Komisija je ocenjevala videz, vonj, okus, aromo medu in pravilnost sorte. Zapisnikar je sproti vnašal podatke v računalniški program, ki preračuna končno oceno vsakega vzorca. Največ točk (30,82 točk) je prejel kostanjev med grosupeljskega čebelarja g. Staneta Bojca, ki bo prejel naziv šampiona, drugi je bil s kostanjevim medom g. Franc Mencin in tretji g. Anton Vidic s hojo. Zlato priznanje je prejelo 18 čebelarjev, 15 srebrno in bronasto 11, ostali udeleženci so prejeli zahvalo. Slovesna podelitev priznaj bo januarja na občnem zboru društva.
V	grosupeljski občini pridelujemo dober med, nekaj so ga preizkusili malčki v vrtcih, poizkusite ga tudi vi. Naslednje leto bomo organizirali drugo ocenjevanje. Vabljeni vsi, ki se ukvarjate s čebelarjenjem in potrebujete potrditev svojega dobrega dela in truda, ki ga vlagate v svoj prostočasni konjiček ali celo zaslužek.
Boštjan Maver, tajnik ČD Grosuplje
Ocenjevalna komisija in del komisije za zbiranje vzorcev.
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
društva, kultura
Prednovoletno srečanje v Društvu Sožitje
Brezje, 9.12. 2007 - Eno od tradicionalnih prireditev, ki jih Društvo Sožitje Grosuplje pripravi, je tudi novoletna prireditev za njihove člane, starše in prijatelje. Tudi letos so jo pripravili v telovadnici (podjetja) PIL Inženiring. Srečanje so predvsem namenili veselju otrok in odraslih s posebnimi potrebami. S petjem in plesom so pričarali prisrčno vzdušje, na koncu pa je Božiček razdelil mednje ogromno daril. Srečanje je pozdravila tudi predsednica Zveze Sožitje dr. Katja Vadnal in vsem zaželela v prihajajočem letu veliko zdravja in vsega, kar si najbolj želijo.
Jože Miklič
Naj še posebej omenimo, da se za vsa ta njihova srečanja in dejavnosti nasploh prizadeva več prostovoljk in prostovoljcev s predsednico društva Nevenko Zrnec na čelu. Skozi vse leto pripravijo vrsto prireditev, seminarjev, izobraževanj, športnih dejavnosti, piknikov in dejavnosti v klubih Čukec in Panda ter še vrsto drugih dogodkov. Še posebej pa naj omenimo
nogomet, v katerem je zelo uspešen Sašo Zrnec, ki je letos odšel v Šanghaj na Kitajsko, kjer se je v slovenski reprezentanci udeležil posebnih olimpijskih iger. Voditeljica programa prednovoletnega srečanja je bila tudi letos Katarina Drobnič in je povedala med drugim tudi to, da bo društvo v prihajajočem letu praznovalo 10 let delovanja. Prihajajočo obletnico bodo delavno in slovesno obeležili še z dodatnimi dejavnostmi in prireditvami v društvu.
Po programu in razdelitvi daril so pripravili tudi okusen golaž ter veliko sadja, s čimer so postregli vsem obiskovalcem, oglasila pa sta se tudi frajtonerica in kitara z domačimi vižami.
Pripovedi iz Grosupljega in okolice
36 - Zima je bila čas, ko so se ljudje družili ob delu pri topli peči. Da ne bi v vsaki hiši gorela luč, so se selili od soseda do soseda in tako prihranili pri kurjavi in svečavi. Dela pozimi za pečjo niso bila naporna, zato so se veliko pogovarjali, peli, si pripovedovali zgodbe. Nekatere so bile prav strašljive. Tole mi je povedal pokojni Ivan Kadunc s Sel.
Korajžna punca
Ena punca se je rada korajžna delala.
Pa so takole včasih dolgo vasovali,
pa klince so delali pri kakšni hiši, pa
pletli, včasih pehare vseh sort, včasih
pa večje korbe in koše, vitre delali. Pa
so se začeli pomenkovati: ''Kdo si upa
zdajle na britof?''
''Jest!'' prav eno dekle.
''Na upaš si!''
''Upam!''
''Ne upaš si!''
''Pa si upam!''
''Ajdi, pa pojdi. Toliko in toliko ti damo, pa pojdi!''
Pa je šla. Dali so ji pa še en količek, eno palico špičasto. Pa zmrznjen sneg je ležal.
''Da se bomo prepričali, da si res bila tam, bomo šli pogledat, če je palica tam. Pri kalnarju, pri tisti vežici moraš zasaditi tole palico!'' Pa je šla tja. Pa se pripogne, pa zapiči tisto palico, pa vstati ni mogla. Se je pa tako ustrašila, je mislila, da jo vrag drži nazaj. Je pa čez predpasnik zataknila palico, pa jo je ta držala, da ni mogla vstati. Noč je bila, mrzlo je bilo. Ker je pa le ni bilo nazaj, so šli pa le pogledat, pa so jo dobili mrtvo. Korajžna je pa bila.
Pripravila Marija Samec
Ste vedeli?
Ali ste vedeli, da je bila mati Hinka Smrekarja doma iz Dol pri Polici? Ime ji je bilo Marjana z dekliškim priimkom Kern, njen oče pa je bil vaški krojač in cerkovnik na podružnični cerkvi sv. Lucije na Dolah pri Polici. Hinko Smrekar je bil znani slovenski satirični kakikaturist, ki je objavljal v ljubljanski Osi že leta 1905. Ilustriral je tudi Martina Krpana. Leta 1942 so ga fašisti ustrelili v Gramozni jami.
56
mladi upi, stran za politiko
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Konjeniški klub Grosuplje je svojo 50-letnico delovanja zaznamoval tudi s knjigo
Društva nastajajo, živijo in delajo, nekatera pa tudi zamrejo, prav tako kot dejavnost, s katero se ukvarjajo, če se ne znajo prilagoditi.
Zaživeti in živeti pa zna Konjeniški klub Grosuplje (KKG), ki je bil ustanovljen takoj po vojni, saj je manjkalo konj za delo na poljih in za prevoz. Čeprav je traktor izpodrinil konja na njivi in tovornjak na cesti, pa so našli v klubu novo dejavnost in preživeli vse krize. Konj se je vse bolj uporablja za rekreativne dejavnosti, šport, za zdravje.
V	Mestni knjižnici Grosuplje se je v četrtek, 13. decembra 2007, zbralo veliko članov Konjeniškega kluba Grosuplje in ljubiteljev ter občudovalcev konj. S predstavitvijo knjige KONJENIŠKI KLUB GROSUPLJE IN NJEGOVIH 50 LET DELOVANJA so zaključili praznovanja ob visoki obletnici, ki so jih začeli že lani.
V	predstavitev je občinstvo v polni dvorani vstopilo z glasbeno točko Moj očka ima konjička dva, ki jo je na harmoniki izvedel Amadej Gruden.
Predsednik KKG Lojze Potočnik je povzel delovanje kluba v petdesetih letih delovanja. Začetki so bili skromni. Društvo so ustanovili, ko so od države dobili prve žrebce. Ob rasti kvalitete živali so skrbeli tudi za spremljevalne dejavnosti: kovaštvo, kolarstvo, sedlarstvo, tudi veterino. V preteklosti so organizirali še konjske dirke, čeprav so imeli težave s hipodromom. Sedaj so se člani predvsem preusmerili v rekreativno jahanje, deloma tudi v tekmovanja.
Novo življenje je vzklilo z ustanovitvijo Trubarjeve konjenice v letu 1999, ki je
prejezdila kar nekaj daljših razdalj, celo do Reke, Trsta in Salzburga. Pomembno delo pa opravljajo tudi Zelene patrulje, ki z višine konjskega hrbta videno nesnago po naših gozdovih pospravljajo ali pa opozarjajo na škodljive pojave odgovorne službe. Urednica je predstavila zasnovo in vsebino zbornika, izpostavila predvsem jezikovni del: konj v slovenskem jeziku od začetkov slovenske pisane besede in v današnjem knjižnem jeziku, pa konj v pregovorih. Zanimiv je bil še dodatek o podobah konja v Grosupljem danes.
Tekmovalno se danes s konji ukvarja družina Dolinšek. Darja Trontelj Dolinšek je povedala, da njihovi konji nič več ne delajo. Trenirajo le za tekme. Ker v Grosupljem ni hipodroma, tekmujejo za ljubljanske klube in dosegajo lepe rezultate. Alojz Lampret z Gatine, eden od ustanovnih članov KKG, se je spomnil skromnih začetkov, prvih tekem, ki jih je klub organiziral na travniku, kjer zdaj stoji brinjska šola, pa hipodroma pod Adamičevino , ki so jim ga uničili in jim tako jemali voljo do dela. Ko je klub prevzel Lojze Potočnik, je zopet zaživel z mlajšimi člani in novimi vsebinami. O svojem delu s konji sta spregovorila tudi kovač Avgust Burger in Anton Lukše, ki je kot zadnji furman v Grosupljem zaslužil celo penzijo.
Bojan Štine je kipar, ki je večino svojega dela posvetil ustvarjanju kipov konj. Do njih ima poseben odnos, ki ga je večina ljudi že izgubila, nek prvinski občutek. Konj je čudovit, neukrotljiv, bog je poklical veter na pomoč, ko ga je ustvarjal. Urednik Revije o konjih Uroš Bregar je
pohvalil knjigo in društvo. Premalo vemo, je poudaril, da živijo v tem kraju ljudje, ki v konjeniškem športu nekaj pomenijo v slovenskem merilu in tudi to je rezultat, ki ga je v ljudeh pustilo delo v društvu. Na tiskovni predstavitvi so na odru tematiko dopolnjevali tudi predmeti v zvezi s konji, od sedla, komatov, bičev, njihovo namembnost in uporabo pa je predstavil predsednik Potočnik. Ozadje sta slovesno dopolnjevala oba njihova prapora. Društvo je ob okrogli obletnici organiziralo natečaj na temo konja, osnovnošolci pa so se odzvali z literarnimi in likovnimi stvaritvami. Prvi nagradi so Janži Dolinšek in Klari Kuret s Štinetovima kipcema podelili na predstavitvi. Zbornik o Konjeniškem klubu Grosuplje govori o nastanku in delu društva skozi 50 let življenja, drugi del pa je posvečen tematikam, ki na različne načine s konjem sobivajo, od zunanjosti in opreme konja, o podkvah, o konju na polju, v vojni, mitologiji in šegah ter o konju kot simbolu, pa o konju v grbih slovenskih občin. Kar nekaj upodobitev predstavlja podobe konj na grobnih ostalinah z Magdalenske gore. Knjigo je natisnila založba Partner graf d.o.o. v Grosupljem, lepo jo je oblikoval Andrej Zakrajšek, na vsaki strani se ob številki strani pojavi fibula v obliki konja z Magdalenske gore. Slikovno gradivo je predvsem iz arhiva Lojzeta Potočnika. Kot se za slovesni trenutek spodobi, je predsednik vse povabil še v predprostor, kjer so ob druženju obujali dogodivščine s konji.
D. Samec
SLIKA ZGORAJ: Predsednik KKG je razstavil različno konjsko opremo in razložil, za kaj in kako se jo uporablja.
SLIKA LEVO: od desne proti levi sedijo soavtorji knjige Lojze Potočnik, Marija Samec in Darja Trontelj Dolinšek, Klara Kuret pa bere svojo, s kipcem konjske glave nagrajeno pesem.
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
57
Obisk Mestne knjižnice Grosuplje
Dotik modrine Joanne Zajac - Slapničar
Razstava akademske slikarke v Mestni knjižnici Grosuplje
Začetek decembra zaznamuje Ta veseli dan kulture, ko se za obiskovalce odpirajo vrata kulturnih ustanov še bolj na široko kot sicer. Tudi Mestna knjižnica Grosuplje je ob sodelovanju Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica organizirala razstavo akvarelov akademske slikarke Joanne Zajac - Slapničar. Umetnica je študirala na Akademiji likovnih umetnosti v poljskem Poznanju in diplomirala leta 2004. Preko študijske izmenjave po programu CEEPUS jo je leta 2003 pot zanesla na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, na oddelek za grafiko. Med leti 2005 in 2006 je delala kot zastopnica za mednarodno internetno galerijo Art ahead. Lepota slovenske pokrajine in ljubezen sta vplivali na odločitev, da se preseli v Slovenijo. Z možem sta si uredila dom na Polževem. Poleg slikanja v akvarelni tehniki in olju se ukvarja še z grafiko, fotografijo, izdeluje mozaike, kolaže, v zadnjem času pa je svoje znanje nadgradila s študijem vizualnih medijev. Sodeluje na likovnih natečajih, kolonijah, ex-temporih, pripravlja delavnice, poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Razstavljala je samostojno in na skupinskih razstavah na Poljskem, v Sloveniji, Italiji in Švici. V prazničnem decembrskem času je umetnica razstavila svoje akvarele v modri in zeleni barvi. Te barve so pri njej novost, je povedala v svojem nagovoru umetnostna zgodovinarka Simona Zorko, do sedaj smo srečevali rjavo-oranžne tone. Gre za meditacije v modri in o modri barvi, ki jih je vzpodbudila po eni strani izkušnja bivanja v naravi, po drugi strani pa globine simbolnih vsebin besed modrost in modrost.
Modra barva je najglobja med vsemi: pogled se pogreza vanjo in se v njej izgubi
v neskončnost. Stopiti v modro pomeni stopiti v svet sanj, globina modre je resna, slovesna in nezemeljska. Zelena pa daje vtis zemeljskega počitka in zadovoljstva s samim seboj. Uravnoteženost barv pri Joanni pa pomeni uravnoteženost med sanjami in vsakodnevnim življenjem. Iz akvarelov veje zaupanje, veselje do življenja, priznavanje stvarnosti hkrati s predajanjem sanjskemu svetu ter izkušnji večnosti, je zaključila svoj nagovor gospa Simona Zorko. Umetnica Joanna pa je poudarila, da je vesela, da sme razstavljati v naši galeriji. Na akvarelih predstavlja nebo in oblake, zemljo in ljudi, ki so potopljeni v modrino, v sanje. Zdi se ji, da je ta praznični decembrski čas ravno pravšnji za razstavo take vsebine. Zahvalila se je tudi vsem, ki so ji pri razstavi pomagali: umetnostni zgodovinarki Simoni Zorko za oceno njenih slik, vodi območne izpostave JSKD, Izpostava Ivančna Gorica Barbari Rigler in direktorici Mestne knjižnice Grosuplje Roži Kek, ki je odprla razstavo in povabila obiskovalce, da si jo ogledajo. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli člani combo zasedbe Big Banda Grosuplje. Razstavo si lahko v prostorih galerije ogledate do 15. januarja 2008, vsak torek in petek, od 17. do 19. ure. Prijazne in delovne članice Univerze za tretje življenjsko obdobje vas bodo prijazno popeljale v svet umetnosti Joanne Zajac - Slapničar.
Marija Samec
V	muckovi igralnici radovednost ne pozna meja. Ker vemo, da največ odgovorov na zastavljena vprašanja dobimo v knjigah, smo se odpravili tja, kjer so knjige doma, v Mestno knjižnico Grosuplje. Tam sta nas prijazno sprejeli knjižničarka ga. Tanja Zavašnik in njena prijateljica kokoška Koka. Otroci so z go. Tanjo in s Koko spoznali otroški kotiček s posebnimi knjigami, ki jih lahko pobožamo, odpremo na različne načine, in spoznali smo veliko knjižnih junakov.
V	knjižnico se radi vračamo, tja pa popeljemo tudi svoje starše in stare starše, da skupaj uživamo.
Otroci muckove skupine, Petra Bor, Tatjana Vatovec
tzisriii
Naj zvezde radostno žarijo še dolgo potem, ko ugasnejo lučke na božičnem dreveščku.
In naj vsak sveže popisan list, ki ga z novim letom obrnemo v knjigi življenja, pripoveduje zgodbo o zadovoljstvu in uspehu,
o miru in razumevanju! Želimo vam prijetne božične praznike, ponosa ob dnevu samostojnosti, v mozaiku novega leta pa zdravja, miru, ljubezni in uspehov.
Srečno!
58
mladi upi, stran za politiko	Grosupeljski odmevi	december / 12 2007
Božično-novoletni bazar na Polici
Polica, 14. decembra 2007 - Že dobre pol ure pred začetkom božično-novoletne predstave se je v šoli na Polici zbralo že kar precej staršev, ki so prišli pogledat, kaj so njihovi učenci ustvarjali v zadnjih tednih pred prireditvijo med urami likovnega pouka in v času raznih obšolskih dejavnosti. Razstava je bila zanimiva in če si človek zamisli, da so jo pripravljali otroci iz nižjih razredov podružnične osnovne šole skupaj s svojimi učitelji(cami) oziroma mentorji(cami), potem je bilo začudenje res lahko popolno. Med razstavljenimi predmeti je bila cela vrsta različnih božično novoletnih okraskov iz papirja, lepenke, mavca, voska, volnene preje in drugih materialov za na smrekico ali pa za na mizo, pa raznih voščilnic in celo jaslice so sami napravili. Prireditev v natrpanem nekoliko večjem razredu je začel zborček z Emilom Kovačcem, nadaljevali pa so ga številni učenci z recitacijami, prepevanjem v angleščini in z otroško igrico o štirih godcih in podarjenih (ter treh zavrženih) vejicah z zlatimi orehi. V program so povabili tudi učence, ki hodijo na grosupeljsko glasbeno šolo, med katerimi je veliko prav nadarjenih. Tako so zaigrali na blok in prečno flavto, na trobente, štiriročno na klavir, na diatonično harmoniko in na koncu je zaigral kar cel orkester, sestavljen iz ksilofonovistov in metalofonistov. Na koncu se je vodja šole Marija Podvršičeva vsem zahvalila za nastop in obisk ter priporočila razstavljene izdelke, naj si jih obiskovalci čim več nakupijo. Posebej se je zahvalila tudi vsem, ki bijejo bitko že več kot desetletje, da bi na Polici vendarle začeli graditi novo šolo. Kljub temu velikemu vprašanju pa je bilo vzdušje med zbranimi veselo. Prepričani smo, da se bodo z dobro voljo lotili reševanja tudi tako velikega in pomembnega vprašanja za razvoj Krajevne skupnosti Polica kot je šola. Morda že v prihajajočem letu...? Jože Miklič
Redna volilna konferenca OO SDM Grosuplje
V	torek, 13. novembra 2007, je potekala redna volilna konferenca občinskega odbora Slovenske demokratske mladine Grosuplje. Po statutu SDM je predsednici Petri Zakrajšek, podpredsednici Urši Leah Predalič ter članom izvršilnega odbora potekel dvoletni mandat. Po uvodnem pozdravu predsednice je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, katerega predsednik je bil Mihael Hočevar. Sledilo je poročilo predsednice.
Prvi izmed projektov SDM pod novim vodstvom, ki je bilo izvoljeno na kongresu SDM v januarju 2006, se je zgodil na materinski dan 2006, ko smo obiskali vseh 14 slovenskih porodnišnic in vsaki mamici, ki je bila tisti dan nastanjena v eni izmed njih, poklonili simbolično darilce. Enak projekt je bil izpeljan tudi leto kasneje, saj je bil odziv zelo dober.
V	SDM se redno odvijajo tudi raznovrstna izobraževanja, namenjena vsem članom, kot so Nova politika, Akademija dr. Jožeta Pučnika, izobraževanje za nove člane, tečaj retorike...
Ob dnevu državnosti, 25. junija 2006, smo v okviru projekta »Se spomnite 90-ih?« v centru Grosupljega postavili promocijsko stojnico in mimoidočim delili knjižice, v katerih so bili na kratko opisani ključni trenutki slovenske osamosvojitve, saj smo v SDM mnenja, da mladi vse premalo vemo o novejši zgodovini Slovenije in njenem osamosvajanju.
V	Slovenski demokratski mladini ne pozabimo niti na dogodke, ki so bolj sproščene narave, namenjeni predvsem medsebojnem druženju. Tako je bil od 9. 7. 2006 - 11. 7. 2006 organiziran tradicionalni tabor v Farovcu - Tabor dr. Jožeta Pučnika, nekaj dni za tem pa Draga mladih v Tinjah na avstrijskem Koroškem. V letošnjem letu se je Tabor dr. Jožeta Pučnika odvijal v Gribljah ob reki Kolpi.
S projektom »Boom mladosti« pa je SDM pokazala tudi svojo humanitarnost, saj je konec avgusta 2006 organizirala 7-dnevni tabor za socialno ogrožene otroke.
V začetku oktobra 2006 smo člani OO SDM Grosuplje na mednarodni dan starejših obiskali tudi Dom starejših občanov v Grosupljem ter jim v znak zahvale poklonili čestitko ter nekaj promocijskega materiala. Poleg vseh aktivnosti pa je bilo leto 2006 za nas izredno pomembno tudi zaradi lokalnih volitev.
OO SDM Grosuplje je izrazil podporo kandidatu za župana občine Grosuplje, gospodu Andreju Struni.
Slovenska demokratska mladina je od 11. maja letos tudi polnopravna članica YEPP-a (podmladek Evropske ljudske stranke). Sledile so razrešitve dosedanjih organov ter volitve novih predstavnikov. Za predsednico je bila ponovno izvoljena Petra Zakrajšek, za člane izvršilnega odbora pa so bili izvoljeni Urša Leah Predalič, Mojca Globokar Anžlovar, Klemen Marinčič, Meta Predalič ter Matej Rački. Konference se je udeležil tudi predsednik OO SDS Grosuplje Dušan Hočevar, ki je pohvalil predsednico, člane IO OO SDM Grosuplje, kot tudi ostale člane, še posebno pa je zadovoljen, ker so med desetimi občinskimi svetniki iz vrst SDS kar štirje iz vrst podmladka. Iz tega izhaja, da če sodeluješ v aktivnostih, imaš željo po delu, potem imaš velike možnosti za napredovanje. Kontinuirano delo v organih SDM in SDS je nagrajeno. Letos je Slovenska demokratska mladina praznovala že svojo 18. obletnico delovanja. V največjem slovenskem političnem podmladku smo veseli vsakega novega člana, ki se nam pridruži, zato velja povabilo vsem, ki si želijo sodelovati v sproščenem okolju, saj SDM ni samo politika, ampak priložnost za vse mlade, tako na področju izobraževanja kot tudi zaposlovanja.
Vabljeni tudi na našo spletno stran www.sdm. si ter www.grosuplje.sds.si. Petra Zakrajšek Predsednica OO SDM Grosuplje
december / 12 2007	Grosupeljski odmevi	Stran Za pOlltlkO, drUStVa
59
Gasilke tekmovale na Kuclju
OO SDS Grosuplje je »rajžal« po Beli krajini
Leto je naokoli, članice, člani in prijatelji Slovenske demokratske stranke smo se odpravili na tradicionalni Martinov izlet. Bralci se boste spomnili, da smo jo lani mahnili na Dolenjsko, letos pa še malo dlje, odločili smo se za Belo krajino. Zakaj se Bela krajina tako imenuje, je več razlag, a me doslej nobena ni popolnoma prepričala. V Beli krajini smo se na najrazličnejše načine srečevali z belino. Belo krajino istovetimo z brezovimi sestoji, saj izrazito bela brezova debla prispevajo k »belini« te pokrajine. Toliko brez pa tu ne bi bilo, če ne bi domačini leta in leta steljarili, saj so bile možnosti za zaslužek zelo majhne in je bilo preživetje odvisno od tistega, kar je bilo mogoče iztrgati naravi. Stalno steljarjenje je postopoma izločilo mnoge rastlinske in živalske vrste, prevladovale so odpornejše breze, v podrasti pa orlova praprot. Tako je nastala podoba, ki je pravzaprav odraz revščine in trdega boja za obstanek, podoba, ki ima, ne nazadnje tudi zaradi Župančičevih pesmi, liričen značaj.
Belina pa je še najbolj izrazita pozimi, ko se pogled požene čez belo ravnino, ki jo prekinjajo gozdne zaplate. V jesenskih in pomladnih dneh pa je pogosta nizka megla, ki zastre najnižje dele, iz belega morja pa štrli le, kar je bolj dvignjeno. Prikrivanje meglene tančice naredi Belo krajino pravljično in skrivnostno, vabljivo za popotnika. Prav tak dan so nam namenili vremenoslovci, pa so ■ se "ušteli in vreme je •zdržalo prav do poti
V središču Grosupljega smo se zbrali zgodaj, napolnili avtobus in se odpeljali v Belo krajino. Pot nas je vodila do Rosalnic oz. Treh far, ki sodijo med najpomembnejše sakralne arhitekture v Beli krajini in kmalu smo ugotovili, zakaj takšno ime. Prijazni ključar nas je slikovito popeljal skozi zgodovino. V Metliki smo si na Metliškem gradu iz 18. stoletja ogledali Belokranjski muzej, v katerem je zbrano arheološko, etnografsko in kulturnozgodovinsko gradivo krajine, sem pa sodijo tudi vinogradniška zbirka in gasilski muzej, ki je bil še posebej zanimiv. Ker smo bili po vseh dopoldanskih ogledih že pošteno žejni in lačni, smo se napotili v vinsko klet. V Vinski kleti smo degustirali najboljša belokranjska vina, poskušali belokranjske dobrote, pa tudi zapeli smo. Sledil je še ogled Adlešičev, kjer smo spoznali belokranjsko domačo obrt in izdelovanje belokranjskih pisanic.
Res se je vredno napotiti v ta del Slovenije, obkrožen z Gorjanci, kočevskimi gozdovi in Kolpo. Eden od naravnih biserov je Krajinski park Lahinja, ki smo si ga ogledali proti koncu dneva. Krajinski park Lahinja leži v osrčju Bele krajine, dobre tri kilometre od Dragatuša. Velik del parka, okoli 120 ha, zavzemajo skrbno obdelane njive, ostale površine pa so naravno ohranjene kot gozd, močvirja in vlažni travniki. Tu smo kot vstopnico dobili še toplo ajdovo potico in izvedeli veliko zanimivega.
Naše druženje smo zaključili še z večerjo v dobri gostilni in se v večernih urah vrnili domov.
Dušan Hočevar Predsednik OO SDS Grosuplje
V	soboto, 24. 11., smo se gasilke Gasilske zveze Grosuplje odpravile na pohod. Naš cilj je bil Kucelj, najvišji vrh občine Grosuplje. Kljub napovedi slabega vremena se je v gasilskem domu na Polici zbralo 30 udeleženk. Po kratkem aperitivu in slastnih rogljičkih družine Martinčič se je nekaj gasilk odpravilo na pot peš. Pot je vodila skozi Polico in Blečji Vrh. Tiste, ki se celotne poti nismo upale udeležiti, nas je kombi odpeljal proti našemu cilju, vendar smo se tudi me zadnjega dela poti lotile peš. Na vrhu so nam gasilci že pripravili topel čaj in kuhano vino ter postavili orodje za vajo z vedrovko. Vajo so pripravili Zupančič Boris, Kokole Ludvik in Kastelic Jože. Kar 10 ekip se je pomerilo v vaji z vedrovko, za katero so zmagovalke prijele slastno salamo, ki jo je izdelal in podaril Šeme Janez. Na vrhu hriba smo se zadržale kar dobri dve uri, ker pa smo bile gasilke dobro razpoložene, nas je obsijalo tudi sonce. Čakala nas je še pot nazaj proti Polici, kjer nas je v gasilskem domu čakal slasten golaž, ki ga je skuhal Makše Marjan. Kljub temu, da smo letos prvič organizirale pohod in smo tudi želele, da se nam pridružijo moški, upamo, da se bo to zgodilo prihodnje leto. Sredi popoldneva smo se gasilke vrnile proti svojim domovom.
V	sredo, 28. 11., pa smo se znova zbrale v gasilskem domu na Polici, z namenom, da izdelujemo adventne venčke ter novoletno slano pecivo. Kot že lani nam je tudi letos Anda Pažin prikazala izdelovanje novoletnih okraskov ter celo jaslic iz slanega peciva. Vse udeleženke smo občudovale njene spretne roke ter se tudi same preizkusile v izdelovanju. Izdelovanje adventnih venčkov nam je prikazala aranžerka Špela Potokar. Kar nekaj gasilk je izdelalo venčke, ki krasijo naše grobove in domove. Špeli in Andi se v imenu gasilskega društva za prikazano lepo zahvaljujem, želimo pa si, da bi se prihodnje leto izdelovanja udeležilo več članic. Majda Kastelic
6o
kultura
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Grosupeljska kulturna društva > uspešno sodelovala na skladovih prireditvah v letu 2007
Od začetka januarja do konca decembra 2007 smo na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica samostojno izvedli 25 prireditev ter se udeležili oz. soorganizirali in finančno podprli malo manj kot 40 prireditev. Tako je bilo leto, ki je za nami, izredno uspešno, predvsem glede številčnega odziva kulturnih društev, skupin in posameznikov, ki so se udeležili izvedenih prireditev in njihove uspešne predstavitve na le-teh.
Leto 2007 smo začeli s tradicionalno prireditvijo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Podelitev Jurčičevih priznanj in glasbeni program sta potekala v sodelovanju z zvezami kulturnih društev občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje v Jakličevem domu v Dobrepolju. Letošnjih nagrajencev je bilo pet, od tega je priznanje za dolgoletno uspešno delo na kulturnem področju prejelo Kulturno društvo Šmarje - Sap iz občine Grosuplje.
Odrasli pevski zbori so se letos ponovno srečali in predstavili na območni reviji odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin, ki je potekala v dveh delih v Jakličevem domu v Dobrepolju in v Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Na revijah je vsega skupaj nastopilo 20 skupin, iz grosupeljske občine pa: Ženski pevski zbor Magdalena (Emil Kovačec), Ženski pevski zbor Biser (Polona Štrubelj), Ženski pevski zbor Lastovke Kulturnega društva Grosuplje (Mojca Intihar), Mešani oktet Polica (Emil
Kovačec), Moški pevski zbor Grosuplje Kulturnega društva Vokal Grosuplje (Primož Cedilnik), Moški pevski zbor Corona (Jernej Kralj), Moški pevski zbor Kulturnega društva Šmarje - Sap (Mojca Zajc Jevnikar), Moška pevska skupina »Zelen« Kulturnega društva Šentjurski oktet (Vladimir Brlek). Za višji -regijski nivo so bili izbrani sledeči pevski zbori in male pevske skupine: Ženski pevski zbor Biser, Moški pevski zbor Kulturnega društva Šmarje - Sap (ki je edini nastopil na regijskem srečanju Sozvočenja v Zagorju), Moški pevski zbor Corona ter Moška pevska skupina »Zelen«, ki je nastopila na regijskem srečanju malih pevskih skupin na Novi Štifti.
Vseh 15 predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov se je predstavilo na območnem srečanju, ki je potekalo v dveh dneh v avli Osnovne šole Ferda Vesela. Nastopili so predšolski, otroški in mladinski zbori: Otroški pevski zbor OŠ Brinje Grosuplje (Helena Tavčar), Otroški pevski zbor Žalčki OŠ Louisa Adamiča PŠ Žalna (Špela Zrimšek), Vokalna skupina Misterium OŠ Brinje Grosuplje (Klara Geč Mravlje), Otroški pevski zbor Kekec VVZ Kekec Grosuplje (Katarina Makor), Mešani mladinski pevski zbor KD France Prešeren Račna (Tadej Podobnik). Kot nadpovprečen je bil ocenjen nastop Otroškega pevskega zbora Žalčki -OŠ Louisa Adamiča Podružnične šole Žalna (Špela Zrimšek).
Gallusova priznanja za dolgoletno ustvarjanje na področju ljubiteljske glasbe
V , ** -
so bila podeljena ob 60-letnici delovanja Kulturnega društva Šmarje - Sap.
Na področju instrumentalne glasbe že kar profesionalno deluje KD Big band Grosuplje pod vodstvom Igorja Lundra (predsednik je Luka Puš), ki se je udeležil 2. državnega srečanja big bandov in plesnih orkestrov v Zagorju.
Moški pevski zbor Kulturnega društva Šmarje - Sap (ki je edini nastopil na regijskem srečanju Sozvočenja v Zagorju).
Na likovnem področju je bila prvič razpisana enotna tema za vse likovne ustvarjalce širom Slovenije, in sicer »Tudi črna je barva«. Udeleženci so na muljavskem ex-temporu ustvarjali tudi na tematiko Plečnikovega življenja in dela v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. Razstava Impresije po Plečniku je bila na ogled v Galeriji Kresnička, selektor Zoran Poznič za področje osrednje Slovenije pa je izmed 21 avtoric in avtorjev izbral štiri njihova likovna dela, ki so bila 15. novembra razstavljena v Galeriji Delavskega doma v Trbovljah.
Samostojna likovna razstava akvarelov, Dotik modrine, akademske slikarke Joanne Zajac Slapničar je bila odprta v okviru praznovanja Tega veselega dneva kulture v Mestni knjižnici Grosuplje in bo na ogled do 15. januarja 2008. Razstavljena dela so iskriv komentar medsebojnih človeških odnosov, modre barve kot prispodobe modrosti ter modrine oblakov oz. neba.
Selekciji za Linhartovo srečanje se je pridružila skupina GGNeNi Kulturnega društva Teater Grosuplje, nastopila je z gledališko predstavo Odličen dan za
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
61
ribe bananarice, ki je bila med štirimi iz ivanjške izpostave po mnenju Kim Komljanec edina izbrana za višji - regijski nivo. Tako se je predstavila tudi na medobmočnem Linhartovem srečanju v organizaciji območne izpostave Ljubljana okolica, kjer sta prejela posebna priznanja strokovnega selektorja Marka Bratuša za najboljšo igralko Larisa Daugul in za najboljšo stransko moško vlogo Luka Gluvič.
Gledališko območno in kasnejše medobmočno srečanje otroških skupin je potekalo že tradicionalno v Kulturnem domu Grosuplje. Nivo delovanj na gledališkem področju je prejšnja leta postopno vendar vztrajno zviševala nekdanja strokovna selektorica za gledališko dejavnost osrednje Slovenije Simona Zorc Ramovš. Letos pa je bila po izboru Martine Šiler za višji - regijski nivo predlagana Gledališka skupina Osnovne šole Louisa Adamiča Hiška pod mentorskim vodstvom Irene Žerdin z gledališko igro Hop, v pravljico. Na srečanju pa sta nastopili še Gledališka skupina Mucki Vrtec Kekec Grosuplje (Slavka Potokar) in Gledališka skupina Vrtec Kekec Grosuplje (Melita Gale in Mojca Podržaj).
Tradicionalno močno je folklorna dejavnost zastopana v Kulturnem društvu France Prešeren Račna. Letošnjega območnega srečanja odraslih folklornih skupin so se iz grosupeljske občine udeležili Študentska folklorna skupina KD France Prešeren Račna (Anita Velkavrh) in Folklorna skupina KD France Prešeren Račna (Olga Gruden), ki je bila izbrana za višji - regijski nivo. Otroška folklorna skupina Rege KD France Prešeren Račna (Olga Gruden) pa je bila na območnem srečanju otroških folklornih skupin izmed sedmih udeleženih prav tako izbrana za višji nivo in je nastopila sredi maja na medobmočnem srečanju v Črnomlju.
Na področju literature je bilo letošnje leto prelomno v smislu založniške dejavnosti. Prvič je v letu 2007 nastal zbornik pod naslovom Srečanje besed s prerezom literarnega ustvarjanja v vseh treh občinah Grosuplje, Dobrepolje in
Ivančna Gorica. Iz grosupeljske občine so v zborniku predstavljene: Karolina Zakrajšek, Stanka Ahlin, Andreja Ipavec, Maja Zajc Kalar, Jožica Sklepič. Literarna dejavnost se že tradicionalno predstavlja na območnem srečanju literatov seniorjev v septembru in srečanju literatov in novinarjev osnovnih in srednjih šol v spomladanskem času (OŠ Brinje Grosuplje: Petra Zaviršek, Marjeta Boštjančič, Špela Prijon, Erik Zupančič z mentorico Katarino Dremelj in OŠ Louisa Adamiča Grosuplje: Lara Primec, Žan Kadunc, Jernej Potokar, Tjaša Ceglar, Maša Sterle, Tjaša Grum z metorico Klavdijo Hočevar). V naslednjem letu pa se bo oblikovalo tudi srečanje mladih literatov, ki bo zapolnilo vrzel v predstavitvi ustvarjalcev t.i. študentske in srednje generacije ter bo potekalo 5. februarja 2008 v prostorih Mestne knjižnice Grosuplje.
Tudi številna udeležba na natečaju Arhitektura besede: Pišemo s Plečnikom je pokazala, kako si literati vseh starosti in z različnimi predznanji želijo sodelovati in ustvarjati tudi tovrstna dela, za katere pride pobuda od zunaj. Vsa prispela pisma so bila razstavljena v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje, štiri izmed njih pa nagrajena s knjižnimi nagradami, med njimi tudi pismo Grosupeljčanke Maje Zajc Kalar.
Na plesnem področju se je oblikovala skupina mlajših plesalk v okviru KD Teater Grosuplje in nestrpno že pričakujemo, da se bodo udeležile našega območnega srečanja otroških plesnih skupin (14. 2. 2008) in tako zapolnile vrzel, ki je v občini Grosuplje v okviru društvenih dejavnosti obstajala na plesnem področju že nekaj let.
Ob zaključku letošnjega leta si za vnaprej želimo nadaljevanje uspešnega sodelovanja s kulturnimi društvi, posamezniki in skupinami. Predvsem pa naj prihajajoče leto vsem prinese veliko miru, zdravja in sreče!
SZ, za JSKD RS OI Ivančna Gorica
Slikarka Ljudmila Šuklje tudi kipari
Gospa Ljudmila Šuklje se je kot slikarka že uveljavila v umetniških krogih. Sodeluje na mnogih slikarskih kolonijah in za svoja dela dobiva visoka priznanja in nagrade. Tudi letos jih je bilo kar nekaj, skromno prizna. Sodelovala je na slikarski koloniji v Ljubljani z naslovom Zajtrk ob Ljubljanici. Ob sobotah v septembru so se umetniki zbirali na Gornjem trgu v Ljubljani, razprli svoja platna in slikali tako, da so jih mimoidoči lahko opazovali pri delu. Najboljše slike so potem natisnili v obliki razglednic in ena je tudi njena podoba nočne Ljubljane ob Tromostovju, v Ljubljanici pa se vidijo odsevi frančiškanske cerkve in velikih stavb v okolici. Bilo je lepo in zanimivo, vendar se letos najraje spominja dogodka v Slovenskih Konjicah.
»V Slovenskih Konjicah je potekala akcija ZLDS 'Zlata paleta' ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev. Lansko leto sem dobila 'zlato paleto' za sliko 'Po dežju', letos pa certifikat za kip 'Kraško drevo'. Izdelan je iz kamenčkov, prav tako kot kipci, ki stojijo na mojem vrtičku pred blokom. Na ta dosežek sem še posebej ponosna, saj živim v Grosupljem, ki velja za mesto kipov.« Na prireditvi Zlata jesen ji je priznanje za lepo urejen in s kipci okrašen vrt dalo tudi društvo Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje. »Certifikat ZLDS je izkaznica kakovosti umetniškega likovnega izdelka v obliki razpoznavne listine in žiga z evidenčno številko certifikata, ki se vtisne v evidenčno knjigo certifikatov, ki jo vodi ZLDS. Ta certifikat spremlja izdelek v 'javnem prometu',« razloži s ponosom umetnica Ljudmila Šuklje, ki ji slikanje in kiparjenje nudi užitek, sprostitev in izpolnitev njenih želja po ustvarjanju. Marija Samec
62
mladi upi, stran za politiko
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Priznana slovenska oblikovalka Petja Montanez odpira razstavo z naslovom
Biti ženska
Priznana slovenska oblikovalka Petja Montanez, mescanka Grosuplja od rojstva, ki že desetletje soustvarja slovenski oglaševalski svet, bo 21. decembra v mariborskem multimedijskem centru Kibla odprla razstavo z naslovom Biti ženska / Be a Woman. Tematika razstave bo, kot že naslov pove, razkrivala, kaj pomeni delati in ostati ženska v poslu, kjer so glavnina moški, pokazati svojo širino, biti drzna in ostati zvesta sebi.
Petja Montanez (do leta 2001 poznana kot Petja Selan), art direktorica v oglaševalski agenciji Publicis, je v svojem 10-letnem delu v oglaševanju prejela nemajhno število priznanj. Od svojih začetkov, leta 1998, ko je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, so njena dela praktično vsako leto nagrajena na Slovenskem oglaševalskem festivalu, kar lepo število priznanj pa je prejela tudi na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben in na Magdaleni. Petja je tudi dobitnica Jabolka na Moskovskem festivalu, na festivalu v New Yorku pa je bila uvrščena med finaliste "Short list of entry". Oblikovalka med drugim že nekaj let uspešno sodeluje tudi s priznanim slovenskim glasbenikom Zoranom Predinom.
Razstava bo trajala do 25. januarja 2008
	lamim	T' '■>■ Vk
BE WOMAN		v^ftH^B
r E TJ A 3	ONTANEZ	
b 1 . DECEMBER 1007		
KIBEIH	7IŠM T i , il JK	Jk ml ffi Jr > i 1
1 , v .	li1'!! \ HM l Bi 1 n yd 1 v.	1 1 t / \ flw mm
		
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
mladi upi
63
Ali osnovnošolci skrbimo za svoje zdravje?
V torek, 16. 10. 2007, dan pred svetovnim dnevom hrane, nas je obiskala gospa Anica Kozinc, glavna medicinska sestra v Zdravstvenem domu Grosuplje in nam spregovorila o zdravem življenju. V imenu učiteljic in učencev se ji prisrčno zahvaljujem za predavanje.
Poudarila je, da so za zdravo življenje potrebne najmanj tri stvari: zdrava prehrana, osebna higiena in gibanje na svežem zraku. Ob
prehranski piramidi nam je razlagala, da je potrebno zaužiti veliko ogljikovih hidratov, ki so v testeninah in žitaricah, veliko beljakovin, ki so v mesu, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih, veliko sadja in zelenjave, v katerih so vitamini in minerali in manj živil, ki vsebujejo maščobe. Predstavila nam je, kakšen mora biti zajtrk in drugi obroki in o pomenu gibanja. Predavanje je bilo zelo poučno in zanimivo. To znanje bomo s pridom uporabljali v vsakdanjem življenju in k zdravemu življenju spodbudili tudi starše in sorodnike.
Predavanje nas je spodbudilo, da smo raziskali, koliko osnovnošolcev zajtrkuje in koliko tekočine popijejo. Sestavili smo anketo o hrani in pijači in anketirali 92 učencev Podružnične šole Žalna. Nato sem podatke zbrala in izdelala prikaze.
Iz prikaza je razvidno, da kar 51 % otrok vedno zajtrkuje, saj se očitno zavedajo,
v šoli, pijemo premalo tekočine. To bi morali spremeniti, saj tekočina poveča našo zbranost in odpornost proti boleznim. Poleg tega pripomore k naši fizični in psihični kondiciji.
kako pomemben je začetni obrok, ki nam da energijo za delo in igro. 40 % otrok zajtrkuje občasno, samo 9 % otrok pa ne zajtrkuje nikoli.
Pri analizi tega vprašanja sem ugotovila, da učenci v dopoldanskem času, ko smo
Tudi popoldne popijemo veliko manj, kot bi morali, saj le 36 % anketiranih popije vsaj sedem skodelic (približno 1,5 l) tekočine. Zgledujmo se po teh otrocih in popijmo več, saj se nam že ob izgubi 1 % vode zmanjša zmogljivost fizičnih in psihičnih zmožnosti.
Mislim, da bi morali v šoli in v družini bolj spodbujati otroke k pitju zdrave pijače. Starši pa se potrudite, da boste tudi vi pili več tekočine in jedli bolj zdravo, da se bodo otroci lahko zgledovali po vas.
Ana Koželj, 5. r. Podružnična šola Žalna, mentorica Anica Kastelec
Varno na poti v šolo in domov
Vodje policijskih okolišev so nas v mesecu septembru obiskali na šoli in učencem poleg predstavitve njihovega dela razdelili pobarvanke "Varno na poti v šolo in domov". Skozi prvi del pobarvanke so učenci spoznavali nekatera prometna pravila, v drugem delu pa je bilo postavljenih
dvoje vprašanj, na kateri so otroci odgovorili.
Zaključek akcije "Varno na poti v šolo in domov" sta pripravila Svet za preventivo ljubljanske mestne občine in ljubljanska policijska uprava.
Na prometni policijski postaji na Griču se je zbralo več kot 500 otrok, samih prvošolčkov, med drugim tudi učenci OŠ Louisa Adamiča Grosuplje. Predstavili so nam delo Postaje konjeniške policije Ljubljana, Policijske postaje vodnikov službenih psov, Postaje prometne policije Ljubljana, delo policistov kolesarjev in motoristov, delo reševalcev, delo gasilcev in mestnih redarjev.
Srečni izžrebanci so prejeli tudi praktične nagrade, ki sta jih podelila župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovic in direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar. Prireditev je povezoval znani slovenski igralec Roman Končar,
zabaval pa jih je lutkar Boris Kononenko z igrico "Lutkarji v prometu". Priročno nagrado je prejela Manca Zaletelj, učenka 1. a razreda OŠ Louisa Adamiča Grosuplje. Otroci so si med prevozom domov izmenjevali vtise, eden od njih pa jih je napisal tudi na papir.
Tanja Galli, Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje, dislocirana enota Adamičeva 29
64
mladi upi
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Vloga staršev v luči sprememb Zakona o osnovni šoli
Spremembe Zakona o osnovni šoli, ki jih je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport, so bile sprejete v Državnem zboru. V veljavo stopijo s 1. 9. 2008. Do takrat imajo ravnatelji osnovnih šol čas, da s spremembami temeljito seznanijo starše in učiteljske zbore in jih pritegnejo k sodelovanju. Delovni načrt vsake šole za šolsko leto 2008/2009 bo vseboval vse predpisane novosti. Povedati moram, da društvo Pobuda za šolo po meri človeka podpira sprejete spremembe. Mnogi ravnatelji, učitelji in starši so zadnja leta glasno opozarjali, da se srečujejo s problemi discipline, nasilja, slabega vzdušja in odnosa med učitelji - učenci in učitelji - starši. Temu je v veliki meri botroval še vedno veljavni Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev, ki v preveliki meri poudarja le pravice učencev, mnogo premalo pa odgovornosti in dolžnosti. Prav zaradi vsebine tega pravilnika je na marsikateri šoli prišlo do slabih odnosov med učenci, učitelji in starši. Po zdajšnji zakonodaji brez soglasja staršev ne smejo učenci ponavljati do 6. razreda, ne smejo učenca odstraniti od pouka, če moti delo, ne smejo ga premestiti v drugi razred, ne smejo ga prešolati na drugo šolo... Znano nam je, da mnogi starši slepo zagovarjajo svoje otroke, jih v preveliki meri razvajajo in jim vse verjamejo, ko otroci kritizirajo učitelje in šolo.
Obstoječi Pravilnik o pravicah in dolžnostih se s 1. 9. 2008 ukinja. S sprejetimi spremembami bodo imele šole večjo avtonomijo. Avtonomija pa prinaša večjo odgovornost za svoja dejanja.
Spremembe v Zakonu o osnovni šoli prinašajo mnogo večjo vlogo staršev v času osnovnošolskega izobraževanja.
Spremembe, dragi starši, pa zahtevajo tudi od vas večjo odgovornost in dolžnosti, šele nato pridejo na vrsto pravice. V tem duhu je potrebno vzgajati tudi otroke doma. Starši morate najprej v vaših družinah temeljito analizirati stanje, ugotoviti pomanjkljivosti na področjih vzgoje, ki je pomembna za celostni razvoj otroka (na intelektualnem, moralnem, delovnem, vrednostnem, moralnem področju). V družinah je potrebno postaviti jasna pravila obnašanja, opredeliti odgovornosti
in dolžnosti vsakemu članu posebej, se o tem velikokrat pogovarjati, spremljati vzdušje in klimo v družini. Otroci, ki izhajajo iz takih družin, kjer se starši v polni meri zavedajo svojega poslanstva in ob zelo odgovornem delu, kot je vzgoja, doživljajo veselje in srečo, ti otroci so uspešni v šoli in zlahka upoštevajo tudi šolski red. Žal pa imamo skoraj v vsakem razredu kakšnega učenca (ali tudi več), ki izhaja iz družine, kjer tega reda ni in prav ti otroci učiteljem jemljejo dragoceni čas, ker neprestano motijo pouk.
Vloga staršev je, da o takih in podobnih problemih javno spregovorijo na roditeljskih sestankih. Odkrita komunikacija je včasih boleča, je pa edino zagotovilo za uspeh. Starši se morajo v večji meri zavedati, da je učenčeva največja pravica, da se mu zagotovi nemoten pouk, kjer lahko aktivno sodeluje v učnem procesu. Učenca, ki moti pouk, bo po novi zakonodaji učitelj lahko odstranil od pouka, lahko se ga bo premestilo v drugi oddelek in celo na drugo šolo tudi brez soglasja staršev. Prepričana sem, da do takih ukrepov ne bo prihajalo, če bodo starši aktivno sodelovali z učitelji in šolo. Jasno je potrebno spregovoriti s starši, ki imajo težave s svojimi otroki, jih usmeriti v izobraževanje - Šolo za starše. Spremembe, ki ji prinaša Zakon o osnovni šoli, omogočajo staršem mnogo večje sodelovanje z učitelji, z vodstvom šole in starši med seboj. Omogočajo aktivno sodelovanje pri pripravi Vzgojnega načrta šole, Pravil šolskega reda. Staršem omogočajo več sodelovanja s šolo pri sami organizaciji celotnega življenja in dela šole, pri pripravi Letnega delovnega načrta, omogočajo staršem sodelovanje pri spremljanju vsega dogajanja v šoli. Tudi v prihodnje se bodo vodstva šol, učitelji in starši srečevali z manjšimi in večjimi problemi, saj je vzgojno-izobraževalni sistem zelo dinamičen sistem, poln uspehov in tudi problemov. Pomembno pa je, da vsak, tudi najmanjši problem, rešujemo v obliki zelo znanega trikotnika: učitelj - učenec - starši. Skupaj spregovorite o nastalem problemu, posledicah in načrtu za naprej. Le na tak način bodo učenci čutili, da niso odrinjeni, da se jih ne obravnava za hrbtom. Prisotni naj bodo tudi učenci, sami naj spregovorijo o vzrokih in posledicah. skupaj oblikujejo dogovore za naprej. Po naših šolah se tudi vse preveč majhnih zadev poriva pod
preprogo in potem izbruhnejo na dan, ko so stvari že težko obvladljive. Pravilo naj bo sprotno reševanje in vedno skupaj: učenec - učitelj - starši. Spremembe omogočajo staršem večjo vlogo v Svetu šole, omogoča večjo vlogo in pomen Svetov staršev in še marsikaj. Članov Sveta staršev in tudi članov v Svet šole naj ne predlagajo vodstva šol. Starši morajo izmed sebe izbrati take predstavnike, ki bodo pokončni in bodo odločno zastopali interese vseh staršev. Pri pomembnih odločitvah je zelo pomembno, da se predstavniki, ki so v obeh pomembnih organih, posvetujejo tudi z drugimi starši: preko telefona, e-pošte, pisnega obvestila, roditeljskega sestanka, ki ga skliče predstavnik Sveta staršev oddelka. Paziti moramo, da v te organe ne pridejo starši, ki naloge ne vzamejo resno ali pa ne upajo spregovoriti, pod pretvezo, da bo posledice »čutil njihov otrok«. To so preživete zadeve in izgovori.
In sedaj ste na potezi prav starši!
Treba si bo vzeti mnogo več časa in pripravljenosti, da boste spremljali dogajanje v šoli, klimo na šoli, odprte probleme in da se boste pripravljeni o teh zadevah odkrito pogovarjati. Situacija, kakršna je danes, ni najboljša, Večino staršev zanimajo le ocene otrok, to pa je mnogo premalo za oblikovanje mlade osebnosti. Mnogi starši izven šole radi pokritizirajo šolo in tudi učitelje, kar ni dobro. Treba se je pogovarjati o problematiki, odprto in javno, v šoli, kjer je mesto za to.
Pri pripravi sprememb Zakona o osnovni šoli so bili starši mnogo premalo aktivni. Zavedati bi se morali, da se zakonodaja pripravlja za njihove otroke in bi se morali bolj javno oglašati in povedati svoje mnenje. Tudi pri pripravi sprememb v Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja, ko je bil predlog 100 % financiranja programov zasebnega šolstva, so starši molčali, le z redkimi izjemami. Starši se premalo zavedajo, da so za svoje otroke najbolj odgovorni prav oni in da imajo tudi največje pravice na področju vzgoje. Pravico do izbire šole, do zahteve na področju vzgoje staršem omogoča slovenska ustava. Ta pravica je staršem po zdajšnji zakonodaji odvzeta. Pa se starši ne znajo in ne zmorejo postaviti za svoje pravice. Društvo Pobuda za šolo
>
december / 12 2007	Grosupeljski odmevi	mladi upi, dobrodelnosti 65
		
Dobrodelna akcija, zbiranje plastičnih pokrovčkov
Proti koncu šolskega leta 2006/07 so otroci pričeli na pobudo Aleksandrove mamice, ge. Adrijane Bratkovič, zbirati plastične pokrovčke. Do meseca novembra smo jih zbrali kar 67 kg, ga. Bratkovič pa jih je predala župnijskemu uradu Želimlje.
V vrtcu smo se odločili, da z zbiranjem nadaljujemo, saj gre za humanitarno akcijo, nakup invalidskega vozička.
Ge. Bratkovič se lepo zahvaljujemo za sodelovanje še naprej, saj smo uspešni le s skupnimi močmi.
Z zbiranjem pa lahko pomagate tudi vi, dragi bralci Grosupeljskih odmevov.
Otroci muckove skupine in vrtca Kekec, Helena Kocman Nučič, Petra Bor, Tatjana Vatovec
po meri človeka podpira 100 % financiranje programov zasebnega šolstva. Prepričani smo, da je potrebno staršem zagotoviti možnost izbire in da je konkurenca tudi na področju šolstva dobrodošla, saj prinaša kvaliteto.
Starši boste s 1. 9. 2008 imeli možnost preko Svetov staršev povezovati se na občinskem, regijskem in državnem nivoju. Če boste to možnost izkoristili, se bodo zadeve prav gotovo začele spreminjati v pozitivno smer. Imeli boste možnost primerjati delo posameznih šol, dobri zgledi bodo vas pritegnili in začeli se boste povezovati, To bi bilo zelo dobro, saj sedaj živimo drug mimo drugega. Sreče pa ne prinaša le dober standard, ampak je izrednega pomena dobro počutje na čustvenem in duhovnem področju in prijateljstvo. Preko Svetov staršev posameznih šol boste lahko posredovali svoje predloge in prepričana sem, da bodo učitelji in vodstva šol veseli vašega aktivnega sodelovanja. To pa zahteva vaš dragoceni čas in pripravljenost. V takem okolju bi tudi naši otroci - učenci dobivali drugačne vzorce obnašanja, saj otroci zelo radi posnemajo starše in učitelje.
Šole morajo kot prilogo k Letnemu delovnemu načrtu za šolsko leto 2008/
2009 pripraviti Vzgojni načrt šole in Pravila šolskega reda.To sta dva zelo pomembna dokumenta, ki pa morata nastajati skupaj z vodstvom šole, učiteljskim zborom in starši. Pri tem pa je zelo dobro, da se vključujejo tudi učenci, še posebej učenci zadnje triade. Če bodo pri pripravi obeh dokumentov sodelovali vsi zgoraj omenjeni, bo to resnično rezultat skupnega prizadevanja, skupnega načrtovanja in ga bodo čutili kot svojega. Tu ste na preizkušnji zopet starši. Šole pričakujejo vašo pripravljenost za sodelovanje.
Ob zaključku naj izrečem zelo pomembno ugotovitev:
Spremembe v Zakonu o osnovni šoli prinašajo vodstvu šol, učiteljskemu zboru, staršem in tudi učencem kar veliko novosti. Ali bodo te novosti v naših šolah zaživele, je pa odvisno prav od vseh zgoraj omenjenih. Prepričana sem, da so na mnogih slovenskih šolah že stopili na skupno široko cesto vodstva šol, učiteljski zbori, starši in učenci in že potekajo razprave, kako pripraviti Vzgojni načrt za novo šolsko leto, kaj opredeliti v Pravilih šolskega reda, kako bolj aktivirati Svete staršev., vse to z namenom, da bodo vsi začutili, da je to njihova šola in so nanjo ponosni. V bodoče se bodo šole prav gotovo bolj razlikovale kot sedaj, saj bo vsaka šola pripravila svoj
Vzgojni načrt in Pravila šolskega reda, glede na potrebe svojega okolja. Mnoge šole bodo prav gotovo odpustile varnostnike, saj jih ne bodo potrebovali, ker bo sodelovanje med učenci, učitelji in starši bolj pristno. Povedati pa moramo, da je taka pozitivna klima in vzdušje že na marsikateri osnovni šoli v Sloveniji tudi brez spremenjene zakonodaje. Pedagoški čut in odgovornost so šole vodile k kvalitetnemu delu in niso nikoli upoštevali obstoječega Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev. Te šole bodo dobile le potrdilo za svoje delo in na posameznih področjih bodo zadeve le še nadgradili.
Pri vsem tem delu vam vsem želim mnogo ustvarjalnega duha, veselja, optimizma in zadovoljstva. Če se pa krešejo vaši predlogi, se pa zavedajte naslednjega reka:
TAM, KJER VSI ENAKO MISLIJO, NI NAPREDKA,
TAM, KJER SE MISLI KREŠEJO, USKLAJUJEJO, JE ZAGOTOVLJEN NAPREDEK!
ZA VSAK USPEH PA JE POTREBNA NAJPREJ VOLJA!
Angelca Likovič, podpredsednica društva Pobuda za šolo po meri človeka
66
mladi upi, stran za politiko
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Slavnostno odprtje darila
Miklavžev obisk v Kriznem centru Palčica v Grosupljem
V vrtcu Kekec Grosuplje, natančneje v skupini muck, smo že nestrpno pričakovali napovedani obisk. Zdel se nam je kot nekakšen uvod v praznični december, ko nas obiščejo dobri možje. Tokrat se je v vlogi dobrega moža dobro znašel glavni in odgovorni urednik radia Zeleni val, gospod Boris Peterka. Za nas je pripravil posebno presenečenje, zavito v pisan papir, povezan s še bolj pisanimi trakovi. Domišljija otrok je poletela. Predvidevali so, da nam je prinesel radio, igračo, sladkarije, ženo za našo lutko marioneto in še bi lahko naštevali.
Vedeli smo, da je darilo nekaj posebnega, zato smo pripravili pravo slovesnost. Zapeli smo Kekčevo pesem, mu povedali, kaj delamo v vrtcu, g. Peterka pa nam je odgovarjal na otroška vprašanja o radiu. Čez darilo smo položili rdeč trak, ki sta ga slovesno prerezala ravnateljica vrtca ga. Majda Fajdiga in direktor Zelenega vala g. Boris Peterka. Končno smo jo le pričakali, skrivnost namreč. V darilu je bila skrita naprava za snemanje ter mikrofon. Otroci muckove skupine že nestrpno čakajo, da slišijo svoje glasove, svoje misli in ideje na radijskih frekvencah. Gospodu Borisu Peterki pa se še enkrat zahvaljujemo za nadvse uporabno darilo.
Otroci muckove skupine, Petra Bor, Tatjana Vatovec
Letos je minilo deset let, odkar je Založba Tuma izdala prvo knjigo. Njihove zbirke obsegajo stvarno literaturo za poslovno in osebno rast, partnerske odnose in vrsto monografij, ki so orale ledino. Skoraj ni zakonskega para v Sloveniji, ki ni prebral »Pet jezikov ljubezni«, in malo je poslovnežev, ki še niso slišali za njihovo uspešnico »Kje je moj sir?«. Tudi leposlovje v zbirki »Beri globalno« podira tabuje s samimi slavnimi pisatelji: Ismail Kadare, Kaminer, van Loon idr. Zadnja leta so krepko posegli na področje zgodovinskih in estetskih vrednotenj žensk - Antologija slovenskih pesnic v treh knjigah in Pozabljena polovica sta spomenika našim prednicam, kot jih še ni bilo.
A najljubše in najprijetnejše so knjige za otroke. Večkrat so sodelovali z velikimi trgovci in preko njihovih naročil (velike naklade in stotine prodajnih mest po zelo dostopni ceni) ponudili lepo knjigo prav vsaki slovenski družini. Zakladnica zlatih pravljic in 365 povestic za lahko noč sta naslova letošnjega decembra. In na mizi in na risarskih stojalih so že novi projekti za otroke, ki bodo prihodnje leto spet razveseljevali številne družine. A kaj storiti, kadar družine niso varen pristan otrok in mater? Kadar vlada mržnja, beda, nasilje? Tam so zgodbice iz knjig le še grenak odsev otroških želja. Ne znamo veliko pomagati, vsa družba je paralizirana ob teh pojavih, a vendarle je prav, da vsakič znova vsi poskušamo. Skupaj z Društvom poslovnih žensk Slovenije - FAM se jim je zdela podaritev knjig za Miklavža varni hiši
-	Kriznemu centru Palčica v Grosupljem namesto pošiljanja novoletnih čestitkin včasih čisto nepotrebnih daril, dobro delo. Četudi za kako uro, bodo otroci ob knjigi ušli stiskam
-	saj ko se potopimo v branje, smo vsi v novem čarobnem svetu, kjer je vse mogoče. In naša
največja želja je srečen svet otrok ne le v Peter Panovi deželi Nije, ampak tukaj in sedaj.
V	Palčici so imeli obravnavanih devet otrok v času od njegove otvoritve dne 1. 9. 2007 do 6. 12. 2007 iz različnih regij Slovenije. Vsi otroci, ki so bili pri njih nameščeni, so šli po odhodu v rejniško družino. V enem primeru so se v Palčici tudi izvajali intenzivni stiki z mamico otroka, saj obstaja možnost, da se otrok vrne v matično družino.
Od devetih otrok sta bila v Kriznem centru obravnavana tudi dva mladostnika, ena deklica in mladostnik, ki se v Palčici oglaša občasno, deležen pa je psihosocialne pomoči.
V	prvem trimesečju projekta Palčica so imeli tudi deset poizvedb za namestitev, to pomeni, da so se centri za socialno delo zanimali za namestitev. Ob teh poizvedbah so se izkazale tudi zelo specifične potrebe, kot je potreba po varni namestitvi dojenčkov tujcev, ki prosjačijo. Potem namestitev malčkov, kadar gredo starši na zdravljenje, pa ni sorodnikov, ki bi lahko zanje poskrbeli in drugo. Imeli so tudi več primerov, ko so centri za socialno delo poklicali, da bodo v roku ene ure pripeljali otroke, vendar odvzem ni uspel.
Krizni center Palčica je naletel tudi na zelo pozitiven odziv v neposrednem okolju, saj je na "sobotno kavo", na katero so povabili sosede, prišlo kar sedem družin skupaj z otroki. Čeprav si vsi želimo, da bi imeli vsi otroci brezskrbno otroštvo, pa smo odrasli in družba kot celota tisti, ki moramo poskrbeti za otroke, ki jim mirno in srečno otroštvo ni dano, zato se vsem zahvaljujejo, ki jim kakor koli pomagajo pri njihovem delu.
Za društvo poslovnih žensk Slovenije - FAM Silvia Lippai, zastopnica in vodja društva in za Založbo Tuma Ljubljana Tanja Tuma, direktorica
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
zanimivosti, zdravstvo
Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (a. P. Čehov)
Bi zmogli brez cigarete?
Veliko črnila je bilo prelitega v zvezi z novim »protikadilskim« zakonom, vprašanje, ali je dosegel svoj namen, pa ostaja
Podatki, ki jih preberemo o dokazani prisotnosti škodljivih snovi v tobačnem dimu, so naravnost grozljivi. Več kot 4000 snovi vsebuje, 250 od teh je strupenih in 60 od njih je med povzročitelji raka. Katran se oprime sluznice grla, sapnika in bronhijev. Nekaj ga seveda odplakne tudi v požiralnik in naprej v prebavila. Cigarete vsebujejo tudi spojine, ki se jih sicer ljudje na veliko izogibamo in bijemo plat zvona, če se po nesreči znajdejo v našem domačem ali delovnem okolju: cianid, benzen, formaldehid, metanol, acetilen in amoniak. Kajenje ubije v povprečnem večjem mestu več ljudi kot prometne nesreče, samomori, AIDS in nalezljive bolezni skupaj. Obstoja resna verjetnost, da bo v 21. stoletju tobak ubil kar milijardo ljudi.
Medicina je z najsodobnejšimi metodami dokazala, katere bolezni povzroča tobak. Za dolg spisek jih je in prizadeti so skoraj vsi organi: usta, žrelo, grlo, pljuča, ledvice, maternični vrat, črevesje, kjer najdemo raka; povzroča bolezni srca in obtočil, kap, pljučne bolezni, bronhitis, astma, bolezni v ustni votlini. Manj usodne težave, ki jih tudi povzroča tobačni dim, so še: draženje oči, vpliv na živčni sistem, draženje sluznice želodca in požiralnika ter črevesja, nenazadnje pa slabša tudi funkcijo spolnih žlez. Dokazano je posledično zoženje perifernega žilja, t.j. najdrobnejših žilic - kapilar, zato kadilce pogosteje zebe v roke, noge, nos, uhlje, iz istega vzroka pa se ubadajo tudi z impotenco. Z leti dobijo kadilci značilen videz, ki jih že na prvi pogled loči od nekadilcev. Spremlja jih tudi neprijeten vonj, ki ga je zelo težko prikriti. Kadilcem se hitreje stara koža, pospešeno nastajajo gube, pogosto ima kadilec pri 40-ih letih enako zgubano kožo kot nekadilec pri 60-ih letih, koža je tanjša in slabše prekrvljena. Zobje se obarvajo rumeno, pri strastnih kadilcih so obarvani tudi nohti in koža na rokah. Kadilci veliko pogosteje smrčijo kot nekadilci in imajo pogosteje motnje dihanja med spanjem.
Kadilci seveda ne škodujejo samo sebi, ampak znatno prispevajo k poslabšanju bivalnih razmer svoje družine. Pasivni kadilci, t.j. tisti, ki vdihavajo tobačni dim tuje cigarete, so izpostavljeni večini snovi, ki jih vsebuje cigareta. Najbolj ranljivi so seveda otroci in živali. Slednje snovi iz cigaretnega dima ne le vdihavajo, ampak tudi zaužijejo, saj se strupi nabirajo na pohištvu, predmetih, na tleh pa tudi na dlaki, ki jo hišne živali, kot so mačke, psi, glodalci... tudi izdatno poližejo. Nosečnica, ki kadi, izpostavlja nerojenega otroka vsem učinkom tobačnega doma preko posteljice, mati kadilka, ki doji, pa strupe prenaša v
otroka z mlekom. Otroci kadilcev, tudi sami pasivni kadilci, so bistveno bolj izpostavljeni tudi drugim boleznim in so zato pogosteje v bolnišnici.
Vsaka škatlica cigaret vsebuje tudi podatek o vsebnosti katrana: v vsaki ga je 10 do 25 mg in je skupek sestavin tobačnega dima, ki jih povezujemo z rakom, medtem, ko nikotin povzroča zasvojenost, ni pa povzročitelj rakastih bolezni. Prav tako nikotin le v neznatni meri učinkuje na srce in ožilje. Nasprotno pa je pomembna sestavina cigaretnega dima ogljikov monoksid, ki je vzrok za bolezni srca, ožilja in škodljivo vpliva na potek nosečnosti. Da kaditi prenehamo, je res velika odločitev kot vsaka, povezana z odvisnostjo. Zadnjo cigareto sicer ni težko ugasniti, vendar je bistveno težje pri svoji odločitvi tudi vztrajati. Opustitev kajenja prinaša koristi že nekaj minutah po tistem, ko kadilec pokadi zadnjo cigareto. Že po 20 minutah se umiri srčni utrpi in se zniža krvni tlak. Po nekaj urah se začne zniževati količina ogljikovega monoksida v krvi. Po enem dnevu se zmanjša verjetnost za srčni napad. Po nekaj tednih se izboljša pljučna funkcija, izboljša se prekrvitev. V nekaj mesecih se zmanjša utrujenost, umiri se kašelj in težka sapa. Po petih letih se tveganje za nastanek možganske kapi izenači z ravnijo nekadilcev. Tveganje za razvoj pljučnega raka se po desetih letih nekajenja zniža na polovico tistega, ki bi grozilo, če bi še kadili. Tudi
tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj se po 15-ih letih abstinence izenači s tveganjem nekadilcev.
Škode, ki jo je kajenje povzročilo na pljučih v obliki kronične obstruktivne bolezni, se, žal, tudi z opustitvijo kajenja ne da popraviti, vendar se ustavi pospešeno napredovanje bolezni in se bolezen pozneje ali pa sploh ne izrazi v polni obliki. To je odvisno predvsem od tega, kdaj se bolnik odloči za opustitev kajenja. Vsekakor nikoli ni prepozno. Moč, s katero nikotin vpliva na odvisnost, je zelo močan, saj se učinek nikotina pokaže nekaj sekund po inhalaciji tobačnega dima. Med kadilci so velike razlike v hitrosti razkroja, kar vpliva na to, kako pogosto kadijo. Oseba, ki hitro razkroji nikotin, bo za vzdrževanje določene koncentracije nikotina morala hitreje prižgati naslednjo cigareto. Ko se koncentracija nikotina v telesu zniža, kadilec namreč občuti izrazito željo po cigareti. Kako prenehati? Za odločitev ni nikdar prepozno, sklep je potrebno narediti najprej pri sebi. Številne metode za pomoč pri odvajanju od kajenja obstajajo, koristen bo tudi razgovor z osebnim zdravnikom. Navsezadnje pa kadilec, ko ugasne zadnjo, najslajšo cigareto, pokloni sebi največje darilo. Si ga ne bi poklonili že za letošnji Božič?
Mojca Sajovic
Vir: http://www.revija-vita.com
Prenova razsvetljave v Županovi jami
V prvi polovici novembra je podjetje Elektro Petek z Grosuplja v Županovi jami uspešno zaključilo prvo fazo prenove električne inštalacije. Najbolj vidni so novi (manjši in varčnejši) reflektorji, ki že osvetljujejo Permetovo dvorano, manj opazni pa so drugi elementi popolnoma nove napeljave - glavna in razdelilne omarice ter na
sodoben način (v kanalih) položeni kabli v tleh. Nova razsvetljava bo podzemne lepote jame bolje in preudarneje osvetlila, predvsem pa bo zanesljivo obratovala. Obnova elektične napeljave se je pokazala kot nujnost, saj je bila zadnja generalna prenova opravljena pred več kot tridesetimi leti. Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje, ki jamo upravlja, je projektno dokumentacijo pripravljalo več kot leto dni. Delo je bilo zahtevno tudi zato, ker je jama zavarovan naravni spomenik, v njej pa se zadružujejo ravno tako zavarovani netopirji. Pri zagotavljanju finančnih virov za uresničitev investicije pa je opazno priskočila na pomoč Občina Grosuplje. V letu 2008 se bodo dela predvidoma nadaljevala v Srebrni dvorani in Ledenici, projekt pa naj bi končali v treh do štirih letih.
Damjan Viršek
68
mladi upi, stran za politiko
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Otvoritev prenovljene trgovine in Veterinarske ambulante Buba v Grosupljem
Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes!
Na drugo decembrsko soboto se je v Rožni dolini, kjer domuje ambulanta, zbrala množica gostov, nastopajočih, prijateljev in obiskovalcev.
Že bežen pogled v notranjost prenovljenih prostorov pove, da se je direktor ambulante Buba odločil za nov, bistveno dopolnjen tržni program, s katerim bo še posebej ustregel vsem, ki se odločajo za nakup malo drugačnega hišnega ljubljenca. Bogato založene police pa bodo prihranile skrbnikom hišnih živali marsikatero pot v prestolnico, saj tovrstne ponudbe pri nas še ni bilo. »Dan odprtih vrat«, kot ga je poimenoval gostitelj, direktor Veterinarske ambulante Buba, Marjan Kastelic, dr. vet. med., se je pričel že ob deveti uri, v zgodnjem dopoldnevu pa je na veselje malih radovednežev svoje pripomočke razstavil klovn Žare. Hitro se je okrog njega nabrala množica otrok z žarečimi, pričakovanja polnimi očmi. Klovnove spretnosti ter vragolije so hitro pregnale neugodje nizkih temperatur, pa tudi morebitne kaplje so si premislile in ostale visoko v oblakih. Iz minute v minuto večje število obiskovalcev se je kaj hitro ogrelo s kuhanim vinom, čajem in domačimi dobrotami, pred katerimi bi zardeval vsak slaščičarski mojster. Na dvorišču so se pričeli zbirati tudi skrbniki psov s svojimi kosmatinci, ki so pripravili pester program. Za presenečenje je poskrbela kozica Spotty, ki je zagotovo edina koza na svetu, ki se ukvarja s kinološko disciplino agility. Kot za šalo namreč na ukaz skrbnice dela vaje poslušnosti, ubogljivo skače čez ovire in se
sprehodi skozi tunel. Spotty se je vseh veščin naučila s pomočjo klikerja, o katerem smo v našem glasilu že pisali. V goste je bil povabljen tudi Jože Vidic, dr. vet. med., znani kinolog, kinološki sodnik in odgovorni urednik revije Moj pes, ki ima znanje o posameznih pasmah psov res v malem prstu in brez njega ne mine nobena poštena kinološka prireditev. Tako se je ob 11. uri pričela predstavitev posameznih pasem psov. Najprej so se slikovito predstavili najštevilčnejši bernski planšarski psi, kar devet predstavnikov te pasme je prišlo v Grosuplje, starih od dveh mesecev do enajst let. Dva moška predstavnika pasme sta prikazala tudi vožnjo z vozički, ki je še danes značilna za to delovno švicarsko pasmo, ki je nastala, kot je povedal Jože Vidic, v švicarski vasici Durbach. Avstralski ovčarki sta zastopali pastirsko pasmo, ki izvira iz Amerike in je srednje velika, čudovitih barv od črne in rdeče s kombinacijo bele in/ali bakrene do »modre«; ena najbolj učljivih pasem na svetu je, polna energije. To sta s prikazom raznih vragolij dokazali tudi Tika in Blum. Sledili so kraški ovčarji, tri simpatične enoletne pasje sestrice z Gradišča nad Stično, ki so predstavile našo edino avtohtono pasmo psov. Predstavnica redko videne stare francoske službene pasme beauceron je prav tako vzbudila nemalo zanimanja, saj je ta nadpovprečno inteligenten pes s pravilno vzgojo lahko izjemno prijeten družinski spremljevalec. Zadnja predstavnica pasem je bila nemška bokserka, odlično šolana psička pasme, ki je nastala za potrebe vojske in je pričakovanja z odličnimdelom v zgodovini tudi popolnoma izpolnila. Člani Kinološkega društva Grosuplje so nato prikazali vaje nove kinološke discipline »obedience« (= angl. ubogljivost) s psičko pasme beauceron. Vaje poslušnosti je brezhibno izvedla nemška bokserka s svojo vodnico, nato pa tudi vajo obrambe, s katero sta pokazali, kako je ugriz sicer zelo prijaznega psa popolnoma športna disciplina in naučen za izvedbo vaje brez vsake agresivnosti.
Natančno ob 12. uri pa je povezovalka programa povabila prisotne k svečani otvoritvi novih prostorov. Veterinarska ambulanta Buba, kot smo slišali, že devet let nudi prijazno zavetje in strokovno pomoč obolelim živalim, a hkrati vestno skrbi tudi za ohranjanje njihovega zdravja. Ambulanta je pridobila nekaj prepotrebnih prostorov, saj se je v času njenega delovanja število živalskih pacientov
precej povečalo. Marjan Kastelic je priznan strokovnjak - specialist za zdravljenje eksotičnih živali in ptic, eden redkih v državi, zato niso redki obiskovalci iz zelo oddaljenih krajev. Trgovina pa je na trikrat večji površini od dosedanje znatno obogatila svoje prodajne police. Novost v ponudbi je poleg mnogih novih vrst kvalitetne hrane za pse in mačke tudi izbor številnih zanimivih hišnih ljubljenčkov, ponudba akvaristike, ptic, glodalcev.
V našem okolju je veterinarska ambulanta Buba zagotovo lep primerek uspešnosti. Gospa Jelka Kogovšek, vodja Urada za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance Občine Grosuplje, se je s to trditvijo strinjala, saj je pozdravila navzoče v imenu odsotnega župana in povedala, da tudi Občina Grosuplje spremlja rast in prispevek veterinarske ambulante z naklonjenostjo. Skupaj z direktorjem ambulante sta nato svečano prerezala trak in odprla nove prostore. Otvoritvi je prisostvoval tudi g. Stanko Kastelic iz Cistercijanske opatije Stična. Nadvse čili nekdanji župnik iz Višnje Gore, tudi sam vedno naklonjen ljubezni do živali in nekdanji skrbnik več nemških ovčarjev, je nato opravil blagoslov prenovljenih prostorov. Za konec, preden so se obiskovalci ponovno napotili na ogled notranjosti, je Marjan Kastelic predstavil še svoje sodelavce. Kar šest doktorjev veterinarske medicine skrbi za velike in male živali, v nepogrešljivo pomoč pa so jim štiri veterinarske tehnice, ki so se tega dne izkazale tudi kot odlične gostiteljice. Skrbniki psov se bodo razveselili specialistov za posamezna področja veterinarske medicine, zato se ambulanta po svoji strokovnosti lahko kosa s ponudbo sodobnih slovenskih klinik.
Obiskovalce smo povprašali, kaj jih v novi trgovini najbolj navdušuje. Odgovori so si bili nadvse podobni: največja gneča je bila ves čas pri eksotičnih prebivalcih, pri pajkih, ptičih, kuščarjih, kači... , nemalo zanimanja so požele tudi ljubke činčile in nežni hišni kunci. Zaradi naštetega in seveda zaradi bogate ponudbe mnogih vrst hrane in pripomočkov, ležišč in podobne opreme za hišne živali, strokovnega dela ter prijaznosti osebja bo veterinarska ambulanta Buba tudi v prihodnje vredna obiska.
Mojca Sajovic
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
vreme, v spomin
Vreme v Grosupljem: november 2007
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Mici - Marije Valentinčič
1923 -2007
s Cikave pri Grosupljem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovane sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo s tudi pevcem in pevcem na koru, g. župniku dr. Bojanu Korošaku ter zdravstvenemu osebju, patronažni sestri Evi, sestri Heleni, dr. Darku Taseskemu in ostalim, ki ste nam v teh hudih trenutkih stali ob strani.
Še enkrat hvala vsakemu posebej. Naj vam ostane v lepem spominu!
Žalujoči vsi njeni
Zaspala, predraga si nam mama, zaprla trudne si oči. Naj Bog odpre ti rajska vrta, srčno želimo tebi mi.
ZAHVALA
V devetdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica in tašča
Terezija Vidic
(16. 11. 1918 - 20. 11. 2007) s Police.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše, za cerkev in izrekli sožalje.
Hvala delavcem ZD Grosuplje, posebno dr. Fani Grabljevec-Miklavčič, hvala gospodu župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogrebni obred. Iskreno zahvalo izrekamo tudi cerkvenemu pevskemu zboru Zgodnja danica iz Grosupljega.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej! Žalujoči vsi njeni
Že v prvih dneh meseca listopada je listje zaradi hladnih juter drevesom odpadlo, v začetku druge polovice je tla za nekaj dni pobelil prvi sneg, ob koncu meseca pa je bilo prehodno znova topleje. Imeli smo razmeroma veliko sonca, običajne temperature in opazno manj padavin.
Prva dekada je minila v znamenju prijetno toplega in dokaj sončnega vremena s hladnimi jutri. Oblačnost se je od dneva do dneva spreminjala; bodisi je šlo za pojavljanje nižje oblačnosti, bodisi prosojne višje. Prvo resno poslabšanje je prinesla hladna fronta, ki nas je dosegla sredi dneva 9. novembra. V dopoldanskih urah je bilo še toplo in zjutraj je rahlo deževalo, ob pol dveh popoldne pa smo imeli nevihto s sodro. Ob nevihti se je občutno ohladilo, zapihal je tudi okrepljen severozahodni veter, ki je v sunkih presegel hitrost 40 km/h. Po prehodu hladne fronte se je vremensko dogajanje hitro umirilo in v zgodnjih večernih urah se je pričelo jasniti. Naslednje jutro je bilo zaradi jasne in mirne noči mrzlo; pojavila se je močna slana in nekaj ivja. Ker se je živo srebro v meteorološki hišici spustilo do -3,3 °C, pri tleh do -5,5 °C, je prejšnji dan namočena zemlja dobro pomrznila.
V	drugi dekadi, predvsem pa sredi meseca, je bila temperatura blizu ledišča še pogostejša. Mrzlo jutro je bilo zlasti 13. (-4,7 °C) in 16. novembra (-5,3 °C, pri tleh -8,2 °C). V soboto, 17. novembra popoldne, je pričelo rahlo snežiti. Sneženje se je nato v večernih urah nekoliko okrepilo in ob 19. uri je višina snežne odeje merila 2 cm. Naslednji dan je prevladovalo oblačno vreme z rahlim sneženjem, ki je do večera, ko je bilo 5 cm snega, ponehalo. Bilo je hladno, saj je bila najvišja dnevna temperatura le +0,6 °C.
V	prvih dneh tretje dekade so zapihali zahodni in južni vetrovi in najvišje dnevne temperature so kmalu presegle +10 °C. Najtopleje je bilo 23. dne, ko se je segrelo preko +15 °C. Ker izrazite ohladitve s padavinami ni bilo niti po prehodu oslabljene hladne fronte v zgodnjih jutranjih urah 26. novembra, zimskega pridiha tudi na pragu meseca grudna ni bilo. Zadnje novembrske dni se je v Grosupeljski kotlini zadrževal hladen in vlažen zrak, zato smo imeli mrzla in meglena jutra s slano.
Srednja mesečna temperatura je bila +3,9 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2005 približno stopinjo Celzija hladneje. Medtem ko so bila jutra s povprečno temperaturo +0,3 °C dve stopinji Celzija prehladna, so bili popoldnevi glede na povprečje obdobja 1995-2005 s temperaturo +8,9 °C običajno topli. Najvišja mesečna temperatura je bila +15,6 °C (8. 11.), najnižja pa -5,6 °C (29. 11.). Megla je bila opažena v sedmih jutrih; prav v mestu je bila šestkrat, eno jutro pa je bilo megleno le v bližnji okolici. Grmenje in bliskanje je bilo zabeleženo 9. 11. V osmih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 32 litrov
padavin, kar v primerjavi s povprečjem obdobja 1995-2005 predstavlja nekaj manj kot četrtino običajnih padavin. Po letu 1995 je bil najbolj namočen november leta 2000, ko je padlo kar 308 litrov padavin, najbolj suh pa je z omenjeno mesečno količino padavin tako postal prav letošnji november.
Več podrobnosti o vremenu v Grosupljem se nahaja na spletni strani www.grosuplje.slometeo.net.
Iztok Sinjur
70
mladi upi, stran za politiko
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Janez Lesjak st.
(1. 10. 1915 - 19. 11. 2007)
Ob slovesu
Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom: Je čas rojstva in čas umiranja ... čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja ... čas molčanja in čas govorjenja. Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom. (Pridigar, 3)
Pretresla nas je vest, da se je v ponedeljek, 19. novembra 2007, poslovil Janez Lesjak st. Vedeli smo, da je bolan, da je zadnje mesece preživel v Domu za starejše občane Grosuplje, vendar smo ga vsi poznali kot vztrajnega borca in smo upali, da ga bo volja do življenja še nekaj časa obdržala med nami. Čas pa neusmiljeno teče in se izteče.
Rojen je bil v Stični 1. 10. 1915. Zvedavega kmečkega fanta je zanimalo prav vse v zvezi z naravo v okolici. Že kmalu po odkritju Županove jame je v domači Stični s skupino fantov začel iskati novo jamo. Zanimala ga je tudi zgodovina, zato je znal ceniti na domači njivi odkrite halštatske najdbe in v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane je vse najdeno shranil in odpremil v Ljubljano.
Mladeniško zagnanost je prekinila druga svetovna vojna, v kateri je od začetka aktivno sodeloval kot aktivist Osvobodilne fronte za Stiško okrožje in nato prestal hudo izkušnjo v znani bitki na Ilovi Gori. Po koncu vojne je delal v Občinskem ljudskem odboru v Novem mestu, 1946. pa je v Grosupljem zasedel mesto občinskega partijskega sekretarja in se ves čas izobraževal, zato so mu zaupali pomembne funkcije tudi v okraju Ljubljana-okolica. Že tu je dobil stik s turističnim delom in 1964. leta postal tajnik pri Ljubljanski turistični zvezi in član upravnega odbora Turistične zveze Slovenije.
Med drugimi zahtevnimi funkcijami, ki jih je opravljal v svojem aktivnem delovnem obdobju, je bil od 1953 do leta 1964 direktor tovarne Motvoz in platno. Takoj ko je nastopil to delovno mesto, so ga zadolžili še za Taborsko jamo, kot se je tedaj imenovala. Tri leta je sodeloval z Upravnim odborom Zavoda Taborska jama. In nazadnje, ker je največ delal in ker je najbolje poznal probleme turizma, so ga na občini zadolžili, naj ustanovi turistično društvo. Tako je leta 1959 ustanovil Turistično in olepševalno društvo Grosuplje, vodil pa ga je vse do leta 1987. Največ časa in energije je skupaj s sodelavci namenil upravljanju in vzdrževanju Županove jame, da je bila kljub mnogim težavam ves čas dostopna za obiskovalce. Izkušnje v turizmu na republiškem nivoju je prenašal v delovanje društva in gradil turizem v občini ter svoje vizije in dognanja tudi objavljal.
Bil je tudi med osnovatelji Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in do konca je deloval v upravnem odboru te prireditve.
Od leta 1968 do 1973 je bil tajnik občinskega sindikalnega sveta, od leta 1973 do 1982 pa župan, oziroma predsednik skupščine Občine Grosuplje, ki je tedaj obsegala tudi današnji občini Ivančna Gorica in Dobrepolje. Trudil se je, da bi pridobil v Grosuplje čim več obrtnikov in proizvodnih obratov. Ljudem je hotel dati delo in narediti občino bogato. S svojim delom je prispeval k hitrejšemu razvoju kraja, marsikaj novega je bilo zgrajenega v tem času, od delovnih obratov do komunalne in kulturne infrastrukture.
Tudi po upokojitvi leta 1982 je ostal aktiven, sledil je vsem dogajanjem v kraju, spremljal uspehe vseh, ki so mu bili dragi.
Leta 1946 je osnoval družino z ženo Mihaelo. Sedaj sin Janez nadaljuje očetovo poslanstvo kot sedanji župan Občine Grosuplje.
Bil je deloven človek, predan nalogam, ki jih je prevzel, zato so mu tudi nalagali vedno nove zadolžitve. V nekem obdobju je poleg službe opravljal še dvanajst častnih, odborniških in drugih funkcij. Med drugim je bil tudi aktivni član Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje.
Prejel je več kot 80 različnih priznanj, od krajevnih, občinskih do državnih. Največ sta mu pomenila priznanje Turistične zveze Jugoslavije za 35-letno delo na področju turizma in Srebrna plaketa Louisa Adamiča za organizacijo praznovanja v čast našega rojaka. Gospod Janez Lesjak je bil tudi prvi častni član Županove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje in nosilec Zlatega znaka Turistične zveze Slovenije.
Gospod Janez Lesjak st. je tudi slikal. Stene stanovanja krasi kar nekaj lepih slik izpod njegovega čopiča. Bil je tudi lovec, čeprav ni nikoli ubijal, ribič pa ne. Ko sede ribič ob potok, ve, da bo ujel ribo. V hosti pa nikoli ne veš, kaj ti bo prišlo nasproti, se je rad pošalil. Gasilec ni bil, podpiral in cenil pa je njihovo delo in tesno sodeloval z njimi.
Množica se je od njega poslovila na pokopališču Resje v Grosupljem. Šest govornikov (Bogdan Osolnik - prijatelj iz partizanskih časov, Franc Štibernik - predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje, Marjan Ahlin - sodelavec in prijatelj, Damjan Viršek - predsednik Županove jame
-	turističnega in okoljskega društva Grosuplje, Peter Tevž
-	predstavnik Lovske družine Grosuplje in Jernej Lampret
-	mladostni prijatelj in župan rojstne občine Ivančna Gorica) je opisalo njegovo življenjsko pot. Vsak je zajel del iz njegovega pestrega življenja. Vsakdo je izpostavil njegovo ljubezen do domače zemlje in ljudi.
Bil je ponosen, pokončen človek. Vedno je stal za svojimi besedami in dejanji. Sosedje in znanci se ga bomo spominjali predvsem po tem, da so bila vrata njegove hiše vedno odprta za vsakogar. Za vsakega obiskovalca si je vzel čas. Čeprav ga je pestila bolezen, je s trmasto vztrajnostjo premagoval vse težave.
Poskrbeli bomo, da spomin na njegovo delo in zasluge ne bo šel v pozabo.
Zapisala Marija Samec
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
v spomin
71
ZAHVALA
V 92. letu je preminul naš dragi oče
Janez Lesjak.
Vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo.
Še posebej se zahvaljujemo organizaciji ZB NOV in Lovski družini Grosuplje za organizacijo pogreba in počastitev njegovega spomina.
Zahvaljujemo se prijatelju Bogdanu Osolniku in Francu Štiberniku, Marjanu Ahlinu, Damjanu Viršku in Petru Tevžu, ki so v spominskih nagovorih obudili spomin na prijateljevanje, sodelovanje in očetovo minulo delo ter uspehe. Zahvaljujemo se gasilcem in vsem ostalim organizacijam, ki so sodelovale s svojimi prapori in v stanovskih uniformah.
Zahvala tudi županu občine Ivančna Gorica, Jerneju Lampretu, za čustven nagovor in obujen spomin na očetova mlada leta, preživeta v rojstnem kraju Stični in o njegovem prispevku pri šentviškem vseslovenskem pevskem prazniku. Hvala za cvetje in sveče.
Žena Mihaela, sin Janez z ženo Biserko in vnukinji Irena in Maja
ZAHVALA
Po težki bolezni je 8. to. 2007 dotrpel ljubljeni, dragi mož, oče, dedo, brat in stric
Miro Gošnik
dipl. politolog - upokojenec
Dostojno je živel in 12. oktobra 2007 smo ga v velikem številu sorodnikov, prijateljev, kolegov, znancev in sosedov častitljivo pospremili na njegovi zadnji poti, tudi s praporom DU Grosuplje. Hvala ge. Silvi Jereb in govorniku Zdravku Krvini za občutene besede slovesa, hvala vsem za vse osebne in pismene izraze sočutja, sožalja, poklonjene sveče in rože. Posebno zahvalo za strokovno in humano pomoč pri zdravljenju našega Mira izrekamo dr. Taseskemu, dr. Merviču, sestri Heleni in osebju ZD Grosuplje, dr. Katarini Osolnik in osebju Bolnišnice Golnik, mag. Viljemu Kovaču, dr. Milanu Baškoviču z Onkološkega inštituta v Ljubljani in reševalcu Janezu Bergu.
Zahvaljujemo se tudi številnim dragim sosedom, posebej Mariji in Sašu Korenču za več kot sosedsko pomoč.
Miro je bil dober človek, ohranite ga v lepem spominu!
Zelo ga pogrešamo: žena Danica, hčerki Jelka in Vladka, vnuki Maja, Ivan, Aleša, Nejc in Bor, sestri Zalka Guzej z Gustijem, Ančka Gošnik Godec z Rupkom, bratje Tone z Zdenko, Polde in Jože z Marinko ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
V bolniški sobi je nastala tišina... Dragi ata, zaprl si trudne oči... Ne, nisi za vedno zaspal, vedno boš z nami ostal... Za nas si živel,
v življenju si težko bolezen imel in veliko, preveč pretrpel..
... in Ti si odšel, moj dragi mož, naš ljubi oče in dedek
Franc Hočevar
Dolga leta si se bojeval z boleznijo, namesto da bi se veselil ob svojih čebelah, užival preostanek življenja ob otrocih in vnukih. In vendar smo ob trenutkih slovesa obstali strti, tako zelo sami.
Dragi ata, odšel si, toda ostajaš v naših srcih, spomini na prelepe trenutke s teboj in ljubezen ne morejo zbledeti nikoli...
Ob težkih trenutkih slovesa se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani in nam pomagali lajšati naše bolečine: sosedom za vso pomoč in besede tolažbe, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, čebelarjem za častno stražo ob pogrebu in govorniku g. Marjanu Zaviršku za občutene besede slovesa, duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred, zboru Samorastnik iz Žalne za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se vsem za darovane svete maše, sveče, ki mu jih bomo prižigali na poslednjem domovanju, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Hvala vsem, ki našega dobrega moža, skrbnega očeta in ljubega dedka ne boste pozabili.
Vsi njegovi
ZAHVAL A
Mnogo prezgodaj nas je zapustil brat
Anton Erjavec
po domače Mežnarjev Tone,
(1952-2007)
iz Šmarja - Sapa.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter podjetju Hoja iz Škofljice za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in sv. maše, za izrečena ustna sožalja in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Iskrena zahvala g. župniku dr. Bojanu Korošaku za lepo opravljen obred , dekliškemu pevskemu zboru Šmarje - Sap ter pogrebnemu zavodu Perpar.
Žalujoči bratje in sestre z družinami.
72
mladi upi, stran za politiko
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
Najprijetnejše presenečenje 1. B državne rokometne lige
Grosupeljski rokometaši so najprijetnejše presenečenje v jesenskem delu 1. B državne rokometne lige. Po osmih odigranih krogih so z enajstimi točkami (5 zmag, 1 neodločen izid in 2 poraza) na visokem četrtem mestu za Ribnico, Mariborom in Gorišnico, česar pred začetkom prvenstva ni pričakoval nihče. Igrajo pogumno, brez nepotrebnega pretiranega spoštovanja do nasprotnikov z zvenečimi imeni, predvsem pa sproščeno, kar v preteklih letih ni bila ravno značilnost grosupeljskih rokometašev. Potrebno umirjenost daje ekipi predvsem Gregor llc, organizator igre in »vodja na igrišču«, ki zna s svojimi igralskimi izkušnjami in korektnim pristopom do soigralcev usmerjati potek igre, tako da ima igra rep in glavo. Rezultat take igre so tri zmage v zadnjih treh krogih, najprej doma s Sežano, nato v Izoli, najslajša pa je bila zmaga v Krškem. Prav zmaga v Krškem je dokaz, da lahko Grosupeljčani premagajo katerokoli ekipo. Pred odhodom na zimski počitek jih v mesecu decembru čakajo še tri tekme, doma z Dolom in Ajdovščino ter v gosteh z Mariborom.
Sežana - Grosuplje 31:25 (13:14)
Grosuplje - Dvorana Brinje Grosuplje. 100 gledalcev. Sodnika: Deržek, Brecelj. Grosuplje: Banič, Košmrlj, Ilc 8, Zafran, Fink 2, Obajdin 12 (5), Knep 2, Robida 1, Strojan 4, Gabrijelčič, Zbičajnik 2, Ferkulj, Stopar G., Kralj, Petrovič. Trener: Janko Ilc.
Sežana: Uršič, Spetič, Budal 1, Kocjan E.
8, Katalina 2, Kocjan Š. 2, Čebokli 2, Kobal 2, Kakovič V., Filipčič 2, Kuret, Leban 6, Pantelič, Petrinja, Kakovič D. Trener: Branko Leban.
Sedemmetrovke: Grosuplje 5 (5), Sežana 8 (6).
Izključitve: Grosuplje 10, Sežana 16 minut. Rdeči karton: Kocjan Š. (50., 3 x 2).
Prvi polčas je pripadel gostom. Ko je že kazalo, da se bodo morali domači močno potruditi za zmago, so se vendarle prebudili in v drugem delu tekme povsem nadigrali tekmeca ter v končnici prišli do lahke in visoke zmage.
Izola - Grosuplje 22:27 (10:13)
Izola - Športna dvorana. Sodnika: Gregorc, Kos.
Izola: Zaro, Lukežič, Cenčič 1, Kljun, Stepančič, Dolenc, Kleva 4, Klobas, Čosič 5, Gomezelj, Pucer, Redzič 3, Volk 1, Radojkovič 1, Fidel 2, Podbregar 5. Trener: Vlado Hrvatin.
Grosuplje: Banič, Košmrlj, Ilc 5, Zafran, Fink 3, Obajdin 5 (3), Knep 6, Robida 3, Strojan 4, Gabrijelčič 1, Zbičajnik, Ferkulj, Kralj, Marič, Stopar G. Trener: Janko Ilc. Sedemmetrovke: Izola 1 (0), Grosuplje 4 (3).
Izključitve: Izola 2, Grosuplje 12 minut. Rdeči karton: Marič (60., 3 x 2).
Tekma je bila izenačena do 25. minute, nato pa so gostje povedli in si ob polčasu priigrali tri gole prednosti. V drugem
polčasu vodstva niso izpustili iz rok. Zmaga je bila zanesljiva, veselje po tekmi pa nepopisno.
Krško - Grosuplje 31:32 (14:17)
Krško - Športna dvorana pri Srednješolskem centru. 450 gledalcev. Sodnika: Jager in Kočevar (Celje).
Krško: Grošelj (7 obramb), Brili (6 obramb); Miklavčič, Fajfar 8 (5), Jazbec 1, Šerbec 7, Cehte, Šoba, Zorič, Slamar, Drnovšek, Kukavica 2, T. Čanžar 2, Božič 5, Plazar 4, F. Čanžar 2. Trener: Željko Zovko. Grosuplje: Banič, Košmrlj (22 obramb), Ilc 6, Zafran, Fink 1, Obajdin 13 (2), Knep 4, Robida, Marič, Strojan 6, Gabrijelčič 2, Zbičajnik, Ferkulj, Stopar G.. Trener: Janko Ilc.
Sedemmetrovke: Krško 6 (5), Grosuplje 2 (2).
Izključitve: Krško 8, Grosuplje 8 minut. Rdeči karton: Fink (29., 3 x 2).
Po rezultatu sodeč je bila zmaga tesna, vendar so Grosupeljčani, razen v uvodnih minutah, ko so gostje povedli, nadzorovali celoten potek srečanja. Krčani, kljub temu da imajo v svojih vrstah mnogo bolj znana imena kot Grosupeljčani (Šerbec, Kukavica, Plazar), so se jim približali na gol zaostanka šele v zadnji minuti. Za borbenost je potrebno pohvaliti celotno ekipo, blestela pa sta vratar Rok Košmrlj z 22 obrambami in Sebastjan Obajdin s kar 13 goli.
(br)
Tabornice na zimskem nočnem orientacijskem tekmovanju
Prvi vikend v prazničnem decembru
smo si grosupeljske tabornice popestrile z zimskim nočnim orientacijskim tekmovanjem, ki ga je že desetič organiziral Rod skalnih taborov iz Domžal. V Ihanu se je v soboto popoldne zbralo skoraj 80 ekip. Po uvodnem zboru so se ekipe počasi začele pripravljati na zanimivo pot pred njimi. Pred startom so v šoli odpisali topografske teste, nato pa jih je čakalo nočno iskanje kontrolnih točk v okolici Ihana, kontrolorji pa so imeli zanje zanimive naloge.
Naša gozdovnice so se na progo podale kot dvanajste v svoji kategoriji. Po spodbudnem začetku je močvirje na poti razblinilo sanje
o zmagi. Kljub temu so se imela dekleta zelo lepo in se že veselijo novih podvigov na novih tekmovanjih. Ko so ekipe začele prihajati nazaj s proge, je telovadnica osnovne šole zaživela. Na dveh koncih se je razlegal zvok kitare, neskončni pogovori so odvrnili pozornost od ure in kot bi mignil, je bila noč že skoraj mimo. Po nekaj urah spanja so nam organizatorji pripravili zelo glasno budnico, ki ni zbudila navdušenja, a vonj po svežih (še toplih) trojanskih krofih je pomagal odpraviti zaspane poglede in privabil na usta široke nasmehe. Nina Kušar, Rod Louis Adamič
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
šport
73
Pohod z baklami na Magdalensko goro
V soboto, 1. decembra, je Turistično društvo Magdalenska gora organiziralo »pohod z baklami na Magdalensko goro«. Pohod je bil organiziran iz dveh smeri in sicer:
-	prva smer je bila z železniške postaje Šmarje - Sap. Tu so si pohodniki lahko kupili baklo in ob 16.45. uri smo se odpravili proti Magdalenski gori;
-	druga smer je bila izpred gostilne Kramar na Perovem pri Grosupljem. Tudi tu so si pohodniki lahko kupili baklo in se ob 17. uri tudi oni odpravili proti Magdalenski gori.
Letos nismo šli mimo Hrastja na Magdalensko goro, in sicer zaradi izkušenj iz prejšnjih let. Zadnjih nekaj let so bili dnevi okrog tega pohoda deževni, bila je slaba pot skozi gozd in zato velika nevarnost, da se kdo od pohodnikov poškoduje.
Pohodniki so na poti proti cilju prijetno poklepetali. Na cilju so jih čakali organizatorji s kuhanim vinom, čajem in sladkorčki za otroke. G. Marko jih je povabil v cerkev in jim povedal nekaj besed o zgodovini Magdalenske gore in cerkve.
Pohodniki so se s svojimi vtisi odpravili nazaj do startnega mesta in tako je bil sedmi pohod z baklami na Magdalensko goro zaključen.
Za turistično društvo, Lea Janežič
Mlajše pionirke državne podprvakinje
Nadaljevanje z naslovnice
To sezono nas navdušujejo tudi starejše pionirke, dekleta do 14 let starosti, ki so se z enim samim porazom prav tako uvrstile na zaključni turnir najboljših štirih ekip. Na vrhu lestvice Superlige (od 1. do 8. mesta državnega prvenstva) so bile vseskozi nepremagljive in se z najboljšim izkupičkom uvrstile na zaključni turnir. Sredi decembra se bodo za naslov prvakinj potegovale skupaj z Ježico, Hit Kranjsko Goro in Trbovljami. Več o uspehu mladih košarkaric pa bomo poročali v naslednji številki časopisa.
Delo z dekleti je v našem klubu kvalitetno in strokovno, na kar kažejo tudi dobri rezultati in nagel porast števila deklet, ki se s tem športom aktivno ukvarja. Vendar pa praksa v mnogih slovenskih klubih kaže, da leti bolje delujejo ločeni na moški in ženski del. Prav zaradi tega so v zadnjem času, ko je interes za žensko košarko v Grosupljem, pa tudi v sosednjih občinah, zelo porasel, vse pogostejši pogovori o ustanovitvi ženskega košarkarskega kluba. Na ta način bi ženska košarka v naši občini pridobila še dodatno veljavo in si izboljšala možnosti za nadaljnjo rast in razvoj. Z državnim prvenstvom so končali tudi mlajši in starejši pionirji, ki so nastopali
v 1. SKL. Prvi so zasedli 9. mesto med 54 ekipami, drugi pa so sezono končali na 30. mestu med 36. ekipami. Tako eni kot drugi se bodo v začetku naslednjega leta, v kvalifikacijah, potegovali za obstanek v prvi ligi. Naslednje leto bo Košarkarska zveza Slovenije uvedla še državno prvenstvo U-10, za dečke letnik 1998 in mlajše. Prvenstvo, na katerega se igralci pod vodstvom trenerja Igorja Thalerja že vneto pripravljajo, se bo začelo meseca maja, pridružil pa se mu bo tudi KK Grosuplje.
Kadeti, mladinci in člani pa so se v prvenstvu šele dobro ogreli. Za zdaj najbolje kaže kadetom A v 1. SKL, ki so še neporaženi in imajo veliko možnosti za osvojitev dobrega rezultata. Ekipa kadetov B tekmuje v 2. SKL in v svoji skupini zaseda zlato sredino. Zaradi menjave generacije pa v 1. SKL nekoliko slabše kaže mladincem. Pričakujemo lahko, da se bodo v dodatnih kvalifikacijah borili za obstanek v najvišji ligi, vsekakor pa jim bo tekmovanje z dve leti starejšimi igralci prineslo neprecenljive izkušnje. Članska ekipa LOGO Grosuplje je v to sezono stopila okrepljena z dvema novima igralcema, Blažem Lobetom na poziciji centra in Oliverjem Jordanom na mestu krilnega centra. Po začetni zadržanosti je igra domačih iz tekme v tekmo bolj uigrana in konstantna. Realno je pričakovati, da se
bodo borili za najvišja mesta na lestvici, če se jim bo uspelo resneje vključiti tudi v boj za napredovanje v 1. B ligo, pa je še prezgodaj napovedovati. Košarkarski klub Grosuplje se je letos že drugič vključil v mednarodno ligo Basketball Championship Alpe Adria, kjer bodo tekmovale starejše pionirke in mlajši pionirji. V mednarodni ligi sodelujejo ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne Gore in Madžarske. Naši najmlajši košarkarji so v začetku decembra sodelovali tudi na Sončkovem dnevu v Novi Gorici. Tradicionalno srečanje ekip različnih starostnih skupin je namenjeno druženju in spoznavanju igralcev, s kančkom tekmovalnega pridiha. Naše mlade ekipe bodo v začetku novega leta sodelovale še na nekaterih prijateljskih turnirjih doma in v tujini. Konec tega leta pa sta se na mednarodni turnir v Poreč odpravili ekipi dečkov do 12 let in deklic do 14 let starosti. Več informacij o Košarkarskem klubu Grosuplje lahko dobite na naši prenovljeni spletni strani www.kklub-grosuplje.si.
Vsem bralcem in bralkam želimo vesele praznike in vse dobro v letu 2008.
Alja Gabrijel
74 smeh je 1/2 zdravja
Kako si je Gašperjeva Mici klobase privoščila
Nekdaj je bila dosti težje za hrano kot dandanes. Družine so bile velike, pridelek pa slab. Še posebej težko je bilo z mesninami. Gašperjeva mati so zategadelj skrbno spravili mesenice iz domačega prašička. Klobasasti zaklad so skrbno prešteli, ga namestili na ražnje in postavili v hladno shrambo za težke dni v košnji in žetvi; bog ne daj, da bi se ga bil kdo dotaknil. To je bila za Micko, najstarejšo hči, ki so jo mati pogosto zadolžili za kuho, in je bila zategadelj večkrat v shrambi, huda preizkušnja. Prepovedani sad je opojno dišal, da je imela polna usta sline. Tuhtala je in nazadnje se ji je utrnila odrešilna misel: snela je nekaj klobas, vsako malo odgriznila in jo zopet nataknila na raženj. Že naslednje jutro se je iz shrambe zaslišal materin vik in krik: »Ta zludjevi maček mi je več klobas načel,« je vpila in že je padlo z metlo po hrbtišču ubogega mačkona. Ta je naprej začudeno gledal, ker je imel čisto vest, potem pa se je pognal v beg, da je komaj zvozil ovinke. To se je v naslednjih tednih
večkrat ponovilo in vsakič je pela metla po mačjem hrbtišču.
Končno pa so mati začeli dvomiti, da kaznujejo pravega krivca. Na to jih je napeljalo več stvari: vrata so bila poslej vselej skrbno zaprta, maček si zaradi strahu pred metlo sploh ni upal več domov, in še nekaj posebnega -Micka je vselej s slastjo pojedla »mačje« ostanke, čeprav je bila za te stvari prej hudo »špičasta«. Napravili so zasedo in zalotili Micko, ko je z zobmi jemala nedolžnost novi klobasi. Poročevalci niso vedeli povedati, kaj sta se mati in hči tedaj pogovarjali; na dan je prišlo le to, da so Gašperjeve klobase, kolikor jih je še ostalo, mirno počakale košnje in žetve; mačkon pa je posihmal spet pomenljivo hodil po hiši. Tudi Micki se je dobro izšlo. Bila je zalo dekle in zasnubil jo je fant z večjega grunta. Tam so vsako leto zaklali več debelih prašičev in imela je klobas »na vso rit«, kakor so temu včasih rekli. Vidite, kako se v življenju vse lepo izteče.
Kdo pravi,
da ne vem!
1.	Kam je po pesniški verziji zbežala čarovnica, ko so odkrili, da je zastrupila Sneguljčico?
a)	V SRBIJO
b)	V BOSNO IN HERCEGOVINO
c)	V ČRNO GORO
2.	Katere živali so v sprevodu na vaški situli najbolj pestro zastopane?
a)	konji
b)	ovni
c)	ptice
3.	Kolikšna je bila minimalna vojaška mera v stari Avstriji?
a)	dobrih pet čevljev
b)	slabih pet čevljev
c)	pet čevljev št. 45
4.	Katero kolo je pregovorno odveč?
6.	Kam spada Prešičkov vrh?
a)	v občino Dobrepolje
b)	v občino Ivančna Gorica
c)	v občino Grosuplje
7.	Označi vretenca, ki so pri človeku najslabše razvita:
a)	ledvena
b)	križnična
c)	trtična
8.	Katerega zabojnika nimamo na ekoloških otokih?
a)	za steklo
b)	za tekstil
c)	za papir
d)	za umetne mase
9.	Kdo ni dekan?
a)	človek iz cerkvene hierarhije
b)	izdelovalec odej (dek)
c)	vodja vseučiliških enot
d)	deseti člen med nasičenimi ogljikovodiki.
Rešitve iz novembrske številke:
1. c, 2. CO2, 3. a, 4. a, 5. a 6. b, 7. b, 8.b.
Burke za veseli december
1.	Potočnikovi otroci so zjutraj na Miklavževo pohiteli k oknu in našli polne posode daril. Med njimi so bila tudi jabolka, ki so bila presenetljivo podobna sadežem z domačega vrta. Sumničavo so se obrnili na očeta: »Ata, tale jabolka so pa čisto taka kot naša.« Oče je bil prvi hip v osupel, potem se je pa znašel: »Kaj ne bodo, saj je Miklavž pred leti pri nas dobil cepiče!«
2.	Mihec je bil kmalu po drugi svetovni vojni sprejet v Pionirsko organizacijo. Nekega
dne je prinesel iz šole rdečo ruto in kapo s peterokrako zvezdo. Slabovidna babica si je natančno ogledala simbol in pripomnila: »To poznam. Znamenje se je pokazalo na nebu ob Jezusovem
rojstvu.« Nato pa očitajoče proti Mihcu: »Le kaj si delal, da si odlomil eno špico in rep.« 3. Na silvestrski prireditvi je Milka srečala po videzu zelo znanega človeka in ga je ogovorila: »Vi ste po vsej verjetnosti direktor podjetja, v katerem dela moj mož Janez.?« »Res je,« odgovori direktor, »kako pa ste me pa spoznali, saj se doslej
še nisva srečala?« »Kaj vas ne bom,« se zasmeje Milka, »mož vas doma tako imenitno oponaša, da se mu vsa družina od srca nasmeje!«
4. Za božične in novoletne praznike je bilo vsega v izobilju. Pri tem se je kajpak močno izpraznila denarnica. In varčna žena je dejala možu: »Varčevati bo treba; nekaj zaradi denarja, nekaj pa zaradi zdravja. Doslej sem ti za kosilo vedno skuhala šest cmokov, danes ti bom pa samo tri.« Mož se je strinjal, a je pripomnil: »Dobro, samo tri, vendar morajo biti ti še enkrat večji.«
Smešno lahka križanka
Za december, ime izhaja iz latinščine, poznamo tudi domače ime gruden. Seveda ni težko ugotoviti, zakaj mu tako pravimo. V večji davnini so ga imenovali še drugače. Eno od teh imen je skrito v pričujoči križanki. Izpisalo se vam bo v potemnjenem navpičnem stolpcu. Ime bolj temelji na duhovnih potrebah takratnih ljudi, kot na naravnih znamenjih tega letnega časa.
Vodoravno:
1.	ribja jajčeca,
2.	ptice svetega Martina,
3.	ostri del kose,
4.	pripomoček za merjenje,
5.	bistveni deli gledališč,
6.	narodnost v Indiji,
7.	naravna nesreča,
			E
G			
K			P
			A
0			
			1
U			
K			0
			0
8.	odpadek,
9.	del kozolca.
smeh je 1/2 zdravja 75
Cemu so se smejali pred 100 leti
Nesrečnež
Župnika. »Povej mi, Jaka, kdaj pa se boš ti odpovedal žganju?« Jaka: »O, gospoda župnik, veste, jaz pijem le, da pozabim svojo nesrečo.« Župnik: »Katero nesrečo pa?« Jaka: »Nesrečo, da sem pijanec.«
Nesporazum
Vojak je pri stotniku prosil za dopust, ker bi šel rad na poroko. »Ni govora, bodo pač opravili brez vas!«. je menil strogi stotnik.
»Težko bo, zelo težko, gospod stotnik!« Izkušnje z veselice vztraja vojak:
»Zakaj težko?« je radoveden predstojnik »I zato, ker sem jaz ženin!«
pomoč mi niste. Pokličite mi poslovodjo, gotovo ima več izkušenj s strankami!« »Ima, ima«, hiti prodajalec, »brž, ko vas je zagledal, se je skril!«
Tiskarski nagajivec
Reševalci so v zadnjem času najbrž odkrili pomanjkljivosti v grafični shemi križanke. Bodisi, da je bilo v njej kakšno okence preveč ali premalo. Tudi črke, postavljene v pomoč, niso bile vselej na pravem mestu. Na srečo so že davno pred nami domiselni časnikarji našli krivca za napake; pripisali so jih tiskarskemu škratu in se tako izognili očitku. Tudi mi bomo storili tako. Očitno je škrat nekaj časa drnjuhal, potem pa se je predramil in brž smo začutili njegovo nagajanje. Ko smo ga pred kratkim zalotili pri delu, je obljubil, da ne bo več počenjal zgage, a mu ne zaupamo povsem. Zato vsi dvignimo prst in mu požugajmo: »Ti grdun, ti. Če boš še naprej nagajal, boš imel rdeča ušesa, pa tudi leskovke še rastejo v grmovju!« Bo zaleglo, boste videli, da bo! Če bo res držal besedo, mu že sedaj po svetopisemsko zagotavljamo: »Pojdi, sin, grehi so ti odpuščeni!« L S
Izkušen poslovodja
Gospa s klobukom in drugo bogato opravo že lep čas izbira ročne torbice. Nazadnje nejevoljno reče prodajalcu: »V nobeno
Podobnica
Kaj neki ste se spomnili, ko ste videli sliko in na njej plavajoče ribice? Morda kaj takega:
Riba pri glavi smrdi; V vodi si ribi težko kos; Molči ko riba; Je nebogljen kot riba na suhem; Velike ribe majhne žrejo; Boš visel kot riba na trnku. Kdor je v ribi rojen, ni spokojen.
Tudi nova podoba kaže predmet, ki bo sprožil naše misli.
Srečata se prijateljici in vname se klepet. Ti, slišala sem, da je tvoj mož na gasilski tomboli zadel prašiča. Ste ga težko spravili domov?« je radovedna prva. »Prašiča kar lahko, z možem je bilo težje,« je pojasnila druga.
Decembrska vremenska napoved v pregovorih
1.	Na sveti dan vetrovno, k letu bo sadje polno.
2.	O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.
3.	Polna luna blizu božiča, južno zimo nam izpriča.
4.	Če so nedolžni otročiči oblačni, drugo leto ne bomo lačni.
Literarni drobec
Zadnjič je pisalo s poudarjenimi črkami: »Hop, Cefizelj, pa te imam. Marš v luknjo!«
Verjamem, da je marsikdo prepoznal delo Frana Milčinskega o Butalcih. Vzklik je bil
namenjen butalskemu razbojniku Cefizlju, izrekel pa ga je znameniti butalski policaj. Kaj pa tole?
»Le vprašaj ga, čebela, po kaj si priletela!«
Tudi tokrat velja: kdo, kje, komu in zakaj! Hitro odgovorite, kajti čebele na splošno nimajo veliko časa!
Še pomnite tovariši!
»POŠTENE« volitve leta 1945.
Za Tita so bile rdeče volilne skrinjice od zunaj označene z OF ter znotraj obložene s filcem, da se ni slišalo, če je kroglica padla v skrinjico. Za kralja so bile črno pobarvane, znotraj pa niso bile oblečene. Na koncu so marsikje iz strahu iz črne skrinjice kroglice pretresli v rdečo.
Slevllkft 4 iS k H ni. 10 ful Ha 1945.
z&ktm o	fcml
Cl*o 1.
Kiifli, ti jih ijrfliijo (Lvilris [t mja.itj MHtiff«, fc L (tCBITBl tilCC,,
Î. prhlliio del« bj«, odntju jjwitaíi. 3, ûças Si
(. l^j-jii poljliiuji ¿D JKHIlSHBih dmTljuuïïb jirlTJí;'
5- ¡ipil lia pravi» líe ¡un? ïluiijr:
ti. pfCjm»fJ	do)ûi»tt po1(!íf UI fltrl;
1. ieçuta il i laílittjf íüi± ilj lïJuji:
S. sdTMni praiMi;
9.	ifplemba Imovine;
10.	fldvií» pftMtMli » pfitlldbB dilem:
11.	tlfut« drlaripartn;
11. Mprlm tiMa._
Pred 20 leti:
Kako smo praznovali božič?
i mm isar Za božič - felwno
V do^edjoiLti razpravah v 5ZDL se je poltLiiiislo. da hi
ne polrebe nc raíLfl^ov a iprcmcirhe, s tj liri mi h oí fijo r.i/(f I Ličili *eríke prasnit t za deb proslc dni, Na lo opozarjajo V siatitiih pred-icdstva zvetne ki nfc renče SZDU da verskih praznikov, sprejetih vCcrjj- Naveduna siítliiíí jd v biUvu odgovor na nekatere poküdc Slove» nijc+ da bi morali razpravam o moínoiti. da bí botií Oíiro-ría 25. december rnzghuíi za dda prosi dan. ftazen tega je nizpniva polcnzjliih d a ni v navadi. raz*n v Slmenijt, d¿ pohti£n¡ funkcionarji ja^no čcslitajo oh venkili prj/ni-fcilL___
Mi (se opet) volimo
Veleuplje obiskal tovariš TITO
Po dolgem času je za 29. 11.
VELEUPLJE s5 obiskal tovariš Tito. Ko je bil nazadnje tukaj, je menda v igralnici ■f^-	. zakockal ves
denar, pa je še vedno blagajna ostala v minusu. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko je to pot izvlekel iz kulturne blagajne. Ugotovitev in sklep: Kamor stopi NJEGOVA NOGA (!!!), vse hudič vzame.
»V imenu - KP!«
»Čim večji naj bo razdor,« dejal ŠEF PARTIJE je, ko ukazal deželi je upor.
ŽURNALISTI pograbili so kost in v vlado ter Janšo 571 uperili so ostro ost.
Neki podpredsednik Luk-ŠIC pa strelja gnev po Cerkvi iz SOCIALDEMOKRATSKIH vic.
Sprašuje RAJA, kam se pelje.
Šef partije pa smeje se in v FORUMU 21 firme melje.
Kar dobrega od firm je ostalo, z UDBOVSKIM denarjem pokupil vse je. Ni b'lo malo!
Nato spet SREČNA IN VESELA je RAJA na volitve odhitela.
Kaj potem bo, naj me nihče ne vpraša! To zgodba ni več moja - AMPAK VAŠA.
Za VELEUPLJE - s Titom naprej!
Za DAN REPUBLIKE (ali 2 DNI pozneje) so v eni od VELE(NE)KULTURNIH dvoran poleg ostalih pionirskih in otročjih proslav podelili tudi modre TITOVKE in rdeče rutke. Baje so tudi strumno zaprisegli pod himno Hej Slovani.
Pri tem so na odru izobesili tudi slovensko zastavo, v šopek pa so namestili slovensko trobojnico.
Vodopivčevih Žab menda niso peli, pisci scenarija so bili isti kot pred 9. leti.
P.S. Bog pomagaj taki kulturi! Izgleda pa, da ni nikogar, ki bi jim jasno povedal, naj se nehajo norca delat iz Slovenije!
Zdravniki so stavkali
Čakalne vrste se niso podaljšale...
Operacijske mize
V enem od belokranjskih muzejev novejše zgodovine smo našli rešitev za operacijske mize iz leta 1944.
V teh krajih bi se najbrž še kje našlo tudi kaj političnih kartotek istih letnikov!
»Kam plovemo?«
se je po volitvah spraševal marsikateri desni volilec, ki ni odšel na volitve. Prepozno ste to ugotovili. Če na barki ni krmarja, jo podtalni tokovi zanesejo točno tja, kamor želijo.
Kaj so rekli o - Zokiju?
Andrej Kurnik: Ker se ne trudi vključiti iniciativ, kot politolog menim, da se bo mesto razvijalo v smeri socialnih konfliktov.
Dr. Stane Granda: Pri gradnjah je premalo posluha za potrebe ljudi, denimo invalidov.
Dr. Bernard Nežmah: Župan Jankovič ne vodi Ljubljane kot župan, ampak kot mestni glavar po načelu 'mesto, to sem jaz'
J0ežek Zagraški: Še(RI)f ima vedno prav.
Evangelij po Zokiju:
In potem je Zoki rekel: »Bodi luč!« In bila je luč v praznični Ljubljani... Ljudje so bili neizmerno veseli - in lačni iger. Kruha pa je ITAK v kantah dovolj.
Veleupeljske zdrahe
Zasvetila je ZELENA luč
Iz nekoč HIŠE MODROSTI se je letos VELEUPELJSKA občinska stavba preoblekla v zeleno svetlobo. Nekateri ugibajo, da to pomeni obračanje plošče na višje obrate v ekološkem pogledu, drugi pa da je le pozelenela od zavisti. O semaforjih pa prihodnjič. Počakajte na zeleno luč!
Arhitekturni pajzelj
Špan je (šele) v 3 mandatu ugotovil, da so mu kapitalisti iz bogate komune in ekskluzivnega mesta naredili arhitekturni pajzelj. Njegova opozicija (ki ni opozicija) pa pravi: »Bolje pozno kot nikoli.«
VELE-nekropola - in priznanje
VELIKO MESTO MRTVIH: Iz neuradnih virov smo tudi izvedeli, da so se s5 srečali s španom gospod 6, ter bivši in sedanji predsednik MESTNE ZAJEDNICE, ko so družno ugotovili, da je bilo POKOPALIŠČE 1 od glavnih VELEUPELJSKIH prioritet. O čudnega, saj je mesto ob sobotah in nedeljah popoldne in zvečer MESTO MRTVIH in NEMIH KIPOV. Za prevzem priznaja pa ni nobeden imel časa.
Poredniška palit'ka in cenzura
Naj EHO CAJTNGE pišejo ročno?
4	| jff ■ y Porednik EHO
CAJTNGOV je v svoje vrste že povabil nekaj novih ^	sodelavcev. Pogoj pa
je bil, da pristopijo s čim cenejšimi znanji in tehnologijami, saj je v občinskem proračunu uporabljen konstantno enak stavek: Glede na velik porast stroškov občinskega časopisa, bo potrebno v prihodnjih letih težiti po sorazmernem zmanjšanju stroškov. Koliko pa se je povečala naklada časopisa zaradi priseljevanja v VELEUPLJE, koliko so zaslužili od oglasov, koliko jim je v komunsko malho dalo kulturno ministrstvo in koliko so POREDNIK in sodelavci davkov plačali, pa niso povedali - pa še inflacija...
Nepopopolna ali copy/paste informacija
Bika drli s šilom
Ko so nekateri prijazni svetniki to pot s5 razpravljali o poredništvu EHO CAJTNGA, so se dela lotili kot mesar, ko je zaklanega bika drl s šilom.
? je le, kdo je katero vlogo odigral.
Le čevlje sodi naj KOPITAR!
In ko se kar ni ustavilo njihovo oB - (S) - (T) - iranje pred kamerami, si je v brke in brado J0ežek pljunil: »Le čevlje sodi naj KOPITAR...!« Dobro pa bi bilo, če bi prebrali tudi zakon in odlok.
Poredniški odbor zaprisegel
28. 11. 2007, na predvečer dneva republike, je bil imenovan POREDNIŠKI ODBOR, zaprisegel pa je 6. 12., na Miklavžev dan, (tako kot se za DOLENJSKI CAJTNG spodobi) ob litru cvička.
»Kovači smo in naša sila...«
POREDNIK EHO CAJTNGOV je nedavno naglas prepeval tisto borbeno, ko so s kulturnega ministrstva nakazali sofinancirani delež. EVRI so pravi in ne ponarejeni kot so nakaz(OV)ali v enem od ZSMS-jevih tro-bil. Upamo, da bodo zdaj na občini lažje ZA-dihali.
Kar z glavo
skozi zid...
»Kar rine z glavo skozi zid,« so se pomenljivo muzali nekateri z ulice, ko so vi deli POREDNI-KA EHO CAJTNGOV, kako je spet poleg svoje	prijave
oddal še prijavo kar za 6 članov POREDNIŠTVA.
Gasilec J0ežek Zagraški v muzejski Florjanovi opravi
Na kranjski gasilski sceni se je poleg 3 ustanovnih članov požarne brambe v zadnjih mesecih pojavilo tudi J0ežkovo ime. Takole pa bo izgledala stena v metliškem gasilskem muzeju z njegovo sliko v Florjanovi opravi ob praznovanju njegovega 100 rojstnega dne čez slabih 50 let. Glej: Strogo spodaj desno!
Na VELEUPELJSKI komuni se je menda že oktobra vnela blagajna, saj denar vanjo precej hitro priteka, a še mnogo hitreje odteka. Zato so morali posredovati tudi VELEUPELJSKI FAJERBERGERJI. Frekvenca v blagajni je tako visoka, da papir tega ni več prenesel. Menda je frekvenca še posebej VISOKA pri ŽALOSTNI ŠOLI, pa tudi pri EHO CAJTNGIH ni zanemarljiva.
Iz J0ežkove zmečkane beležnice
Zavetnik gasilcev,
prosi za nas!
Kako naj pomaga sv. Florjan, če pa so prapore v metliškem gasilskem muzeju obrnili tako, da sv. Florjan gleda v steno?
Nov slovenski pregovor
Tam, kjer je dim, tega tudi kadilski zakon ne more preprečiti. Zato raje pokličite gasilce.
Prodaja tobaka
Le malokdo ve, da je J0ežkova prababica na svoji hiši imela tablo, ki ji jo je dala še Pra-Jugoslavija kot dosmrtno odškodnino za padlega sina Janeza na soški fronti in ji le-te tudi povojna Juga ni mogla odvzeti.
Pipa miru - božično premirje
J0ežek se kljub temu zdaj ne bori proti kadilskemu zakonu, da bi tako čim bolje prodajal tobak, ampak bi rad le z nekaterimi borci iz nasprotne frontne črte pokadil pipo miru - vsaj za božič in novo leto.
J0ežek SIVA eminenca
J0ežka Zagraškega so nedavno na izobraževanju v Gotenici proglasili za SIVO EMNIENCO - kot Kučana. (Ima sive lase.)
Opozorilo pred PRAZNI-ki
Po velikih polemikah sredi poletja 2007, ali naj v S-LOVE-niji praznujemo ali ne, so nekateri ugotovili, da se preveč praznovati pa vendarle ne splača. Po PRAZNO-vanju ostanejo PRAZNI žepi in denarnice. Zato - pazite, da bo tudi po novem letu ostalo še za kakšen špricer ali dva!
Grosupeljski odmevi
Grosupeljski odmevi
december / 12 2007
	
Kolofon	Navodila za dopisovalce
Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje
Odgovorni urednik: Jože Miklič,
tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33
e-pošta: ¡ozemHsiol.net
Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Špa-rovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva:
1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50]
Lektoriranje: Marija Samec
Oblikovanje: Miha Črtalič
Fotografije in prelom: Jože Miklič
Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2
Izdelava filmov:
AMSET - MACEDONI, Grosuplje, Pod gozdom 3/9
Grosupeljske odmeve v letu 2007 sofinancira Ministrstvo za kulturo Republiko Slovenije v višini 25.000 €.
COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911
V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001] je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98] spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2007 dalje] v nakladi 6.225 izvodov] in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
SPOROČILA DOPISOVALCEM: PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE JE TREBA ODDATI DO petka, 18. JANUARJA 2008.
Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.] ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo.
V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo.
Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov.
Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1], ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002.
NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL
Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov]. Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16] pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi.
TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA
Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja], TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.
Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih
CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA
V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999.
Iz 1. člena
TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO)
2. člen
Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo.
Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu.
Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno! je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas.
				Korekcijski tržni faktor		Skupno število točk		Cena v €		Končni znesek
										z DDV v €
A 6,0	x	6,0	36,0	1,650		59		30,37		36,44
B 6,0	x	8,3	49,8	1,549		77		39,44		47,33
C 6,0	x	12,5	75,0	1,347		101		51,65		61,98
D 9,2	x	8,3	76,4	1,339		102		52,28		62,73
E 12,3	x	8,3	102,1	1,143		117		59,66		71,59
F 12,3	x	12,5	153,8	1,060		163		83,56		100,28
G 18,6	x	8,3	154,4	1,062		164		83,83		100,59
H 18,6	x	12,5	232,5	0,994		231		117,92		141,51
I 18,6	x	27,3	507,8	0,918		466		238,33		286,00
| J (39,6	x	27,3) |	1081,1 |	0,866		936		478,68		574,42 |
Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm] je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51129188 EVRA. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa.
Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja], TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi].
Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov ¡ozemrasiol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca filmov amsetrasiol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9], vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33] ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje] poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov.
ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA.
Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu:
Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje,
ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne] ali GSM 041/98-22-33,
lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: jozemrasiol.net.
»Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič
december / 12 2007
Grosupeljski odmevi
oglasi
79
Razpis za priznanja Zveze športnih organizacij Grosuplje
Zveza športnih organizacij Grosuplje (ZŠO) razpisuje za leto 2007 naslednja priznanja:
1.	Jubilejna priznanja
•	zlati znak ZŠO, •srebrni znak ZŠO,
•	bronasti znak ZŠO.
2.	Priznanja za športne dosežke
•	zlata plaketa ZŠO,
•	srebrna plaketa ZŠO,
•	bronasta plaketa ZŠO,
•	priznanje ZŠO.
3.	Priznanje za pomemben prispevek pri razvoju športa v Občini Grosuplje
•	zlata plaketa ZŠO.
Za priznanja ZŠO lahko kandidirajo:
•	športnice in športniki, športne ekipe ter športni delavci, ki tekmujejo ali delujejo v športnih društvih ali drugih organizacija s sedežem v Občini Grosuplje,
•	športnice in športniki ter športni delavci s stalnim bivališčem v Občini Grosuplje, ki tekmujejo ali delujejo v športnih društvih izven Občine Grosuplje,
•	športna društva s sedežem v Občini Grosuplje.
V skladu s Pravilnikom o priznanjih in nagradah Zveze športnih organizacij Grosuplje lahko kandidate za posamezna priznanja predlagajo športna društva, organi ZŠO, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, organi Občine Grosuplje, druge organizacije in posamezniki.
Predlogi za priznanja morajo biti poslani na naslov ZŠO Grosuplje na posebnem obrazcu, ki ga dobite na sedežu ZŠO, do petka, 28. decembra 2007. Kasneje prispelih predlogov ne bomo upoštevali. Na sedežu ZŠO lahko dobite tudi Pravilnik, ki natančno opredeljuje kriterije za podelitev priznanj.
Poleg podatkov na samem obrazcu je potrebno posredovati tudi fotografijo kandidata, v primeru, da je kandidat posameznik ali športna ekipa.
Priznanja bodo podeljena ob koncu januarja 2008 na prireditvi "Športni dosežki v letu 2007".
Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje Andrej Cevc
041 723 7 JI
8o
vabila, obvestila, oglasi	Grosupeljski odmevi	december / 12 2007
Sveti večer
Večer Jezusovega rojstva poimenujemo tudi prvi sveti večer. Z Jezusovim rojstvom smo ljudje prejeli poseben blagoslov, saj nam je Bog postal bližje kot kdajkoli prej. Blagoslov te noči pa se razširja tudi v današnji čas po naših družinah, ko se družina zbere skupaj in po starem običaju pokropi in pokadi svoj dom.
V župniji Grosuplje pa nam bodo mladi v sodelovanju s pevskimi zbori pri obeh polnočnicah petnajst minut pred mašo pomagali vstopiti v božično skrivnost. S kratko igrico »Kaj potrebujemo za božič?« bomo odkrili, kaj je srčika praznovanja božiča. Mešani pevski zbor Magnifikat pa nas bo v veličino praznika zazibal tudi z Mozartovo Missa brevis v C-duru (KV 259).
Božični koncert- božični oratorij iz Grosupljega
Mladi iz mladinske skupine in združeni pevski zbori naše župnije pripravljajo tradicionalni božični koncert, tokrat naslovljen kar BOŽIČNI ORATORIJ, ki bo na božični dan, 25. 12., ob 19. uri, v župnijski cerkvi sv. Mihaela. Zgodba in pesem tega oratorija želita poslušalca popeljati preko posameznih izsekov zgodovine odrešenja, od stvarjenja, Mojzesa in prerokov, do rojstva Jezusa Kristusa, ki spreminja tudi življenje vsakega od nas.
Lepo vabljeni!