PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Localis Uradno glasilo slovenskih ob čin Št. 10 Maribor, petek 3.3.2017 OBČINA DORNAVA 104. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Dornava, prve spremembe in dopolnitve Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 -ZPNačrt-A, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO) ter na podlagi 30. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) je župan Občine Dornava dne 01.03.2017 sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE DORNAVA, PRVE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 1. Začetek postopka ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII ravninski naselji Dornava in Mezgovci ob Pesnici ter tudi za naselji Strejaci in Žamenci, ki se nahajata na robu poplavne ravnice reke Pesnice, pri ostalih naseljih pa prevladuje tip razpršene avtohtone poselitve. Ravno z vidika ohranjanja poselitve in kulturne krajine v gričevnatem delu občine je s strani občanov in lastnikov zemljišč bilo podanih največ pobud za spremembo prostorskega akta občine, preostale pobude pa se nanašajo na manjše širitve in izvzeme stavbnih zemljišč znotraj naselij Dornava in Mezgovci ob Pesnici. Za občino je najpomembnejša širitev rekreacijskega območja Zastavki, južno od železniške proge Ptuj-Ormož, kjer se predvideva vzpostavitev športnih površin s pripadajočimi objekti in tribunami, ureditev naravnega kopališča in parkirišča za avtodome ter potrebnih parkirišč za obiskovalce in širitev območja okoljske infrastrukture, za potrebe gradnje zbirnega centra za odpadke. Omenjene razvojne potrebe občanov in lastnikov zemljišč ter občine so glavni razlogi za začetek priprave sprememb in dopolnitev OPN. Pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN je potrebno izboljšati tiste sestavine OPN, za katere se pri uporabi OPN ugotavlja, da so potrebne izboljšave. S tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Dornava, sprejetega z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/13, 5/15 - obvezna razlaga; v nadaljnjem besedilu: OPN). 2. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN V mesecu juniju 2013 je začel veljati Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dornava, s katerim je začel veljati nov prostorski akt občine, to je občinski prostorski načrt. V nadaljevanju so podani ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN (prve spremembe in dopolnitve). Občina Dornava je v jugozahodnem delu izrazito ravninska in predstavlja zahodni del Ptujskega polja, severovzhodni del občine pa preide v gričevnat svet Slovenskih goric. Strnjena poselitev je značilna za 3. Območje sprememb in dopolnitev OPN Spremembe in dopolnitve OPN se pripravi za celotno območje Občine Dornava. 4. Predmet načrtovanja in vrsta postopka Spremembe in dopolnitve OPN se izvedejo v rednem postopku priprave prostorskega akta, kot je predpisano v Zakonu o prostorskem načrtovanju v členih od 46 do 52. Predmet načrtovanja sprememb in dopolnitev OPN je razviden v drugi točki tega sklepa, in sicer bodo predmet načrtovanja naslednje vsebine: • pobude in potrebe občine za nadaljnji prostorski razvoj na območju Občine Dornava, • razvojne potrebe, ki so jih podali občani in lastniki zemljišč, za ohranjanje poselitve in kulturne krajine v gričevnatem delu občine, • izboljšava tistih delov OPN, za katere se pri uporabi OPN ugotovi, da so potrebne izboljšave. Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 166 5. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve se pripravi v skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in določili Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. Pri pripravi strokovnih rešitev je potrebno izhajati iz prikaza stanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, razvojnih programov, razvojnih potreb občine, razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb. Če se pri pripravi strokovnih rešitev ugotovi, da je potrebno izdelati strokovne podlage, se le-te izdela v skladu z veljavnimi predpisi. Pri pripravi gradiv za spremembe in dopolnitve OPN je potrebno upoštevati priporočila Ministrstva za okolje in prostor za pripravo gradiv pri spremembah in dopolnitvah občinskih prostorskih načrtov (10. priporočila št. 35032-10/2015/1-1092-02 z dne 18. 5. 2015). 6. Roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN in posameznih faz V postopku sprememb in dopolnitev OPN so predvideni naslednji roki: • sklep župana o začetku postopka: marec 2017, • objava sklepa o začetku postopka v uradnem glasilu (Uradno glasilo slovenskih občin) in v svetovnem spletu (http://www.dornava.si); objavljen sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, in sosednjim občinam: marec 2017, • priprava osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 30 dni po uskladitvi vseh pobud z občino, • posredovanje osnutka sprememb in dopolnitev OPN v preveritev ministrstvu, pristojnemu za prostor: ministrstvo v sedmih dneh preveri digitalno gradivo, če omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenj (ugotovitev pomanjkljivosti pomeni podaljšanje časa do objave digitalnega gradiva na spletnem strežniku ministrstva), • pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora in sporočila ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, ali je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO): 40 dni po prejemu obvestila ministrstva, pristojnega za prostor, da je digitalno gradivo osnutka sprememb in dopolnitev OPN objavljeno na spletnem strežniku ministrstva, • izdelava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ter okoljskega poročila (okoljsko poročilo se izdela v primeru, ko je zahtevana izvedba postopka CPVO): 30 dni po prejemu prvih mnenj, • morebitno usklajevanje prvih mnenj, če zaradi prvih mnenj ni mogoče pripraviti dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 25 dni (v kolikor ministrstvo, pristojno za prostor, zagotovi usklajevanje med občino in nosilci urejanja prostora v roku 15 dni od prejema obvestila o potrebnosti usklajevanja, sicer se rok ustrezno podaljša), • posredovanje okoljskega poročila (ko je zahtevana izvedba postopka CPVO) in dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da gradivo objavi na spletnem strežniku ministrstva: 7 dni za pridobitev obvestila o objavi gradiva na strežniku (če ni postopka CPVO, je vsebina te alinee odveč), • preveritev ustreznosti okoljskega poročila na ministrstvu, pristojnem za varstvo okolja, če je zahtevan postopek celovite presoje vplivov na okolje: rok 30 dni za izdajo obvestila, ali je okoljsko poročilo ustrezno, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno (morebitni popravki in dopolnitve podaljšajo čas do naslednje faze, to je do javne razgrnitve), • javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi: objava javnega naznanila najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve, • javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ter okoljskega poročila (okoljsko poročilo je potrebno v primeru, ko je zahtevan postopek CPVO): 30 dni, • priprava stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve: 15 dni po zaključku javne razgrnitve, • obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 30 dni, • objava stališč do pripomb in predlogov na krajevno običajen način in v svetovnem spletu: 7 dni po sprejemu stališč, • priprava predloga sprememb in dopolnitev OPN na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 30 dni po sprejemu stališč, • posredovanje predloga sprememb in dopolnitev OPN v preveritev ministrstvu, pristojnemu za prostor: ministrstvo v sedmih dneh preveri digitalno gradivo, če omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenj (ugotovitev pomanjkljivosti pomeni podaljšanje časa do objave digitalnega gradiva na spletnem strežniku ministrstva), • pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora in odločbe ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, o sprejemljivosti vplivov izvedbe sprememb in dopolnitev OPN na okolje (če je potrebno izvesti postopek CPVO): 40 dni po prejemu obvestila ministrstva, pristojnega za prostor, da je digitalno gradivo predloga sprememb in dopolnitev OPN objavljeno na spletnem strežniku ministrstva, • priprava usklajenega predloga OPN: 25 dni, • sprejem usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN na občinskem svetu: 30 dni, • objava odloka v uradnem glasilu (Uradnem glasilu slovenskih občin). 7. Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN sodelujejo tisti nosilci urejanja prostora, za katere se ob pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN izkaže, da se vsebine sprememb in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Ob sprejemu tega sklepa so za podajanje smernic in mnenj pristojni naslednji nosilci urejanja prostora: • za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Sektor za prostorsko načrtovanje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, • za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva in lovstva: Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor, Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 167 • za področje lovstva in ribištva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, • za področje ribištva: Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61 A, 1211 Ljubljana Šmartno, • za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28 c, 1000 Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor, • za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, • za področje varstva kulturne dediščine: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor, • za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, • za področje državne cestne infrastrukture (razen za avtoceste): Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Sektor za ceste, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje železnic: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Sektor za železnice, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje železnic: Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Rs za infrastrukturo, Sektor za železnice, Kopitarjeva 5, 2102 Maribor, • za področje zračnega prometa: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Sektor za letalstvo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za energetiko in rudarstvo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, • za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje plinovodnega omrežja: Plinovodi d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 11 B, p.p. 3720, 1001 Ljubljana, • za področje prenosa električne energije: ELES, Področje za upravljanje s sredstvi in projekti, Služba za upravljanje z infrastrukturo, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, • za področje oskrbe z električno energijo: Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, • za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje obrambe: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje zdravstvenega varstva: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, • za področje zunanjih zadev: Ministrstvo za zunanje zadeve, Direktorat za bilateralo in evropske zadeve, Sektor za sosednje države, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana, • za področje vojnih in prikritih vojnih grobišč: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, • za področje telekomunikacij: Telekom Slovenije, Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor - Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor, • za področje telekomunikacij: AKOS, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1o0l Ljubljana, • za področje lokalne kabelske TV: TELEING d.o.o., Razkrižje 23, 9246 Razkrižje, • za področje oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda: Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, • Občina Dornava, Dornava 135 A, 2252 Dornava. V kolikor se pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN izkaže potreba po vključitvi drugih nosilcev urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihove smernice in mnenja. Za pridobitev odločitve, ali je v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN potrebno izvesti postopek CPVO, se vlogo poda na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana. 8. Objava in začetek veljavnosti Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Dornava (http://www.dornava.si). Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin se sklep pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, ter sosednjim občinam Občine Dornava. Številka: 350-14/2016 0002 Datum: 1. 3. 2017 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan OBČINA KOBILJE 105. Odlok o proračunu Občine Kobilje za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve ) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZTB-B) in 14. člena Statuta Občine Kobilje ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011 ) je Občinski svet Občine Kobilje na 18. redni seji dne 1.3.2017 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KOBILJE ZA LETO 2017 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Kobilje za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 168 Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 509.500,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 437.941,00 70 DAVČNI PRIHODKI 370.521,00 700 Davki na dohodek in dobiček 350.471,00 703 Davki na premoženje 17.600,00 704 Domači davki na blago in storitve 2.450,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 67.420,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 28.000,00 711 Takse in pristojbine 0,00 712 Globe in druge denarne kazni 0,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 39.420,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 0,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 71.559,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 71.559,00 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 639.897,95 40 TEKOČI ODHODKI 274.897,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 75.700,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 11.700,00 402 Izdatki za blago in storitve 181.497,00 403 Plačila domačih obresti 0,00 409 Rezerve 6.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 205.539,00 410 Subvencije 540,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 87.186,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 26.000,00 413 Drugi tekoči domači transferi 91.813,00 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 153.311,95 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 153.311,95 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 6.150,00 430 Investicijski transferi 6.150,00 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - II.) 130.397,95 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0,00 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 0,00 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 39.486,00 50 ZADOLŽEVANJE 39.486,00 500 Domače zadolževanje 39.486,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0,00 55 ODPLAČILA DOLGA 0,00 550 Odplačila domačega dolga 0,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -130.397,95 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 39.486,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 130.397,95 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 90.911,95 Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 169 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunski postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine Kobilje ali oglasni deski. 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta. Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Za izvrševanje proračuna Občine Kobilje je odgovoren župan. Župan je pooblaščen, da odloča o: • o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem • obvešča občinski svet, • prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru glavnega programa, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki. • uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna, • uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena Zakona o financiranju občin, • kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. • o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom Ur. l. RS, št. 71/93,87/01) 2. taksa za obremenjevanje voda, 3. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, 4. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo, 5. prihodki od komunalnega prispevka, 6. drugi prihodki, ki jih določi občina, 7. koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 8. koncesijska dajatev za gozdove. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med na primer: glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe (varianta: med podprogrami v okviru glavnih programov) odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna ob polletju 2017 in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta občine Kobilje. 8. člen ( proračunski skladi ) Proračunski skladi so: • proračunska rezerva ( tekoča in stalna ) • proračunski sklad - občina Puconci V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Tekoča proračunska rezerva znaša 1.000,00 € in stalna proračunska rezerva 1.000,00 € Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 2. odstavka 49. člena ZJF župan in o tem obvešča Občinski svet. 9. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina Kobilje v letu 2017 dolgoročno zadolži v višini 39.486,00 za sofinanciranje projekta: Ureditev poslovnih prostorov na lokaciji Kobilje 36-tovarna Utok. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov se uporabijo tudi sredstva, ki so ostala neporabljena na podračunu občine Kobilje na dan 31.12.2016. Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 170 10. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2017 zadolžijo v okviru zakonsko dovoljenega obsega le s soglasjem občinskega sveta občine Kobilje. 11. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Kobilje v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 12. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 174 Datum: 1. 3. 2017 Občina Kobilje Robert Ščap, župan OBČINA LOVRENC NA POHORJU 106. Sklep o pridobitvi in ukinitvi statusa javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - UPB, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 -ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZdavNepr, 110/13 in 19/15) in 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO in 76/16 - odl. US) ter 15. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 65/2016), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 3. dopisni seji, dne 28.2.2017, sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI IN UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA Nepremičnine, ki so predmet pridobitve statusa javnega dobra, so: 1. člen 1. parc. št. 651/8, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 64 m2, ID znak: 669-651/8, parce-la št. 651/8, k.o. 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 3977504), 2. parc. št. 816/18, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 5 m2, ID znak: 669-816/18, par-cela št. 816/18, k.o. 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 6648465), 3. parc. št.: 666/14, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 111 m2, ID znak: 669-666/14, parc. št.: 666/14, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 6008584), 4. parc. št. 1154, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 559 m2, ID znak: 669-1154, parc. št. 1154, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 159050), 5. parc. št. 150/7, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 127 m2, ID znak: 669-150/7, parc.št. 150/7, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 6470956), 6. parc. št. 162/4, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 369 m2, ID znak: 669-162/4, parc.št. 162/4, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 6470955), 7. parc. št. 60/13, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 4 m2, ID znak: 669-60/13, parc.št. 60/13, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 6414213), 8. parc. št. 494/1, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 478 m2, ID znak: 669-494/1, parc.št. 494/1, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 1696754), 9. parc. št. 502/10, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 150 m2, ID znak: 669-502/10, parc.št. 502/10, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 5876433), 10. parc. št. 494/4, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 220 m2, ID znak: 669-494/4, parc.št. 494/4, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 5223620), 11. parc. št. 485/34, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 28 m2, ID znak: 669-485/34, parc.št. 485/34, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 857619), 12. parc. št. 485/24, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 320 m2, ID znak: 669-485/24, parc.št. 485/24, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 51007), 13. parc. št. 929/18, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 71 m2, ID znak: 669-929/18, parc.št. 929/18, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 4495105), 14. parc. št. 208/3, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 240 m2, ID znak: 669-208/3, parc.št. 208/3, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 6401358), 15. parc. št. 651/9, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 74 m2, ID znak: 669-651/9, parc.št. 651/9, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 2297315), 16. parc. št. 601/13, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 145 m2, ID znak: 669-601/13, parc.št. 601/13, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 532161), 17. parc. št. 742/5, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 88 m2, ID znak: 669-742/5, parc.št. 742/5, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 6161946), 18. parc. št. 744/4, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 93 m2, ID znak: 669-744/4, parc.št. 744/4, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 6161941), 19. parc. št. 817/15, k.o. Lovrenc na Pohorju, cesta v izmeri 591 m2, ID znak: 669-817/15, parc.št. 817/15, 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 6161956), 2. člen Nepremičnine iz prejšnjega člena pridobijo status javnega dobra z dnem uveljavitve tega sklepa. V zemljiški knjigi se pri parcelah iz prejšnje točke, na podlagi pravnomočne odločbe občinske uprave, vpiše zaznamba o javnem dobru, z naslednjimi podatki: grajeno javno dobro lokalnega pomena. 3. člen Nepremičnine, ki so predmet izvzema iz statusa javnega dobra so: 1. parc. št. 1114/19, k.o. Lovrenc na Pohorju, del dvorišča v izmeri 323 m2, ID znak: 669-1114/19, parcela št. 1114/19 k.o. 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 6667981), 2. parc. št. 1111/6, k.o. Lovrenc na Pohorju, del dvorišča v izmeri 33 m2, ID znak: 669-1111/6, parcela št. 1111/6 k.o. 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 6215079), 3. parc. št. 601/18, k.o. Lovrenc na Pohorju, del dvorišča v izmeri 82 m2, ID znak: 669-601/18, Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 171 parcela št. 601/18 k.o. 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 6215084), 4. parc. št. 558/1, k.o. Ruta, gozd v izmeri 1017 m2, ID znak: 667-558/1, parcela št. 558/1 k.o. 667 - RUTA (ID 6039743), 5. parc. št. 1138/9, k.o. Lovrenc na Pohorju, dvorišče v izmeri 63 m2, ID znak: 669-1138/9, parcela št. 1138/9 k.o. LOVRENC NA POHORJU (ID 3250290), 6. parc. št. 1138/7, k.o. Lovrenc na Pohorju, zasebna dostopna pot v izmeri 47 m2, ID znak: 669-1138/7, parcela št. 1138/7 k.o. 669 - LOVRENC NA POHORJU (ID 731354). 4. člen Nepremičninam iz prejšnjega člena se ukine status javnega dobra z dnem uveljavitve tega sklepa. Lastninska pravica na parcelah iz 3. člena tega sklepa se po ukinitvi statusa javnega dobra, na podlagi pravnomočne odločbe občinske uprave, vpiše v zemljiško knjigo v korist Občine Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju, matična številka 1357883, ID za DDV: SI11392657. 5. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi. Številka: 4101-0007/2016-1 Datum: 3. 3. 2017 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan OBČINA MIRNA 107. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mirna Na podlagi 3. odstavka 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12-ZPNačrt-B, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl.US:U-I-43/13-8, 76/14-odl.US in 14/15-ZUUJFO), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) in 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011) je Občinski svet Občine Mirna na 15. redni seji, dne 27.2.2017 sprejel: ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINE MIRNA I. Splošni določbi 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme program opremljanja in podlage za odmero komunalnega prispevka, ki so določene v programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Mirna (v nadaljevanju: program opremljanja) in je na vpogled na sedežu občine. (2) Program opremljanja vsebuje naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka: • obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme, • skupne in obračunske stroške po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, • preračun obračunskih stroškov na enoto mere parcele in na enoto mere neto tlorisne površine objekta po posameznih vrstah opreme in obračunskih območjih, • podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, kot so: razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine, faktor dejavnosti, • olajšave in oprostitve za določene kategorije objektov in • način plačila komunalnega prispevka. 2. člen (predmet komunalnega prispevka) (1) Predmet obračuna komunalnega prispevka so predvideni in obstoječi objekti na območju Občine Mirna, ki: • se na novo priključujejo oz. jim je omogočena uporaba komunalne opreme, ki je predmet obračuna komunalnega prispevka, • se jim povečuje neto tlorisna površina, • se jim spreminja namembnost. II. Merila in podlage za odmero komunalnega prispevka 3. člen (pomen pojmov) (1) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: a) Komunalna oprema je po tem odloku: • objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja • objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. b) Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini in je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme. c) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki objekt na novo priključuje na komunalno opremo, ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. d) Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe. e) Obračunski stroški komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bodo bremenili določljive zavezance. f) Za parcelo po tem odloku se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt oziroma je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo po tem odloku se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. g) Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po SIST ISO 9836. Kot vsota neto tlorisnih površin na obračunskem območju se štejejo neto tlorisne površine vseh obstoječih objektov ter dopustne neto tlorisne površine na še nezazidanih parcelah. Te se za predvidene objekte izračunajo na podlagi prostorskega akta občine. h) Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerih je zgrajen Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 172 objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov. i) Stavbišče objekta je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino. 4. člen (pomen pojmov in kratic) (1) V tem odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen: KPij znesek komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju Aparcela površina parcele Atlorisna neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836 Dp delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka Dt delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka Kdejavnost faktor dejavnosti Cpij obračunski stroški, preračunani na m2 parcele na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme Ctij obračunski stroški, preračunani na m2 neto tlorisne površine objekta na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme i posamezna vrsta komunalne opreme j posamezno obračunsko območje 5. člen (obračunsko območje) (1) Območja opremljanja s posamezno komunalno opremo so prikazana v kartografskem delu programa opremljanja: • Karta 1 - kanalizacijsko omrežje - pregledna karta obračunskega območja; • Karta 2 - cestno omrežje - pregledna karta obračunskega območja; • Karta 3 - ravnanje z odpadki - pregledna karta obračunskega območja. (2) Obračunska območja posamezne komunalne opreme, navedena v prvem odstavku tega člena, so podrobneje prikazana na kartah, ki so sestavni del kartografskega dela programa opremljanja. (3) Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, nima možnosti priključka na posamezno komunalno opremo, ki je s programom opremljanja določena za območje, na katerem objekt leži, ali le-te ni mogoče uporabljati, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo. (4) Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, ima možnost priključevanja na posamezno komunalno opremo, ki pa s programom zanj ni določena, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo. 6. člen (merila za odmero komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se odmeri z upoštevanjem naslednjih meril: • površina stavbnega zemljišča, • neto tlorisna površina objekta, • opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, • namembnost objekta in • izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. 7. člen (površina parcele) (1) Pri površini stavbnega zemljišča se upošteva površina parcele. (2) Površina parcele se za objekte, za katere se pridobiva gradbeno dovoljenje, povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, za ostale objekte pa iz veljavnih prostorskih aktov Občine Mirna. (3) Na območjih, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti se parcela za odmero komunalnega prispevka določi skladno z grafičnim delom prostorskega akta. (4) V primerih, ko parcela objekta ni določena, se parcela za odmero komunalnega prispevka določi kot stavbišče objekta, ki se pomnoži s faktorjem 1,5. 8. člen (neto tlorisna površina objekta) (1) Neto tlorisna površina objekta je vsota vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. Podatek se povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. (2) Če podatka o neto tlorisni površini objekta ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjega odstavka, se le-tega pridobi iz uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije oz. razpoložljive dokumentacije. (3) Za objekte, za katere se ne more izračunati oziroma določiti neto tlorisne površine objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0. 9. člen (razmerje med deležem parcele in neto tlorisne površine objekta) (1) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine objekta (Dt) je na celotnem območju opremljanja enako in znaša Dp = 0,3 ter Dt = 0,7. 10. člen (dejanska opremljenost objekta s komunalno opremo) Če pristojni organ občine ne odloči drugače, velja: (1) Vsak obstoječi ali predvideni objekt je opremljen s kanalizacijskim omrežjem, če je iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja to nedvoumno razvidno oz. če upravljavec posameznega voda izda soglasje za priklop na omrežje. Če mora zavezanec za priklop svojega objekta zgraditi ali izboljšati del javnega kanalizacijskega omrežja, objekt ni opremljen z obstoječim kanalizacijskim omrežjem. (2) Vsak obstoječi ali predvideni objekt, za katerega se lahko odmeri komunalni prispevek ima možnost uporabe cestnega omrežja. Če mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega cestnega omrežja, se šteje, da objekt nima možnosti uporabe cestnega omrežja. (3) Za izboljšanje javnega omrežja se štejejo vsa dela, ki jih je treba izvesti na javnem kanalizacijskem ali cestnem omrežju na zahtevo upravljalca z namenom omogočitve priključitve objekta na obstoječe omrežje. Za izboljšanje se ne štejejo dela na individualnem priključku objekta. (4) Za vse objekte v Občini Mirna velja, da se zanje izvaja obvezna gospodarska javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki. 11. člen (faktor dejavnosti) (1) Namembnost objekta se upošteva tako, da se za posamezne vrste objektov uporabi različne vrednosti faktorja dejavnosti. Objekti se razvrščajo glede na dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena. Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 173 (2) Faktor dejavnosti (Kdejavnosti) se skladno s določi za vso komunalno opremo, ki jo določa ta odlok in Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka se določi po naslednjih kriterijih: Preglednica 1: Določitev faktorjev dejavnosti glede na vrsto objekta Vrsta objekta Kdejavnosti Oznaka v klasifikaciji objektov CC-SI Enostanovanjske stavbe 111 - enostanovanjske stavbe 1,00 11100 Večstanovanjske stavbe 112 - dvostanovanjske stavbe 1,00 11210 - tri- in večstanovanjske stavbe 1,00 11221 - stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 0,70 11222 Stanovanjske stavbe za posebne namene 113 - stanovanjske stavbe za posebne namene 1,00 11300 Gostinske stavbe 121 - hotelske in podobne gostinske stavbe 1,30 12111 - gostilne, restavracije in točilnice 1,30 12112 - druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1,30 12120 Upravne in pisarniške stavbe 122 - stavbe javne uprave 1,30 12201 - stavbe bank, pošt, zavarovalnic 1,30 12202 - druge upravne in pisarniške stavbe 1,30 12203 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 123 - trgovske stavbe 1,30 12301 - sejemske dvorane, razstavišča 1,30 12302 - bencinski servisi 1,30 12303 - stavbe za druge storitvene dejavnosti 1,00 12304 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 124 - postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe 1,00 12410 - garažne stavbe 0,70 12420 Industrijske stavbe in skladišča 125 - industrijske stavbe 1,00 12510 - rezervoarji, silosi in skladišča 1,00 12520 Stavbe splošnega družbenega pomena 126 - stavbe za kulturo in razvedrilo 0,70 12610 - muzeji in knjižnice 0,70 12620 - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 0,70 12630 - stavbe za zdravstvo - športne dvorane 0,70 12640 0,70 12650 Druge nestanovanjske stavbe 127 - stavbe za rastlinsko pridelavo 0,70 12711 - stavbe za rejo živali 0,70 12712 - stavbe za spravilo pridelka 0,70 12713 - druge nestanovanjske kmetijske stavbe 0,70 12714 - stavbe za opravljanje verskih obredov 0,70 12721 - pokopališke stavbe in spremljajoči objekti 0,70 12722 - kulturni spomeniki 0,70 12730 - druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje 0,70 12740 (3) Za vse objekte, ki po klasifikaciji ne sodijo v nobeno od v tabeli navedenih postavk velja, da je faktor dejavnosti 1,00. 12. člen (skupni in obračunski stroški) Prikaz skupnih stroškov (Ss) in obračunskih stroškov (Os) obstoječe komunalne opreme je razviden iz preglednice 2. Preglednica 2: Prikaz skupnih in obračunskih stroškov obstoječe komunalne opreme Obračunsko Skupni stroški Obračunski stroški (v Komunalna oprema območje (v EUR) EUR) 1. Kanalizacijsko omrežje KAN 9.551.800 2.048.938 2. Cestno omrežje CES 14.861.235 4.299.150 3. Ravnanje z odpadki ODP 472.922 123.392 Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 174 14. člen (indeksiranje stroškov opremljanja) (1) Stroški opremljanja m2 parcele (Cpij) in stroški opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta (Ctij) s posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«. (2) Indeksiranje se opravi enkrat letno na prvi dan v letu. (3) Indeksiranje stroškov opremljanja na enoto mere se izvede na naslednji način: • Cpij = Cpij iz 13. člena odloka x faktor indeksacije oz. • Ctij = Ctij iz 13. člena odloka x faktor indeksacije III. Izračun komunalnega prispevka 15. člen (izračun komunalnega prispevka) Komunalni prispevek se izračuna tako, da se na podlagi obračunskih območij ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt oz. mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za vsako posamezno vrsto komunalne opreme posebej se izračuna komunalni prispevek, pri čemer se uporabi naslednja formula za izračun: • KPij = Aparcela * Cpij * Dp + Kdejavnost * Atlorisna * Ctij * Dt 16. člen (izračun celotnega komunalnega prispevka) (1) Skupni komunalni prispevek se izračuna kot vsota vseh komunalnih prispevkov za posamezne vrste komunalne opreme na naslednji način: • KP = Z KPij (2) Seštevek zneskov je komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu. 17. člen (Posebni primeri obračuna komunalnega prispevka) (1) V primeru spremembe namembnosti oziroma vrste obstoječega objekta, gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta ali spremembe obstoječega objekta (nadzidave, dozidave, rekonstrukcije ipd.) se za izračun komunalnega prispevka upošteva razliko med novim in starim stanjem objekta. V kolikor je vrednost pozitivna, se za objekt obračuna komunalni prispevek, v nasprotnem primeru pa se izda odločba z navedbo, da je komunalni prispevek že poravnan. Odmera komunalnega prispevka se izvrši po naslednji formuli: • KPi = KPnovo stanje objekta - KPstaro stanje objekta (2) V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna enako kot za novogradnjo. (3) Če o plačilu komunalnega prispevka dokumentacija ne obstaja, se šteje, da so lastniki vseh zgradb, zgrajenih pred letom 1967 in vseh zgradb, ki jim je bilo gradbeno dovoljenje izdano do uveljavitve tega odloka, plačali komunalni prispevek za vso infrastrukturo, zgrajeno na lokaciji, na katero je objekt že bil priključen ob uveljavitvi tega odloka. Za vso javno infrastrukturo, na katero se objekt priključuje na novo, zavezanec plača komunalni prispevek po veljavnem odloku. (4) V primeru gradnje novega objekta na parceli že obstoječega objekta, se že poravnane obveznosti iz naslova obračuna komunalnega prispevka za parcelo obstoječega objekta ali njen del pri izračunu novega komunalnega prispevka upoštevajo. Breme dokazovanja že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka je na strani investitorja. (5) V primeru gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta je breme dokazovanja že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka na strani investitorja. Investitor mora ob tem tudi predložiti projekt za odstranitev starega objekta. Ta je lahko sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) novega objekta, v nasprotnem primeru (da ga investitor predloži kot samostojen dokument) pa mora investitor projektu za odstranitev objekta predložiti tudi gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta. (6) Komunalni prispevek za novozgrajeno komunalno opremo se lahko na območju, kjer je bila taka investicija izvedena oz. se izvaja, odmeri na podlagi posebnega programa opremljanja, ki je bil sprejet samo za to komunalno opremo in samo za to območje in na njem temelječega odloka, ki opredeljuje skupne in obračunske stroške ter ostale parametre, potrebne za odmero. IV. Odmera komunalnega prispevka 18. člen (odmera komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek odmeri pristojni organ občine z odločbo na zahtevo zavezanca ali pouradni dolžnosti. (2) Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne na zahtevo zavezanca iz prejšnjega odstavka, mora biti zahtevi priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča se lahko za vhodne podatke uporabi tudi uradne evidence. (3) Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne po uradni dolžnosti, potem ko občina od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, mora biti obvestilu upravne enote priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. 19. člen (izdaja odločbe o odmeri) (1) Rok za izdajo odločbe je 15 dni po prejemu popolne vloge. (2) Zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan. Rok za odločitev o pritožbi je 30 dni. 20. člen (pogodbena razmerja med investitorjem in občino) (1) Ob plačilu komunalnega prispevka ima zavezanec pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. S pogodbo se določi tudi rok za priključitev objekta na komunalno opremo. (2) Če se občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju, v kateri se natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh pogodbenih strank. 21. člen (plačilo komunalnega prispevka) (1) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka mora plačati komunalni prispevek v enkratnem znesku v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, razen če ni med občino in zavezancem sklenjena pogodba o medsebojnih Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 175 razmerjih, v kateri je navedeno drugače. V tem primeru se podrobnosti glede plačila navedejo na odločbi. (2) Komunalni prispevek se lahko v primeru priklopa obstoječega objekta na novo vrsto komunalne opreme ali v primeru legalizacije obstoječega objekta odmeri kot obročno plačilo v največ treh mesečnih obrokih, vendar mora zavezanec za plačilo še pred pravnomočnostjo izdane odločbe podati na občino pisno prošnjo z navedbo števila obrokov oziroma navedeno označiti na vlogi za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka. (3) V primeru obročnega plačila znaša minimalni obrok 200 EUR. Ne glede na določilo drugega odstavka tega člena lahko temu primerno občina prilagodi število obrokov. (4) Potrdilo o plačanem komunalnem prispevku se v primeru obročnega plačila lahko izda po plačilu prvega obroka. Občina lahko ob tem predhodno zahteva ustrezno zavarovanje za plačilo preostalih obrokov, kar se navede tudi v pogodbi. (5) Če je zavezanec plačal komunalni prispevek, pri pristojnem organu upravne enote pa ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati, je upravičen do vračila komunalnega prispevka v nerevaloriziranem znesku. Vračilo plačanega komunalnega prispevka se na vlogo zavezanca izvede v roku 30 dni. Zavezanec mora k vlogi priložiti ustrezno dokazilo, iz katerega je razvidno, da ni vložil vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali da mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali da mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, vendar le v primeru, če si pristojni organ občine tega dokazila ne more pridobiti sam po uradni dolžnosti. 22. člen (stroški priključevanja) Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Stroški izvedbe priključkov niso predmet odmere komunalnega prispevka in v celoti bremenijo investitorja. V. Oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka 23. člen (oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. (2) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj in posameznih vrst stavb za izobraževanje (oznaka 1263 v CC-SI), znanstvenoraziskovalno delo (CC-SI: 1263) in zdravstvo (oznaka 1264) po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. (3) Plačilo komunalnega prispevka se lahko delno ali v celoti oprosti za gradnjo posameznih vrst ne-stanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov, če gre za objekt v splošnem javnem interesu in če tako na predlog župana odloči občinski svet. V tem primeru mora občina oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. VI. Prehodne in končne določbe 24. člen (obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega prispevka) Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred veljavnostjo tega odloka, se končajo po do tedaj veljavnih predpisih. 25. člen (prenehanje dejavnosti) (1) Z uveljavitvijo tega odloka ostanejo še naprej v veljavi: • Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja »Roje Mirna« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/15, 67/15). • Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja »PIC Mirna« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/13, 6/16), • Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja »Vodovod Zabrdje -Praprotnica« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 39/15). (2) Na obračunskih območjih, ki jih obravnavajo v prvem odstavku tega člena navedeni programi opremljanja in na njih temelječi odloki, se komunalni prispevek še naprej odmerja po teh odlokih, pri čemer se komunalni prispevek odmerja samo za tisto vrsto komunalne opreme, ki jo posamezni program opremljanja obravnava, za ostalo komunalno opremo pa se odmera izvrši po tem odloku. (3) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mirna (Uradni list RS, št. 45/12). 26. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-0001/2017 Datum: 27. 2. 2017 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan 108. Sklep o pripravi sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Trebnje na območju občine Mirna Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 106/10 - popr. ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 31. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011) je župan Občine Mirna dne 02.03.2017 sprejel SKLEP O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA PLINOVODA ZA POSAVJE IN DOLENJSKO SKOZI OBČINO TREBNJE NA OBMOČJU OBČINE MIRNA 1. S tem sklepom se začne postopek in priprava sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/1989) na območju občine Mirna. Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 176 2. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev LN Trasa veljavnega, a še neizvedenega Lokacijskega načrta plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Trebnje poteka tudi skozi občino Mirna. Trasa plinovoda se zaključi z merilno regulacijsko postajo v gospodarski coni na parc. št. 93/1, k.o. Mirna. Zaradi načrtovanega plinovoda skozi območje Poslovno industrijske cone Mirna ni možno smiselno načrtovati objektov in omrežja. Zato je potrebno prestaviti načrtovani plinovod in MRP Mirna pred PIC Mirna. 3. Območje sprememb in dopolnitev LN Sprememba in dopolnitev LN obsega ukinitev trase načrtovanega plinovoda in plinske postaje v območju gospodarske cone Mirna ter spremembo lokacije plinske postaje iz parcele št. 93/1, k.o. Mirna na parc. št. 2301/2, k.o. Mirna. 4. Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve, in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi sprememb in dopolnitev LN • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo • Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana; • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana; • Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino Maistrova 10, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana • Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto, Adamičeva ulica 2, Novo mesto, • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, Skalickega 1, Novo mesto, • Elektro Celje, Distribucijska enota Krško, :Cesta 4. julija 32 , 8270 Krško • Dana, proizvodnja in prodaja pijač, d.o.o., Glavna cesta 34, 8233 Mirna • Geoplin plinovodi, Cesta Ljubljanske brigade 11, p.p. 3720, 1001 Ljubljana, • Telekom Slovenije, PE Novo mesto, Novi trg 7a, 8000 Novo Mesto, • Občina Mirna, Glavna cesta 28, 8233 Mirna 5. Način pridobitve strokovne rešitve Za območje sprememb in dopolnitev LN se pripravi prikaz stanja prostora. Strokovne podlage in strokovna gradiva sprememb in dopolnitev LN izdela prostorski načrtovalec. 6. Roki za pripravo sprememb in dopolnitev LN Okvirni roki za pripravo posameznih faz so: • izdelava strokovnih podlag marec 2017 • izdelava osnutka prostorskega akta na podlagi smernic NUP marec 2017 • pridobitev prvega mnenja nosilcev urejanja prostora marec 2017 • vloga na MKO - sektor za CPVO za odločitev o izvedbi CPVO april 2017 • izdelava dopolnjenega osnutka prostorskega akta maj 2017 • javna razgrnitev 30 dni z javno obravnavo maj, junij 2017 • potrditev stališč do pripomb na OS julij 2017 • izdelava predloga prostorskega akta julij 2017 • pridobitev drugega mnenja nosilcev urejanja prostora avgust 2017 • sprejem na OS september 2017. Če organ pristojen za CPVO izda odločbo o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje, se celoten postopek priprave OPN podaljša za pribl. 6 mesecev. 7. Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN Izdelava sprememb in dopolnitev LN se financira iz proračuna Občine Mirna. 8. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in v svetovnem spletu na strani www.mirna.si ter velja z dnem objave. Občina Mirna pošlje sklep Ministrstvu za okolje in prostor in sosednim občinam. Številka: 3501-0032/2017 Datum: 2. 3. 2017 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan OBČINA RADENCI 109. Odlok o proračunu Občine Radenci za leto 2017 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS št. 94/07, ZSL-UPB 2, 27/08 - Odl. US, 76/2008, 79/09, 51/10, 84/10 - Odl. US, 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur.l.RS. štev. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP in 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10-ZUKN, 107/10, 110/11-ZDIU12) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11) je Občinski svet Občine Radenci na 15. redni seji, dne 2. 3. 2017 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE RADENCI ZA LETO 2017 I. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Radenci za leto 2017 določa višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in dajanja poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna za leto 2017 se na ravni kontov določa v naslednjih zneskih: Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 177 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 4.724.299 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.077.888 70 DAVČNI PRIHODKI 3.231.189 700 Davek na dohodek in dobiček 2.665.912 703 Davki na premoženje 361.120 704 Domači davki na blago in storitve 204.157 71 NEDAVČNI PRIHODKI 846.699 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 660.623 711 Takse in pristojbine 3.200 712 Globe in druge denarne kazni 7.060 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 29.800 714 Drugi nedavčni prihodki 146.016 72 KAPITALSKI PRIHODKI 253.891 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 75.016 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 178.875 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 392.520 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 388.420 741 Transferni prihodki iz drž.proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 4.101 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 6.219.750 40 TEKOČI ODHODKI 1.788.869 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 207.635 401 Prispevki delodajalca za socialno varnost 34.741 402 Izdatki za blago in storitve 1.476.493 403 Plačilo domačih obresti 17.000 409 Rezerve 53.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1.997.258 410 Subvencije 18.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.012.233 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 171.874 413 Drugi tekoči domači transferi 795.151 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.224.694 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.224.694 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 208.930 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 59.100 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 149.830 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (PRORAČUNSKI PRESEŽEK) (I.-II.) -1.495.451 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 1.075.000 50 ZADOLŽEVANJE 1.075.000 500 Domače zadolževanje 1.075.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 170.000 55 ODPLAČILA DOLGA 170.000 550 Odplačila domačega dolga 170.000 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -590.451 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 905.000 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 1.495.451 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 590.451 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, ta pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk in podkontov, načrt razvojnih programov in plan prodaje in nakupa občinskega stvarnega premoženja sestavljajo Proračun Občine Radenci in se objavijo na spletni strani Občine Radenci. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke. 4. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 178 5. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest; • prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporabljajo za namen, določen v tem zakonu; • prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in Evropske unije; • prihodki iz naslova koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo; • prihodki iz naslova najemnine za gospodarsko javno infrastrukturo, ki se lahko porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture; • donacije; • prispevki soinvestitorjev; • prihodki krajevnih skupnosti iz naslova najemnin za grobove; • drugi namenski prihodki sofinancerjev. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v proračunu. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu se prenesejo v proračun tekočega leta. 6. člen Neposredni uporabniki proračuna so občinski organi: občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinska uprava, medobčinski inšpektorat in dve krajevni skupnosti. Posredni in drugi uporabniki proračuna morajo prihodke proračuna porabiti v skladu z zakonom, ustanoviteljskimi akti oziroma pogodbo o sofinanciranju dejavnosti. 7. člen Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so zajeti v finančnih načrtih krajevnih skupnosti in so sestavni del proračuna občine. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki sveta krajevnih skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti si za pravne posle v vrednosti nad 2.100,00 EUR mora pridobiti soglasje sveta krajevne skupnosti in župana. 8. člen Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev in za investicijske izdatke. Sredstva za financiranje in sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja. Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se dogovori s pogodbo. 9. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna za namene, opredeljene v bilanci prihodkov in odhodkov le do višine sredstev, ki je za posamezne namene v tekočem letu planirana v občinskem proračunu. Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegala za ta namen določena sredstva v proračunu. 10. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe v okviru proračunskega uporabnika odloča na predlog neposrednega uporabnika župan, v primeru krajevnih skupnosti pa predsedniki sveta krajevnih skupnosti, ki o tem sproti obveščajo župana. O prerazporeditvah župan poroča občinskemu svetu ob polletnem poročilu izvrševanja proračuna in ob zaključnem računu. 11. člen Župan lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto. Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 12. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve župana, ki o tem poroča občinskemu svetu. 13. člen Če se med letom spremeni narava delovnega področja, pristojnost ali obseg dela posameznega proračunskega uporabnika, se lahko na predlog župana zmanjša ali poveča obseg sredstev s soglasjem občinskega sveta, ki so za delo tega porabnika namenjena v občinskem proračunu. Na podlagi predloženega programa dela se lahko vključi med letom v financiranje iz občinskega proračuna nov uporabnik na predlog župana s soglasjem občinskega sveta. V tem primeru se sredstva zagotavljajo iz splošne proračunske rezervacije. V primeru prenehanja financiranja posameznega proračunskega uporabnika, se neporabljena sredstva proračuna lahko prenesejo v proračunsko rezervacijo ali se prerazporedijo med druge uporabnike. 14. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo nabavo opreme, vzdrževalna dela in storitve oddajati s Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 179 pogodbo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun in v skladu z zakonom o javnih naročilih. Poraba sredstev za te namene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planiranimi finančnimi sredstvi tekočega obračunskega obdobja. Za poravnavo obveznosti v breme občinskega proračuna se uporabljajo plačilni roki kot so določeni v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Predčasno plačilo je možno na podlagi odobritve župana in če je dosežen popust s strani izvajalca oziroma dobavitelja. Popust ne more biti nižji od 0,5 % (preračunano na dneve plačila pred rokom zapadlosti). 15. člen Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovan po 49. členu Zakona o javnih financah. Proračunska rezerva se v tekočem letu oblikuje v višini 15.000,00 EUR. 16. člen Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan in o tem obvešča občinski svet. 17. člen V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. 18. člen Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva. O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. 19. člen S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, ostale banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. 20. člen Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor Občine Radenci v skladu z zakonom in statutom. Občinski organi, javna podjetja in javni zavodi ter druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica in soustanoviteljica je občina, ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna, so dolžni omogočiti članom nadzornega odbora vpogled v finančno dokumentacijo in jim nuditi vse potrebne podatke v zvezi s porabo sredstev občinskega proračuna. Nadzorni odbor mora postopke nadzora opravljati v skladu s predpisi. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 21. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan dolžniku do višine 2.000,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati, vendar v proračunskem letu skupno največ 10.000 EUR. Dolžniku, kateremu je bil dolg že odpisan v preteklih letih, v tekočem letu ni možno ponovno odpisati dolga. Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. V. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 22. člen Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do višine 1.000.000,00 evrov. Občina Radenci v letu 2017 ne bo dajala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov, javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar največ do višine 10% sprejetega proračuna, ki pa mora biti odplačano do konca proračunskega leta, oziroma za EU projekte, do višine že odobrenih EU sredstev. VI. Prehodne in končne določbe 23. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Radenci v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati sklep o začasnem financiranju za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017 štev. 4101-0009/2016 z dne 14.12.2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, 62/2016). 24. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih Občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 2017. Številka: 4101-0007/2016-1 Datum: 3. 3. 2017 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 180 110. Pravilnik o protokolarnih obveznostih Občine Radenci Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Radenci (UGSO, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 15. redni seji, dne 02.03.2017 sprejel PRAVILNIK O PROTOKOLARNIH OBVEZNOSTIH OBČINE RADENCI I. Uvodne določbe 1. člen (1) S tem pravilnikom se določijo protokolarna pravila in dogodki, pravice in dolžnosti občinskih funkcionarjev in občinske uprave pri organiziranju in izvedbi protokolarnih dogodkov ter način financiranja izvajanja protokolarnih obveznosti Občine Radenci. (2) V tem pravilniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (1) Protokolarne zadeve po tem pravilniku pripravlja in izvaja občinska uprava Občine Radenci, ki skrbi za njihovo organizacijsko in tehnično izvedbo. (2) Sredstva za financiranje posameznih protokolarnih dejanj iz tega pravilnika se zagotavljajo v občinskem proračunu. 3. člen (vrste protokolarnih dogodkov) (1) Kot protokolarni dogodki se štejejo: • uradni in delovni obiski v občini, izven nje in izven meja Republike Slovenije, • svečana akademija ob občinskem prazniku, • proslave in druge prireditve občinskega pomena, • sprejemi, ki jih prireja župan, • pogrebi, žalne slovesnosti, polaganje vencev, • tiskovne konference, izjave za medije in uradni razgovori z županom, • slovesni podpisi pogodb in drugih uradnih listin pomembnih za občino, • drugi protokolarni dogodki. II. Uradni in delovni obiski 4. člen (uradni in delovni obiski gostov) (1) Uradni in delovni obiski v občini so obiski delegacij iz občin in regij Republike Slovenije, ter lokalnih skupnosti drugih držav, ki se izvedejo na podlagi pisnega povabila. (2) Za obiske poslancev državnega zbora, državnega sveta in drugih najvišjih državnih organov, za katere ne veljajo predpisi o protokolarnih pravilih na državni ravni, veljajo praviloma določila, ki veljajo za delovne obiske po tem pravilniku. (3) Ob uradnih in delovnih obiskih je gostitelj župan občine. Po pooblastilu župana pa je lahko gostitelj tudi podžupan ali član občinskega sveta ali direktor občinske uprave. (4) Goste ob uradnih obiskih ob prihodu v občino pozdravi, oziroma se ob odhodu od njih poslovi, župan s sodelavci. Po pooblastilu župana pa podžupan ali član občinskega sveta ali direktor občinske uprave. 5. člen (opredelitev in priprava obiskov) (1) Uradni in delovni obiski delegacij iz drugih držav v občini praviloma trajajo do vključno tri dni. Enako velja za uradne obiske najvišjih predstavnikov občine v drugih državah. (2) Uradni in delovni obiski delegacij iz občin Republike Slovenije pravilom trajajo en dan. Enako velja za uradne obiske najvišjih predstavnikov občine v drugih občinah Republike Slovenije. (3) Kadar gost prihaja na obisk s partnerjem, sodeluje pri sprejemu, poslovitvi in drugih protokolarnih obveznostih partner gostitelja oziroma druga oseba, ki na pobudo gostitelja prevzame vlogo gostitelja partnerja. Partner gosta prejme protokolarno darilo manjše vrednosti. (4) Ob uradnih in delovnih obiskih delegacij se stroški na območju občine in prevozov uradnih oseb krijejo iz občinskega proračuna. (5) Na uradnih in delovnih obiskih je predstavnik občine praviloma navzoč na vseh pogovorih v okviru obiska. (6) V prostorih občine se hrani knjiga gostov, v katero se v okviru pozdravnega ceremoniala vpišejo vodje delegacij ali posamični gostje ob uradnih in delovnih obiskih. (7) Sobote, nedelje, prazniki in dela prosti dnevi praviloma niso protokolarni dnevi za uradne obiske. Protokolarni čas je praviloma od 9. do 21. ure. (8) Zastavi Evropske unije in Republike Slovenije sta skupaj z zastavo občine stalno izobešeni ob ali v poslopju Občine Radenci. (9) Zastava Evropske unije se uporablja v skladu z veljavno zakonodajo. (10) Zastava, grb, pečat in razpoznavni slikovni znak občine se uporabljajo v skladu z občinskimi predpisi in drugo veljavno zakonodajo. 6. člen (izvedba uradnega in delovnega obiska) (1) Ob uradnih in delovnih obiskih župan določi sestavo svoje delegacije, ki šteje do vključno pet članov in sodelujoče na protokolarnih obveznostih, povezanih z izvedbo obiskov. (2) Ob uradnih obiskih župan priredi svečano kosilo ali večerjo. Pri obedih je zdravica praviloma ustna na začetku obeda oziroma se to določi v dogovoru z drugo stranjo. Miza obeda je okrašena s cvetličnim aranžmajem. Ob delovnih obiskih lahko župan priredi delovni zajtrk ali kosilo. (3) Župan ob uradnem obisku izroči vodji delegacije protokolarno darilo, na način, ki je predhodno dogovorjen med obema delegacijama. Člani delegacije prejmejo protokolarno darilo manjše vrednosti. 7. člen (darila) (1) Protokolarna darila občine so darila, ki se lahko podarijo ob protokolarnih dogodkih po tem pravilniku in drugih predpisih občine. Praviloma so vsebinsko povezana z občino in se lahko izberejo po dogovoru ali na podlagi javnega natečaja, razpisa, poziva ... za izbiro naj spominka Občine Radenci. Vrednost posamičnega protokolarnega darila praviloma ne sme presegati vrednosti višine 100,00 EUR. (2) Priložnostna darila so darila manjše vrednosti in so praviloma vsebinsko ali kako drugače povezana z občino. Vrednost priložnostnih daril ne sme presegati z zakonom določene meje. (3) Za izbiro, pripravo, usklajevanje in nabavo daril skrbi občinska uprava. Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 181 8. člen (uradni in delovni obiski predstavnikov občine) (1) Ob uradnih in delovnih obiskih predstavnikov občine, občinska uprava sodeluje s koordinatorjem gostitelja pri organizacijskih in protokolarnih vprašanjih. (2) Ob uradnih in delovnih obiskih se gostitelju izroči protokolarno darilo v skladu s tem pravilnikom in protokolarno prakso gostitelja. (3) Sestavo delegacije uradnih in delovnih obiskov občine določi župan. Pri številu članov delegacije velja načelo recipročnosti, razen kadar gre za prvi obisk. Pri prvem obisku lahko število članov delegacije šteje največ do vključno pet članov. 9. člen (slovesni podpisi listin) (1) Podpisi listin o medobčinskem sodelovanju, o sodelovanju z gospodarskimi družbami, o sodelovanju pri projektih, velikega pomena za občino, se opravijo na slovesen način. (2) K slovesnemu podpisu listin so praviloma vabljeni člani občinskega sveta in predstavniki medijev. (3) Slovesno se lahko opravijo tudi podpisi drugih listin, pomembnih za občino. III. Občinske proslave in druge prireditve 10. člen (vrste proslav in prireditev) (1) Proslavo ob državnih praznikih: • slovenski kulturni praznik - 8. februar • dan samostojnosti in enotnosti (2) Druge tradicionalne prireditve, pomembne za občino -organizira in koordinira občinska uprava z županom ter v sodelovanju z javnimi zavodi, Ol JSKD OE Gornja Radgona, društvi in drugimi organizacijami: • svečana akademija ob občinskem prazniku (19. junij) (3) Aktivnosti ob občinskem prazniku - osrednji del dogodkov ob občinskem prazniku je svečana akademija, na kateri župan podeli občinska priznanja (naziv častni občan, plaketa, pisno priznanje), nagrade zaslužnim in uspešnim občanom ter pisno pohvalo občine. (4) Dan v parku, s projektom Mačjim mestom poteka takoj naslednjega dne, vsi ostali spremljevalni dogodki in aktivnosti pa se razporedijo največ na obdobje enega tedna. 11. člen (izvedba proslav in prireditev v organizaciji občine) (1) Slavnostni govornik ob državnih praznikih je praviloma: • na slovesnosti ob kulturnem prazniku, 8. februar -govornik iz lokalne sredine (kulturni delavec oz. oseba, ki je uspešna in aktivno deluje na področju kulture), • na slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. december - govornik iz nacionalne sredine (poslanec državnega zbora, član Evropskega parlamenta, član vlade ali državnega sveta, lahko tudi najvišji predstavniki državnega organa ali institucije). (2) Govornik na svečani akademiji je župan občine, po njegovem pooblastilu pa tudi podžupan, ali kateri izmed prejemnikov naziva častni občan Občine Radenci. (3) O seznamu vabljenih na proslave in prireditve odloča župan. Obvezno so vabljeni aktivni člani občinskega sveta, nadzornega odbora občine, delovnih teles občinskega sveta, direktor občinske uprave ter direktorji javnih zavodov, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina. Na proslave in prireditve se na krajevno običajen način vabijo občani, predstavniki medijev in drugi. Organizator prireditve lahko vnaprej določi sedežni red. (4) Na podlagi vabila se župan lahko udeleži slovesnosti v javnih zavodih, podjetjih in drugih nevladnih organizacijah v občini in tudi zunaj nje. Župana lahko nadomešča podžupan oziroma drugi član občinskega sveta, ki ga določi župan. (5) Sredstva za proslave in druge prireditve, navedene v prejšnjem členu se zagotavljajo in občinskega proračuna. (6) Ob začetku državnih proslav iz prejšnjega člena se izvede himna Republike Slovenije v skladu s predpisi. Na prireditvah lahko sodelujejo tudi prapori društev. Zastave se izobešajo v skladu z veljavnimi predpisi. 12. člen (sprejemi, ki jih prireja župan) (1) Župan lahko priredi sprejem za občane, skupine občanov, podjetnike, društva ali druge ciljne skupine, ki so dosegli pomembne uspehe ali zasluge doma ali v tujini, na področjih gospodarstva, kulture, šolstva, športa, zdravstva, humanitarnih dejavnosti, varnosti, varstva pred naravnimi nesrečami, gasilskih tekmovanj in drugih dosežkov, pomembnih za osebe ali skupine občanov iz Občine Radenci in za občino. (2) Župan lahko priredi sprejem tudi za osebe, ki niso občani občine, vendar so s svojimi zaslugami pomembno vplivali na razvoj občine, prispevali k njeni razpoznavnosti in blaginji občanov naše občine, ali je to v interesu občine. (3) Sprejemi župana in nagrajevanje s strani župana potekajo v skladu s Pravilnikom o priznanjih Občine Radenci in o nagrajevanju zaslužnih ter uspešnih občanov Občine Radenci. (4) Udeležencem sprejemov iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko izreče ali podeli pisna pohvala občine oziroma se jim lahko podari priložnostno darilo. IV. Druge protokolarne obveznosti občine 13. člen (občinski funkcionarji) (1) Aktivnim občinskim funkcionarjem občina izkaže pozornost z zdravico in skupinskim fotografiranjem ob koncu konstitutivne seje, s slovesnim srečanjem v okviru praznovanja občinskega praznika ter ob novem letu. (2) V primeru smrti občinskega funkcionarja (član občinskega sveta, župan, podžupan) občina izkaže pozornost: • s sožalno brzojavko, • s cvetličnim aranžmajem ob smrti in z govorom župana ali drugega občinskega funkcionarja ob grobu, v primeru izražene želje svojcev, • z izobešanjem črne zastave pred zgradbo občinske uprave, • z minuto molka na prvi naslednji seji občinskega sveta. • z odprtjem žalne knjige. (3) V primeru smrti nekdanjega župana občina izkaže pozornost: • s sožalno brzojavko, • s cvetličnim aranžmajem ob smrti in z govorom župana ali drugega občinskega funkcionarja ob grobu, v primeru izražene želje svojcev, • z izobešanjem črne zastave pred zgradbo občinske uprave, • z minuto molka na prvi naslednji seji občinskega sveta. Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 182 14. člen (nadzorni odbor) (1) Aktivnim članom nadzornega odbora občina izkaže pozornost: • s povabilom na svečano akademijo ob občinskem prazniku ter drugih javnih prireditvah občine. (2) V primeru smrti člana nadzornega odbora občina izkaže spoštovanje: • s sožalno brzojavko svojcem, • z položitvijo zavoja sveč s strani delegacije občine ob slovesu - pred pogrebom. 15. člen (javni uslužbenci ter upokojenci občinske uprave) (1) Javnim uslužbencem ter upokojencem občinske uprave občina izkaže pozornost: • s povabilom na svečano akademijo ob občinskem prazniku, • s povabilom na srečanje ob zaključku leta, • s prijateljskim srečanjem ob koncu mandata župana in ostalih občinskih funkcionarjev. (2) V primeru smrti javnega uslužbenca ali upokojenca občinske uprave se izkaže spoštovanje: • s sožalno brzojavko, • s cvetličnim aranžmajem, • z govorom ob grobu, ki ga opravi župan, podžupan ali drug javni uslužbenec občinske uprave, v primeru izražene želje svojcev, • z izobešanjem črne zastave pred zgradbo občinske uprave. 16. člen (člani odborov in komisij občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta) (1) Članom odborov in komisij občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, občina izkaže pozornost: • s povabilom na svečano akademijo ob občinskem prazniku. (2) V primeru smrti člana odborov in komisij občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta občina izkaže spoštovanje: • s sožalno brzojavko svojcem. • s cvetličnim aranžmajem, • z izobešanjem črne zastave pred zgradbo občinske uprave. 17. člen (prejemniki naziva častni občan) (1) Občina izkaže pozornost častnim občanom: • s svečano podelitvijo naziva na svečani akademiji ob občinskem prazniku, • z vabilom na vse prireditve, ki jih organizira občina, • z vabilom na občasna srečanja z županom. (2) V primeru smrti častnega občana občina izkaže spoštovanje: • s cvetličnim aranžmajem ob smrti ter z govorom ob grobu, ki ga opravi župan, podžupan ali drug občinski funkcionar, v primeru izražene želje svojcev, • z izobešanjem črne zastave pred zgradbo občinskega uprave, • s sožalno brzojavko svojcem ob smrti častnega občana, • z minuto molka na prvi naslednji seji občinskega sveta. 18. člen (jubileji občanov in poročne slovesnosti) (1) Župan vošči vsem občanom ob visokih osebnih jubilejih, in sicer: • ob dopolnitvi 80. leta z voščilnico, • ob dopolnitvi 90. in 100. leta župan osebno čestita in jim izroči priložnostno darilo manjše vrednosti -do 50,00 eur. (2) Ob jubilejnih porokah (50 in več) se župan odzove na povabilo. Ob tej priložnosti izroči darilo manjše vrednosti - do 50,00 eur. 19. člen (večji prazniki, obletnice in tradicionalne prireditve društev in organizacijv javnem interesu) (1) Župan lahko občanom ob večjih praznikih vošči preko medijev (radio, TV, spletna stran, časopisa in drugo). (2) Društvom in organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, lahko župan ob višjih obletnicah (nad 50 let) in tradicionalnih prireditvah izroči priložnostno darilo ali dodeli donatorska sredstva v višini do 200 eur. V. Končne določbe 20. člen Ob izjemnih dogodkih, ki niso določeni s tem pravilnikom, župan za vsak primer posebej določi protokolarne obveznosti in aktivnosti občine. 21. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenski občin. Številka: 081-0001/2017-1 Datum: 03.03.2017 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 111. Sklep o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Radenci za leto 2017 Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15-ZUUJFO in 76/15), 6.člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 15. redni seji 02.03.2017 sprejel SKLEP O LETNEM NAČRTU RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE RADENCI ZA LETO 2017 1. člen S tem sklepom se sprejme letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Radenci za leto 2017 (v nadaljevanju: letni načrt). 2. člen Letni načrt iz prejšnjega člena sklepa vsebuje naslednje nepremičnine: Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 183 Tabela 1: Zemljišča Zap. št. Samoupravna lokalna skupnost Katastrska občina in šifra k.o. Parc.št. Kvadratura v m2 Posplošena tržna vrednost oz. orientacijska vrednost nepremičnine (v EUR) 1. Radenci k.o.Radenci (200) 734/22 529 13.427,00 2. Radenci k.o.Radenci (200) 734/24 494 13.033,00 3. Radenci k.o.Kapelski Vrh (202) 319/20 1.660 4.633 4. Radenci k.o.Kapelski Vrh (202) 319/22 790 1.899 5. Radenci k.o.Radenci (200) 1284/2 2.640 2.070,00 6. Radenci k.o.Radenci (200) 90/2 2.545 2.042,00 7. Radenci k.o. Boračeva (198) 2/14 85 740,00 8. Radenci k.o. Boračeva (198) 2/15 181 1.577,00 9. Radenci k.o. Boračeva (198) 2/16 55 479,00 10. Radenci k.o. Janžev Vrh (204) 75/7 108 341,00 11. Radenci k.o.Radenci (200) 1300/18 1.295 1.554,00 12. Radenci k.o.Radenci (200) 1300/19 2.282 2.738,40 13. Radenci k.o.Radenci (200) Skupaj se prodajo: 36/17, 36/16, 36/18, 36/19, 36/20, 36/21, 36/22, 36/23, 36/24, , 36/15, del 36/25 1322, 1007, 989, 804, 641, 888, 738, 806, 805, 2259, cca. 75 13 EUR/m2 ali cenitev, v kolikor bo višja 14. Radenci k.o. Janžev Vrh (204) 77/3 383 cenitev Tabela 2: Zemljišča s stavbami Zap. Št. Samoupravna lokalna skupnost Naslov (št.stavbe, št.dela stavbe), katastrska občina in šifra k.o. ter parc.št. Velikost parcele v m2 ID Površina dela stavbe v m2 Posplošena tržna vrednost oz. orientacijska vrednost nepremičnine (v EUR) 1. Radenci Radenski Vrh 8 (št.stavbe 941), parc.št. 1300/16 k.o.Radenci (200) 650 6323494 116,90 m2 22.781 2. Radenci Kapelski Vrh 78 (št. stavb 51 in 49), parc.št. 9/3 k.o. Kapelski Vrh (202) 482 4891959 St. stavbe 51: 137,7 m2; št. stavbe 49: 38,5 m2 Zemljišči s parc.št. 9/5 (morda se del stavbe št. 49 nahaja na tem zemljišču) in 8/1 k.o. Kapelski Vrh (202) 360 in 150 4797366; 2950238 Skupaj pod zap.št.2: 52.235 Tabela 3: Podelitev stavbne pravice Zap.š t. Samoupravna lokalna skupnost Katastrska občina in šifra k.o. Parc. št. Kvadratura zemljišča v m2 Vrednost nadomestila stavbne pravice in obdobje podelitve stavbne pravice 1. Radenci k.o.Boračeva (198) 69/4 4.940 stavbna pravica se podeljuje za 6 let; po preteku tega časa bo športno rekreakcijski objekt -kolesarski poligon, kateri predstavlja nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice v obliki stvarnega vložka (ovrednotenega na cca. 28.000 EUR), prešel v trajno last občine 3. člen V kolikor je bila za nepremičnino izvedena cenitev in je po veljavnih predpisih preteklo obdobje veljavnosti cenitve, se opravi valorizacija cenitve ali nova cenitev. 4. člen Če se zemljišče s parc.št. 90/2 k.o. Radenci 2-krat zaporedoma ne proda, se vnaprej prodaja po ocenjeni vrednosti. Če se zemljišči s parc.št. 1300/18 in 1300/19 k.o.Radenci ne prodata 2-krat zaporedoma po predvideni ceni, se vnaprej prodajata po ceni 1 EUR/m2. 5. člen Če se nepremičnina pod zap.št. 1 tabele 2 iz 2. člena tega sklepa ne proda 2x zaporedoma, se po drugi neuspeli prodaji odda naprej v najem za obdobje 1 leta po ocenjeni vrednosti najemnine. 6. člen Občinski Svet Občine Radenci pooblašča župana za sklenitev pogodb o razpolaganju z nepremičninami in izvedbo dejanj v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16). Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 184 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4101-0007/2016-3 Datum: 03.03.2017 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 112. Sklep o določitvi cen programov za predšolsko vzgojo v Občini Radenci Na podlagi 28. čelna in prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih ((Ur.l. RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 36/10), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur.l. RS, št. 77/05, 120/05, 93/15), Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/12, 105/12, 85/14, 95/14, 90/15, 102/15) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradne objave Občine Radenci - Lokalni časopis Prepih, št. 2/11, 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 15. redni seji, dne 02.03.2017 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV ZA PREDŠOLSKO VZGOJO V OBČINI RADENCI 1. člen Cena programa predšolske vzgoje za Vrtec Radenci -Radenski mehurčki (za vse tri enote na območju Občine Radenci »Mehurčki« Radenci, »Grozdek« Kapela in »Na hribčku« Janžev Vrh) je enotna in znaša za vse starostne skupine: I. Dnevni program (6-9 ur) 1. starostno obdobje (do treh let) 386,53 EUR 2. starostno obdobje (od treh do 6 let) 386,53 EUR Kombinirani oddelek (1-6 let) 386,53 EUR II. Poldnevni program (4-6 ur) - 60% cene dnevnega programa, s prehrano 1. starostno obdobje (do treh let) 231,92 EUR 2. starostno obdobje (od treh do 6 let) 231,92 EUR Kombinirani oddelek (1-6 let) 231,92 EUR 2. člen Stroški neporabljenih živil na otroka v dnevnih programih znašajo 1,25 EUR. 3. člen Za čas, ko je otrok upravičeno odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za višino dnevnih stroškov živil v sorazmernem deležu plačila staršev. Odsotnost otroka je starš oz. skrbnik dolžan sporočiti najkasneje do 9. ure tistega dne, ko otroka ni v vrtec. Če je otrok zaradi daljše bolezni neprekinjeno odsoten in želijo starši uveljavljati znižano plačilo, lahko podajo Vlogo za uveljavitev pravice do znižanja oziroma oprostitve plačila vrtca za čas neprekinjene odsotnosti otroka iz vrtca zaradi daljše bolezni (najmanj 14 dni - do 3 mesecev). Obrazci za uveljavljanje znižanega plačila vrtca za čas odsotnosti otroka iz vrtca zaradi bolezni so Priloga 1 tega sklepa. Starši lahko dobijo obrazce v tajništvu vrtca in občine ali na spletni strani http://www.radenci.si. 4. člen Starši, ki želijo za svojega otroka ob enomesečni odsotnosti v času poletnih počitnic rezervirati mesto v vrtcu in v izbrani enoti, plačajo rezervacijo v višini 50 % njihovega plačilnega razreda - za tisti mesec, ko je otrok v celoti odsoten. V primeru, da starši otroka v času počitnic izpišejo iz vrtca, je otrok po počitnicah oz. pri ponovnem vpisu razporejen v enoto in oddelek, kjer so še razpoložljiva prosta mesta. Starši, ki otroka ne pripeljejo v vrtec na datum vpisa, kot je naveden v pogodbi med njimi in vrtcem in v tajništvo vrtca vsaj en teden prej ne dostavijo ustreznega dokazila o odloženem vstopu, so za obdobje od datuma vpisa do dejanskega vstopa otroka v vrtec, dolžni plačati 50 % višine njihovega plačilnega razreda. 5. člen Starši otrok, za katere je Občina Radenci po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa in imajo v vrtec vključenih več otrok hkrati, jim po ZUJF-u pripada pravica pri kritju cene programa za drugega otroka do višine 70% in za tretjega otroka v celoti (iz proračuna države). 6. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen vzgojno-varstvenih storitev programov v javnih vrtcih na območju Občine Radenci, št. 6020001/2016-15, z dne 30. 12. 2016. 7. člen Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Radenci. Veljati prične naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne s 1. 3. 2017. Številka: 602-0001/2016-16 Datum: 03.03.2017 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 113. Sklep o letnem načrtu oddaje nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2017 v najem Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-11, 14/15-ZUUJFO in 76/15), 6. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/2011, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 57/16) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 15. redni seji dne 02.03.2017 sprejel SKLEP O LETNEM NAČRTU ODDAJE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA OBČINE RADENCI ZA LETO 2017 V NAJEM 1. člen S tem sklepom se sprejme letni načrt oddaje nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2017 v najem (v nadaljevanju: letni načrt). 2. člen Letni načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje naslednje nepremičnine: Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 185 Tabela1: Nepremičnine Zap. Št. Samoupra vna lokalna skupnost Naslov (št.stavbe, št.dela stavbe), katastrska občina in šifra k.o. ter parc.št. in ID Velikost parcele v m2 Mesečna najemnina (v EUR) Površina dela stavbe v m2 Metoda oddaje v najem in obdobje trajanja najema 1. Radenci Radenski Vrh 8 (št.stavbe 941), parc.št. 1300/16 k.o.Radenci (200); ID 6323494 650 cenitev 116,90 Neposredna pogodba; za obdobje 1 leta 2. Radenci Zemljišča s parc.št. 548/1, 2221/1, 551/2, 1006, 549, 550, 575/2, 575/1, 551/1, 551/4 k.o.Hrastje Mota (218) 1521, 1466, 4374, 1014,205, 6751, 2096, 6170, 295, 6204 cenitev Zemljišče s parc.št. 548/5, 548/6 (s stavbo št. 332), 548/3 (s stavbo št. 332), 548/4, 548/2 (s stavbo št. 333) k.o. Hrastje Mota (218) 457, 122, 446, 385, 450 cenitev Neposredna pogodba 3. Radenci Zemljišči s parc.št. 733/3 in 732/6 k.o. Radenci (200) 2784, 562 cenitev Neposredna pogodba 4. Radenci Radgonska cesta 2 (del stavbe št. 158, parc.št. 650/15 k.o.Radenci (200); ID cele nepremičnine 598646) 867 cenitev 41,49 m2 in souporab a skupnih prostorov Neposredna pogodba; za obdobje do 1 leta 3. člen Občinski Svet Občine Radenci pooblašča župana za sklenitev pogodb o oddaji nepremičnega premoženja Občine Radenci v najem in izvedbo dejanj v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/2011, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16). 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4101-0007/2016-5 Datum: 03.03.2017 Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I in 14/15-ZUUJFO in 76/15), 6.člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/11, 24/13, 10/14 in 58/16) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 15. redni seji dne 02.03.2017 sprejel SKLEP O LETNEM NAČRTU PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA OBČINE RADENCI ZA LETO 2017 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 114. Sklep o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2017 1. člen S tem sklepom se sprejme sklep o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2017 (v nadaljevanju: letni načrt). 2. člen Letni načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje naslednje nepremičnine: Zap. št. Vrsta nepremičnine Samouprav na lokalna skupnost Okvirna velikost v m2 Predvidena sredstva (v EUR) 1. zemljišče s parc.št. 881/7 k.o.Radenci (200) Radenci 93 brezplačno 2. zemljišča s parc.št. 173/2, 174/4, 175/10, 173/4, 175/8, 169/4, 175/7, 165/2 k.o.Hrašenski Rački Vrh (216) Radenci brezplačno oz. do višine stroškov za izbris omejitev v ZK 3. zemljišče s parc.št. 488/8 k.o.Hrastje Mota (218) Radenci 165 5 EUR/m2 4. zemljišče s parc.št. 489/15 k.o.Hrastje Mota (218) Radenci 275 5 EUR/m2 5. zemljišče s parc.št. 163/2 k.o.Hrašenski Rački Vrh (216) Radenci 232 5 EUR/m2 Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 186 6. zemljišče s parc.št. 164/2 k.o.Hrašenski Rački Vrh (216) Radenci 94 5 EUR/m2 7. zemljišče s parc.št. 62/47 k.o.Radenci (200) Radenci 51 brezplačno 8. zemljišče s parc.št. 62/51 k.o.Radenci (200) Radenci 33 cca. 200 EUR 9. zemljišče s parc.št. 68/40 k.o.Radenci (200) Radenci 93 brezplačno oz. do višine stroškov za izbris omejitev v ZK 10. zemljišče s parc.št. 68/88 k.o.Radenci (200) Radenci 125 izvedba cestnih robnikov v dolžini cca. 10 m 11. del stavbe št. 165 z naslovom Kapelski Vrh Radenci etažni načrt v uskladitev ZK-stanja z 90, ki se nahaja na zemljišču s parc.št. 300/7 k.o.Kapelski Vrh izdelavi dejanskim 12. zemljišče s parc.št. 373/6 k.o.Janžev Vrh (204) Radenci 158 cca. 499 EUR 13. stavbni del parc.št. 152/2 k.o. Kapelski Vrh (202) Radenci brezplačno 14. stavbni del parc.št. 479/2 k.o. Murski Vrh (218) Radenci brezplačno 15. zemljišče s parc.št. 723/2 k.o.Radenci (200) Radenci 1.427 19 EUR/m2 16. del zemljišča s parc.št. 1280/1, 1281/1 k.o.Radenci (200) Radenci geodetska izmera v izvedbi 6 EUR/m2 17. Zemljišči s parc.št. 8/1 in 9/5 k.o.Kapelski Vrh (202) ter zemljišče s parc.št. 9/3 k.o.Kapelski Vrh (202) s stavbama s št. 49 in 51 (z naslovom Kapelski Vrh 78) Radenci 150 m2, 360 m2, 482 m2 (površina dela stavbe s št. 49: 38,5 m2 in dela stavbe s št. 51: 137,7 m2) v zameno za plačilo domske oskrbe 18. Zemljišča s parc.št. 704/1, 704/2, 704/3 in 705 vse k.o.Radenci (200) Radenci 1347, 1371, 1376, 290 29 EUR/m2 19. Zemljišče s parc.št. 305/1 k.o.Kapelski Vrh (202) Radenci 1579 brezplačno 20. Zemljišča s parc.št. 936/2, 941/2, 944/2 k.o.Radenci (200) Radenci 2028, 4121, 3082 brezplačno 21. Zemljišče s parc.št. 312/4 k.o.Kapelski Vrh (202) Radenci 3996 brezplačno 22. Zemljišče s parc.št. 291/4 k.o.Kapelski Vrh (202) Radenci 348 brezplačno 23. Zemljišča s parc.št. 94, 90, 96, 87, 84, 97 in deli zemljišč s parc.št. 89/1, 83/2, 80, 79/2 vse k.o.Janžev Vrh (204) Radenci cca. 48.880 m2 brezplačno 3.člen Občinski Svet Občine Radenci pooblašča župana za sklenitev pogodb o pridobitvi nepremičnin ter izvedbo dejanj v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/2011, 24/2013, 10/14 in in 58/16). 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4101-0007/2016-4 Datum: 03.03.2017 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan in 58/16) in 30. člen Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15), je Občinski svet Občine Radenci, na svoji 15. redni seji z dne 02.03.2017 sprejel SKLEP O USTANOVITVI STAVBNE PRAVICE NA NEPREMIČNINI PARC. ŠT. 69/4, K.O. 198 BORAČEVA I. Za namen izgradnje kolesarskega poligona se na nepremičnini parc. št. 69/4, k.o. 198 Boračeva, v izmeri 4.940 m2, ustanovi stavbna pravica. Občina Radenci bo objavila javni razpis, s katerim bo k javnemu povabilu povabila vse zainteresirane in z ekonomsko najugodnejšim zainteresiranim prijaviteljem sklenila pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice. 115. Sklep o ustanovitvi stavbne pravice na nepremičnini parc. št. 69/4, k.o. 198 Boračeva Na podlagi 31. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 -ZDU-11, 14/15 - ZUUJFO in 76/15), 56. člen Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 II. Stavbna pravica se imetniku podeljuje za določen čas 6 let. Po preteku časa, za katerega se stavbna pravica ustanavlja, bo športno rekreacijski objekt na nepr. 69/4, k.o. 198 Boračeva (kolesarski poligon), prešel v trajno last Občine Radenci. III. Obremenjevanje nepremičnega premoženja občine s stvarno pravico je odplačno. Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 187 Imetnik stavbne pravice bo Občini Radenci plačal nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice nepremičnini 69/4, k.o. 198 in sicer kot stvarni vložek po popisu del, ki bodo predmet razpisne dokumentacije in so skupno ovrednotena na cca 28.000 €. Podrobnejši pogoji bodo opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Izgradnja športno rekreacijskega centra(kolesarskega poligona) oz. navedenih aktivnosti oz. obveznosti prijavitelja, so cenovno ovrednotene na cca 28.000 € in predstavljajo nadomestilo, ki ga mora imetnik stavbne pravice investirati v nepremičnino 69/4, k.o. 198 Boračeva in postane po preteku stavbne pravice last Občine Radenci. IV. Lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice skleneta posebno pogodbo, s katero podrobneje določita pravice in obveznosti pogodbenih strank. V. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 7113-0008/2017-1 Datum: 03.03.2017 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan OBČINA ŠENČUR 116. Sklep o izvzemu iz javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US) in 17. člena Statuta Občine Šenčur (UVG, št. 2/11) je Občinski svet Občine Šenčur na 18. redni seji, dne 01.03.2017 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU IZ JAVNEGA DOBRA 1. člen Občinski svet Občine Šenčur je odločil, da se zemljišča s parc. št. 1889/5, k.o. 2119 - Šenčur ter parc. št. 1768/10 in parc. št. 1768/11, obe k.o. 2106 - Visoko izvzamejo iz javnega dobra. 2. člen Nepremičninam iz 1. člena tega sklepa preneha status javnega dobra. Na parc. št. parc. št. 1889/5, k.o. 2119 -Šenčur ter parc. št. 1768/10 in parc. št. 1768/11, obe k.o. 2106 - Visoko se vknjiži lastninska pravica na ime: Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur, matična številka 5874696. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-2/2017-2 Datum: 01.03.2017 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 117. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US) in 17. člena Statuta Občine Šenčur (UVG, št. 2/11) je Občinski svet Občine Šenčur na 18. redni seji, dne 01.03.2017 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen Občinski svet Občine Šenčur je odločil, da se pri zemljišču s parc. št. 1189/57, k.o. 2107 - Luže ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. člen Nepremičnini iz 1. člena tega sklepa se izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-2/2017-4 Datum: 01.03.2017 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 118. Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu prestavitve kmetijskega gospodarstva Kordež Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 8. člena statuta občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/11), Občina Šenčur objavlja JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU PRESTAVITVE KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA KORDEŽ 1. člen Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu prestavitve kmetijskega gospodarstva Kordež, ki ga je izdelalo podjetje Alfa Ars d.o.o., pod številko projekta U -1135/16, februar 2017. 2. člen Predmet OPPN je del zemljišča parc. št. 1217, k.o. Luže (2107). Območje OPPN obsega cca 8.200 m2 zemljišča, katero je del kmetijskega gospodarstva KMG-MID: 100940701 in se nahaja v neposredni bližini urbano urejenega območja urejanja LU 02 SSe, zemljišča zajeta v OPPN pa predstavljajo najboljša kmetijska zemljišča z oznako K1. Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 188 3. člen Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu prestavitve kmetijskega gospodarstva Kordež bo potekala v času od 10. 3. 2017 do vključno 10. 4. 2017, v prostorih Občine Šenčur. (Gradivo bo javno dostopno tudi na spletnem naslovu www.sencur.si). 4. člen Javna obravnava dopolnjenega osnutka Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu prestavitve kmetijskega gospodarstva Kordež bo v sredo, dne 22. 3. 2017, ob 15.00 uri, v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. 5. člen V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Občina Šenčur Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur, ali pa jih na mestu javne razgrnitve vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. člen Javno naznanilo se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Šenčur. Številka: 350-12/2016-6 Datum: 01.03.2017 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA ŠKOFJA LOKA 119. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko-obrtno cono Virmaše (SO1) Na podlagi 18. ter 57. - 61. a člena, Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO), ter 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 3/16 - uradno prečiščeno besedilo, 35/16) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 20. redni seji dne 23. februarja, 2017 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO-OBRTNO CONO VIRMAŠE (SO1) 1. Splošne določbe 1. člen S tem Odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za stanovanjsko-obrtno cono Virmaše (SO1) (Uradni list RS, št. 41/04 in 67/07, v nadaljevanju: Odlok o ZN), v nadaljevanju besedila: spremembe in dopolnitve ZN. Spremembe in dopolnitve ZN je izdelalo podjetje ARHITEKTURA Sonja Oblak Burnik s.p., pod številko projekta 16-018, januarja 2017. 2. člen Spremembe in dopolnitve ZN obsegajo območje, ki je v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/14, 3/14), (v nadaljevanju besedila: OPN) označeno z EUP ŠK-33/16. Območje se ureja na podlagi Odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko-obrtno cono Virmaše (SO1) (Uradni list RS, št. 41/04, 67/07, 46/15-avt.razl.). Spremembe in dopolnitve ZN se nanašajo na tekstualni in grafični del. S tem Odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve ZN, ki omogočajo: 1. Prestavitev fiksne točke za zakoličbo objekta z oznako C22 zaradi prilagoditve terenu na parceli št. 1686, k.o. Stari Dvor. 2. Možnost gradnje stanovanjskega dvojčka na mestu predvidenega objekta D2, na parceli št. 1703, k.o. Stari Dvor in dodatno parcelacijo tega zemljišča. 3. člen Spremembe in dopolnitve ZN obsegajo tekstualni in grafični del ter priloge. Tekstualni del: • Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrta za stanovanjsko-obrtno cono Virmaše (SO 1). • Grafični del: • Izsek iz OPN Občine Škofja Loka, M 1:1000 • Arhitektonsko zazidalna situacija, M 1:1000 • Zakoličbena situacija, M 1:1000 • Komunalne naprave - vodovod, kanalizacija, plin, M 1:1000 • Komunalne naprave - elektrika, javna razsvetljava, telefon, M 1:1000 • Prometna ureditev in zelene površine, M 1:1000 • Priloge: • Obrazložitev in utemeljitev odloka sprememb in dopolnitev ZN, • Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. 2. Spremembe in dopolnitve odloka 4. člen Območje, ki ga ureja ZN obsega EUP ŠK-33/16 v velikosti 2,7 ha. Večina ureditev je že izvedena. Spremembe in dopolnitve ZN se nanašajo na parceli št. 1686 in 1703, obe k.o. Stari Dvor. 5. člen V 4. členu Odloka o ZN se spremeni 4. alineja drugega odstavka tako, da se glasi: »- območje d - območje gradnje stanovanjskih objektov z možnostjo ureditve prostorov namenjenim proizvodno servisnim dejavnostim«. Nadomesti se tudi prvi stavek šestega odstavka tako, da se glasi: »Območje d je pod vzhodnim robom naselja namenjeno gradnji enega samostojnega objekta in enega stanovanjskega dvojčka. V objektih je poleg stanovanj dovoljena ureditev prostorov za poslovno - servisne dejavnosti, ki s hrupom ne presegajo za stanovanjska območja dovoljene ravni in za katere je v skladu s splošnimi določbami OPN Občine Škofja Loka možno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.« 6. člen Spremeni se 6. člen Odloka o ZN tako, da se pred navedbo »OBJEKT tip »E« - večnamenski objekt« doda nov odstavek, ki se glasi: »OBJEKT tip »D*« - enota stanovanjski dvojček gabarit: - klet v nivoju terena ob dovozni cesti, pritličje, mansarda tlorisne dimenzije: - osnovni objekt 7,50 m x 10,10 m Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 189 • možnost prizidka garaže ali poslovnega prostora 4,00 x 7,00 m v podaljšku osnovnega objekta • možnost stopniščnega prizidka pravokotno na osnovno enoto 3,50 x 1,50 m v smeri proti cesti • višinske kote: - kota pritličja maks. 3,50 m iznad kote urejenega uvoza k objektu • kota slemena maks. 10,50 m iznad kote pritličja • kota slemena sekundarnih strešin pravokotna na osnovno nižja od osnovnega slemena.« 7. člen Četrta alineja 7. člena se spremeni tako, da se glasi: » - parkirišča pri objektih je možno prekriti z nadstrešnicami.« 8. člen Za prvim odstavkom 9. člena se doda nov drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo: »Objekti morajo biti odmaknjeni od javnih hidrantov, ti pa morajo biti vedno dostopni. Os trase vodovoda mora biti toliko odmaknjena od drugih komunalnih vodov, da bo mogoče ob naknadnih izkopih zagotavljati predpisane pogoje za varno delo delavcev, da naknadni izkopi ne bodo ogrožali in vplivali na druge komunalne vode in da v primeru popravil s stroji ali okvar ne pride do poškodb ali celo nesreč. Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati, da so obstoječi objekti na obravnavanem območju priključeni na javni vodovod s priključnimi vodi, katerih lastniki so priključniki. Potrebno je paziti, da noben poseg v prostor ne bo poslabšal oskrbe s pitno vodo obstoječih priključnikov.« Za zadnjim odstavkom 9. člena se doda nov šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo: »Priključitev padavinskih odpadnih voda na javno fekalno kanalizacijo ni dovoljena. V varovalnem pasu javne kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, saditi drevja in izvajati aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Varovalni pas za javno kanalizacijo znaša 3,0 m, merjeno od osi voda. V projektni dokumentaciji PGD morata biti upoštevani Uredba o odpadkih in Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, ter ocenjene vrste in količine odpadkov, ki bodo v načrtovanih objektih predvidoma nastajale. Za vse predvidene vrste in količine odpadkov mora biti zagotovljen primeren prostor za zbiranje in začasno skladiščenje. Ureditev zbirnega mesta mora biti skladna s predvidenim načinom zbiranja in glede na vrsto opreme za zbiranje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov (MKO - ostanek odpadkov) - zabojniki. Kapacitete zbirnih mest morajo zadoščati za vse predvidene vrste in količine glede na predvideno pogostost odvoza 13 ali 26-krat letno. Prevzemna mesta za odpadke morajo biti dostopna za specialna vozila za odvoz odpadkov in redno vzdrževana v vseh letnih časih. Prevzemna mesta morajo biti ob dostopni cesti, po kateri poteka reden odvoz odpadkov, oziroma ob pločniku, oziroma so lahko oddaljena od ceste največ 5 m, in na vidnem mestu z dostopne ceste. Med dostopno cesto in prevzemnimi mesti ne sme biti tehničnih - fizičnih ovir (neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, ograje, žive meje, parkirana vozila, skladiščen material,...), da je možen neoviran dostop in dostava opreme s prevzemnega mesta do mesta praznjenja in nazaj. Opremo za zbiranje posameznih vrst odpadkov zagotovi izvajalec javne službe za zbiranje komunalnih odpadkov, pred začetkom obratovanja posameznega objekta ali njegovega dela. Elementi (širina, prost prometni profil, radij krivin, naklon) dostopnih cest do prevzemnih mest za odpadke morajo ustrezati za prevoz triosnih specialnih vozil za zbiranje in odvoz odpadkov. V času izvajanja gradbenih in drugih del na območju ZN Virmaše, mora biti reden odvoz odpadkov od obstoječih objektov zagotovljen prost dostop do prevzemnih mest za specialna vozila za zbiranje in odvoz.« 9. člen Prvi odstavek 10. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: »Območje je priključeno na električno energijo preko TP Kušterman, ki je napajana dvostransko preko obstoječih 20 kV kablovodov K5244 in K5204.« Za drugim odstavkom 10. člena se doda tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideni njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska. Za priključevanje novih porabnikov ali povečanja obremenitev obstoječih porabnikov na obravnavanem območju se uporabi proste kapacitete elektroenergetskega omrežja oziroma je potrebno zgraditi dodatne elektroenergetske kabelske povezave.« Zadnji odstavek 10. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: »V območju ZN je že zgrajeno plinovodno omrežje.« Za zadnjim odstavkom 10. člena se doda nov sedmi in osmi odstavek, ki se glasita: »Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture za obravnavano območje je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi. Vsi novi objekti se lahko priključijo na omrežje zemeljskega plina. Plin se lahko uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje. « 10. člen Naslov poglavja VI. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE se spremeni tako, da se glasi: »VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE TER ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI TER DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM«. 11. člen Za zadnjim odstavkom 12. člena se doda nove odstavke, in sicer nov tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo: »Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese, omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano. Zemljišče, ki neposredno meji na vodna zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja na priobalnih zemljiščih sega na vodah 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Posegi na vodno in priobalno zemljišče niso dovoljeni (v skladu z 37. členom Zakona o vodah), razen naštetih izjem, med katere sodi gradnja Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 190 javne infrastrukture, če nima negativnih vplivov na vode in vodni režim. Vodna in priobalna zemljišča vodotokov je treba vrisati in upoštevati. Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivimi delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobrem. Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: • ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, • zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, • ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, • onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: • odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, • odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, • odlaganje odpadkov. V primeru načrtovanja gradnje glede na določila iz prilog 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, je potrebno določiti razrede nevarnosti in s tem v zvezi preveriti možnost gradnje in določiti omilitvene ukrepe. V dokumentaciji za gradbeno dovoljenje morajo biti predvideni in prikazani vsi ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim, na poplavno varnost območja in okolja nasploh. Potrebno je prikazati tudi varovana, varstvena in ogrožena območja, in sicer vodna, priobalna, poplavna, erozijska in plazljiva območja ter že izvedene ukrepe, kot je zaščitni nasip in regulacija odprte struge. V projektni dokumentaciji PGD je potrebno tekstualno in grafično obdelati in prikazati zunanjo ureditev, iz katere bo razvidna dispozicija objekta, s pripadajočimi povoznimi in manipulativnimi površinami, vsa obstoječa in nova komunalna infrastruktura ter predvidena rešitev odvoda vseh vrst odpadnih, padavinskih in zalednih voda. Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženja vod in okolja.« 12. člen Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi: »Zagotoviti je treba ukrepe varstva pred požarom v skladu z določbami predpisov, ki urejajo področje varstva pred požarom, in v skladu s predpisi, ki ureja požarno varnost v stavbah. V skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost v stavbah, je potrebno zagotoviti odmike od meja in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. V primeru nesreč in razlitja večjih količin goriv, olj ali drugih za vode škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov se pred začetkom gradbenih del pripravi načrt za preprečevanje vdora teh snovi v tla in podtalnico ter za njihovo odstranitev. V fazi izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno opredeliti možnost razlitja nevarnih snovi ter temu primerno predvideti gradnjo. Območje urejanja glede na karto potresne nevarnosti leži v območju, kjer je projektni pospešek tal 0,225 g. V fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno opredeliti in upoštevati vse naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena), cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti tehnične rešitve oziroma način gradnje ali navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti, ki bodo podale ustrezne ukrepe.« 13. člen Za prvim odstavkom 15. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ob soglasju upravljavcev je dopustna prilagoditev lokacij in izvedbe hišnih priključkov na zgrajeno prometno omrežje ter komunalno infrastrukturo.« 3. Končne določbe 14. člen Z dnem uveljavitve določil tega odloka, ob nespremenjenih členih veljavnega Odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko-obrtno cono Virmaše (SO1) (Uradni list RS, št. 41/04, 67/07), začnejo veljati spremenjena in dopolnjena določila posameznih členov, kakor je navedeno v 2. poglavju tega odloka. 15. člen Spremembe in dopolnitve ZN so na vpogled vsem zainteresiranim na Občini Škofja Loka in Upravni enoti Škofja Loka. 16. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 17. člen Ta Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 3503-0001/2015 Datum: 01.03.2017 Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan 120. Odlok o javnem redu in miru v Občini Škofja Loka Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 3. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US in 32/16) ter prvega odstavka 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16 -uradno prečiščeno besedilo in 35/16) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 20. redni seji dne 23. februarja 2017 sprejel ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI ŠKOFJA LOKA I. Splošne določbe Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 191 1. člen V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (1) Odlok o javnem redu in miru (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ukrepe v Občini Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: Občina) za varovanje javnega reda in miru ter ukrepe za varovanje ljudi, premoženja, okolja, zdravja, čistoče in zunanje podobe kraja. (2) Ta odlok tudi določa pravila ravnanja, ki jih moramo opravljati posamezniki oziroma se jih morajo vzdržati zaradi varovanja javnega reda in miru, ljudi in premoženja ter vzdrževanja čistega okolja, zdravja in zunanje podobe kraja ter obveznosti lastnikov in vodnikov živali. (3) Odlok določa tudi prekrške in globe zanje. 3. člen Vsakdo, ki prebiva ali se začasno nahaja na območju Občine, je dolžan ravnati tako, da ne moti, vznemirja ali ovira drugih oseb pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja ali premoženja, da spoštuje javni red, da skrbi za urejenost kraja ali naselja, da ne opušča dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma ne opravlja dejanj, ki so po tem odloku prepovedana. 4. člen (1) Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorni storilci prekrškov. (2) Za prekrške, storjene po tem odloku, so lahko odgovorni tudi pravne osebe in samostojni podjetniki ter odgovorne osebe teh subjektov. (3) Za prekrške, storjene po tem odloku, ki jih storijo otroci ali mladoletniki, so odgovorni starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja in oskrba otroka ali mladoletnika, če je storjeni prekršek posledica njihove opuščene dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom. (4) Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva nastopi zlasti tedaj, ko starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki omogočijo, dopustijo ali dovolijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju z določbami tega odloka. 5. člen Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: • javni red in mir je stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in veljavnih predpisih; • javne površine so nepremičnine, ki so v lasti občine oziroma ožjih delov občine ali imajo status javnega dobrega in so brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopne vsakomur (ceste, parki, ulice, igrišča in podobno); • zasebne površine so nepremičnine, ki so v zasebni lasti in do katerih je dostop dovoljen zgolj s soglasjem lastnika, posestnika ali druge upravičene osebe; • otrok je oseba mlajša od 14 let; • mladoletnik je oseba, stara od 14 do 18 let; • nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine, ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju. II. Varovanje javnega reda in miru 6. člen Prepovedana so vsa ravnanja, s katerimi se na nedovoljen način moti javni red in mir ter vznemirja občane in druge prebivalce pri delu, počitku in razvedrilu. 7. člen Z namenom varovanja in vzdrževanja javnega reda in miru je prepovedano: 1. vstopati brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na javne površine, kjer je vstop prepovedan in je prepoved vidno označena; 2. prenočevati po tržnicah, parkih, avtobusnih in železniških postajah, v zapuščenih vozilih, v prostorih objektov, ki za to niso namenjeni in drugih za to neprimernih prostorih; 3. na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov, izjav ali na vsiljiv način prodajati artikle, razen ko je to izrecno dovoljeno ali določeno; 4. zadrževanje na območju pokopališča z namenom druženja, zabave, kajenja, počitka, uživanja hrane in pijače; 5. onesnaževati ali naslanjati se na nagrobne spomenike, grobove ali grobnice, razna spominska obeležja v parkih in spominskih območjih, postavljati nanje predmete, ki kazijo njihov videz, hoditi po grobovih oziroma grobnicah; 6. metati predmete, zlasti če se s tem onesnažuje, moti, vznemirja ali ogroža varnost ljudi in premoženja; 7. prestaviti, odstraniti, prevračati, uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne table, žive meje, zidove, škarpe, poštne nabiralnike, zaščitne ograje, klopi, ograje, posode za odpadke, cvetlične posode, stojala za kolesa, igrala na otroških igriščih in druge naprave ali predmete za splošno rabo in drugo urbano opremo na javnih mestih; 8. uriniranje ali opravljanje velike potrebe na ulicah, cestah, pločnikih, parkiriščih, igriščih, rekreacijskih poteh ali drugih javnih površinah, namenjenih sprostitvi ter rekreaciji občanov ali igri otrok; 9. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način porabljati vodo iz vodovodnega omrežja v času, ko je trošenje vode v te namene omejeno. 8. člen (1) Javni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi veljavnega zakona o javnih zbiranjih. (2) Organizator javne prireditve ali javnega shoda (v nadaljnjem besedilu: prireditve) na območju občine je dolžan za vsako prireditev na javnih površinah pridobiti soglasje občinske uprave za nenamensko uporabo javnih površin. V kolikor pa je za javno prireditev ali javni shod potrebna tudi zapora javnih prometnih površin, pa tudi soglasje občinske uprave za zaporo javnih prometnih površin. Soglasje za nenamensko uporabo javnih površin in/ali za zaporo javnih prometnih površin ne izključuje vloge za dovoljenje ali prijavo prireditve pri pristojnem organu. 9. člen (1) Za vzdrževanje javnega reda in miru na prireditvi, ki se organizira na zemljišču v lasti občine ali zemljišču, ki predstavlja javno dobro, je odgovoren vodja prireditve, ki ga določi organizator. (2) Organizator je dolžan: 1. poskrbeti za red, čistočo in disciplino ter varnost na prireditvenem prostoru; 2. zagotoviti zadostno število parkirnih mest za obiskovalce prireditve ter poskrbeti, da lahko obiskovalci prireditve parkirajo svoja vozila tako, da Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 192 s tem ne ovirajo ali ogrožajo udeležencev v cestnem prometu; 3. poskrbeti, da je prireditveni prostor v času trajanja prireditve opremljen z ustreznimi posodami za odpadke in s prenosnimi kemičnimi stranišči, v kolikor ni zagotovljena uporaba javnih sanitarij ali sanitarij v javnih lokalih, ali ti ne zadoščajo glede na število obiskovalcev prireditve; 4. po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale naprave ter stanje prireditvenega prostora zapustiti, kot je bilo pred prireditvijo. 10. člen Kampiranje na javnih površinah, ki za to niso določene, v Občini ni dovoljeno, na zasebnih površinah pa je dovoljeno le s soglasjem lastnika zemljišča. 11. člen Kampiranje na krajih iz prejšnjega člena je dovoljeno s soglasjem lastnika zemljišča, če se s tem ne moti lastnikov oziroma uporabnikov sosednjih zemljišč ter če so izpolnjeni naslednji pogoji: • da organizator kampiranja dejavnosti ne opravlja kot profitno dejavnost oz. za organizacijo kampiranja ne zaračunava svoje storitve; • da organizator kampiranja s komunalnimi odpadki, ki nastanejo pri kampiranju, ravna skladno z določili predpisov o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Škofja Loka in drugimi predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki; • da je organizator kampiranja prostor za kampiranje opremil s kemičnim straniščem, če je prostor za kampiranje dostopen za avtomobilski promet in ni komunalno opremljen s sanitarijami. III. Varovanje ljudi in premoženja 12. člen Prepovedana so dejanja, opustitve in dopustitve, s katerimi se ogroža, poškoduje ali onemogoča nemoteno uporabo premoženja občine in ožjih delov občine ali premoženja, ki predstavlja javno dobro. 13. člen (1) Z namenom varovanja ljudi in premoženja je prepovedano: 1. saditi ali gojiti rastline oziroma postavljati predmete ali material na način, da povzročajo škodo na javni komunalni infrastrukturi, javni površini ali javni zgradbi ali motijo njihovo uporabo; 2. odstraniti ali poškodovati stvari, objekte in površine, ki so javnega pomena; 3. na ograje in zidove ob javnih poteh postavljati nevarne predmete, ki lahko povzročijo ogrožanje zdravja mimoidočih; 4. nepravilno uporabljati igrala na igriščih ali naprave v parkih in rekreacijskih poteh, kar ima lahko za posledico poškodbe ali uničenje igral in naprav oziroma ogrožanje drugih ljudi; 5. v bivalnem in naravnem okolju netiti in prenašati ogenj ter sežigati materiale, ki povzročajo motenje okolice ali obremenjevanje okolja; 6. imeti nepokrite oziroma nezavarovane vodnjake, jame, jaške, vhode v kleti, jarke ali druge odprtine, izkope ali prekope, ter poškodovati ali odstraniti ograje in druge naprave, postavljene za preprečevanje nesreč tako, da to ogroža varnost ljudi; 7. onemogočati dostop do objektov in naprav javne komunalne infrastrukture; 8. iztepati, izlivati ali metati iz večstanovanjskih objektov in objektov, ki mejijo na javno površino, karkoli, kar povzroča nesnago ali ogroža zdravje ljudi; 9. na javnih površinah metati kamenje ali druge predmete, streljati z zračno puško, s fračo, lokom ali drugimi napravami, pri čemer je ogrožena lahko ogrožena varnost ljudi, živali in premoženja. (2) Z namenom varovanja ljudi in premoženja morajo lastniki ali upravniki stanovanjskih, poslovnih ali drugih prostorov oziroma zemljišč: 1. odstraniti objekte, ki ogrožajo varnost ljudi na javnih površinah; 2. odstraniti drevesa po predhodno pridobljenem strokovnem mnenju pristojnega oddelka občinske uprave oziroma odstraniti suhe veje dreves, plodove in listje, pri katerih obstaja nevarnost, da padajo na javne površine in s tem ogrožajo varnost mimoidočih; 3. sproti odstranjevati ledene sveče s streh in žlebov na objektih, ki mejijo na javne površine. (3) V kolikor v primeru kršitve kršitelji iz prejšnjega odstavka ugotovljenih nepravilnosti oziroma kršitev ne odpravijo v roku, ki ga odredi pristojni občinski organ nadzora, lahko nepravilnosti iz prejšnjega odstavka po naročilu pristojnega občinskega organa nadzora odpravi pooblaščeni izvajalec na stroške kršitelja. IV. Varovanje okolja, zdravja, čistoče in zunanje podobe kraja 14. člen (1) Z namenom varovanja okolja, zdravja, čistoče in zunanje podobe kraja je prepovedano: 1. metati, puščati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke v naravno okolje ali druge prostore, ki niso za to določeni ali da s tem onesnažuje okolico ali moti okolico; 2. odlagati kakršenkoli material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drug objekt za splošno rabo; 3. speljati ali dopuščati izlivanje odpadnih snovi ali meteornih voda na javno površino; 4. metati v kanalizacijske naprave predmete, ki lahko povzročijo njihovo zamašitev; 5. postavljati montažne ali druge objekte na javnih površinah brez ustreznega soglasja; 6. prati in popravljati vozila na javnih in drugih za to neprimernih površinah; 7. metati, puščati ali odlagati cigaretne ogorke, človeške in živalske iztrebke ter injekcijske igle in brizgalke na javne površine; 8. trgati in uničevati cvetje na zelenicah, cvetličnih koritih in gredah, uničiti ali poškodovati drevje in okrasne rastline v parkih in javnih nasadih; 9. v naseljih škropljenje rastlin z motornimi škropilnicami ali ročnimi škropilnicami tako, da škropivo odnaša na sosedovo zemljišče; 10. prazniti vsebino kemičnih in ostalih vrst stranišč avtodomov in avtomobilskih prikolic na javne površine, v naravno okolje ali mesta, ki niso za to določena; 11. kakorkoli ovirati ukrepe dezinfekcije, dezinsekcije ali deratizacije; 12. puščati motorna vozila z delujočimi motorji več kot 3 minute v bližini vzgojno-varstvenih zavodov (vrtci, šole), v stanovanjskih naseljih in v njihovi bližini. (2) Z namenom varovanja okolja, čistoče in zunanje podobe kraja so lastniki, najemniki ali uporabniki ter upravljavci stanovanjskih, poslovnih ali drugih zgradb ter lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč dolžni: Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 193 1. na pripadajočem zemljišču stavb in na nezazidanih stavbnih zemljiščih poskrbeti, da so ta zemljišča in na njih dvorišča, vrtovi, žive meje, ograje, zelenice, drevje, okrasni nasadi in dovozne poti redno očiščeni, vzdrževani in urejeni; 2. redno vzdrževati okolje zaradi zatiranja agresivnih plevelov ter zatiranja rastlinskih bolezni, škodljivcev in parazitov; 3. urejati in vzdrževati znake in napise gospodarskih subjektov, ki morajo biti v starem mestnem jedru usklajeni s smernicami pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, drugod pa estetsko oblikovani in nemoteči za zunanji izgled; 4. urejati in vzdrževati izložbe lokalov, ki morajo biti v nočnem času primerno osvetljene; 5. urediti in vzdrževati opuščene hiše in druge objekte ter njihovo okolico; 6. plinske cisterne postavljati tako, da čim manj kazijo zunanji izgled, 7. v strnjenih naseljih poskrbeti, da ne kopičijo odpadkov in predmetov, ki kazijo izgled naselja ali ulice. (3) Po čiščenju in urejanju zelenic je lastnik oziroma uporabnik dolžan odpadni material po vzdrževanju, čiščenju oziroma urejanju odstraniti v najkrajšem možnem času v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. To ne velja za pokošeno travo na kmetijskih površinah, kjer se prideluje krma. (4) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so določene kot priporočilo. 15. člen (1) Neuporabnih in neregistriranih motornih vozil, njihovih delov in tudi drugih predmetov, ki ovirajo ali motijo okolico, ni dovoljeno puščati na javnih površinah. (2) Postopek odstranitve neuporabnih in neregistriranih motornih vozil se izvede pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravila v cestnem prometu. 16. člen (1) Oglaševanje oziroma plakatiranje je dovoljeno na mestih, ki so določena z veljavnim občinskim prostorskim načrtom. (2) Za oglaševanje se skladno z občinskim odlokom, ki ureja občinske takse, plačuje taksa. V. Obveznosti lastnikov in vodnikov živali 17. člen Živali ni dovoljeno voditi na otroška in športna igrišča, v bližino šol in vrtcev, zelenih površin v bližini vzgojno varstvenih ustanov, javnih kopališč, pokopališč in na javne prireditve ter v javne prostore, ki jim niso namenjeni. Prepoved ne velja za živali, ki jih pri svojem delu uporabljajo pooblaščene osebe ali živali, ki se uporabljajo kot vodiči ali pomočniki oziroma službeni psi (npr. psi - vodiči slepim osebam, pomočniki invalidom, reševalni psi ipd.). 18. člen (1) Prepovedano je pustiti brez ustreznega nadzorstva žival, ki utegne ogrožati varnost ljudi, premoženja in drugih živali. (2) Lastniki oziroma skrbniki morajo svoje živali na ulicah in trgih, v parkih ter na rekreacijskih in vseh drugih javnih površinah, kjer so živali dovoljene, ves čas imeti na povodcih. Agresivne oziroma popadljive živali morajo na teh površinah nositi tudi nagobčnik. 19. člen (1) Lastnik, skrbnik oziroma vodnik živali je dolžan počistiti iztrebke. V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezni čistilni pribor za pobiranje iztrebkov in vrečko za pobiranje iztrebkov ter ga ob pozivu pokazati pristojnemu organu. (2) Lastnik oziroma vodnik živali je v urbanem okolju dolžan upoštevati in uporabljati označene smetnjake, ki so namenjeni za živalske iztrebke in prostore, ki so temu namenjeni. (3) V primeru, da na določenem območju ni smetnjakov za živalske iztrebke, je lastnik oziroma vodnik živali dolžan iztrebke počistiti v vrečko, ki jo odloži v zabojnik za ostale odpadke. 20. člen Na vseh javnih površinah je prepovedano odlagati hrano oziroma hraniti prostoživeče ali zapuščene živali (npr. golobe, pse, mačke in podobno). VI. Nadzor nad izvajanjem tega odloka 21. člen (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni občinski organ nadzora. Za prekrške, določene v 1. do 8 točki 7. člena, v 10. členu, v 1. do 4. točki in 6. do 9. točki prvega odstavka 13. člena, v 1. do 8. točki in 10. do 12 točki prvega odstavka 14. člena, v 15., 17., 18. 19. in 20. členu tega odloka so pristojni tudi občinski redarji. (2) Občinski organ nadzora ima pristojnost, da pri opravljanju nalog nadzora odredi odpravo nepravilnosti v roku, ki ga sam določi. Za odpravo nepravilnosti lahko odredi tudi druge ukrepe, potrebne za odpravo nepravilnosti. (3) Občinski redar ukrepa v skladu s pristojnostmi, določenimi z veljavnimi predpisi na področju občinskega redarstva in ostalimi predpisi. VII. Kazenske določbe 22. člen (1) Z globo 200,00 EUR se kaznuje oseba - posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 7., 8., 9. in 12. člena tega odloka, 2. do 11. točke prvega odstavka 13. člena, drugega odstavka 13. člena, 2. do 11. točke prvega odstavka 14. člena in v nasprotju s 15., 17., 18., 19. in 20. členom tega odloka. (2) Z globo 650,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 7., 8., 9. in 12. člena tega odloka 2. do 11. točke prvega odstavka 13. člena, drugega odstavka 13. člena, 2. do 11. točke prvega odstavka 14. člena in v nasprotju s 15., 17., 18., 19. in 20. členom tega odloka, odgovorna oseba pa z globo v višini 250,00 EUR. 23. člen (1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje oseba - posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 1. točke prvega odstavka 13. člena ter 1. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka. (2) Z globo 2.500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 1. točke prvega odstavka 13. člena in 1. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka, odgovorna oseba pa z globo v višini 600,00 EUR. 24. člen Ostali prekrški se kaznujejo skladno z določili ustreznih zakonov in zakonom, ki ureja prekrške. VIII. Prehodna in končna določba Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 194 25. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o javnem redu in miru v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 20/91, 27/91, 63/93) in Odlok o reji in registraciji psov in reji drugih živali (Uradni list RS, št. 55/92). 26. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 223-0001/2016 Datum: 23.2.2017 Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan 121. Pravilnik o sofinanciranju projektov varovanja kulturne dediščine v občini Škofja Loka Na podlagi prvega odstavka 16. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16 -uradno prečiščeno besedilo in 35/16), 106. v zvezi s tretjim odstavkom 100. in 101. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13 in 68/16, v nadaljevanju ZUJIK) ter prvega odstavka 40. in prvega odstavka 40.a člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16, v nadaljevanju ZVKD--1) je Občinski svet Občine Škofja Loka, na svoji 20. redni seji, dne 23. februarja 2017, sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROJEKTOV VAROVANJA KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI ŠKOFJA LOKA I. Splošno 1. člen Ta pravilnik opredeljuje pogoje za pridobitev sredstev, izvedbo postopka ter način izvajanja nadzora pri izvajanju ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine, ki se sofinancira iz proračuna Občine Škofja Loka na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva (v nadaljevanju: javni razpis) in izvaja na njenem območju. Sredstva se oblikujejo na ustrezni postavki proračuna Občine Škofja Loka. Višina sredstev v posameznem proračunskem letu je odvisna od zmožnosti občinskega proračuna za posamezno proračunsko leto. 2. člen Sredstva so namenjena ohranjanju, vzdrževanju in urejenosti nepremične kulturne dediščine. Mednje sodijo: • kulturni spomeniki državnega in lokalnega pomena, ki so razglašeni z odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Škofja Loka, - • nepremična dediščina (enote, vpisane v Register nepremične kulturne dediščine), Predmet sofinanciranja so projekti, ki imajo dokazano vsebinsko upravičenost. Projekt je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo določeno tehnično funkcijo in ima opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt je časovno, krajevno, vsebinsko in finančno zaokrožena celota in vsebuje stroške za izvedbo prijavljene vsebine, ki jo bo upravičenec izvedel v tekočem letu javnega razpisa. 3. člen Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu: • enota je razglašena za kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena na območju občine Škofja Loka oz. je ovrednotena kot kulturna dediščina (enota je vpisana v Register kulturne dediščine) • predlagatelj mora imeti zagotovljeno finančno konstrukcijo za izvedbo prijavljenega projekta, • predlagatelj mora pridobiti ustrezno dovoljenje za poseg v skladu z zakonom o graditvi objektov, -če je to potrebno, predlagatelj mora pridobiti kulturnovarstvene pogoje oz. soglasje pristojnega ZVKDS; OE Ljubljana. Do sredstev so upravičeni dejanski oziroma zemljiškoknjižni lastniki, posestniki ali upravljavci kulturne dediščine. Upravičenci, ki s svojimi projekti kandidirajo za proračunska sredstva na tem razpisu, ne smejo kandidirati z istimi projekti na drugih razpisih občine Škofja Loka. Pri presoji upravičenosti kandidatov do sredstev se upošteva pravilo "de minimis". Pomoči po pravilu "de minimis" so pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence in ne predstavljajo državne pomoči. II. Postopek javnega razpisa 4. člen Občina Škofja Loka vsako leto objavi javni razpis za zbiranje ponudb za sofinanciranje projektov ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine v občini Škofja Loka, ki se bodo sofinancirali iz občinskega proračuna. Postopek za dodelitev sredstev poteka po naslednjem zaporedju: • priprava in objava javnega razpisa za zbiranje projektov • zbiranje projektov • obravnava projektov in izbor • obveščanje vlagateljev o odločitvi • sklepanje pogodb • spremljanje pogodb in namenske porabe sredstev iz proračuna 5. člen Postopek javnega razpisa, strokovne presoje in ocenjevanje projektov v skladu s tem pravilnikom in veljavnimi predpisi o izvrševanju proračuna ter s predpisi s področja kulture opravi strokovna komisija, ki šteje najmanj pet in največ devet članov. Člane komisije imenuje župan s sklepom. Komisijo sestavljajo najmanj trije člani strokovnjaki ali poznavalci na področju kulturne dediščine oziroma kulture, ostali člani so strokovnjaki na zadevnem področju (npr. energetika, turizem ipd.) S sklepom se določi še trajanje mandata komisije, naloge in smernice. Komisija veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh njenih članov. Komisija sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov. V primeru enakega števila glasov odloči glas predsednika komisije. Strokovna opravila za komisijo opravlja občinska uprava. Član komisije ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, predstavljanja, nadzora ali zastopanja pri predlagatelju projekta. 6. člen Besedilo javnega razpisa oziroma poziva se javno objavi na spletni strani Občine Škofja Loka, v lokalnih in Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 195 drugih medijih. Podrobnejši pogoji, merila in kriteriji se določijo v razpisni dokumentaciji. Objava javnega razpisa mora določati predvsem: • naziv in sedež podeljevalca sredstev, • namen javnega razpisa, • pogoje za pridobitev sredstev, • upravičence do razpisnih sredstev, • višino razpoložljivih sredstev, • določitev obdobja v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, • rok za prijavo in način oddaje vlog, • datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev, • obravnavo vlog in rok v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa, • osnutek pogodbe, • kraj in čas kjer zainteresirani dobijo razpisno dokumentacijo, • navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena k vlogi, • druge potrebne podatke. Rezultati javnega razpisa se objavijo na spletni strani Občine Škofja Loka. 7. člen Za obravnavo, ocenjevanje in vrednotenje vlog ter izbor se poleg razpisne dokumentacije uporabljajo določbe veljavnih zakonskih in podzakonskih predpisov, zlasti na področju izvrševanja proračuna, splošnega upravnega postopka in kulture. Direktorica oziroma direktor občinske uprave izda odločbo o sofinanciranju projektov na podlagi mnenja strokovne komisije. O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča županja oziroma župan. 8. člen Sklepanje pogodb z izbranimi prijavitelji se opravi v petnajstih dneh od pravnomočnosti odločb o izboru. Če kateri od prijaviteljev v roku petnajstih dni od prejema ne predloži podpisane pogodbe dajalki sredstev, se šteje, da odstopa od pogodbe o sofinanciranju projekta in ni upravičen do pravic po odločbi o sofinanciranju.. Pogodba o sofinanciranju se sklene na podlagi veljavnega proračuna. 9. člen Pogodbeni znesek bo prijavitelj prejel načeloma v enem znesku, in sicer po presoji strokovne komisije o skladnosti izvedbe, na podlagi vsebinskega in finančnega poročila o izvedeni investiciji, priloženih dokazil o izvedbi, v roku, ki je določen z veljavnimi predpisi o izvajanju proračuna Republike Slovenije in Občine Škofja Loka. Vrsta dokazil, s katerim prejemnik sredstev izkazujejo katere programe, v kakšnem obsegu in na kakšen način izvajajo v posameznem letu, ter obdobje, v katerem morajo ta dokazila predložiti, se opredeli v razpisnih pogojih. V primeru, da prejemnik sredstev ne more dokazati porabe sredstev v višini zneska določenega v finančni konstrukciji, se odobri izplačilo sorazmerno v višini dokazane in upravičene porabe. V primeru da sredstva ostanejo neporabljena, se javni razpis ponovi. 10. člen Kot upravičeni stroški se upoštevajo: • stroški za pridobitev projektne dokumentacije ter stroški za izdelavo konservatorskega načrta oz. projekta, - • gradbena, obrtniška in inštalacijska dela na ovoju objekta, • konservatorsko--restavratorski posegi. III. Kriteriji in merila 11. člen Merila in kriterije se podrobneje določi v vsakoletni razpisni dokumentaciji. IV. Nadzor in namenska poraba sredstev 12. člen Prejemniki sredstev poročilo o izvedenih projektih oddajo na obrazcih, ki jih pripravi strokovna komisija in so del razpisne dokumentacije. Poročila obravnava strokovna komisija, praviloma pred vsakoletno objavo javnega razpisa za naslednje leto. Prejemniki sredstev izbrani na javnem razpisu, so dolžni projekte izvajati v skladu s tem pravilnikom ter področnimi predpisi. Prejemnik sredstev iz proračuna Občine je na zahtevo sofinancerja dolžan predložiti dokazila o namenski porabi sredstev. Če je ugotovljena nenamenska poraba sredstev iz proračuna Občine, se sofinanciranje takoj prekine, že prejeta sredstva pa mora izvajalec vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema. Oseba, ki namerno ovira razpisni postopek ali krši pogodbene določbe, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu občine. V. Pritožbeni postopek 13. člen Vlagatelj vloge lahko vloži na Občino Škofja Loka pritožbo v roku 8 dni od prejema odločbe oziroma obvestila o sofinanciranju. O pritožbi odloča županja oziroma župan. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila in kriteriji za ocenjevanje vlog. VI. Končna določba 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 622-0001/2017 Datum: 23.2.2017 Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan 122. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Škofja Loka za leto 2017 Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo 103/07, 99/13 in 46/14) ter 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16 - uradno prečiščeno besedilo in 35/2016) je občinski svet Občine Škofja Loka na 20. redni seji, dne 23. februarja 2017, sprejel Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 196 SKLEP O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK V OBČINI ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2017 1. člen Političnim strankam, ki so kandidirale kandidatke in kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet Občine Škofja Loka, ki so bile dne 05.10.2014, se dodelijo sredstva iz občinskega proračuna, sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila posamezna politična stranka na volitvah. Stranka pridobi sredstva iz proračuna občine, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta, to je najmanj 134 glasov. 2. člen V proračunu Občine Škofja Loka za leto 2017 je za financiranje političnih strank, na postavki 1001015 -Financiranje političnih strank, namenjeno 10.644 EUR. Znesek iz prejšnjega odstavka se razdeli med politične stranke sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobile na volitvah dne 05.10.2014 in sicer 2,269510 EUR za vsak dobljeni glas. 3. člen Posamezne politične stranke iz proračuna občine Škofja Loka za leto 2017 prejmejo naslednji znesek: POLITIČNA št. Znesek za STRANKA glasov €/glas leto 2017 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 715 2,269510 1.622,70 € GLAS ŽENSK SLOVENIJE 145 2,269510 329,08 € STRANKA MIRA CERARJA 593 2,269510 1.345,82 € NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 746 2,269510 1.693,05 € SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1251 2,269510 2.839,16 € INICIATIVA ZA DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM 621 2,269510 1.409,37 € SOCIALNI DEMOKRATI 291 2,269510 660,43 € DeSUS 328 2,269510 744,40 € 4. člen Sredstva iz prejšnjega člena se političnim strankam nakazujejo mesečno na njihove transakcijske računa. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-1/2017 Datum: 23.2.2017 Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan OBČINA VIDEM 123. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Videm, prve spremembe in dopolnitve Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 -ZPNačrt-A, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO) ter na podlagi 30. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/16 - UPB-2) je župan Občine Videm dne 1. 3. 2017 sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE VIDEM, PRVE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 1. Začetek postopka S tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Videm, sprejetega z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/15; v nadaljnjem besedilu: OPN). 2. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN V mesecu decembru 2015 je začel veljati Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Videm, s katerim je začel veljati nov prostorski akt občine, to je občinski prostorski načrt. V nadaljevanju so podani ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN (prve spremembe in dopolnitve). Občino Videm deli reka Dravinja na dva povsem različna reliefna tipa, in sicer na severni ravninski del, kjer se je zaradi intenzivnega kmetijstva poselitev usmerila v strnjena naselja in južni gričevnat del, kjer prevladuje avtohtona razpršena poselitev. Slaba infrastrukturna opremljenost haloškega dela občine in pomanjkanje delovnih mest je v preteklosti povzročilo močno praznjenje podeželja in s tem zaraščanje ekstenzivnih kmetijskih površin. Občina je v zadnjih dveh desetletjih ogromno naredila na izboljšanju komunalne opremljenosti obstoječih območij razpršene poselitve in s tem postopoma ustavila trend praznjenja Haloz. Ohranitev kulturne krajine je neposredno povezana s prebivalstvom, ki si želijo kvalitetno bivalno okolje. Sodobna komunalna infrastruktura jim to danes omogoča, vendar zavoljo razgibanega reliefa je ni bilo možno pripeljati do vseh območij razpršene poselitve. Zavoljo tega je precej občanov in lastnikov zemljišč podalo pobude za spremembo prostorskega akta občine, ki je podlaga za pridobitev upravnih dovoljenj za posege v prostor. Za občino še je vedno najpomembnejša ureditev tematskega parka na območju kmetijskih zemljišč, tik ob osnovni šoli in vrtcu v občinskem središču. S tem bi zmanjšali negativne vplive intenzivnega kmetovanja in pridobili dodatne rekreacijske in parkovne površine, ki jih naselje Videm pri Ptuju nujno potrebuje. V načrtu ima občina tudi urediti dodatna parkirišča ob gasilskem domu v naselju Tržec, omogočiti gradnjo objekta za potrebe krajevne skupnosti Tržec in s prostorskim aktom uskladiti rekreacijske površine v naselju Vareja. Omenjene razvojne potrebe občanov in lastnikov zemljišč ter občine so glavni razlogi za začetek priprave sprememb in dopolnitev OPN. Pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN je potrebno izboljšati tiste sestavine OPN, za katere se pri uporabi OPN ugotavlja, da so potrebne izboljšave. 3. Območje sprememb in dopolnitev OPN Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 197 Spremembe in dopolnitve OPN se pripravi za celotno območje Občine Videm. 4. Predmet načrtovanja in vrsta postopka Spremembe in dopolnitve OPN se izvedejo v rednem postopku priprave prostorskega akta, kot je predpisano v Zakonu o prostorskem načrtovanju v členih od 46 do 52. Predmet načrtovanja sprememb in dopolnitev OPN je razviden v drugi točki tega sklepa, in sicer bodo predmet načrtovanja naslednje vsebine: • pobude in potrebe občine za nadaljnji prostorski razvoj na območju Občine Videm, • razvojne potrebe, ki so jih podali občani in lastniki zemljišč, za ohranjanje poselitve in kulturne krajine v gričevnatem delu občine, • izboljšava tistih delov OPN, za katere se pri uporabi OPN ugotovi, da so potrebne izboljšave. 5. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve se pripravi v skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in določili Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. Pri pripravi strokovnih rešitev je potrebno izhajati iz prikaza stanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, razvojnih programov, razvojnih potreb občine, razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb. Če se pri pripravi strokovnih rešitev ugotovi, da je potrebno izdelati strokovne podlage, se le-te izdela v skladu z veljavnimi predpisi. Pri pripravi gradiv za spremembe in dopolnitve OPN je potrebno upoštevati priporočila Ministrstva za okolje in prostor za pripravo gradiv pri spremembah in dopolnitvah občinskih prostorskih načrtov (10. priporočila št. 35032-10/2015/1-1092-02 z dne 18. 5. 2015). 6. Roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN in posameznih faz V postopku sprememb in dopolnitev OPN so predvideni naslednji roki: • sklep župana o začetku postopka: marec 2017, • objava sklepa o začetku postopka v uradnem glasilu (Uradno glasilo slovenskih občin) in v svetovnem spletu (http://www.videm.si); objavljen sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, in sosednjim občinam: marec 2017, • priprava osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 30 dni po uskladitvi vseh pobud z občino, • posredovanje osnutka sprememb in dopolnitev OPN v preveritev ministrstvu, pristojnemu za prostor: ministrstvo v sedmih dneh preveri digitalno gradivo, če omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenj (ugotovitev pomanjkljivosti pomeni podaljšanje časa do objave digitalnega gradiva na spletnem strežniku ministrstva), • pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora in sporočila ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, ali je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO): 40 dni po prejemu obvestila ministrstva, pristojnega za prostor, da je digitalno gradivo osnutka sprememb in dopolnitev OPN objavljeno na spletnem strežniku ministrstva, • izdelava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ter okoljskega poročila (okoljsko poročilo se izdela v primeru, ko je zahtevana izvedba postopka CPVO): 30 dni po prejemu prvih mnenj, • morebitno usklajevanje prvih mnenj, če zaradi prvih mnenj ni mogoče pripraviti dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 25 dni (v kolikor ministrstvo, pristojno za prostor, zagotovi usklajevanje med občino in nosilci urejanja prostora v roku 15 dni od prejema obvestila o potrebnosti usklajevanja, sicer se rok ustrezno podaljša), • posredovanje okoljskega poročila (ko je zahtevana izvedba postopka CPVO) in dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da gradivo objavi na spletnem strežniku ministrstva: 7 dni za pridobitev obvestila o objavi gradiva na strežniku (če ni postopka CPVO, je vsebina te alinee odveč), • preveritev ustreznosti okoljskega poročila na ministrstvu, pristojnem za varstvo okolja, če je zahtevan postopek celovite presoje vplivov na okolje: rok 30 dni za izdajo obvestila, ali je okoljsko poročilo ustrezno, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno (morebitni popravki in dopolnitve podaljšajo čas do naslednje faze, to je do javne razgrnitve), • javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi: objava javnega naznanila najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve, • javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ter okoljskega poročila (okoljsko poročilo je potrebno v primeru, ko je zahtevan postopek CPVO): 30 dni, • priprava stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve: 20 dni po zaključku javne razgrnitve, • obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 30 dni, • objava stališč do pripomb in predlogov na krajevno običajen način in v svetovnem spletu: 7 dni po sprejemu stališč, • priprava predloga sprememb in dopolnitev OPN na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 30 dni po sprejemu stališč, • posredovanje predloga sprememb in dopolnitev OPN v preveritev ministrstvu, pristojnemu za prostor: ministrstvo v sedmih dneh preveri digitalno gradivo, če omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenj (ugotovitev pomanjkljivosti pomeni podaljšanje časa do objave digitalnega gradiva na spletnem strežniku ministrstva), • pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora in odločbe ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, o sprejemljivosti vplivov izvedbe sprememb in dopolnitev OPN na okolje (če je potrebno izvesti postopek CPVO): 40 dni po prejemu obvestila ministrstva, pristojnega za prostor, da je digitalno gradivo predloga sprememb in dopolnitev OPN objavljeno na spletnem strežniku ministrstva, • priprava usklajenega predloga OPN: 25 dni, • sprejem usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN na občinskem svetu: 30 dni, • objava odloka v uradnem glasilu (Uradnem glasilu slovenskih občin). 7. Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN sodelujejo tisti nosilci urejanja prostora, za katere se ob pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN izkaže, da se vsebine sprememb in dopolnitev nanašajo na zadeve Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 198 iz njihove pristojnosti. Ob sprejemu tega sklepa so za podajanje smernic in mnenj pristojni naslednji nosilci urejanja prostora: • za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Sektor za prostorsko načrtovanje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, • za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva in lovstva: Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor, • za področje lovstva in ribištva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, • za področje ribištva: Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61 A, 1211 Ljubljana Šmartno, • za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28 c, 1000 Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor, • za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, • za področje varstva kulturne dediščine: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor, • za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, • za področje državne cestne infrastrukture: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Sektor za ceste, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje avtocest: DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana, • za področje zračnega prometa: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Sektor za letalstvo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za energetiko in rudarstvo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, • za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje plinovodnega omrežja: Plinovodi d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 11 B, p.p. 3720, 1001 Ljubljana, • za področje prenosa električne energije: ELES, Področje za upravljanje s sredstvi in projekti, Služba za upravljanje z infrastrukturo, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, • za področje oskrbe z električno energijo: Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, • za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje obrambe: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje zdravstvenega varstva: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, • za področje pravosodja (mejni prehodi): Ministrstvo za pravosodje, Direktorat za investicije in nepremičnine, Sektor za investicije, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana, • za področje zunanjih zadev: Ministrstvo za zunanje zadeve, Direktorat za bilateralo in evropske zadeve, Sektor za sosednje države, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana, • za področje vojnih in prikritih vojnih grobišč: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, • za področje telekomunikacij: Telekom Slovenije, Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor - Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor, • za področje telekomunikacij: AKOS, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1001 Ljubljana, • za področje lokalne kabelske TV: Telemach d.o.o., Lendavska 29, 9000 Murska Sobota, • za področje oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda: Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, • Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. V kolikor se pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN izkaže potreba po vključitvi drugih nosilcev urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihove smernice in mnenja. Za pridobitev odločitve, ali je v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN potrebno izvesti postopek CPVO, se vlogo poda na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana. 8. Objava in začetek veljavnosti Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Videm (http://www.videm.si). Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin se sklep pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, ter sosednjim občinam Občine Videm. Številka: 35-29/2014-98 Datum: 01.03.2017 Občina Videm Friderik Bračič, župan Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 199 OBČINA ZREČE 124. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev turistične kmetije Urška Na podlagi 57. in 61.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 -ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 106/10 - popr., 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) ter 31. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16) sprejemam SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ŠIRITEV TURISTIČNE KMETIJE URŠKA 1. člen Predmet S tem sklepom se začne priprava sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev kmetije Urška, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin številka 37 dne 10.12.2012 (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve OPPN). Predmet OPPN se nanaša na: • natančnejšo opredelitev gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov • spremenjen vrstni red gradnje objektov • korekcijo nekaterih členov glede na določila OPN Občine Zreče Spremembe in dopolnitev OPPN bodo izdelane v tekstualni obliki. 2. člen Ocena stanja, razlogi za pripravo in pravna podlaga Po objavi odloka je bila realizirana le I. faza izvedbe OPPN, ki je predvidela gradnjo stanovanjske hiše. Zaradi recesije in trenutnega slabšega finančnega položaja v panogi, investitor zdaj še ne more pristopiti k naslednjim fazam. Glede na zahteve trga in potrebe gostov bi bilo priporočljivo izvesti nekatere nezahtevne in enostavne objekte kot funkcionalno dopolnitev dejavnosti oz. izvesti posege v drugačnem zaporedju. 3. člen Območje Obravnavano območje ostane nespremenjeno in se nanaša na celotno območje OPPN. Ureditve javne gospodarske in okoljske infrastrukture s priključitvami lahko segajo tudi izven območja urejanja. 4. člen Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve, in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi Ker predlagane spremembe in dopolnitve OPPN nimajo vpliva na pridobljene smernice in mnenja, nosilcev urejanja ne vključimo v postopek. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje v roku 30 dni sporoči, ali je za spremembe in dopolnitve OPPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. V primeru, da se v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPPN ugotovi, da morajo sodelovati tudi drugi subjekti, ki niso navedeni v tem sklepu, lahko pripravljavec akta k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije. 5. člen Način pridobitve strokovne rešitve Strokovne rešitve za pripravo OPPN zagotovi naročnik. 6. člen Roki za pripravo Ker se spremembe in dopolnitev OPPN nanašajo samo na posamične posege v prostor, ki ne vplivajo na celovitost načrtovanih prostorskih ureditev ter na rabo sosednjih zemljišč in objektov, se skladno z 61.a členom sprememb in dopolnitev ZPNačrt-A (Uradni list RS, št. 108/09), spremembe in dopolnitve OPPN izdelajo po skrajšanem postopku. Izdelava osnutka sprememb in dopolnitev OPPN je predvidena štirinajst dni po začetku veljavnosti tega sklepa. Priprava dopolnjenega osnutka je predvidena v tridesetih dneh po pridobitvi smernic/odločbe CPVO. Sprejem predloga sprememb in dopolnitev OPPN je predviden v roku 5 mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa. Upoštevani so okvirni roki. 7. člen Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave Izdelavo sprememb in dopolnitev OPPN v celoti financira investitor. 8. člen Objava in začetek veljavnosti Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani Občine Zreče - http://www.zrece.si. Številka: 3505-0001/2017-6 Datum: 01.03.2017 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan Št. 5/10. 2. 2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 200 OBČINA DORNAVA 104. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Dornava, prve spremembe in dopolnitve OBČINA KOBILJE 105. Odlok o proračunu Občine Kobilje za leto 2017 OBČINA LOVRENC NA POHORJU 106. Sklep o pridobitvi in ukinitvi statusa javnega dobra lokalnega pomena OBČINA MIRNA 107. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mirna 108. Sklep o pripravi sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Trebnje na območju občine Mirna Stran 165 Stran 167 Stran 170 Stran 171 175 Škofja Loka 122. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Škofja Loka za leto 2017 OBČINA VIDEM 123. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Videm, prve spremembe in dopolnitve OBČINA ZREČE 124. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Videm, prve spremembe in dopolnitve 195 Stran 196 Stran 199 OBČINA RADENCI Stran 109. Odlok o proračunu Občine Radenci 176 za leto 2017 110. Pravilnik o protokolarnih obveznostih 180 Občine Radenci 111. Sklep o letnem načrtu razpolaganja 182 z nepremičnim premoženjem Občine Radenci za leto 2017 112. Sklep o določitvi cen programov za 184 predšolsko vzgojo v Občini Radenci 113. Sklep o letnem načrtu oddaje 184 nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2017 v najem 114. Sklep o letnem načrtu pridobivanja 185 nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2017 115. Sklep o ustanovitvi stavbne pravice 186 na nepremičnini parc. št. 69/4, k.o. 198 Boračeva OBČINA ŠENČUR Stran 116. Sklep o izvzemu iz javnega dobra 187 117. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 187 javnega dobra lokalnega pomena 118. Javno naznanilo o javni razgrnitvi 187 dopolnjenega osnutka Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu prestavitve kmetijskega gospodarstva Kordež OBČINA ŠKOFJA LOKA Stran 119. Odlok o spremembah in dopolnitvah 188 Odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko-obrtno cono Virmaše (SO1) 120. Odlok o javnem redu in miru v Občini 190 Škofja Loka 121. Pravilnik o sofinanciranju projektov 194 varovanja kulturne dediščine v občini