OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of AU Kinds
Vol. xxxn. — leto xxxn.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), NOVEMBER 10, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 221
NOV GROB
ludwig celhar
Kakor smo včeraj poročali, je ^ torek popoldne ponesreči uto ftil Ludwig Celhar, 2 in pol le-^3- star sinček Ludwig in Nettie Celhar, ki vodita gostilno Nettie's Cafe na E. 185 St. Poleg Žalujočih staršev zapušča šest tednov staro sestrico Susan. Pogreb se vrši v petek popoldne 1:45 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 ^t., v cerkev Marije Vnebovzete nato na pokopališče Calvary.
DomaČe vesti
^ilmi v knjižnici
V	prostorih javne knjižnice
Norwood podružnice se bo v to-
I'ek zvečer ob 7:30 uri kazalo
^""Ugo serijo slik. Vstopnina je
prosta vsem in otrokom se do-
vstop v spremstvu odraslih.
bolnišnice
Mala Margaret Koss, 11 me-secev stara hčerka Mr. in Mrs. ; ^fank J. Koss iz 18104 Neff . je bila prepeljana domov '2 City bolnišnice, kjer se je I ^^hajala dva meseca in pol po ^apadu polio. Zdravje se ji.po-vrača.	'
^aši lovci
V	Pennsylvanijo so se podali lov na zajce naši lovci An-Baraga, Joseph Pozelnik in
"^e Kern. Obljubili so, da bodo '^_3®li in prevažali srnjaka za Ci-Kunstelna, da ne bo prišel Pozneje, ko bo lov na srnjake praznih rok domov. Mno-Sreče!
operaciji
_Mrs. Rose Sterbank iz Ber-St., St. Marys, Pa., se na-,^ia v ondotni Kaul Memo-bolnišnici, kjer se je mora-^ podvreči operaciji. Mrs. Ster-je hči Mr. In, Mrs. Frank 7%čič iz 1241 E. 61 St. Želimo da bi se ji ljubo zdravje čim vrnilo!
Wert "Zarje"
. ^ot običajno, se tudi letos vr-jesenski koncert pevskega
Vojno hujskanje napadeno na proslavi revolucije v Moskvi
MOSKVA, 8. nov.—Ogromna množica en milijon moskovskih mož, žena in otrok se je včeraj udeležila parade, ki je bila prirejena na Rdečem trgu v znak proslave 32-obletnice oktobrske revolucije.
Glavni govornik na proslavi je
fa "Zarja" na Zahvalni dan,
2bo 24
nov., v avditoriju SND na • Clair Ave. Pričetek bo ob 4. ^°Poldne. Vstopnice se dobe v ! Odprodaji pri pevcih in pev-Zarje ter v starem poslopju Cene vstopnicam so v ^^dprodaji nekoliko nižje.
strica in teto
Amalija Božeglav, 1125 St., je prejela pismo od Razem, ki jo prosi, bi pdizvedela za naslov nje-
Sovi
tet
Če
®ga strica Jožefa Razem in
® Ančka Zlobec iz Ponikve. ^ ®aina to citata ali pa če kdo
njiju naslov, je prošen, da na naslov: Vladimir Ra
lOOfi
Q ^ Aniiunication St., New
88 Telde United Fruit Co.,
La.
bo proučeval
^OEVE kitajske
jj^^AKE; success, N. Y., 8.
i2j^'"~~"0bveščeni krogi so danes
da se bo ameriški dele Q, ^Pri Združenih narodih Philip ®®sup kmalu podal na poto-Po Daljnem vzhodu in ob Skv^^iliki obiskal tudi komuni "''O Kitajsko.
bii maršal Aleksander Vasiljev-ski, ki je v svojem dnevnem povelju izjavil, da sovjetsko ljudstvo in oborožene sile z "zaupanjem napredujejo v komunizem, zavedajoč se obenem nevarnosti nove vojne, ki jo odprto pripravljajo imperialisti v Zedinjene države in Angliji, ki stojita na čelu mednarodne reakcije."
Na proslavi so sodelovale tudi vojaške sile in letalstvo. Toda zunanji opazovalci pravijo, da se vojaško stran ni toliko poudarilo kot ob priliki lanske proslave. Nad Moskvo so z veliko naglico leteli le novejši modeli vojaških jet letal in bombnikov.
Povorka Moskovčanov se je pet ur pomikala čez Rdeči trg. Na tisoče in tisoče zastav, znakov in napisov je plapolalo nad glavami množice. Udeležniki pa so nosili tudi ogromne slike Stalina, Lenina in ostalih članov sovjetskega politibiroa, kakor tudi slike voditelja kitajskih komunistov Mao Tze-tunga, češkoslovaškega predsednika Gott-walda, poljskega predsednika Beiruta, vzhodno-nemškega komunističnega voditelja Piecka ter voUii-iljev Bolgarije, Madžarske, Romunije, Albanije in Koreje.
Na rdeči granitni platformi Leninovega mauzoleja tudi letos ni bilo Stalina. Navzoči so bili Molotov, Malenkov, Beria, Bul-ganin, Vorošilov in drugi visoki uradniki.
Ko je .1,500 mož broječa vojaška godba odigrala sovjetsko himno, je maršal Vasiljevski v kratkem govoru opozoril, da "imperialisti" skušajo sprožiti novo vojno.
"Oborožene sile Sovjetske zveze, ki so izvojevale svetovno zgodovinsko zmago, ne pozabljajo na svojo osnovno nalogo— da budno čuvajo varnost in delo našega ljudstva," je med ostalim izjavil Vasiljevski.
Časopisi napadajo "zbor ameriških generalov
Moskovski časopisi so včeraj izšli v posebnih izdajah na šest strani. V celoti so objavili govor zastopnika ministrskega predsednika Malenkova, ki je predvčerajšnjim viharno napadel '"ojne hujskače.
"Izvestije" so v posebnem članku napadle "zbor generalov" v Zedinenih državah, ki da se samo prepirajo, na kakšen način bi se dalo pobiti več Rusov. V zvezi z zasliševanjem pred kongresnim odborom za oborožene sile, "Izvestije" pišejo:
"Na ta način se je seja odbora, ki snuje umor, nadaljevala s civiliziranimi divjaki, ki so vi hteli atomsko bombo. Danes sodijo komunistom. Jutri bodo zažigali knjige. Mi se ne bojimo rumene megle, ki se dviga nad Ameriko. Nobene sila nas ne more ustaviti in ne našega gibanja v korist onega, kar mi označamo s svetlo besedo—komunizem.
"Ameriko je obvila tema. V nočeh ima ljudstvo te dežele nemirno spanje. Ninče ne ve, kaj ga čaka jutri. Vsako jutro se dvigne s skrbjo in se boji odpreti časopis. S strani časopisa
skače in vpije strašna bojazen pred brezposelnostjo. Termometri Stock Exchangea kažejo, kako žila dežele utriplje. Koščena roka krize trka na vsaka vrata."
"Izvestije" dalje pišejo, da vojaški voditelji Zedinjenih držav razmotrivajo "z učinkovitostjo trgovcev," o najboljšem načinu za morjenje Rusov.
"Že vidijo naša pogorela bivališča, naša mrtva polja. Pripravljeni so, da našo kri distilirajo v dolarje."
Časopis v svojem viharnem napadu omenja tudi generala Georgea C. Marshalla, ki da ni nikakršen "heroj, pač pa bur-kež." Za gen. Eisenhower ja pa da je "stari vojni hujskač, ki je pripravljen zbrati vse dežele za ameriško verižno tolpo." Kar pa se obrambnega tajnika Louisa Johnsona tiče, "Izvestije" pravijo, da je "že pokazal prve znake Forrestalove bolezni."
Proslava se je nodoljevala dolgo v noč
Proslava 32. obletnice velike ruske revolucije se je nadaljevala pozno v noč, ko je Moskva bila osvetljena z milijoni raznobarvnih juči. Na stotisoče državljanov je plesalo po ulicah in motrilo 15,000 umetnikov. Proslava se je začela predvčeraj, končala pa se bo danes zvečer. To so tri-dnevni prazniki, kakršnih sovjetska ljudstvo še ni imelo po vojni!	I
Ogromna centralna trgovina Mostprg je za to priliko preskrbela nenavadno mnogo živeža in blaga. Trgovino obiskuje dnevno povprečno 120,000 ljudi. Razstavljenega blaga pa je v vrednosti več kot 50,000,000 rubljev.
Samo včeraj je v 7,808 moskovskih kioskih bilo prodano 3,000,000 sendvičev, 800,000 hrenovk in 500,000 paketov slad-ščic za otroke.
*
200,000 Bolgarov na proslavi v Sofiji
SOFIJA, 8. nov. — Več kot 200,000 Bolgarov je danes vzklikajoč Stalinu paradiralo mimo mauzoleja, kjer leži truplo bivšega bolgarskega voditelja Ge-orgi Dimitrova.
*
Proslava v Rumuniji
BUKAREŠTA, 8. nov.—Okrog, 200,000 ljudi se je udeležilo včerajšnje proslave 32. obletnice sovjetske revolucije.
Zunanja ministrka Ana Pau-ker je bila glavna govornica, Med ostalim je rekla, da je v "Rumuniji svoboda za vsakega, z izjemo za vohune, lakaje zunanjih imperialistov in za one, ki želijo svojo svobodo izkoristiti, da bi kmetom ponovno odvzeli zemljo, okradli delavce in zopet prodali našo deželo zunanjim imperialistom."
U. S. STEEL CORP. SE JE DANES ZAČELA POGAJATI ZA PENZIJE
PITTSBURGH, 10. nov. —Največja jeklarska kor-poracija v deželi, U.S. Steel Corp., je danes poslala svoje predstavnike na pogajanje s predstavniki CIO unije United Steelworkers.
Naznanilo o sklepu kor-poracije je bilo podano že včeraj.
U. S. Steel korporacija se je najodločnejše zoperstav-Ijala zahtevam unije za penzije in zavarovalne programe, toda sporazum z ostalimi jeklarskimi družbami jo je končno prisilil, da se je vdala.
Vsi doslej podpisani kon-trakti predvidevajo mesečne penzije od $100 za delavce stare nad 65 let in s 25 let službe. Pričakuje se, da bo tudi U. S. Steel Corp. pristala na podoben kon-trakt.
JUGOSLAVIJA ZVIŠALA PROIZVODNJO BOMBAŽA
' FRANKFURT, 7. nov.—Jugo slovanska časnikarska agencija Tanjug je danes naznanila, da je proizvodnja bombaža bila zvišana v Jugoslaviji tako, da bo krila 14 odstotkov domače potrebe.
POLJSKI AMBASADOR O MARŠALU ROKOSOVSKEM
WASHINGTON, 8. nov. — Poljski ambasador v Washing-tonu Jožef Wineiwicz je danes objavil sledečo izjavo o imenovanju bivšega sovjetskega maršala Rokosovskega za obrambnega ministra Poljske:
"Vsi v Poljski poznajo in spoštujejo maršala Rokosovskega. Boril sg je za osvoboditev naše dežele in je živel rped nami. Ker je po narodnosti Poljak in gladko govori poljski, je večkrat ob posebnih prilikah govoril našemu ljudstvu. P o 1 j sk o javno mnenje pozdravlja njegovo imenovanje na visok poljski položaj — potem ko je bil odslov-Ijen iz sovjetske armade in državljanstva — kot izraz bratskih odnosajev med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Smatramo, da je to imenovanje važen korak k zvišanju varnosti naše dežele, nedotakljivosti naših mej in našega zaupanja v trajni mir."
MOŽ VZTRAJNO DVORI NEUSMILJENI VDOVI
fALTOONA, Pa., 8. nov.—Neka tukajšnja vdova ima skriv-nbstnega občudovalca, ki ji brez uspeha vsak dan pošilja nešteto daril. Vdova jih kratkomalo zavrača.
Samo zadnji teden je neznani mož poslal svoji izvoljenki sledeče darove:
Dva zaboja pive, 30 zabojev mehke pijače, 500 kolačov, 50 tort, za $136 čokolade, več iop-kov rož in nekaj galonov sladoleda. Vse darove.je krepostna vdova zavrgla in obvestila policijo, naj temu dvorjenju stori konec.
AKTIVNOSTI KITAJSKIH KOMUNISTOV V AMERIKI
WASHINGTON, 9. nov.—Federalni agentje so začeli preiskovati aktivnosti kitajskih komunistov in njihovih simpati carjev, ki živijo v Zedinjenih državah.
Uradniki so naznanili, da se bo kitajske priseljence, ki še niso naturalizirani ali pa se v deželi nahajajo začasno, deporti-ralo, če bo ugotovljeno, da se ukvarjajo s komunističnimi aktivnostmi. Glavne aktivnosti kitajskih komunistov v Zedinjenih državah so baje osredotočene na propagandne napore, da bi Zedinjene države priznale novo kitajsko ljudsko republiko in navezale diplomatične stike z vlado v Peipingu.
Lewis je dal premogarjem navodila, naj se do 30. nov. vrnejo na delo
I CHICAGO. 9. nov.—Prpd.sprinik ITnitorl Mino Wrvr.lj-a».o
Nekaj končnih volilnih rezultatov
Včeraj smo objavili delne in nepopolne rezultate predvčerajšnjih volitev. Končni rezultati sicer niso vplivali na splošni izid, kar se tiČe posameznih kandidatov, toda čitatelje bo mogoče zanimalo, koliko so posamezni kandidatje dobili glasov. Tu je aekaj podatkov:
župan Thomas A. Burke je dobil vkupno 158,198 glasov, njegov republikanski protikandidat Franklin A. Polk pa 78,211.
V	23 vardi je kouncilman Edward Kovačič dobil 5,769 glasov, Frank Mervar pa 897.
V	32. vardi je John A. Fakult 3 5,306 glasov premagal dosedanjega kouncilmana Antona Ve-hovca, ki je dobil 3,616 glasov.
Za Šolski odbor je največ glasov dobil Alfred A. Benesch in sicer 138,549, najmanj pa Anthony Krchmarek, za katerega je bilo oddanih 56,926 glasov.
Predloga za podaljšanje termina županu in kouncilmenom 3d dveh na štiri leta je bila poražena z 120,237 proti 61,231 glasovom.
Predloga za svobodno prodajo oleomargarina je dobila 251,924 glasov, proti predlogi pa je bilo addanih 91,134 glasov.
Za spremembo glasovnice Ohia je bilo oddanih 187,889 glasov, proti pa 104,874.
Komisija za čarter je dobila 154,678 glasov, proti pa je glasovalo 97,060 glasov. Izvoljeni 30 bili tudi člani komisije, za katere je vkupno bilo 30 kandidatov. Od teh je izvoljenih 15, ki so dobili največ glasov. Največ glasov je dobil James M. Carney in sicer 123,391, najmanj pa James Debevec, 45,528-.
Ali je bila potrebna Debevčeva komedija?
Včeraj je A. D. v svojem poročilu omenila, da je "Enakopravnost" ob kandidata, ker je v 32. vardi zmagal John A. Fakult. Kako je s to zadevo, bomo za razvedrilo in kratek čas čitate-Ijem pojasnili prihodnji teden.
Za sedaj želimo to opazko vrniti A. D. skupaj z obrestmi.
Znano je, da je urednik A. D. kandidiral za člana Komisije za okrajni čarter. V včerajšnjem poročilu je A. D. mimogrede omenila:
"Naš urednik Debevec, kakor kaže, ne bo izvoljen . .
Žalostno dejstvo je, da včeraj '.li samo kazalo, da Debevec ne bo izvoljen, pač pa je tudi "kazalo," da bo Debevec od vseh 30 kandidatov na zadnjem mestu, kar pomeni, da bo strahovito pogorel. To se je tudi zgodilo.
Now, ali smo volilci slovenskega porekla zaslužili, da se pred splošno javnostjo postavimo s takšnim kandidatom, ki je celo dobil blizu 11 tisoč manj glasov kot pa jih je za šolski odbor dobil predsednik cuyaho-ške komunistične stranke? O tej zadevi pišite, Mr. Debevec!
CHICAGO, 9. nov.—Predsednik United Mine Workers unije John L. Lewis je danes dar navodila 380,,000 stavku-jočim premogarjem, naj se do 30. novembra vrnejo na delo.
Premogarji so bili obveščeni o sklepu po sestanku 200 članov UMW odbora. Toda Lewis je dal vedeti, da bo stavka obnovljena po 30. novembru, če do takrat ne bo sklenjen sporazum z lastniki premogovnikov. Glede samega sklepa za vrnitev na delo,
pa je Lewis izjavil, da je bii storjen "kot izraz dobre volje,
da se prispeva udobnosti javnosti.."
Ukaz premogarjem je vzbudil veliko presenečenje, kajti unija se je vedno držala principa; Brez kontrakta ni dela. Soglasno z izjavami Lewisa pa se bodo sedaj premogarji vrnili v rove pod določbami kontrakta, ki je veljal do 1. julija tekočega leta.
Preskrbite si premog za vsak slučaj, svari Lewis
Lewis je bil zelo resen, ko je po konferenci pozval v dvorano časnikarske poročevalce. Proti svoji navadi jih je vljudno pozdravil in jih obvestil o sklepu,, toda o njem ni hotel podati nobenih daljnih izjav. Rekel je, da se bodo do 30. novembra vršile konference, toda kar se tiče povabil vladnega posredovalca Cyrusa S. Chinga, da pride v Washington, je izjavil, da tega povabila še ni prejel.
(Ching je povabil Lewisa na konferenco s predstavniki premogovnih družb).
Lewis je posvaril, da bi si privatni lastniki stanovanj in javne ustanove morale preskrbeti potrebne zaloge premoga, ki bi jim zadostovale v slučaju, "da lastniki premogovnikov ne bi zavrgli svoje stališče prezirljive nadutosti." S tem je dal vedeti, da bodo premogarji po 30. novembru zopet zastavkali, če med tem časom ne bo sklenjen sporazum.
Pr-edsednik unije premogarjev je posebno trpko napadel lastnike premogovnikov, ki da trošijo velike vsote denarja, da bi potom javnega oglašanja širili neresnične in zavajalne izjave.
"Oni so se zarotili, da bodo pohabili in uničili dobrodelni sklad delavcev z lažmi in zvijačami. Padli so tako nizko, da so začeli obrekovati in omalovaževati prispevke premogarjev naši državni ekonomiji; začeli so se ukvarjati z grajajočimi in za-hrbtimi intrigami skupaj s finančnimi in političnimi sovražniki ameriškega delavstva.
"Prikrivali so in zatajevali ogromne dobičke pri kopanju in razdelitvi premoga, katere dobičke so dobili iz mošenj ameriških odjemalcev," je izjavil Ijewis.
Premogarji se bodo verjetno vrnili na delo še nocoj.
STARA KORENINA
DUARTE, Cal., 8. nov.—Tukaj je danes umrl 106 let star Michael Levitt. Po poreklu je bil Rus, ameriško državljanstvo pa je dobil, ko je bil star 98 let.
NE ŽVEČITE TOBAK;
LAHKO DOBITE RAKA, PRAVI PROFESOR
MIAMI BEACH, Fla., 8. nov. —Profesor kirurgije na Columbia univerzi v New Yorku dr. Arthur B. Stout, je danes opozoril, da osebe, ki žvečijo tobak, lahko dobijo raka v ustih. Na konvenciji društva za rak je profesor rekel, da je pretirana raba žvečilnega tobaka eden od glavnih vzrokov raka.
"Ljudje, ki imajo skoro vedno v ustih čik tobaka, večkrat dobijo rak na istem mestu," je rekel dr. Stout.
BORBA" O POMOČI GRŠKIM GERILCEM
BEOGRAD, 7. nov. — Beograjska "Borba" je danes objavila poročilo o pomoči, ki so jo dobili grški gerilei in grški begunčki v Jugoslaviji. Soglasno s poročilom je bilo pomaga-no 6,317 ranjenim gerilcem, medtem ko je 11,000 begunčkov iz Grčije našlo zavetje v jugoslovanskih domovih.
"Borba" poroča, da se je za ranjene grške gerilce potrošilo 80,000,000 dinarjev (okrog $1,-600,000), jugoslovanski Rdeči križ pa je za grške otroke porabil nadaljnih 66,000,000 dinarjev (okrog $1,320,000).
NEVIHTA ZAHTEVALA 779 ŽIVLJENJ
MANILA, Filipini, 8. nov.— Filipinski Rdeči križ je danes naznanil, da je 500 oseb, ki so zginile v tropski nevihti zadnji teden, verjetno mrtvih. S tem se je število žrtev zvišalo na 779.
KONFERENCA TREH ZUNANJIH MINISTROV
PARIZ, 9. nov.—Danes se je v Parizu začela dvodnevna konferenca zunanjih ministrov Zedinjenih držav, Anglije in Francije. Zunanji ministri bodo raz-motrivali o vprašanju Nemčije, Japonske, Kitajske in Jugoslavije. Poročila o sklepih konference verjetno ne bodo objavljena.
78 LET STAR MORNAR JE OČE DVOJČKOV
RIMINI, Italija, 9. nov.—Mornar Alessandro Mancini, ki je star 78 let, je danes postal oče dvojčkov, ki jih je rodila njegova 37 let stara žena.

RUSIJA JE ZADOVOLJNA
MOSKVA, 8. nov. Številni zunanji opazovalci, ki so prisostvovali proslavi 32-letnice sovjetske revolucije, so danes prišli do prepričanja, da je Sovjetska zveza zadovoljna s svojimi sedanjimi mejami, da sovjetski voditelji z zaupanjem gledajo v bodočnost in da je manj izgledov za povo vojno, kakor pa jih je bilo pred enim letom.
Vile rojenice
Prosil petek so se zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs. Louis M. Lindič, 6828 Consul Ave., in jima pustili v spomin zalo hčerkico-prvorojenko. Dekliško ime matere je bilo Mary Zehner, ter je hči Mrs. Mary Zehner iz 1016 e. 72 St., ki je postala sedaj tretjič stara mama; srečni oče je pa sin Mr. in Mrs. Louis Lindic iz 3610 e-81 St., ki sta postala šestič stari oče in stara mama. — Čestitamo!
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
fPo raznaSalcu in po poSti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto?
For Six Months—(Za šest messcev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)______
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)___
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 28th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
H KORENINAM PREDSODKOV
Milijoni obiskovalcev gledališč so med tem gotovo že opazili, da so se nekatere velikih družb iznebile strahu in proizvajajo filme, kateri zrcalijo predsodke, ki vznemirjajo človeške odnošaje v mnogih delih Združenih držav.—Lani so "Crossfire" in "Gentleman's Agreement" jasno pokazali ^posledice verskih predsodkov napram oneipu, ki jih izrablja in napram onemu, kateremu so namenjeni.—Letos so "Home of the Brave" in "Lost Boundaries" ter "Pinky"
pokazali na razne načine žalosten položaj, v katerem se nahajajo nekateri Amerikanci le za to ker so črnci.
Za navedene filme je odbral Hollywood najboljše pisatelje, igralce in tehnike ter so želi ljudsko priznanje. Vendar jih je pa treba grajati—niso namreč pokazali verskih in plemenskih predsodkov tako kot jih vsakdanji Amerikanci razumejo. Pokazali so le izvanredne slučaje.
Te graje pa ne zasluži nov film "Prejudice," katerega so videli pred kratkim (predno ga je splošna javnost videla)
zastopniki verskih izpovedanj, skupine črncev in državljanskih, vzgojnih, delavskih in socijalnih organizacij v stotini mest preko Združenih Držav. Kar se dogaja v "Prejudice," bi se moglo dogoditi najbližjemu sosedu v vsaki povprečni ameriški občini. Nje glavni junak, Joe Hanson,
je pa povprečen ameriški obrtnik ter sin priseljencev.
Joe Hanson-a, skandinavskega pokoljenja, je vzgojil oče-priseljepec na napačni ^trani železniških tračnic. Izkušnja ga je pa izučila, da žive na zemlji vsakovrstni ljudje. Ko dospe v novo mesto, da prevzame tam delo vodje v novi tovarni se mu zdi, da je prost predsodkov napram ljudem,
kojih ozadje se razlikuje od njegovega. Pa, je li res prost?
V tovarni ima za pomočnika Al Green-a, začasno za- ■ ^ ------ r—j......^—-
poslenega, ki je tudi so;sed in postane kmalu prijatelj. Ko "i slroji so vzbujali na tem vele
T J • A 1	TJ	,	, , 1	. Seimu docela unravinmnn nny.nr
izve Joe, da je Al Green Jud, mu za to m mar dokler ne iz-
najde Al novega načina za izboljšanje pridelovanja v tovar-
' ni. Načrt je dober, gospodarju vgaja. Joe pa, jezen ker ni
sam zamislil, izboljšanja, noče priznati zmožnosti svojega
podložnega. In kmalu da izraza pripombam kot "Kaj se pač
more pričakovati od Juda? Ti hočejo vedno v ospredje." Ko
pride čas, da odloči gospodar, da li' ostane Al za stalno,
svetuje Al, sedaj že žrtev predsodkov, katerih je mislil, da
je prost, da se ga prestavi v drugo tovarno.
Ker se je proizvedlo "Prejudice" pod pokroviteljstvom Protestant Film Council-a in Anti-Defamation League of B'nai B'ritVa, ima povest resen namen: pomagati skuša ljudem z dobro voljo—kar pomeni večino Amerikancev razumeti svoje predsodke, kako so se jih navzeli in kako so se jih iznejpili. In to vrši s tem, da predstavlja predsodke kot naravno in versko vprašanje.
Joe pride do razumevanja s pomočjo duhovna, ki mu pokliče v spomin, da je igral "zamazan Jud" v soseščini žogo bolje kot on, da se mu je branilo igrati z "Lahi" in da je čul nekoč osebo reči: "Nikdar ne bom rekel črnki "gospo." V poznejšem življenju ter v gotovih okoliščinah morejo taki otroški doživljaji, akoravno jih je spomin zakopal, vplivati na značaj in delovanje ljudi, ki, kot Joe žele v prvi vrsti delovali nepristransko napram tovarišem.
Ko je Joe to uvidel se je podal zopet v pisarno in prosil gospodarja, da namesti Al-a stalno v tovarni.
O "Prejudice" se je že na široko razpravljalo v igralskih magazinih in drugih časopisih. "Hollywood Reporter"
je nazivi je "navduševalno in izzivajoče." "Variety (Hollywood) izjavlja, da je glasbeni del "na visokem stališču." V šolah, cerkvah itd. ga bo predstavljala Religious Films Association potom 16 mm filma, v vsakdanjih gledališčih pa Motion Picture Sales Corporation.
—Common Council
ENAKOPRAVNOST
staja povečana in pod vasjo za lesne industrije. Žge se oglje, progo Sežana-Dutovlje narejen pridobiva smola, gozdna zelišča predor. Pri Borovnici je v živo pa se uporabljaja v zdravilni industriji. Videti je bilo žičnice, motorne žage, dvigala in gozdne železnice. Videl si polizdelke in izdelke jugoslovanske lesne industrije, deske, furnirske plošče, tanin, proizvode suhe destilacije, sode, zaboje, lesno galanterijo, rezbari je, pohištvo.
Val radovednih ljudi te je seveda zanesel tudi v razstavo jugoslovanske ladjedelniške industrije. Tam si prišel tudi do doma izdelanih železniških vozov. Nato si prišel v paviljone, kjer so bili razstavljeni izdelki jugoslovanske tekstilne, usnjarske, čevljarske in živilske industrije. V istih paviljonih je bilo videti tudi lepe izdelke domače obrtne umetnosti'.
Zagrebški velesejem je imel letos popolnoma nov, moderen paviljon. V njem so razstavili svoje izdelke gostje iz raznih evropskih držav: Iz Švice, Belgije, Ilolandije, Francije, Avstrije, Italije in Zedinjenih držav ameriških, ki so imele na pgledu nekaj prav lepih avtomobilov. V nadstropnih prostorih tega ponosnega paviljona je kazala zopet Jugoslavija svoje uspehe v
10. novembra 1949.
skalo vsekana železniška proga namesto porušenega viadukta. Ob progah je opaziti tudi dosti novih postaj in novih skladišč, HOV most pri Zidanem mostu, pred zagrebško postajo veliko delavnico za obnovo železniških konstrukcij, veliko zagrebško skladišče itd. Vse to dopoveduje Jugoslovanom in vsemu svetu dovolj jasno in prepričevalno,, da se Jugoslavija obnavlja na vojnih razvalinah in njeno gospodarstvo gradi po novih idejah in novemu sistemu.
Zagrebški velesejem je imel po svojem zasnutku dva glavna namena. Bil naj bi dostojen in pošten pregled doseženih uspehov v silnih prizadevanjih jugoslovanskih narodov za gospodarsko zgraditev, a obenem pa tudi primeren stik z zunanjim trgovskim svetom za potrebno in koristno izmenjavo blaga. In v obeh teh namenih je ta razstava popolnoma uspela.
Pri otvoritvi tega velesejma je govoril jugoslovanski minister za zunanjo trgovino ter med drugim dejal, da mora ta velesejem v prvi vr-sti pokazati jugoslovanskim ljudem in tujcem, kaj more ustvarjati nova Jugoslavija, kaj lahko ustvari majhni narod, če je osvobojen izkoriščanja in če se zaveda, da dela zase in za svojo boljšo bodočnost.
' Ljudje izven meja Jugoslavije pa lahko rečejo še več: V njih je zagrebški semenj utrdil vero v novo Jugoslavijo, v njeno pravično stvar in njeno pravično borbo, v zmago njenega socializma.
Jugoslavija lahko primerja svoje dosedanje uspehe najmanj z 12 tujimi državami iz zapadne hi severne Evrope. Njihovi izdelki, posebno pa njihni preciz-
ZAGREBŠKI VELESEJEM
Zagreb je bil v zadnji polovici oktobra—v dneh svojega vele-meseca septembra in v začetku sejma zares velikansko shajališče domačih in tujih ljudi. Iz vseh krajev širne Jugoslavije, posebno pa še iz Slovenije, a tudi iz bližnjega Kopia in Trsta BO se neprestano vlivale nove množice obiskovalcev obojega
predka cele države, a neustroše-nim graditeljem vsega jugoslovanskega gospodarstva pa je vlil nove moči za nadčloveška prizadevanja v ustvarjanju nove Jugoslavije. že na primeroma Icratki poti od Sežane do Zagreba se jasno kaže, da se mora nova Jugoslavija graditi na ruševinah in razvalinah zadnje sve-
spola in vseh starosti na sijajno i tovne vojne.
urejeno sejmišče. Pa tudi ino-1 V ljubljanskem parku Tivoli-zemcev je prišlo tjakaj v velikem številu.
Letošnji velesejem v Zagrebu je bil v gospodarskem oziru si-
jajen odraz gospodarskega na-
ju ti kaže železniška razstava ob stoletnici prvih železniških prog v območju jugoslovanske
države najnovejša železniška vozila. V Sežani je železniška po- jugoslovanskega gozdarstva in
sejmu docfela upravičeno 'pozor nost. Ali te države niso začetnice v svojih industrijah. Jugoslavija se je pa lotila svoje indu strializacije šele po osvoboditvi aa podrtijah in razvalinah, medtem ko se tiste države ukvarjajo v svojih industrijah že desetletja.
Jugoslovanske domače turbine, avtomobili, bagri, orodni stroji, traktorji, tekstilno blago, izdelki živilske industrije, lesni izdelki itd. vzbujejo vsakerhu obiskovalcu iz domačih krajev upanje na lepšo, srečnejšo bodočnost, a tujcu pa, ki je prišel na ta velesejem s pošteno mislijo, veliko občudovanje.
Ko greš od paviljona do paviljona in si vse razstavljene stva ri v njih prav natanko ogledu ješ, se uveriš, da so že uspehi lahke industrije veliki. Domala vse te reči so seve enostavne priproste in samoumevne, toda vse so morali poprej Jugoslovani uvažati ali pa ostati brez njih. No, sedaj je tistega uvažanja konec in izdelujejo jih sami. V široki lopi so bili razstavljeni kmetijski stroji, ki so vzbujali veliko občudovanje. Največjo pozornost pa so vzbujali prvi trije domači traktorji.
Vsekakor se tudi ne moreš izogniti paviljona jugoslovanske težke industrije. Tu so se videle velikanske Peltonove in Franci-sove turbine, izdelane v Litostroju pri Ljubljani. Tu je bilo videti tudi drugi generator za Mariborski otok in ogromni stabilni parni stroj, ki ga je izdelala zagrebška tovarna parnih strojev. Zadaj za paviljonom je bil ogromen bager za" kopanje premoga. Vsekakor je bil vsak opazovalec uverjen, da so te stvari velikanskega pomena za bodoči razvoj jugoslovanskega gospodarstva.
Na razstavi je bilo videti tudi bogastvo jugoslovanskih rud. Tudi zlato in srebro je dobiti v Jugoslaviji, kjer ju ne more tuji kapitalizem izkoriščati.
Bogata je bila razstava tudi
poljedelstvu m Pokazano je bilo poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, ži-
zadružništvu. žrtvovalni strokovni študij in t u d i j marksizma-leninizma, Icajti nova Jugoslavija ne rabi
vinoreja, hmeljarstvo, čebelar- apolitičnih strokovnjakov, tem-
stvo in ribarstvo
Omeniti je treba še jugoslovansko zdravilsko industrijo, ki je tudi zelo napredovala. Uvažanje zdravil se bo moglo kaj kmalu zelo zmanjšati, ker se doma izdeluje že cela vrsta zdravilnih pripravkov.
Posebno pozornost je vzbujalo tudi razstava na Zrinjevcu v Zagrebu. Tu je bila pokazana velika skrb jugoslovanskih vodilnih ljudi za delovnega človeka v zdravstvenem in kulturnem pogledu, skrb za mater in otroka, skrb za onemogle ljudi. Otroške oskrbovalnice (jasli), parki, cestne železnice, sindikalni domovi, ambulante in bolnišnice, knjižnice, gledališča, vse to naj pomaga delovnim ljudem v vsakem oziru. Grafikoni kažejo nove graditve, regulacijske načrte mest in vasi, graditev gospodarskih objektov itd., a številke pa pripovedujejo o tem, koliko je bilo doslej narejenega in kaj namerava ljudska uprava še napraviti za svoje ljudi—za Jugoslovane.	Zvonko Novak.
LJUBUANSKA UNIVERZA V NOVI JUGOSLAVIJI
Vsa zgodovina slovenskega naroda je bila ena sama borba za politične, socialne in nacionalne pravice, posebno intenzivno se je vedno vršila borba za kulturne pravice. Slovenci so dobili svojo najvišjo kulturno ustanovo univerzo leta 1919, vendar so tudi odslej, ves čas njenega obstoja v predaprilski Jugoslaviji, trepetali nad njeno usodo. Akcije za njeno izpopolnitev, proti ukinitvi posameznih fakultet ter za univerzitetno knjižnico—torej za kulturne in prosvetne ijistitucije—so v teh ■letih dobile značaj borbe, ne sa-;no študentov, ampak tudi vseh demokratičnih ljudskih množic za nacionalne pravice in proti hegemonističnim težnjam proti-Ijudskih režimov.
Po zmagoviti narodno-osvobo-dilni vojni, v kateri se je izvršila socialistična revolucija, so se temeljito spremenili tudi odnosi do kulturnega, znanstvenega in prosvetnega dela v državi. Prosveta, znanost, kultura so se približale ljudstvu in so po svojem bistvu postale ljudska oblast. Šele ljudska oblast v novi Jugoslaviji je z ustanovitvijo novih fakultet in razširitvijo starih, univerzo dokončno ustanovila in ji zagotovila tudi materialne pogoje za uspešno delo.
Investicijski krediti stare Jugoslavije so v dvajsetih znašali manj, kakor krediti v prvih dveh letih po osvoboditvi. Kajti industrializacija države in uvajanje planskega gospodarstva zahtevata na vseh področjih nove visoke kvalificirane kadre, ki bodo izšli iz socialistične šole. In Lako so bile po osvoboditvi usta-iiovljene potrebne nove fakiilte-Lete in akademije. Na novo so bile ustanovljene:
Ekonomska fajculteta agronomska fakulteta, visoka peda-oška šola (VPŠ), gozdarska fakulteta, ter akedemija za glasbo, akedemija za igralske umetnosti in akedemija za upodabljajočo umetnost. Na tehnični fakulteti so odprli nove oddelke in sicer: oddelek za geodezijo in melioracijo in oddelek za farmacijo, oddelek za strojništvo 80 pa izpopolnili.
V bivši Jugoslaviji je bila nedicinska fakulteta nepopolna. Imela je spočetka štiri, pozneje iest semetrov. Po osvoboditvi se študij takoj razširil na 10 semestrov. Danes ima medicinska fakulteta 17 institutov in 11 klinik. Filozofska fakulteta je od osvoboditve dalje ustanovila sedem institutov, štiri pa je iz si-minarjev razširila v institute, tako da ima danes 16 institutov.
s predvidenimi krediti bodo v prvi petletki zgradili še vrsto novih univerzitetnih institutov. Veliko poslopje za rudarski oddelek je že skoraj končano v gradnji je ogromen hidrotehnič-ni laboratorij, ki bo eden najmodernejših v Evropi, moderno poslopje za kemični oddelek ter metalurški institut.
Vrata univerze so se po osvoboditvi široko odprla mladini vseh plasti delovnega ljudstva. V Jugoslaviji lahko študira danes vsak mlad Človek. Komur gmotni položaj lega ne bi dovoljeval, tistega štipendira država. Sedaj ni praktično več nobena prošnja za štependijo negativno rešena, razen če prosilec, niti po svojem gmotnem položaju, niti po svojem študijskem uspehu, štependije ne zasluži.
Študente štipendira 31 raznih ustanov zveznega in republiškega značaja. V šolskem letu 1947-48 je znašala skupna vsota republiških štependij za 10 mesecev 19,404,000 dinarjev. Šte-pendistov je bilo od 4,122 študentov 1,257. Sem niso prištete štependije zveznega značaja. V šolskem letu 1948-49 je znašala skupna vsota republiških in zveznih štipendij za 10 mesecev 57,854,150 dinarjev, štependi-stov je bilo od 4,396 študentov 2,796. Naprevnejši študentje dobivajo štependije tudi med po-57,854,150 dinarjev, štipendi-znaša sedaj 4,500 dinarjev, povprečna pa 2,100 dinarjev.
Če primerjamo povprečno višino štependij z izdatki za hrano in stanovanje (hrana v študentskih menzah stane 850 dinarjev mesečno, stanovanje v študentskih domovih 150 dinarjev, v privatnih stanovanjih pa od 200 do 300 dinarjev), tedaj je jasno, da vsakomur ostane dovolj za nakup študijskih pripomočkov, kakor tudi drugih življenjskih potrebščin.
Tudi za zdravstveno zaščito študentov je dobro preskrbljeno. Zdravljenje je brezplačno, študentje imajo ambulanto in lastna okrevališča na morju in na planinah, razen tega imajo študentje štependisti pravico do brezplačnega zdravljenja v vseh zdravstvenih ustanovah, ki so vse ljudska last.
Samo socalistična država md-re nuditi svoji študirajoči mladini take življenjske pogoje. Tega se ljudski študentje tudi v polni meri zavedajo. Vsi študentje so vključeni V ljudsko študentsko mladino, ki je del Ljudske mladine Jugoslavije. Glavni nalogi, ki jih nalaga organizacija študentom, sta po-
več nove kadre, ki bodo s pridobljenim znanjem in z neumornim delovnim poletom pomnožili vrste graditeljev socializma. Poleg individualnega študija se v zadnjih letih vedno bolj uveljavljajo študijski krožki, ki jih vodijo, ali strokovno dobro potkovani študentje, ali pa profesorski asistenti.
Na teh krožkih študentje kontrolirajo svoje znanje in si raz-jasnujejo probleme, ki jih sami ne bi mogli rešiti. Podobno je organiziran ideološki študij. Ideološko najbolj razgledni študentje vodijo številne ideološke krožke, v katerih manjše skupine študentov študirajo klasike marksizma-leninizma, pa tudi aktualno ideološko politiko in gospodarsko promlematiko.
Ena važnih dolžnosti ljudskega študenta je prostovoljno delo. S prostovoljnim delom dograjujejo sedaj študentje ljubljanske univerze veliko študentsko naselje pod Rožnikom. Naselje bo imelo več velikih stanovanjskih blokov, menzo, veliko dvorano za kulturno zabavne prireditve, kino dvorano in veliko športno igrišče. Študentske brigade so v počitnicah požrtvovalno sodelovale na vseh velikih mladinskih akcijah od proge Brčko-Banovi-či pa do Avtostrade in Novega Beograda.
Živahno se udejstvujejo študentje tudi na kulturno posvetnem in fizkulturcem polju. Študentje kulturno umetniško društvo "Toneta Tomšiča" sestavljajo Študentski pevski zbor, ki je eden najboljih pevskih zborov v državi, mnogo ne zaostaja za njim folklorn skupina, lepe uspehe pa doseza tudi dramatika sekcija in orkester. Poleg prireditev za študente prireja studentsj^o kulturno umetniško društvo prireditve po vsej Slo-veiiiji, od časa do časa pa gre na turnejo tudi v druge republike. Prav tako organizira Ljudska študentska mladina strokovne in politične ideološke debatne večere in predavanja na oddelkih in fakultetih, poleg tega pa hodijo študentje kot predavatelji tudi med srednješolsko, delavsko in kmečko mladino.
Ljubljanska univerza ima svojo lastno fizkulturno društvo "Brai^a Ziherla," ki je doseglo do sedaj največje uspehe na meduniverzitetnem tekmovanju v zimske športu.
Študentska mladina živi v Jugoslaviji trudapolno, a vendar vedro življenje. Nova država vzgaja na svojih univerzah kulturen, ponosen, svoboden in samozavesten rod znanstvenikov, umetnikov, visokpkvalificiranih strokovnih kadrov—plamtečih patriotov, graditeljev socializma.
ZNANJE SOVJETOV NA POLJU A ENERGIJE
lake success, N. Y., 8. nov.—Zastopnik sovjetskega zu-nanjega ministra Jacob Malik je danes na zasedanju orgaiiizacije Združenih narodov izjavil, da so si sovjetski znanstveniki pridobili ogromno znanje na polju atomske, energije.
Veselica na V.';;l-Side-u
Cleveland, Ohio. — Društvo "Brooklynski Slovenci" št. 48 SDZ priredi veselico v soboto, 12. novembra v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, ker preskrbljeno bo vsega dovolj. Veselični odbor bo na mestu, da bo vsak postrežen, godba bo pa tudi prvovrstna, namreč poznani Stan's Polka Knights.
Le pridite vsi, ker prostora je sedaj dovolj za okrepčati in tudi za plesati. Na svidenje in vas vabi
F. Hunter, tajnik.
UREDNIKOVA POŠTA
Drama 'Svet brez sovraštva
Kot je že bilo poročano javnosti, pride igralska skupina iz Detroita, Mich, ki bo pod pO' kroviteljstvom društva "V boj, št. 53 SNPJ predvajala veliko dramo slovenskega naroda druge svetovne vojne, "Svet brez sovraštva."
Igra "Svet brez sovraštva bo podana v nedeljo 13. novembra ob 3.30 uri popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Tega dne bo društvo "V boj proslavilo z ostalimi okoliškimi društvo 45-letni jubilej Slovenske narodne podporne jednote-Za to priliko pride med nas tudi glavni predsednik Joseph Cul-kar. Kot častni gost bo tudi med nami Vincent Knol, konzul jug"' slovanske vlade iz Chicaga. 0^ nam bo nekaj povedal o splošnem položaju iz naše rojstne domovine.
Detroitčani so omenjeno podali že večkrat v raznih mestih, kjer so naši rojaki naseljeni. Torej so nam porok, da bo igra res predvajana dobro. Ta velika drama slovenskega naroda iz druge svetovne vojne, zasluži, da jo sleherni rojak in ro-jakmja vidi, ker bo imel r# pravi užitek od prireditve.
Društvo "V boj" si šteje v ponos, da je imelo priliko dobiti te detroitske igralce med naSi da nam bodo predvajali to globoko dramo. Zato ste vabljen^ vsi, kateri ste ljubitelji naše slovenske Talije, da se tega dne udeležite te prireditve. Posebno ie vabljeno članstvo SNPJ že povedano, da s tem proslavi' m o tudi 45-letnico SNPJ. Poseb' 110^ je še vabljeno članstvo ii^'>
društva. Veliko vas je, sle si že nabavali vstopnice, ^li veliko vas je, ki jih še Prepričan sem, da boste v nedeljo 13. novembra popoldi^*^
dvorano k priredbi vašega dri*' .«tva.
Po popoldanskem prograi^^ se bo servirala okusna večerja 'Spodnji dvorani. Po večerji o 8. uri se razvije ples v obe dvoranah Slovenskega delavsk®' ga doma. V avditoriju bo Sokacheva orkestra in v spod' nji dvorani pa luštne polke i'^ valčke za starejše Franky bič Jr.
Članstvo društva "V boj upravičeno pričakuje velik o ^ ziv od vsega našega naroda okolici. Društvo je v preteljlo® vedno stalo ob strani naše dom^ če slovenske kulture in prosV® te med nami ter z lepimi stota^'' ki so šli v tisoče, tudi pomaga ^ svojim rojakom v domovini ^ njih osvobodilni borbi vsa ta ta. Knjige mi kažejo, da je šlvo vsa ta leta našega skup^^ ga prizadevanja prispevalo $2,500 samo za staro domovii^^j kje so pa razni drugi prispev ^ za razne naše domače vzdržeV® nje kulture, na raznih vstop^ ^ cah, oglasih itd. Zato tudi Kujemo na to naše vljudno va lo, velik odziv z vaše strani-
Pomnite pa, cia se bo pričel izvajati točnd ob 3.30^^ pbpoldne. Prošeni ste, da P^ te dovolj ob času in tudi, si zasigurate sedež.	^
Na člane našega društva apeliram, da se gotovo vsi zovete prošnji vašega ° . društva in da opozorite tudi še hčere in sinove, da če ^ morejo popoldne k priredbi, pridejo zvečer, na ples. gg
Torej, vsa pota vodijo dne v dvorano Slovenskega lavskega doma na Waterloo^
k igri "Svet brez sovraštva- ^
svidenje! Joseph F- gg tajnik društva "V boj," gj^pj.
"Naročajte, širite "Enakopravnost!"
in
10. novembra 1949.
-di'iAKOPRAVNOST
STRAN 3
IVO PIRKOVIČ:
BITKA ZA PIETERJE
(Nadaljevanje)
"Da se samostan očisti . .
Obroč belogardističnih postojank okoli Gorjancev so partizani začeli razbijati že dobra tedna po končani okupator jevi veliki jesenski ofenzivi. V ponedeljek, 23. novembra leta 1942, sta Cankarjeva brigada Vzhodnodolenjski odred napadla belogardiste v Sv. Križu P^'i Kostanjevici. Ko jim je že Pretil pogin, so belogardiste re-Italijani, ki so se v gosti ''^egli pritihotapili iz Kostanjevice po nemški strani. Beli so Uvideli, da postojanke ne bodo ^ogli braniti.
Komaj štiri dni kasneje na-Padejo partizani v družbi s ^III. hrvaško proletarsko bri-§ado močno utrjeni Suhor, del posadke uničijo, del pa zajame-Tiste, ki so že enkrat prelo-partizanom dano obljubo, ^a ne bodo nič več služili okupa-postrele, prostovoljce uvr-^ v svoje oddelke, ostale pa Pouče o zločinstvu pomaganja okupatorju, jim poberejo uni-^^%e ter jih zapode domov. Udi po dve uri in več so bosi '5 v -spodnjihcah tekli po snegu <^62 drn in strn na svoje domo-po mnogih ta šola šola ni iz-'^odrila.
S Suhor jem je popustil naj-I'dnejSi steber v belogardistič-obroču okoli Gorjancev.
Udi lev
arec po belih je bil kakor Ja šapa po brezskrbni živa-
Belogardisti so spregledali, ^ So njihovi načrti z Gorjanci ^^ičeni. V Msej naglici je bela Sarda tedaj izpraznila Sv. Križ, Dobravskega gradu, Gracai;-Jevega turna in Orehovice pa je "®žala že preje. Kar čez noč je ■^ajor Novak spoznal, da sedi v 'Gterjah v nevarni pasti, ki utegne vsak hip postati ^^odna, ih v naglici je pospravil ^v^je reči. Vzela ga je noč z "Njegovimi sanjami- o letališčih Gorjancih, kakor se je bil iz ^^či vzel.
Od vsega pasu postojank je ostalo nazadnje le še nekaj ne-P^Vezanih točk, med njimi Ple-ki so, močno potisnjene Gorjance, še najbolj motile ^obodno življenje parU%anov. ,ato so partizani sklenili uni-tudi to gnezdo okupatorje-® Zaščite.
, decembra 1942 se je ple-®fski prior dr. Edgar peljal na '^acarjev turn, da bi si ogledal
tod strahovala in ubijala poštene in zavedne Slovence, ropala njihovo premoženje in požigala njihove domove. Ne glede na to, da pomeni izdajstvo že sam obstoj bele garde, katera se je zvezala na življenje in smrt s tistimi narodnimi sovražniki, ki so si napisali na svoj vojni prapor uničenje in zasužnjen je slovanskih narodov, med njimi tudi našega slovenskega naroda, se bela garda, ne ustavlja niti pred domovi miru in molitve kot so Pleterje, ampak jih spreminja v gnezda izdajalcev, roparjev, ubijalcev in požigalcev. Ni zadosti, da so spremenili gaše šole, cerkve in gradove v pro-tinarodne trdnjave, odkoder prinaša gorje našemu ljudstvu. Sedaj so se v ta namen utrdili tu:^ di v Vašem znamenitem samostanu in zgodovinsko pomembnem svetišču. Istočasno ko govorijo, da se borijo za vero, spreminjajo taka verska svetišča, kot je Vaš samostan, v najhujša satanska gnezda, v katerih kujejo peklenske zločine in katerih ni mogoče niti po človeških, niti po božjih zakonih zadosti obsoditi. Ko ugotavljamo ta dejstva, javno izjavljamo, da odklanjamo vso odgovornost za primer, da bomo primorani uničiti tudi to trdnjavo. Tega ne bi narekoval samo interes naše narodne vojske, marveč in predvsem življenski interesi našega ljudstva in končno tudi interes katoliške vere same.
Da se svetišče očisti bogo-skrumbe in tako reši pred uničenjem, je samo v Vaših rokah, oziroma v rokah tiste visoke slovenske duhovščine s škofom Rozmanom na čelu, katera sodeluje z okupatorji in katera je odgovorna za to stanje.
Na položaju, 6. dec. 1942.
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Osvobodilna fronta slovenskega naroda.
Prav tiste dni je poslal p. pri-orju pismo tudi član podokrož-nega odbora, Jože Penca, ki je prav tako opozoril na nevarnost, ki preti samostanu, in p. friorja prosil, naj stori vse, kar more, de izrine belo gardo iz samostana ter obvaruje Pleterje velike škode. "Nam bo težko uničiti ta samostan", je zaključil svoje pismo, "ki nam v osvobodilni borbi toliko pomaga, toda če se beli ne izselijo, bomo v to primorani."
Toda naj nam dogodke popisuje spet p. prior:
"Prijor je poslal "odprto pismo" Osvobodilne fronte Slovenije v prepisu škofu Rožmanu v Ljubljano s prošnjo, naj se pri beli gardi zavzame, da ta čimpreje zapusti naš' samostan,'
kamor so se belogardisti vselili v ostalem s silo in proti naši volji."
"Škof Rozman je čez nekaj časa odgovoril, da on v tej stvari ne more narediti nič, češ, da nima nobene zveze z "vodilnimi ljudmi okoli bele garde." — In vendar so beli vsak čas ponavljali, da poslušajo v vsem ško fa; in vendar se je bela garda porodila n a februarskem se Stanku v škofiji; in vendar spravlja belo gardo na noge vrsta duhovnikov: Glavač, WoI-bang, Šinkar, šeškar, Kastelic Mavec, Babnik, Koplenik . . ., kdo bi videl konec tej procesiji? Sedaj pa škof kar čez noč nima nobenih zvez z njimi. Glejte resnicoljubnega škofa! Glejte škofa, ki se izmuzne z lažjo, ko ga kličejo, naj reši samostan!
"Prior je poslal odprto pismo tudi komandantom bele garde v Pleterjah, da ga pošlje-
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
^I^ičeni grad. Pot mu je prestre-partizanska patrols, in Jur ,®vičnik mu je predal "odprto svojega poveljstva.' Pa-prior je bral:
^fedsojništvu kartuzijanske-^ Samostana Pleterje:	•
^ začetku novembra t. 1.
k
se
^selila v prostore Vašega sa-
N:
izdajalska in protma-oborožena belogardistič-banda z namenom, da bi od-
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler-Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
jo naprej, na svoja višja mesta, in jih prosil, naj se iz Ple-terij umaknejo, kjer so tako in tako brez potrebe in koristi, ter tako rešijo Pleterje. Oni so pismo prebrali in ga poslali naprej, na višja poveljstva. Odgovor je bil; "Iz Pleterij se ne moramo umakniti, ker bi partizani to izrabili v svoje propagandne namene, kažoč na slabost bele garde."
"Sedaj je bilo priorju jasno, kaj kartuzijo Pleterje čaka . . . To je sporočil tudi konventu, da bi bili (menihi) pripravljeni."
"Za vsak slučaj je prior poslal pismo še Francu Pirkoviču in mu v njem razložil, da je storil vse, da se beli iz Pleterij umaknejo, toda da je bilo za-manj — našel ni nikakega odziva. Beli so si domišljali, da bodo mogli Pleterje proti partizanom držati. Nato je prior Pir-koviča prosil, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da reši Pleterje; toda če je potrebno, da
so Pleterje napadene, naj se zgodi tudi to ... " Franca Pir-koviča je namreč p. prior poznal dobro še kot komandanta, pozneje pa kot komisarja Gor-janskega bataljona.
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enaho'praV'^ nost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718

r
J
Obiščite oddaljene prijatelje nocoj s telefonskim klicem na dolgo dištanco
Sestanek potom telefonskega klica na dolgo distance more biti prav tako zadovoljiv kot osebni poset v soseščini. Zakaj bi izgubili stike z najboljšimi prijatelji ali sorodniki, ko je tako lahko in obenem tako zabavno jih obiskati potom telefona. In tudi tako malo stane! Poglejte na notranjo stran sprednje platnice vaše telefonske knjige za tipične dolgodistančne pristojbine.
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
roman
POSAMEZNIKI
(Nadaljevanje)
je iz sobe in zaloputnil z 2a seboj. Oče ni rekel ni-zdelo se je, da niti ni uža-
k
Do
te sinove besede. Rahlo Vrgel pogled po Matiji in
^ Njegovi pobešeni brki so
^žanili, nato pa se še bolj
t'OK
Odložil je brez ropota L in se dvignil. Za trenutek 1)0	sredi sobe. Njegova
ki je bila vedno drobna, slabotna kakor posta-f^^®®tnaistletnega, nedoraslega h ^ j® zdaj še bolj skrči-Vj. tam se je še ozrl po njih.
I4el
3ih je za mizo utesnjene,
drugega ob drugem. Sredi njih je sedela še mati. Ta se ni ozrla po njem. In občutil je: Sam si Kredi njih. Niti žena ni s teboj. Sicer bi bila rekla kakšno besedico tebi v prid,. .'.
"Vi," je rekel umirjeno, "delajte, kakor se zdi vam, jaz bom pa po svoje ukrenil." Pokril se je s tistim svojim majhnim klobučkom, ki ga je nosil prej za praznične prilike, zdaj ga pa je začel za vsak dan, ker drugega ni imel. Za praznike zdaj ni imel nikakega. Popravil si je ta klobuk z desnico, kakor bi iskal na svoji glavi primernega rnesta, in v soju svetlobe, ki je padala
skozi majhna okna, se je zdelo, da se mu oči bleščijo.
Kdor je potem šel iz sobe, je slišal, kako v njegovi delavnici poje žaga, kako se ostro zajeda v les, kakor bi bila razžaljena ta žaga in ne Marko Magdič.
Sredi poletja je bil v mestu nabor. Tudi Matija je prišel na vrsto. Kajpa da so ga potrdili. Bil je zrel, dovolj močan in tudi zdrav. Zdaj ni nihče jokal, ker zdaj to ni bilo nič posebnega. Saj ne pojde na fronto in to je vendar glavno. Celo ponosni so bili, da imajo potrjenega nabornika. Še preden se je vrnil iz mesta, so doma že vedeli, kako
je.
Matija je ostal v družbi prijateljev v pozen popoldan. Ko se je zvečer vrnil, je bil nekoliko vinjen, kar se je videlo po hoji in po njegovem govorjenju, ko se mu je jezik prav tako opletal kakor noge._
"Na," je rekel proti očetu, ko sta se srečala. "Zdaj se vam pa ognem."
"Tako?" je prikimal oče, "dobro je to. Pa se ogni." Čez čaS pa je vendar vprašal: "Kam so te pa?"
"H konjenici," je dejal zavle-čeno.
"K huzarjem," je menila mati in ugajalo ji je. Vojakov sicer ni mogla videti, ker so se ji zdeli nasilni, toda huzarji so bili nekaj posebnega, vsaj bivši: imeli so modre jopiče in rdeče hlače ter črne škornje in na okornjih ostroge.
"Za koliko časa pa?" je vpra-šial oče dalje.
"Za dve leti," je odvrnil fant.
"Dve leti," je rekla mati in se prestrašila. Dve leti—je vendar zelo dolgo. To je le nfekoliko preveč.
Ta leto je bilo življenje že la-godnejše. Pokazalo se je koj po Žetvi. Pšenica je. obilo obrodila.
prav tako rž. Vse to je posejal lani Matija. In zaradi tega ga je navdajala majhna radost; zdaj bodo vendarle jedii njegov kruh.
Tri dni so mlatili. Marko, Matija, Ana in še Katico so pritegnili, ker je na štiri šlo bolje. Nekateri so se sprva nekoliko otepali s cepiči, predvsem Katica, ki takega dela še ni opravljala. Tudi Ani je cepič često padel z ročnika. A počasi so se le privadili. In zadnji dan jim je šlo že spretno in hitro, kakor najboljšim mlatcera. Oče, mati in otroci so morali odnašati slamo, da jim ne bi delala napotja. Toda, vsakteri je prišel, da bi se nekoliko poskusil na cepe. In vsakteri jo je skupil po glavi. Bodisi, da je kateri onih nalašč udaril po njegovem cepiču in je to tega ugriznilo tako, da se je poslovil, ali pa je nesreča prišla sama po sebi.
Vzdržal pa ni nobeden. Oni pa, ki so mlatili, so se potem zado-
voljno smejali. Oče je vzdržal še najdalj, kakor bi se hotel postaviti. Toda ko ga je naposled na dlani nekaj začelo močno skeleti, je tudi on odložil cep. In ko so pregledali njegovo roko, so videli, da se mu je napravil v tako kratkem času krvav žulj in tudi počil. Zdaj celo za slamo ni bil dober, temveč se je, kakor hitro so mu obvezali roko, spravil nazaj v delavnico in si dejal, da to lahko že drugi opravijo.
Strnišča so preorali in posejali ajdo in proso. Drugi so tolkli grudje, ki je bilo debelo. Ajda je bila za tri dni zunaj. Začela je pokrivati zemljo, ne dolgo potem je pognala prvo cvetje in čebele so sedale na njo.
Jesen je bila lepa, bogata. Prvi obrisi so se pokazali, ko je padel za vročim poletjem prvi večji dež in razhlad.il zemljo. Otroci so prenehali s kopanjem, otave so zorele in kose so zve-
nele ob ranih jutrih. Vse, kar je bilo še zunaj, je zorelo. Ajda je že odcvetela in je kazala, da bo rodovitna. Krompir je pogledal iz zemlje, kjer je dež izpral ja-člov eku.Koru zanla čza ve ibi me. Okrogel, debel se je smehljal človeku. Koruza ni bila več % peči, listje je pričelo rdeti in rumeneti na njej.
Odcvetal je zadnji lan, in ljudje so ga pulili iz zemlje in pulili konoplje, jih zmlatili in nato namočili v vodo, jih pokrili v vodi z blatom ter jih pustili tako nekaj dni, da bodo dobre za trenje, ko se osuše.
(Dedje prihodnjič)
mesrtH us. savmss bonos
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
10. novembra 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Sence so se začele daljšati. Sonce se je nagibalo proti zahodu. Grigorij je predlagal, naj bi se ne razpršili, ^ato so jezdili korakoma vsi skupaj. Vštric njih je koračil čumakov. Potem so zagledali na vrhu klanca voz sparoma in zavili na cesto. Prileten bradat kozak voznik je pognal konj v dir, ali streli so ga prisilili, da se je ustavil.
—■ Zakol jem svinjo! Bo vedel, bežati ... — je skozi zobe zasikal Košelev, se gnal dalje in na vso moč ožigal konja z bičem.
—	Ne dotikaj se ga. Saška, ne, ti pravim! — je posvaril Fo-min in že od daleč zavpil: — Sprezi, ded, slišiš? Izprezi, dokler si živ!
Ne da bi poslušali jokajoče prošnje starca, so sami odpeli vprežnice, sneli s konj oprsnja-ke in komate in urno nadeli sedla.
—	Pustite vsaj enega izmed svojih v zameno! — je jokaje moledoval starec.
—	Ali bi še po zobeh kaj rad, vrag stari! — je vprašal Košelev. — Sami potrebujemo konje! Zahvali gospoda Boga, da si ostal živ , . .
Fomin in Čumakov sta sedla na čila konja. K šesterim jezdecem, ki so jih sledili za petami, so se kmalu pridružili še trije.
—	Treba je pritisniti! Pože-nimo, fantje! — je dejal Fomin. — Če se do večera pretol-čemo do krivskih tokav, potem smo rešeni ...
Švrknil je z bičem svojega konja in zadirjal naprej. Na levi od njega je na kratkem povodcu šel drugi konj. Krvavo-rdeče glavice tulipanov, ki so jih odbijala konjska kopita, so letale na vse strani kakor velike kaplje krvi. Grigorij, ki je jahal za Fominom, se je ozrl na to rdeče propljenje in zatisnil oči. Kdo ve zakaj se mu je zvr-telo v glavi in znana skeleča bolečina mu je zgrabila srce . .
Konji so zajemali zadnje sile. Od neprenehnega drvenja in lakote so bili utrujeni tudi ljudje. Sterljadnikov je že omahoval v sedu in sedel bel kak&r platno. Zgubil je veliko kni. Trapila sta ga žeja in slabina. Pojedel je nekaj suhega kruha, pa ga je pri priči izbruhal.
Ob somraku so ne daleč vasi Krivskega za jahali v sredo črede, vračajoče se iz stepe, po-slednjič nekajkrat ustreUli po zasledovalcih in z radostjo ugotovili, da se je gonja prenehala. Devetero konjenikov je v dalji hkrati razjahalo, se očividno o nečem posvetovalo, potem pa se obrnilo naza^".
V vasi Krivskem so pri ne-kern Fominu znanem kozaku prebili, dva dni. Gospodar je živel premožno in jih je lepo sprejel. Konji, ki so jih postavili v temno klonico, niso sproti pospravili ovsa in so se ob koncu drugega dne temeljito odpočili od blaznega drvenja. Pri konjih so podnevi zapovrstjo stražili, spali pa vsenavzkriž v hladnem plevniku, prepreženem s pajče-vinami, in so po mili volji nasi-čevali za vse dni stradanja, ki so jih preživeli na osredku.
Vas bi lahko zapustili že drugi dan, toda zadrževal jih je Sterljadnikov; njegova rana se je razbolela, proti jutru se je ob robovih pordečila, na večer pa je noga zatekla in bolnik je padel v nezavest. Mučila ga je žeja. Vso noč je prosil za vodo, kakor hitro se mu je vrnila zavest; pil je žejno, sila veliko. Ponoči je popil skoraj vedrico vode, vstati pa niti s tujo pomočjo ni mogel več — vsak premik mu je povzročal divjo bolečino. Mokril se je, ne da bi še dvignil od tal, in stokal brez prenehanja. Odnesli so ga v oddaljen kot plevnika, da bi ne slišali toliko stokanja, a to ni pomagalo. Ječal je včasih zelo glasno, kadar pa je omahnil v omedlevico, je v blodnjah na glas in brez zveze tulil.
Treba je bilo tudi k njemu postaviti varuha. Dajali so mu vode, mu močili razbeljeno čelo in z rokami ali čapko mašili usta, kadar je začel preveč na glas stokati ali blesti.
Ob koncu drugega dne se je zavedel in rekel, da mu je bolje.
—	Kdaj pojdete dalje? — je vprašal Čumakova, ko mu je po-mignil k sebi s prstom.
—	Drevi.
—	Jaz pojdem tudi. Ne puščajte me tukaj, za Kriščevo voljo!
—	Kakšen pa si? — je poti-homa rekel Fomin. — Saj še na noge ne moreš.
Leovy J Research' Laboratory Dedicated
Sžižiii:
rofnJratinP T	• f^cnsrud, President of the Gulf Oil
Corporation^ unveils a mmonal plaque and formally dedicates the new Leovy Laboratory of Geophyg^ at the Gulf Research & DeveloD
scientists _and local "and national civic and busi-
—	Kaj — ne morem? Poglej! — Sterljadnikov se je z naporom dvignil in precej spet legel.
Obraz mu je žarel, na čelo mu je v drobnih kapljicah stopil pot.
—	Vzamemo te, — je odločno rekel Čumakov. — Vzamemo, ne boj se, prosim! In solze si obriši, saj nisi baba.
—	Tb je znoj, — je tiho po-šepnil Sterljadnikov in potisnil čapko na oči.. .
—	Čeprav bi te hoteli tukaj pustiti, gospodar ne bo za to. Ne boj se, Vasilij! Pozdravi se ti noga,, pa se bomo še skupaj bojevali in kozačka plesali. Kaj pa ti je upadel pogum, a? Ko bi bila rana vsaj kaj nevarna, ne pa takole, igračka!
Zmeraj robati in v občevanju z drugimi zarobljeni Čumakov je povedal to tako ljubeče in s tako podkupljivo mehkimi in prisrčnimi prizvoki v glasu, da se je Grigorij začudeno ozrl po njem.
Iz vasi so odjahali malo pred dnem. Sterljadnikova so mukoma posadili v sedlo, a ni mogel sam sedeti, omahnil je zdaj na eno, zdaj na' drugo stran. Čumakov je jezdil ob njem in ga objemal z desnico.
—	To ti je cokla . . . Treba ga bo pustiti, — je pošepnil Fomin, ko je prišel vštric z Grigo-rijem, in potrto odmajal z glavo.
—	Ce ga dobe?
—	Nu, kaj pa, naj ga mar gledamo? Kaj pa naj počnemo z njim?
Dolgo so jezdili korakoma in molčali. Čumakova je zamenjal Grigorij, potem Košelev.
Vzšlo je sonce. Zdolaj nad Donom se je že zmeraj sukljala megla, na griču pa so bile že prosojne in jasne stepne daljave, vsak trenutek je bilo čedalje bolj sinje obnebje s puhastimi oblački, ki so obždeli v zenitu.
Na travi je kakor srebern bro-kat ležala obilna rosa, tam pa, kjer so hodili konji, je ostajala sled kakor potoček. Samo škr-janci so barvali silno in blago tišino, razgrnjeno nod stepo.
Sterljadnikov je po taktu konjskega korakanja mlahavo opletal z glavo in tiho rekel:
—	Ojme, kako je hudo!
—	Molči! — mu Je surovo odsekal Fomin. — Misli, da je nam kaj laže pestovati te!
V bližini Hetmanske ceste se je konjem izpod nog kakor plamen potegnila droplja. Od Pi-skajočega, vršečega žvižganja njenih perutnic se je moral Sterljadnikov prebuditi iz ome-dlevice.
I
—	Bratci, denite me s konja ... — je zaprosil.
Košelev in Čumakov sta ga previdno vzela iz sedla in položila na mokro travo.
POSEBNOSTI V EUCLIDU 770 BABBITT KD.—prazno; 5Vž sob na enemu nadstropju; zaprt porč, 2 garaži; dodatna lota na vogalu. Vse splanirano. Cena znatno znižana za hitro prodajo. ZIDANA HIŠA, AV2 sob, stara 6 let.
Cena .$10,500.
KE 8360 Mrs. Peterca EV 8754 EASTLAND REALTY
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
—	Daj no, da vsaj vidimo, kakšna je kaj noga. Tak, odpnl že hlače! — je rekel Čumakov in počepnil.
Noga Sterljadnikova je bila neznansko nabrekla, do kraja, brez vsake gubice je nategnila in napolnila vso prostorno hlačnico. Noter do stegna se je koža, ki je dobila temnoličen odtenek, svetila In bila pokrita s temnimi lisami, ki so bile žametno gladke. Ravno take ma-roge, samo da so bile bolj svetle barve, so se pokazale tudi na temnem, globoko vdrtem trebuhu. Od rane, od rjave krvi, zasušene na hlačnici, je že udarjal ogaben, gniloben zadah in ko je Čumakov ogledoval nogo svojega prijatelja, si je zatisnil s prsti nos, se mrgodil in komaj zadrževal slabost, ki se mu je vzdigovala v grlo. Potem je pazljivo pogledal na spuščene modre trepalnice Sterljadnikova, se spogledal s Fominom in rekel:
—- Podobno je, da se je pri-sadilo . . . Da-a-a-a . . . Slabo kaže, Vasilij Sterljadnikov . . . Skoraj bi rekel, za nič kaže! . . E, Vasja, Vasja, kako te je zdelalo . . .
Sterljadnikov je kratko in gosto dihal in ni črhnil niti besedice. Fomin in Grigorij sta razjahala kakor na povelje in od vetrne strani stopila k ranjencu. Ta je malo poležal, se oprl na roko, sedel, se ozrl po vseh s kalnimi in v svoji odločnosti strogimi očmi.
—	Bratci! Usmrtite me . . . Saj nisem več za življenje . . . Ves sem se izčrpal, prav nobene sile nimam več . . .
V novic je legel na hrbet in zaprl oči. Fomin in vsi drugi so vedeli, da bo moralo priti do take prošnje in so čakali nanjo. Fpmin je kratko, pomignil Kole-ševu in se obrnil vstran. Kole-šev pa je brez ugovarjanja snel puško z rame. "Streljaj!" — je prej uganil kakor zaslišal, ko se je ozrl po ustnicah Čumakova, ki je odšel proč. Toda Sterljadnikov je vnovič odprl oči in trdo rekel:
—	Semle nameri, — dvignil je roko in si s prstom pokazal med oči. — Da bo precej ugas-
LOVCI, pozor!
Pri nos si iohko nabavite
LICENCE ZA LOV PUŠKE IN KROGLE SRAJCE IN HLAČE
ter vse druge potrebščine.
St. Clair Hardware
LADDIE in JOE, lastnika 7014 ST. CLAIR AVE.
Imamo vsakovrstne potrebščine za dom ter železnino.
"Society načrt" vam pomaga hraniti!
Pridite. Poučile se o 3 vrstnem načrtu, ki vam bo pomagal graditi hranilno vlogo, ali pa pišite za
PROSTO KNJIŽICO
s podatki te osebne posluge.

Prosto parkanje ko ste v bančnem uradu, zadaj poslopja, 127 Public Square
Članica Federal Deposit Insurance Corporation

THE JAMES CHINA CO.
3370 EAST 55th STREET, pri BROADWAY Cleveland 4, Ohio — tel. VU 3-5550
Vabljeni ste, da obiščete našo razložbeno sobo;, imamo popolno zalogo namizne posode ameriškega in importiranega izdelka; majhne figure, itd. Vse po zmernih cenah.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185 ST., KE 8187
Vsakovrstna perutnina
Jerry Petkovšek, lastnik
in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemartio naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA; Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
nila luč . . . Ko boste v moji vasi, povejte ženski, nu, tako in tako . . . Naj me ne čaka,
Košelev se je nekaj sumljivo dolgo ubadal z zapiračem in se motal, da je Sterljadnikov spustil veke in še lahko povedal do konca:
. — Samo ženska bo ostala po meni . . . otrok nimam nič . . . Enega je rodila, pa še tistega mrtvega . . . Potlej jih ni bilo več . . .	«
Dva pota je Košelev dvignil puško' in jo povesil in čedalje bolj bledel , . . Čumakov ga je srdito odrinil z ramo in mu iztrgal puško iz rok.
—	Če ne moreš, potlej se ne lotevaj, ščene cuckasto! ... — je hripavo kriknil, snel čapko z glave in si pogladil lase.
—	Brž! — je zahteval Fomin in vtaknil nogo v streme.
Čumakov je iskal potrebne besede, počasi in tiho rekel:
—	Vasilij! Zbogom in oprosti meni in vsem nam, za božjo voljo! Na onem svetu se snidemo
GOSTILNA NAPRODAJ D 1 in D 2 licenci
Napol okrogla bara; električni hladilnik; moderna kuhinja; sedeži za 100 oseb; turistične sobe zgoraj; lastni plin; na Euclid Ave. Zelo prometen prostor. Za nadaljne informacije pokličite^
C. A. RYBAK
REALTOR UL 1-2233	zv. PO 8727
v NAJEM SE ODDA
veliko opremljeno sobo in kuhinjo. Vse udobnosti. Pripravno z6 par deklet ali starejšo dvojico.
Poizve se na
1376 E. 49 ST.
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd, — IV 9611
F O R N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396
in tamkaj nas bodo sodili . . . Tvoji ženski bomo povedali, kar si prosil. — Počakal je na odgovor, a Sterljadnikov je molčal in bledel, ker je čakal smrti. Samo vejice, ožgane od sonca, so mu podrhtevale kakor od vetra in rahlo so mu trepetali prsti na levi roki, ki so poskušali kdo ve zakaj zapeti okrušen gumb na bluzi.
Grigorij je v svojem življenju videl veliko smrti, a na to ni mogel gledati. Naglo je odšel dalje, šiloma nategnil vajeti in vlekel za seboj konja. Strela je čakal s takim občutjem, kakor da bi morali njemu samemu pognati kroglo med lopatice .. . Čakal je na strel in srce je preštevalo vse sekunde; ko pa je zadaj ostro, odsekano počilo, so se mu zašibile noge in komaj je zadržal konja, ki se je^vzpel na zadnje noge . . ,
Kaki dve uri so jezdili molče. Šele na počivališču je Čumakov prvi zmotil molčanje. Za-
kril si je oči z roko in votlo rekel:
— Le pokaj vraga sem ustrelil J Mar bi ga, popustUi v stepi in si ne nalagali nepotrebnega greha na dušo. Zdaj pa je venomer pred očmi ...
(Dalje prihodnjim
'Naročajte, širite in čitaj^^ 'Enakopravnost!"
VABILO NA

DOMAČO ZABAVO
SElOmmECHLVI)
¥ SOBOTO, 12. NOV.
V HRVAT. NAR. DOMU, 6314 St. Clair Ave.
Igra Dave Telban-Mlinar
orkester Se prijazno priporočamo rojakom za obilen poset.

NOVICA
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
,	6231 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 5311	^
Novice radevolje priobčujemo brezplačno
EAT THE SEED
and you lose fhe harvest!
• • •
The money you have today can be the seed that grows into dreams come true. Eaten up today in spendthrift buying, it only gives momentary satisfaction. But planted wisely, it can bring you a haryest of farm or ranch expansion—education for the kiddies —that long vacation trip you've wanted.
Put profits where they grow. Invest every possible penny in U. S. Savings Bonds. %hen every $3 you plant today, will allow you to reap a harvest of $4 in ten short years.
Dean W. I. Myers of Cornell Univprsity,
says: "A financial reserve in U.S. Savings Bonds is just as important a part of a well-managed farm or ranch business as is land, livestock, and machinery. Agriculture is a speculative business, and farm and ranch people need to have their financial reserves in the safest possible form and where they will always be readily available. Nothing meets these two requirements as well as United Stales Savings Bonds."
INVEST IN U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an offical U. S. Treasury advertisement — prepared underauspices of Treasury Department and Advertising Council