SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 71.KNJIGA 2020 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 71/2020 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 71/2020 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXXI (2020) SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 71.KNJIGA 2020 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 71/2020 LJUBLJANA 2021 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 2. FEBRUARJA 2021 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, elektronska pošta: sazu@sazu.si spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS I ORGANIZACIJA SAZU/ SASA ORGANIZATION.............................................................7 Skupšcina, redni, izredni, dopisni clani II POROCILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA..............................19 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2020..................................................... 21 Delo skupšcine SAZU................................................................................................................27 I. Razred za zgodovinske in družbene vede..............................................................................29 II. Razred za filološke in literarne vede.......................................................................................31 III. Razred za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede...........................................32 IV. Razred za naravoslovne vede....................................................................................................34 V. Razred za umetnosti...................................................................................................................36 VI. Razred za medicinske vede.......................................................................................................40 Svet za varovanje okolja ...................................................................................................................41 Svet za energetiko..............................................................................................................................42 Svet za razvoj......................................................................................................................................44 Pravopisna komisija..........................................................................................................................57 Komisija za tisk in publikacije........................................................................................................59 Komisija za statutarna vprašanja ...................................................................................................60 Komisija za clovekove pravice.........................................................................................................60 Komisija za slovenski jezik v javnosti............................................................................................61 Fundacija dr. Bruno Breschi............................................................................................................64 Fundacija akademika Ivana Vidava...............................................................................................65 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU / Department of International Relations and Scientific Coordination .................................66 Raziskovalni program Naravna in kulturna dedišcina slovenskega naroda.........................69 Jubileji.................................................................................................................................................. 74 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja clanov SAZU..................................74 Znanstvena in umetniška srecanja/ Scientific and Art Gatherings......................................77 Predavanja na SAZU....................................................................................................................... 110 Predstavitve knjig............................................................................................................................112 III CLANI / MEMBERS................................................................................................................ 117 I. Razred za zgodovinske in družbene vede ............................................................................ 119 II. Razred za filološke in literarne vede.....................................................................................123 III. Razred za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede.........................................127 IV. Razred za naravoslovne vede..................................................................................................132 V. Razred za umetnosti.................................................................................................................136 VI. Razred za medicinske vede.....................................................................................................140 Znanstveni svetniki in svetovalci SAZU....................................................................................144 BIBLIOGRAFIJA CLANOV AKADEMIJE V LETU 2020 / 2020 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS.......................................................................146 POKOJNI CLANI / DECEASED MEMBERS...........................................................................233 UMRLI V 2020 / DEPARTED IN 2020......................................................................................263 Dimitrije Stefanovic........................................................................................................................265 France Bernik...................................................................................................................................266 Martin Dimnik ................................................................................................................................ 274 Rudolf Neuhäuser............................................................................................................................276 Janez Levec .......................................................................................................................................278 James F. Scott ...................................................................................................................................280 Georgi Konstantinovski.................................................................................................................281 Tonko Maroevic...............................................................................................................................282 IV. BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE / SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS............289 BIBLIOTEKA SAZU V LETU 2020.............................................................................................291 PUBLIKACIJE SAZU V LETU 2020...........................................................................................298 V. SUMMARY .................................................................................................................................301 Slovenian Academy of Sciences and Arts in 2020.....................................................................303 SASA ORGANIZATION................................................................................................................ 310 MEMBERS Section I. - Historical And Social Sciences................................................................................. 312 Section II. - Philological And Literary Sciences.......................................................................317 Section III. - Mathematical, Physical, Chemical And Technical Sciences............................322 Section IV. - Natural Sciences.......................................................................................................328 Section V. - Arts...............................................................................................................................332 Section VI. - Medical Sciences......................................................................................................336 Library...............................................................................................................................................341 IMENSKO KAZALO CLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER......344 I ORGANIZACIJA SAZU SASA ORGANIZATION SKUPŠCINA SAZU IZVRŠILNI ODBOR Predsednik: Tadej Bajd (do 31. maja), Peter Štih (od 1. junija) Podpredsednika: Robert Zorec, Peter Štih (do 31. maja), Milcek Komelj (od 1. junija) Glavni tajnik: Uroš Skaleric (do 9. aprila), Franc Forstneric (od 1. junija) CASTNI CLAN France Bernik († 27. aprila) REDNI CLANI (68) Tatjana Avšic - Županc, Tadej Bajd, Emerik Bernard, Ivan Bratko, Rajko Bratož, Bojan Cercek, Vinko V. Dolenc, Igor Emri, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Franc Forstneric, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Peter Gosar, Igor Grabec, Niko Grafenauer, Valentin Hribar, Drago Jancar, Andrej Jemec, Gabri­jel Kernel, Boštjan Kiauta, Matjaž Kmecl, Milcek Komelj, Marjan Kordaš, Janko Kos, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Stanko Kristl, Janez Lamovec, Lojze Lebic, Jože Macek, Janez Maticic, Jože Mencinger, Milan Mihe­lic, Zdravko Mlinar, Jože Mlinaric, Marko Marijan Mušic, Janez Orešnik, Boris Pahor, Boris Paternu, Marijan Pavcnik, Matija Peterlin, Raša Pirc, Jože Pirjevec, Blaž Rozman, Zorko Simcic, Uroš Skaleric, Boris Sket, Janez Sketelj, Slavko Spli­chal, Branko Stanovnik, Franc Strle, Saša Svetina, Alenka Šelih, Peter Štih, Biba Teržan, Miha Tišler, Miha Tomaževic, Drago Tršar, Vito Turk, Dragica Turnšek, Robert Zorec, Mitja Zupancic, Boštjan Žekš, Slavoj Žižek IZREDNI CLANI (25) Gregor Anderluh, Mirko Bratuša, Matej Brešar, Milan Dekleva, Franci Gabrov­šek, Janez Höfler, Roman Jerala, Marko Jesenšek, Milan Jesih, Hojka Kraigher, Janez Kranjc, Željko Knez, Peter Križan, Igor Maver, Jožef Muhovic, Marko Noc, Boris A. Novak, Uroš Rojko, Renata Salecl, Gregor Serša, Marko Snoj, Ma-rija Stanonik, Nina Šenk Kosem, Peter Vodopivec, Andreja Žele DOPISNI CLANI (78) Jelena Vladimirovna Boldireva, Pavel Bosák, Savo Bratos, Ruben G. Carbonell, Antonio Cardesa, Reinhart Ceulemans, Henry R. Cooper Jr., Charles G. Demp­sey, Milan R. Dimitrijevic, Rudolf Flotzinger, Derek Clifford Ford, Manfred Gei­ger, Gerhard Giesemann, Paul Gleirscher, Vinko Globokar, Wolfgang L. Gom­bocz, Marc Leland Greenberg, Ivan Gušic, Duncan Haldane, Maja Haderlap, Tošihiro Hamano, Peter Handke, Christian Hannick, Reinhard Härtel, Harald zur Hausen, Philip G. Haydon, Ljudevit Ilijanic, Ludvik Karnicar, Hans-Dieter Klingemann, Silvin Košak, Marija Kozar - Mukic, Ljubov Viktorovna Kurkina, Abel Lajtha, Reinhard Lauer, Jean-Marie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Ljubomir Madžar, Juraj Martinovic, Gian Carlo Menis, Joseph Milic - Emili, Wolf Mo-skovich, Karl-Alexander Müller, Erwin Neher, Velimir Neidhardt, Jean Nicod, Denis Noble, Niall O'Loughlin, Valentin Oman, Luko Paljetak, Vladimir Par-pura, Alessandro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Poldini, Dejan Popovic, Bogdan Povh, Chintamani Nages Ramachandra Rao, Hans Rothe, Claude Sammut, Cesare Scalon, Yehuda Shoenfeld, Liliana Spinoz­zi Monai, Erik Valdemar Stĺlberg, Jože (Joseph) Straus, Ivan Supicic, Sergio Tavano, Bozena Tokarz, Emil Tokarz, Zlatko Ugljen, Felix Unger, Ivan Verc, Alexei Verkhratsky, John Villadsen, Marija Wakounig, Anton Wernig, Herwig Wolfram, Karl Matej Woschitz ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2020 A)PREDSEDSTVO Predsednik: Tadej Bajd (do 31. maja), Peter Štih (od 1. junija) Podpredsednika: Robert Zorec, Peter Štih (do 31. maja), Milcek Komelj (od 1. junija) Glavni tajnik: Uroš Skaleric (do 9. aprila), Franc Forstneric (od 1. junija) Tajnik I. razreda (Razred za zgodovinske in družbene vede): Slavko Splichal Tajnik II. razreda (Razred za filološke in literarne vede): Marko Snoj Tajnik III. razreda (Razred za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Franc Forstneric (do 31. maja), Matej Brešar (od 1. junija) Tajnik IV. razreda (Razred za naravoslovne vede): Tatjana Avšic - Županc Tajnik V. razreda (Razred za umetnosti): Milcek Komelj (do 31. maja), Jožef Mu­hovic (od 1. junija) Tajnik VI. razreda (Razred za medicinske vede): Gregor Serša Clani predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU: do 31. maja Peter Fajfar, Lojze Lebic in Jože Mencinger; od 1. junija Igor Emri, Uroš Rojko in Marija Stanonik IZVRŠILNI ODBOR PREDSEDSTVA Predsednik: Tadej Bajd (do 31. maja), Peter Štih (od 1. junija) Podpredsednika: Robert Zorec, Peter Štih (do 31. maja), Milcek Komelj (od 1. junija) Glavni tajnik: Uroš Skaleric (do 9. aprila), Franc Forstneric (od 1. junija) Na seje izvršilnega odbora predsedstva so bili vabljeni tudi nekdanji predsednik Boštjan Žekš, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo Branko Stanovnik in upravni direktor Zoran Mezeg. B) POSEBNE ENOTE SAZU 1. BIBLIOTEKA SAZU Vodja: mag. Petra Vide Ogrin 2. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO Vodja: akad. Branko Stanovnik 3. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA Vodja: akad. France Bernik, castni clan SAZU († 27. aprila) C) SVETI, ODBOR IN KOMISIJE 1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Predsednik: akad. Andrej Kranjc Namestnik predsednika: prof. dr. France Lobnik Clani s SAZU: izr. clan prof. dr. Franci Gabrovšek, izr. clanica prof. dr. Hoj­ka Kraigher, akad. Boris Sket, akad. Janez Sketelj, akad. Boštjan Žekš Ostali clani: univ. dipl. inž. Renata Karba, prof. dr. Dušan Plut, prof. dr. h. c. Niko Torelli 2. SVET ZA ENERGETIKO Predsednik: prof. dr. Alojz Poredoš Castni predsednik: akad. Alojz Kralj Tajnik: mag. Janez Možina Clani: prof. dr. Maks Babuder, prof. dr. Ferdinand Gubina, prof. dr. Andrej Kitanovski, prof. dr. Janez Krc, prof. dr. Borut Mavko, prof. dr. Igor Papic, prof. dr. Stojan Petelin, prof. dr. Mihael Sekavcnik, prof. dr. Marko Topic, prof. mag. Rok Vodnik, dr. Franc Žlahtic 3. SVET ZA KULTURO IN IDENTITETO PROSTORA SLOVENIJE Predsednik: akad. Marko Marijan Mušic Sodelavci: akademiki Zdravko Mlinar, Marijan Pavcnik, Biba Teržan, Boris Paternu, Peter Fajfar, Josip Globevnik, Branko Stanovnik, Miha Tomaže­vic, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Mitja Zupancic, Andrej Jemec, Stanko Kristl, Lojze Lebic, Milan Mihelic in Marjan Kordaš 4. SVET ZA RAZVOJ Predsednik: akad. Igor Emri Podpredsednik: akad. Slavko Splichal Clani: akademiki Josip Globevnik, Lojze Lebic, Jože Mencinger, Zdravko Mlinar, Marijan Pavcnik, Franc Strle, Peter Štih, Robert Zorec in Boštjan Žekš ter izredni clani Igor Maver, Milan Dekleva, Marko Jesenšek (do 20. oktobra), Željko Knez, Jožef Muhovic, Uroš Rojko in Marko Snoj Vabljeni zunanji clani: Frane Adam, Igor Akrapovic, Tadej Bajd, Drago Babic, Janez Bešter, Aleš Blinc, Ivan Bratko, Matej Brešar, Maja Bucar, Jadranka Buturovic, Matej Cerne, Leon Cizelj, Ajda Cuderman, Jože P. Damijan, Franci Demšar, Rober Dominko, Matjaž Dolšek, Marjan Do-linšek, Vilma Ducman, Peter Fajfar, Darja Fercej Temeljotov, Zlatko Fras, Franc Forstneric, Pavel Gantar, Peter Glavic, Andreja Gomboc, Igor Gra­bec, József Györkös, Jožef Horvat, Marko Jaklic, Roman Jerala, Marko Jesenšek, Mitjan Kalin, Tomaž Katrašnik, Aleksandra Kanjuo Mrcela, Tomaž Kostanjevec, Janja Koren, Uroš Korošec, Alojz Kralj, Tamara Lah Turnšek, Andrej Lazar, Barbara Malic, Marko Munih, Saša Novak, Igor Papic, Jernej Pikalo, Rajko Pirnat, Stane Pejovnik, Marko Perdih, Mar-ko Pleško, Andrej Pleterski, Bojan Pretnar, Robert Repnik, Renata Salecl, Mateja Sedmak, Boris Sket, Špela Stres, Sibil Svilan, Mitja Slavinec, Gojko Stanic, Matija Strilic, Monika Sušanj, Božidar Šarler, Uroš Škerl, Marko Topic, Maja Tomanic - Vidovic, Andrej Tumpej, Miha Tomaževic, Vojmir Urlep, Jože Vižintin, Blaž Zupan, Franc Matjaž Zupancic, Blaž Zmazek, Samo Zver, Peter Wostner. 5. ODBOR ZA PREUCEVANJE NARODNIH MANJŠIN Predsednik: akad. Jože Pirjevec Clan akademik: Matjaž KmeclDrugi clani: dr. Oto Luthar, dr. Jure Gombac, dr. Gorazd Bajc, dr. Marina Lukšic - Hacin, doc. dr. Jernej Zupancic, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha, prof. Janez Stergar, Nada Vilhar, prof. dr. Dušan Necak, dr. Vera Klopcic 6. PRAVOPISNA KOMISIJA Vodja: izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc (ISJFR, ZRC SAZU in FH UNG) Clan akademik: Janez Orešnik Clani ožjega sestava: doc. dr. Aleksandra Bizjak Koncar (ZRC SAZU; do oktobra), doc. dr. Tina Lengar Verovnik (FDV UL in ZRC SAZU, koordina­torka komisije), dr. Andrej Ermenc Skubic (samozaposleni v kulturi), doc. dr. Nataša Jakop (ZRC SAZU), prof. dr. Hotimir Tivadar (FF UL), dr. Peter Weiss (ZRC SAZU), Marta Kocjan Barle (foneticarka, lektorica, urednica) Clani širšega sestava: izr. prof. dr. Kozma Ahacic (ZRC SAZU), dr. Peter Ho-lozan (Amebis, d. o. o.), izr. clan prof. dr. Marko Jesenšek (FF UM, SAZU), dr. Drago Kladnik (GIAM ZRC SAZU, KSZI RS), doc. dr. Nataša Logar (FDV), izr. prof. dr. Mateja Petrovcic (FF UL), izr. clan prof. dr. Marko Snoj (ZRC SAZU, FF UL, SAZU), prof. dr. Irena Stramljic Breznik (FF UM), dr. Mojca Žagar Karer (ZRC SAZU), izr. clanica prof. dr. Andreja Žele (FF UL, ZRC SAZU, SAZU) 7. KOMISIJA ZA TISK IN PUBLIKACIJE Vodja: akad. Peter Štih (do 20. oktobra), akad. Milcek Komelj (po 20. okto­bru) Clani: akademiki Rajko Bratož, Igor Grabec, Ivan Kreft, Niko Grafenauer in Marjan Kordaš ter izr. clan prof. dr. Marko Snoj 8. KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA Vodja: akad. Marijan Pavcnik (do 14. novembra), prof. dr. Janez Kranjc (po 14.novembru) Clana: akad. Marijan Pavcnik in akad. Jože Mencinger Sodelavka: Eva Polanc, sekretarka predsedstva SAZU Clani širšega sestava: akademiki Kajetan Gantar, Branko Stanovnik, Mitja Zupancic, Andrej Jemec in Janez Lamovec 9. KOMISIJA ZA CLOVEKOVE PRAVICE Vodja: akad. Valentin Hribar Castna predsednica: akad. Alenka Šelih Podpredsednica: izr. clanica prof. dr. Renata Salecl Clani: akademiki Jože Krašovec, Josip Globevnik, Ivan Kreft in Blaž Roz-man ter izr. clan Milan Dekleva 10. KOMISIJA ZA SLOVENSKI JEZIK V JAVNOSTI Vodja: izr. clan prof. dr. Marko Jesenšek, v. d. predsednika Clani: izr. clan prof. dr. Marko Snoj (podpredsednik), akademiki Ivan Brat-ko, Matija Gogala, akad. Milcek Komelj, Marjan Kordaš, akad. Jože Men-cinger, doc. dr. Nataša Gliha Komac in prof. dr. Dean Komel (mirovanje clanstva do preklica) D)FUNDACIJI 1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI Predsednik: akad. Kajetan Gantar Podpredsednik: izr. clan prof. dr. Marko Jesenšek Tajnik: prof. Jože Faganel 2. FUNDACIJA AKADEMIKA IVANA VIDAVA Predsednik uprave: akad. Branko Stanovnik Clani: akademika Josip Globevnik in Boštjan Žekš, izr. clan prof. dr. Matej Brešar in upravni direktor SAZU Zoran Mezeg E) UPRAVA SAZU Upravni direktor: Zoran Mezeg POSEBNE ENOTE Biblioteka Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo Kabinet akademika Franceta Bernika SVETI, ODBOR IN KOMISIJE Svet za varovanje okolja Svet za energetiko Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije Svet za razvoj Odbor za preucevanje narodnih manjšin Pravopisna komisija Komisija za tisk in publikacije Komisija za statutarna vprašanja Komisija za clovekove pravice Komisija za slovenski jezik v javnosti FUNDACIJI Fundacija dr. Bruno Breschi Fundacija akademika Ivana Vidava SKUPŠCINA SAZU PREDSEDSTVO RAZREDI I. RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede II. RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE III. RAZRED ZA MATEMATICNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE Oddelek za matematicne, fizikalne in kemijske vede Oddelek za tehniške vede IV. RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE V. RAZRED ZA UMETNOSTI VI. RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE UPRAVA Kabinet predsednika Upravna pisarna Sekretariat predsedstva Pisarna predsedstva Oddelek za tisk in publikacije Financno-racunovodska služba Tehnicno-nabavna in investicijska služba KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (1938–1949) SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (od 1949) PREDSEDNIKI Rajko Nahtigal (1939–1942), clan Filozofsko-filološko-historicnega raz­ reda Milan Vidmar (1942–1945), clan Matematicno-prirodoslovnega razreda France Kidric (1945–1950), clan Razreda za zgodovinske in zemljepisne vede filozofijo in filologijo (1945–1948), clan Razreda za zgodovinske in družbene vede (1948–1950) Fran Ramovš (1950–1952), clan Razreda za filološke in literarne vede Josip Vidmar (1952–1976), clan Razreda za filološke in literarne vede Janez Milcinski (1976–1992), clan Razreda za medicinske vede France Bernik (1992–2002), clan Razreda za filološke in literarne vede Boštjan Žekš (2002–2008), clan Razreda za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede Jože Trontelj (2008–2013), clan Razreda za medicinske vede Marko Marijan Mušic (2014), clan Razreda za umetnosti Tadej Bajd (2014–2020), clan Razreda za matematicne, fizikalne, ke­ mijske in tehniške vede Peter Štih (2020–), clan Razreda za zgodovinske in družbene vede PODPREDSEDNIKI Božidar Lavric (1950–1961), clan Razreda za prirodoslovne in medicin­ ske vede Anton Kuhelj (1961–1980), clan Razreda za matematicne, fizikalne in tehniške vede Boris Ziherl (1975–1976), clan Razreda za zgodovinske in družbene vede Bratko Kreft (1976–1992), clan Razreda za umetnosti Robert Blinc (1980–1999), clan Razreda za matematicne, fizikalne in tehniške vede (1980–1994), clan Razreda za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede (1994–1999) Ciril Zlobec (1992–1999), clan Razreda za umetnosti Kajetan Gantar (1999–2005), clan Razreda za filološke in literarne vede Alojz Kralj (1999–2002), clan Razreda za matematicne, fizikalne, ke­ mijske in tehniške vede Jože Trontelj (2002–2008), clan Razreda za medicinske vede Alenka Šelih (2005–2008), clanica Razreda za zgodovinske in družbe­ ne vede Matija Gogala (2008–2011), clan Razreda za naravoslovne vede Marko Marijan Mušic (2008–2014), clan Razreda za umetnosti Tadej Bajd (2011–2014), clan Razreda za matematicne, fizikalne, ke­ mijske in tehniške vede Andrej Kranjc (2014–2017), clan Razreda za naravoslovne vede Jože Krašovec (2014–2017), clan Razreda za filološke in literarne vede Robert Zorec (2017–), clan Razreda za naravoslovne vede Peter Štih (2017–2020), clan Razreda za zgodovinske in družbene vede Milcek Komelj (2020–), clan Razreda za umetnosti GLAVNI TAJNIKI Gregor Krek (1939–1942), clan pravnega razreda Fran Ramovš (1942–1950), clan Filozofsko-filološko-historicnega raz­reda (1942–1945), clan Razreda za zgodovinske in ze­mljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945–1948), clan Razreda za filološke in literarne vede (1948–1950) Milko Kos (1950–1972), clan Razreda za zgodovinske in družbene vede Gorazd Kušej (1972–1980), clan Razreda za zgodovinske in družbene vede Jože Goricar (1980–1985), clan Razreda za zgodovinske in družbene vede Janez Batis (1985–1992), clan Razreda za medicinske vede Matija Drovenik (1992–1999), clan Razreda za naravoslovne vede Lidija Andolšek - Jeras(1999–2002), clanica Razreda za medicinske vede Matija Gogala (2002–2008), clan Razreda za naravoslovne vede Andrej Kranjc (2008–2014), clan Razreda za naravoslovne vede Uroš Skaleric (2014–2020), clan Razreda za medicinske vede Franc Forstneric (2020–), clan Razreda za matematicne, fizikalne, kemij­ ske in tehniške vede CLANI PREDSEDSTVA SAZU PO 22. CLENU ZAKONA O SAZU Janez Batis (1996–2002), clan Razreda za medicinske vede Primož Ramovš (1996–1999), clan Razreda za umetnosti Lojze Vodovnik (1996–2000), clan Razreda za matematicne, fizikalne, ke­ mijske in tehniške vede Ciril Zlobec (1999–2002), clan Razreda za umetnosti Ernest Mayer (2000–2003), clan Razreda za naravoslovne vede Lidija Andolšek - Jeras(2002–2003), clanica Razreda za medicinske vede Jože Macek (2003–2008), clan Razreda za naravoslovne vede Tone Pavcek (2003–2008), clan Razreda za umetnosti Saša Svetina (2004–2008), clan Razreda za medicinske vede Kajetan Gantar (2008–2011), clan Razreda za filološke in literarne vede Andrej Jemec (2008–2014), clanRrazreda za umetnosti Alenka Šelih (2008–2014), clanica Razreda za zgodovinske in družbe­ ne vede Matija Gogala (2011–2017), clan Razreda za naravoslovne vede Peter Fajfar (2014–2020), clan Razreda za matematicne, fizikalne, ke­ mijske in tehniške vede Lojze Lebic (2014–2020), clan Razreda za umetnosti Jože Mencinger (2017–2020), clan Razreda za zgodovinske in družbene vede Igor Emri (2020–), clan Razreda za matematicne, fizikalne, kemij­ ske in tehniške vede Uroš Rojko (2020–), clan Razreda za umetnosti Marija Stanonik (2020–), clanica Razreda za filološke in literarne vede II POROCILO O DELU SAZU REPORT ON THE WORK OF SASA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2020 Porocilo s skupšcine SAZU 25. februarja 2021 Leto 2020 je minilo v znamenju epidemije koronavirusa, ki je mocno vplivala tudi na delo SAZU. Dvakrat, marca in oktobra, je bila v Republiki Sloveniji uradno razglašena epidemija s številnimi omejitvami v obicajnem življenju in poslovanju, vkljucno s strogo karanteno spomladi. Zato so odpadli ali so morali biti prestavljeni številni javni dogodki, ki jih sicer organiziramo v prostorih Akademije na Novem trgu, ohromljeno je bilo tekoce delovanje, prav tako med-narodna dejavnost. V leto 2021 so bili tako prestavljeni posveti o zoonozah, gozdu in lesu, Adamu Bohoricu, podnebnih spremembah in slovenski energetiki ter o spolni kriminaliteti. Prav tako je bila prestavljena predstavitev štirih zgošcenk, izda­nih ob 85-letnici akad. Lojzeta Lebica, odpasti pa je moralo tudi predbožicno predavanje, ki ga že nekaj let zapored pripravljata I. razred in njegov Oddelek za zgodovinske vede. Le delno se je v casu pred izbruhom epidemije in med njeni-ma valoma uspelo z nastopnimi predavanji predstaviti našim novim izrednim clanom. Kot vedno so nam ob lepi udeležbi slušateljev in živahni diskusiji po­stregli z zelo zanimivimi in tudi aktualnimi vsebinami. Izr. clan Igor Maver je predaval o slovensko-škotskih kulturnih povezavah med svetovnima vojnama, izr. clan Janez Kranjc o nekaterih pravnih vidikih korupcije v anticnem Rimu, izr. clanica Andreja Žele o družbeni in strokovni vlogi slovenšcine, nova izr. clana v Razredu za umetnosti Nina Šenk Kosem in Milan Jesih pa sta spregovo­rila o svojem delu; prva nam je predstavila svojo novo opero Marpurgi in njeno nastajanje, drugi pol stoletja svojega pesništva. Prestavljeno je bilo tudi že cetrto srecanje akademikov z mladimi, ki ga je na temo Slovenija in Evropska unija za pomlad nacrtoval I. razred v sodelovanju s Predstavništvom EU v Sloveniji. Zgolj po spletu je potekalo tudi tradicional-no srecanje s clani društva VTIS, v katerem so organizirani vecinoma mladi, v tujini delujoci slovenski izobraženci in znanstveniki. Srecanje vsako leto 26. decembra pripravi predsednik republike in ob predsedniku SAZU se ga redno udeležuje tudi vodja mednarodnega oddelka akad. Branko Stanovnik. Zaradi pandemije je trpelo tudi mednarodno sodelovanje. Odpovedane oziroma prestavljene so bile vse nacrtovane medakademijske izmenjave znan­stvenikov. Prestavljeno je bilo srecanje Nobelovih nagrajencev z mladimi v Lin-dauu v Nemciji, prav tako znanstvena konferenca v Varšavi v okviru Procesa Zahodni Balkan, ki poteka pod okriljem nemške Leopoldine in se je redno ude­ležujemo. Med drugim sta bili odpovedani tudi slavnostni skupšcini Bavarske in Avstrijske akademije znanosti, kamor smo tradicionalno vabljeni in se ju tudi udeležujemo, saj je to lepa priložnost za krepitev medakademijskega so-delovanja in za izmenjavo mnenj. Vsi sestanki mednarodnih medakademijskih združenj, katerih clani smo (ALLEA, EASAC) in kjer imamo svoje predstav­nike, so potekali po spletu, prav tako bilateralni sestanki (Kraljevo društvo v Londonu, Avstrijska akademija znanosti). Odpovedani oziroma prestavljeni so bili tudi nekateri obiski visokih gostov, pred izbruhom epidemije in v obdobju med njenima valoma pa so nas nekateri vendarle uspeli obiskati: nekdanji in sedanji predsednik Državnega zbora Dejan Židan in Igor Zorcic, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, župan Mestne obcine Ljubljana Zoran Jankovic, poljski veleposlanik Krzysztof Olendzki, predsednik Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal, direktor in v. d. direktorja ARRS Jozsef Györkös in Blaž Zmazek; sami pa smo bili na obisku pri predsedniku republike Borutu Pahorju, ministru za finance Andreju Širclju in ministru za obrambo Mateju Toninu. Ob vseh težavah in omejitvah pa je Akademiji vendarle uspelo realizirati velik del svojih nacrtov. To je bilo mogoce zaradi delne sprostitve med valoma epidemije in zaradi novih digitalnih orodij, ki so nam omogocila, da smo del naše dejavnosti prenesli na splet. Prvo umiritev razmer smo izkoristili za volilno skupšcino, ki je tudi za­mujala za vec kot mesec in na kateri je bilo 29. maja izvoljeno novo vodstvo SAZU. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: za predsednika akad. Peter Štih, za podpredsednika za humanisticne, družboslovne in umetnostne vede akad. Milcek Komelj, za podpredsednika za naravoslovne, tehniške in biomedicinske vede akad. Robert Zorec, za glavnega tajnika akad. Franc Forstneric in za clane predsedstva po 22. clenu Zakona o SAZU akad. Igor Emri, izr. clanica Marija Stanonik in izr. clan Uroš Rojko. Novo vodstvo je zacelo delati takoj, simbolni prenos predsedniške funkcije s predajo predsedniške verige pa je bil izpeljan v okviru prve seje clanov novega sestava predsedstva 20. oktobra, ko sta bila odkrita tudi portreta zadnjih dveh predsednikov SAZU, akad. Marka Mušica in akad. Tadeja Bajda. Clani širšega sestava izvršilnega odbora (poleg predsednika, obeh pod-predsednikov in glavnega tajnika še upravni direktor, sekretarka predsedstva in vodja mednarodnega oddelka) so se redno srecevali (od jeseni na videokon­ferencah) in nemoteno skrbeli za vse tekoce zadeve. Posebno pozornost je od­bor namenjal povecani vidnosti in prepoznavnosti SAZU v javnosti kakor tudi notranji organizaciji dela. V ta namen je bila pod vodstvom glavnega tajnika akad. Franca Forstnerica z novimi rubrikami in vsebinami izboljšana akade­mijska spletna stran, na kateri je zdaj veliko bolj prepoznavno delovanje SAZU kot tudi njenih delovnih teles in clanov. V pripravi je tudi akademijski »oblak« oziroma intranet. Namenjen je internemu delovanju SAZU. Z njim bo olajšana in izboljšana medsebojna komunikacija, delovanje na vseh nivojih bo bolj tran­sparentno, dostop do dokumentov pa lažji. Med naloge, s katerimi se je na svojih sejah ukvarjal izvršilni odbor, sodi tudi dogovor o delitvi lastništva domacije Škerk v Trnovci v tržaškem zaledju med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in SAZU ter spremljanje obnove Fin-žgarjeve vile v Ljubljani. Glede domacije Škerk v letu 2020 žal ni bil dosežen nikakršen napredek, v Finžgarjevi vili pa je bila obnovljena streha in tudi druga obnovitvena dela napredujejo. Želimo si, da bi jih ob podpori Ministrstva za finance lahko pospešili in obnovljeno hišo z apartmaji za goste, razstavnim pro-storom in klubom Pod svobodnim soncem cim prej zaceli uporabljati. Za vecjo vidnost so pomembne tudi izjave SAZU za javnost. Te so bile letos v znamenju epidemije koronavirusa. 26. marca je bila objavljena Izjava SAZU ob pandemiji koronavirusa, ki jo je sprejel izvršilni odbor. Ob zahvali vsem, ki se trudijo za premagovanje krize, je Akademija pozdravila takratne ukrepe, ki jih je v zvezi s pandemijo, gospodarsko krizo in socialnimi posledicami sprejela vlada, ter pozvala k odgovornemu ravnanju in solidarnosti. Zavzela se je za to, da naj v težkih casih pozabimo na razlike, ki nas razdvajajo, in združimo moci. V izjavi je bil izpostavljen tudi prispevek clanov SAZU, ki v svojih maticnih okoljih, na univerzah, inštitutih in v zdravstvenih ustanovah pomagajo pri ob-vladovanju epidemije. Na znanstvenem podrocju med njimi po svojih rezultatih in odmevnosti v javnosti izstopa skupina, ki je pod vodstvom izr. clana Romana Jerale na Kemijskem inštitutu razvijala cepivo proti covidu-19. Akademijski iz­javi je na temo epidemije v drugem valu 16. novembra sledila izjava Za izhod iz krize in avtokracije Komisije za clovekove pravice, ki je bila kriticna do delova­nja vlade v premagovanju epidemije. Zato je doživela precejšen odmev v medi­jih, ki so jo ocenjevali razlicno, to pa velja tudi za odmeve znotraj SAZU. Zaradi napacnega povzemanja, da gre za izjavo SAZU, je bilo 18. novembra objavljeno ustrezno Pojasnilo SAZU, da je to zgolj izjava njenega delovnega telesa (v okviru pravice delovnih teles do izjav za javnost, ki so podrocja njihovega delovanja). V zvezi z epidemijo se je SAZU nato oglasila še enkrat – sicer že v letu 2021, 11. januarja – s pozivom k cepljenju proti bolezni covid-19. Oddelek za zgodovinske vede I. razreda je januarja v posebni izjavi pozval Mestno obcino Ljubljana in Ministrstvo za kulturo, naj sporazumno poišceta rešitev za prostorsko stisko Mestnega arhiva Ljubljana, ki mu je bila zagrožena deložacija. Javnosti je delovanje SAZU in njen položaj v slovenski družbi veckrat pred­stavil tudi njen predsednik, in sicer v intervjujih za slovenske medije in v nago­voru ob predaji predsedniške verige. V njih je vedno poudarjal, da je v središcu dela SAZU prizadevanje na podrocju znanosti in umetnosti za dobrobit Slo­vencev doma in v tujini, vseh slovenskih državljanov kot tudi za splošno dobro. SAZU je ena redkih ustanov, ki v javnosti še vedno uživa velik ugled in zaupa­nje. Oboje si je težko pridobiti in obenem zelo lahko zapraviti. Zato ni in tudi v prihodnje ne bo posegala v ideološke in politicne teme ali celo dnevnopoliticno dogajanje, saj to ne spada v njeno poslanstvo. S takšnim ravnanjem bi lahko kaj hitro zapravila vlogo povezovalke celotnega slovenskega obcestva in sim-bolni reprezentativni položaj, ki ga v njem ima. Predsednik je javnost veckrat nagovoril tudi ob posvetih in drugih dogodkih. Tako je nagovoril udeležence simpozija o spravi, prvega slovenskega pravorecnega posveta, dogodka ob stole-tnici rojstva arheologa akad. Staneta Gabrovca na gradu Zaprice v Kamniku in clane društva VTIS ter imel slavnostni govor na otvoritvi razstave ob stoletnici koroškega plebiscita v Narodnem muzeju Slovenije. Podpredsednik akad. Mil­cek Komelj pa je v Novem mestu spregovoril ob stoletnici novomeške pomladi. Ena od glavnih dejavnosti akademij je organizacija posvetov, konferenc in simpozijev. V zacetku leta (februarja) je SAZU skupaj s Slovensko matico, Srb­sko akademijo znanosti in umetnosti ter Vukovo zadužbino pripravila posvet Sto let slovenske in srbske matematike, v katerega središcu sta bila matematika akad. Josip Plemelj in Mihailo Petrovic Alas. Ob tridesetletnici spravne slove­snosti v Kocevskem rogu in stoletnici rojstva nadškofa Šuštarja smo na predve-cer državnega praznika 24. junija pripravili odmeven posvet Slovenska sprava. Na pobudo podpredsednika akad. Milcka Komelja in v sodelovanju s Slovensko matico je bil ob stoletnici umetnostnega zgodovinarja in pisatelja akad. Emili-jana Cevca organiziran decembrski spletni simpozij. Svet za razvoj je že junija pripravil posvet o vlogi univerzitetnih bolnišnic v slovenskem zdravstvenem, pedagoškem in univerzitetnem okolju in nato novembra še posvet o eticnih, medicinskih in kazenskopravnih vidikih triaže v casu pandemije. Oba posveta sta bila namenjena zelo aktualnim temam, njuni sklepi in priporocila pa so bili posredovani Vladi Republike Slovenije in pristojnim ministrstvom. IV. razred SAZU je na pobudo podpredsednika akad. Roberta Zorca in v soorganizaciji Slovenskega fiziološkega društva decembra pripravil že tradicionalni Dan fizio­logije, II. razred pa je pod vodstvom izr. clana Marka Snoja skupaj z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU in Filozofsko fakulteto Uni-verze v Ljubljani decembra organiziral Prvi slovenski pravorecni posvet. Omeni-ti velja, da je obisk spletnih simpozijev in posvetov presegel vsa pricakovanja. Udeležba na njih je bila praviloma vecja kot na prireditvah, ki jih organiziramo v naši dvorani. Svet za razvoj, ki ga vodita akad. Igor Emri in akad. Slavko Splichal, je svoje delo zastavil zelo intenzivno in vanj pritegnil številne zunanje strokovnjake. Poleg že omenjenih posvetov je pripravil dokument o ustanovitvi Inovacijskega sklada Republike Slovenije kot posebnega izvedbenega instrumenta za uresni-citev prebojnih in na bazicnih raziskavah temeljecih inovacij in invencij. Po-sredoval ga je Vladi Republike Slovenije in jo tudi pozval, naj bistveno okrepi razvojno usmerjene javne izdatke iz sredstev EU in državnega proracuna. Svet je ob tem vzpostavil sodelovanje z Ministrstvom za obrambo, da bi le-to del investicijskih sredstev namenilo za raziskave na podrocjih, pomembnih za na­cionalno varnost. Bogata je bila tudi naša publicisticna dejavnost. Izmed monografij, zborni­kov, periodicnih in drugih publikacij, ki smo jih izdali, naj omenim naslednja dela: A kot Amerika (zbornik o sodelovanju clanov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA), Vpis v prostor (zbornik o identiteti in va­rovanju slovenskega kulturnega prostora ter o stanju v sodobni arhitekturi in današnjem odnosu do arhitekturnega izrocila), »Mi vsi živeti šcemo« (zbornik s prispevki z akademijskega simpozija ob stoti obletnici prikljucitve Prekmur­ja Sloveniji), zbornike, posvecene Matiji Murku, knjižnemu pouku v osnovnih in srednjih šolah ter razlagalnemu pomenu pravnih nacel. Akad. Ivan Kreft je objavil knjižico o tatarski ajdi, akad. Jože Macek pa monografijo o zgodovini slovenskega agrarnega prebivalstva. Založili smo tudi periodiki Fagopyrum in Folia biologica et geologica ter v sozaložništvu z ZRC podprli Acta carsologica, Acta geographica Slovenica, Arheološki vestnik in Traditiones. Izr. clan Marko Snoj je pripravil Slovar Pohlinovega jezika. V seriji Zbrana dela slovenskih pe­snikov in pisateljev je izšla cetrta knjiga zbranih del Vladimirja Bartola, v seriji Umetnine v žepu Portretna galerija škofov v zbirki mariborske nadškofije Ane Lavric in v seriji Monumenta artis musicae Sloveniae dve publikaciji glasbenih del Amanda Ivancica. Na tem mestu, namenjenem knjigam, velja še porocati, da je Biblioteka SAZU v tem letu pridobila in obdelala vec kot 5500 enot mono-grafskega tiskanega gradiva in da njen celotni knjižni fond zdaj obsega vec kot 565.000 enot, dostopnost do gradiva pa je bila z izjemo spomladanske karantene dokaj nemotena. Kot vedno smo zelo veseli nagrad, priznanj in odlikovanj naših clanov in v tem oziru je bilo leto zelo bogato. Naš najstarejši clan, tržaški rojak in pisatelj akad. Boris Pahor, je ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu in njegovi vrnitvi slovenski skupnosti prejel iz rok obeh predsednikov republik najvišji državni odlikovanji. Predsednik Republike Slovenije je z zlatim redom za zaslu­ge odlikoval tudi akad. Boštjana Žekša in dopisnega clana, dunajskega rojaka Borisa Podrecco. Izr. clan Gregor Anderluh je prejel najvišjo državno nagra-do za znanost, Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na podrocju biokemije in molekularne biologije. Proti koncu leta 2020 je bilo tudi objavljeno, da je akad. Marko Mušic za svoj arhitekturni opus prejel enakovredno nagrado na podrocju umetnosti, to je Prešernovo nagrado za življenjsko delo za leto 2021. Za življenjsko delo na podrocju arhitekture je bil z Župancicevo nagrado Me-stne obcine Ljubljana nagrajen akad. Stanko Kristl. Akad. Drago Jancar je prejel prestižno avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo, njegov roman To noc sem jo videl pa je bil nagrajen z jubilejnim kresnikom za najboljši roman zadnjega desetletja. Njegov kolega v Razredu za umetnosti izr. clan Boris A. Novak je bil izvoljen za dopisnega clana Hrvaške akademije znanosti in ume­tnosti, akad. Igor Emri pa za mednarodnega clana Ameriške inženirske akade­mije. Pravna fakulteta Univerze v Leipzigu je izr. clanu Janezu Kranjcu podelila naslov castnega doktorja, akad. Andrej Kranjc je postal castni clan ameriškega nacionalnega speleološkega društva, akad. Matija Gogala pa castni clan Naci­onalnega inštituta za biologijo. Univerza v Ljubljani je akad. Uroša Skalerica pocastila z nazivom zaslužni profesor, akad. Kajetan Gantar je postal castni clan Društva katoliških pedagogov Slovenije, izr. clana Romana Jeralo je Slovenska znanstvena fundacija izbrala za komunikatorja znanosti v letu 2020, izr. clan Peter Križan je prejel projekt za uveljavljene raziskovalce Evropskega razisko­valnega sveta (ERC advanced grant), knjiga Partizani akad. Jožeta Pirjevca pa je prejela priznanje odlicnosti ARRS. Nic manj nismo veseli, da je bila na Vrhniki prvic podeljena literarna Cankarjeva nagrada, katere soustanoviteljica je SAZU. Nagrado je za roman V Elvisovi sobi prejel Sebastijan Pregelj. Vsem nagrajencem iskreno cestitamo. Žal smo se morali v letu 2020 posloviti od našega castnega clana in nekda­njega predsednika akad. Franceta Bernika kot tudi od akad. Janeza Levca. Za­pustili so nas dopisni clani Dimitrije Stefanovic, Martin Dimnik, Rudolf Neu­häuser, James F. Scott, Georgi Konstantinovski in Tonko Maroevic. Peter Štih DELO SKUPŠCINE SAZU Skupšcina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 27. februarja in 29. maja. Skupšcina SAZU 27. februarja Dnevni red 1. Potrditev zapisnika zasedanja skupšcine dne 6. junija 2019 2. Porocilo predsednika o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2019 3. Obravnava in sprejem porocila o financnem poslovanju Slovenske akade­mije znanosti in umetnosti v letu 2019 4. Obravnava in sprejem financnega nacrta Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2020 5. Predlog spremembe akta o ustanovitvi ZRC SAZU 6. Razno SKLEPI 1. sklep: Zapisnik volilne skupšcine Slovenske akademije znanosti in umetnosti z dne 6. junija 2019 je bil soglasno potrjen. 2. sklep: Skupšcina se je seznanila s porocilom predsednika o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2019. 3. sklep: Skupšcina je soglasno sprejela financno porocilo Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2019. 4. sklep: Skupšcina je soglasno sprejela financni nacrt Slovenske akademije zna­nosti in umetnosti za leto 2020. 5. sklep: Skupšcina Slovenske akademije znanosti in umetnosti je soglasno spre­jela predlagane spremembe Akta o ustanovitvi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Skupšcina SAZU 29. maja Dnevni red 1. Izvolitev delovnega predsedstva skupšcine ter verifikacijske in volilne ko­misije 2. Razrešitev predsednika, obeh podpredsednikov in glavnega tajnika ter treh clanov predsedstva po 22. clenu Zakona o SAZU 3. Porocilo verifikacijske komisije 4. Predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika ter tri clane predsedstva po 22. clenu zakona o SAZU 5. Volitve 6. Odmor 7. Razglasitev volilnih izidov in sklepni del skupšcine SKLEPI 1. sklep: V delovno predsedstvo so soglasno izvoljeni akad. Alenka Šelih za predsednico ter akad. Marijan Pavcnik in akad. Peter Fajfar za clana. 2. sklep: V verifikacijsko komisijo sta soglasno izvoljena izr. clan Milan Dekleva in izr. clan prof. dr. Marko Jesenšek. 3. sklep: V volilno komisijo so soglasno izvoljeni izr. clan prof. dr. Peter Križan za predsednika ter izr. clan prof. dr. Franci Gabrovšek in izr. clanica prof. dr. Andreja Žele za clana in clanico. 4. sklep: Skupšcina je soglašala z razrešitvijo predsednika akad. Tadeja Bajda, podpredsednikov akad. Petra Štiha in akad. Roberta Zorca, glavnega taj­nika akad. Uroša Skalerica in treh clanov predsedstva po 22. clenu Zakona o SAZU akad. Petra Fajfarja, akad. Jožeta Mencingerja in akad. Lojzeta Lebica. Na podlagi preštetih glasovnic je volilna komisija ugotovila, da so bili na vo­litvah za vodstvo in clane predsedstva SAZU v novem triletnem mandatu, ki zacne teci 1. junija 2020, v prvem krogu izvoljeni: – za predsednika akad. Peter Štih (73 glasov), – za podpredsednika akad. Milcek Komelj (71 glasov), – za podpredsednika akad. Robert Zorec (73 glasov), – za glavnega tajnika akad. Franc Forstneric (75 glasov), – za clana predsedstva akad. Igor Emri (62 glasov), – za clana predsedstva izr. clan prof. Uroš Rojko (53 glasov) in – za clanico predsedstva izr. clanica prof. ddr. Marija Stanonik (62 glasov). RAZREDI SAZU I. RAZRED: RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Ob koncu leta je imel razred dvanajst rednih (deset clanov in dve clanici), štiri izredne (tri clane in eno clanico) ter 17 dopisnih clanov oz. clanic. Razred ima Oddelek za zgodovinske vede in Oddelek za družbene vede. V Oddelku za zgo­dovinske vede je pet rednih clanov in dva izredna, v Oddelku za družbene vede pa sedem rednih clanov in dva izredna. Tajnik razreda je akad. Slavko Splichal, nacelnik Oddelka za zgodovinske vede je izr. clan Peter Vodopivec, nacelnica Oddelka za družbene vede pa je izr. clanica Renata Salecl. Naše delo je bilo zaradi pandemije mocno okrnjeno. Med drugim je v marcu odpadlo tudi tradicionalno srecanje akademikov z mladimi, posveceno prihodnosti EU, ki naj bi potekalo v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in smo ga februarja že v celoti pripravili (vkljucno s prispev­ki clanov za posebno publikacijo) in potem zaradi pandemije zadnji trenutek odpovedali. Raziskovalno in družbeno delovanje clanov je sicer tudi v tem letu potekalo v okviru dejavnosti razreda in Akademije ter na njihovih maticnih fakultetah in v raziskovalnih organizacijah, pa tudi v drugih institucijah. Štirje naši clani so clani Evropske akademij (Academiae Europaea/The Academy of Europe), trije pa clani Evropske akademije znanosti in umetnosti (European Academy of Scien­ces and Arts). Naša clana sta pri Agenciji za raziskovanje in razvoj Republike Slovenije (ARRS) vodila delo Znanstvenoraziskovalnega sveta za družbene vede (Slavko Splichal) in Sveta za interdisciplinarne raziskave (Renata Salecl). Razred je imel dve dopisni seji. Na majski seji je bil za tajnika ponovno izvoljen akad. Slavko Splichal, nacelnik Oddelka za zgodovinske vede je postal izr. clan Peter Vodopivec, nacelnica Oddelka za družbene vede pa izr. clanica Renata Salecl. Na decembrski dopisni seji pa je bil sprejet program dela za leto 2021 ter potrjen seznam kandidatov za izredne clane. V prostorih Narodnega muzeja Slovenije je 16. januarja potekalo strokovno srecanje Gabrovcev dan (clanica pripravljalnega odbora je bila akad. Biba Ter­žan). Tema srecanja je bila svetolucijska kulturna skupina. Sodelovalo je dva­najst predavateljev iz Slovenije in tujine (Italije in Avstrije), ki so predstavili najnovejše arheološke raziskave iz obmocja Posocja, Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške. Izr. clanica Renata Salecl je z Andrejem Pleterskim izvedla posvet Koga reševati v casu pandemije? Eticni, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže, ki je potekal 24. novembra v organizaciji Sveta za razvoj pri SAZU in Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Spletni dogodek, na katerem so nastopali govorci razlicnih strok, je v živo spremljalo vec kot 250 gledalcev. V štirih sekcijah so nastopili Matjaž Ambrož, Valentin Hribar, Matjaž Jereb, Du-šan Keber, Tatjana Lejko Zupanc, Marko Noc, Andrej Pleterski, Helena Reber­šek Gorišek, Blaž Rozman, Renata Salecl, Brigita Skela Savic, Franc Strle, Alenka Šelih, Mirjana Ule in Božidar Voljc. V Razpravah (Dissertationes) I. razreda je v uredništvu akad. Marijana Pavcnika izšla znanstvena monografija (Razlagalni) pomen pravnih nacel, v ka­teri so zbrani prispevki z istoimenskega posveta, ki je bil decembra 2019 na SAZU. V Arheološkem vestniku 71 (2020) je izšel sklop prispevkov z Gabrovcevega dneva leta 2018, ki je bil posvecen dolenjski halštatski kulturni skupini (Dolenj-ska, Bela krajina, Zasavje). Akad. Jože Pirjevec je 22. septembra v akademijski dvorani predstavil svojo najnovejšo zgodovinsko monografijo Partizani, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Gradivo simpozija Hieronymus noster, ki je potekal v zadnji tretjini oktobra 2019, je bilo v prvi polovici leta oddano mednarodni patristicni založbi Brepols v Belgiji, pri kateri je v recenzentskem postopku. Oddelek za zgodovinske vede je 5. januarja na ljubljanskega župana Zo­rana Jankovica, Ministrstvo za kulturo in Vlado Republike Slovenije naslovil pismo, v katerem je kriticno ugotovil, da sta odlocitev Mestne obcine Ljublja­na, da Zgodovinskemu arhivu Ljubljana odpove najemno pogodbo za prostore v hiši na Mestnem trgu 27, in nepripravljenost nje in Ministrstva za kulturo, da skupaj poišceta rešitev za prostorske stiske arhiva, povsem neodgovorni in nesprejemljivi. Hkrati je opozoril na prostorske težave drugih slovenskih arhi­vskih ustanov in nerazumljivo zaprtje najpomembnejše slovenske knjižnice za polpreteklo zgodovino na Inštitutu za novejšo zgodovino za javnost. Na pismo je odgovoril župan Jankovic, ki je odgovornost za enostransko odlocitev Me-stne obcine Ljubljana o izselitvi Zgodovinskega arhiva Ljubljana iz prostorov na Mestnem trgu pripisal nezainteresiranosti kulturnega ministrstva in vlade, da bi skupaj z mestno upravo za prostorske težave arhiva poiskala ustrezno rešitev. Akad. Peter Štih in izr. clan Peter Vodopivec sta bila clana pripravljalnega odbora simpozija Slovenska sprava, ki ga je 24. junija organizirala SAZU, in sta na simpoziju tudi aktivno sodelovala. Akad. Peter Štih in izr. clan Peter Vodopivec sodelujeta v projektu sloven-sko-avstrijske zgodovine, ki so jo v okvirih SAZU in Avstrijske akademije zna­nosti zaceli pripravljati slovenski in avstrijski zgodovinarji. Clani so sodelovali tudi v delu številnih delovnih teles Akademije, kot so Komisija za clovekove pravice, Svet za razvoj, Komisija za tisk in publikacije. Slavko Splichal II. RAZRED: RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE Ob koncu leta je imel razred šest rednih, pet izrednih in trinajst dopisnih cla­nov, kar je toliko kot pred dvema letoma, ko je bilo število clanov našega razreda najmanjše v zadnjih 50 in vec letih. 27. aprila nas je zapustil castni clan France Bernik, 10. septembra dopisni clan Rudolf Neuhäuser in 15. novembra dopisni clan Martin Dimnik. Razred je imel šest sej, in sicer tri redne, 10. marca, 30. junija in 22. oktobra, ter tri dopisne, ki so potekale med 12. do 14. majem, 23. in 27. oktobrom ter 23. in 30. novembrom. Na seji 10. marca je beseda razen o sprotnih receh tekla predvsem o novem sestavu Komisije za slovenski jezik v javnosti in njenem zacasnem predsedniku. Nacrtovali smo Bohoricev simpozij, katerega izvedbo, predvideno za jesen, je preprecila epidemija koronavirusne bolezni. Nadaljevala se je razprava o meri­lih za nove izredne clane, pri kateri so s pisnimi predlogi sodelovali akademiki Jože Krašovec, Janez Orešnik in Boris Paternu, z ustno podanimi izdelanimi merili pa tudi izr. clanica Andreja Žele. Na seji smo sprejeli publikacije, ki naj bi izšle v tem letu. Na dopisni seji, ki je potekala med 12. in 14. majem, smo podprli kandi­daturo izr. clana Marka Jesenška za clana Znanstvenega sveta ARRS, ki sta jo podali Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. Agencija je žal izbrala drugega kandidata. Redna seja 30. junija je bila posvecena sprotnim zadevam in evidentiranju kandidatov za nove izredne in dopisne clane, o katerih se bo odlocalo na voli­tvah v letu 2021. Evidentirali smo pet kandidatov za nove izredne clane in enega za novega dopisnega clana. Sklenjeno je bilo, da do prihodnje seje vsak predla­gatelj novega izrednega clana pripravi predstavitveno gradivo o njem in ga prek tajnika posreduje vsem rednim in izrednim clanom. Tudi na redni seji 22. oktobra smo obravnavali tekoce zadeve in proble­matiko volitev za nove izredne in dopisne clane v letu 2021. Najpomembnejša tekoca zadeva je bil vsekakor predlog, da predsedovanje Komisije za slovenski jezik v javnosti prevzame izr. clanica Andreja Žele. K že evidentiranim petim kandidatom za nove izredne clane sta bili dodani še dve imeni. Sledile so pred­stavitve kandidatov. Zedinili smo se, da glasovanje izpeljemo na eni prihodnjih rednih sej, ce pa epidemicne razmere redne seje ne bodo dopušcale, bo glasova­nje potekalo korespondencno po navadni pošti. Na dopisnih sejah, ki sta potekali med 23. in 27. oktobrom ter 23. in 30. novembrom, smo natancneje dorekli pravila glasovanja o kandidatih za nove izredne clane. Sklenjeno je bilo, da glasovanje izpeljemo po 2. februarju 2021, ko bo znano zgornje število prostih mest po posamezni vrsti clanstva. Poslušali smo dve dobro obiskani nastopni predavanji dveh leta 2019 iz­voljenih izrednih clanov II. razreda. Igor Maver je imel 5. februarja nastopno predavanje z naslovom Slovensko-škotske književne in kulturne povezave med obema vojnama, 1. julija pa Andreja Žele predavanje z naslovom Slovenšcina z vidika njenih družbenih in strokovnih vlog. Nastopno predavanje nove dopisne clanice Liliane Spinozzi Monai z naslovom EGO – SE. Poskus filozofsko-jezikov­ne analize, napovedano za 21. oktober, je bilo zaradi neugodnih epidemicnih razmer prestavljeno. Iz enakega razloga je bil prestavljen tudi simpozij Novi po­gledi na Adama Bohorica, ki je bil nacrtovan za 10. november. V sodelovanju z ZRC SAZU in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo 15. decembra v spletnem okolju izpeljali zelo dobro obiskan Prvi slovenski pravorecni posvet, na katerem je beseda tekla o definiciji govorjenega knjižnega jezika, predvsem pa o dveh njegovih prozodicnih lastnostih, namrec tonemsko­sti in kolikosti naglašenih samoglasnikov. Leto, ki ga je zaznamovala epidemija koronavirusne bolezni, je zavrlo dru­žabne in z druženjem povezane znanstvene dejavnosti, predvsem znanstvena srecanja, posvete in sestanke komisij. A vsaka palica ima dva konca! Mnogi cla­ni smo po epidemiji podarjeni mir izkoristili za globlji razmislek o kaki pereci temi in se potrudili za njeno ubeseditev. Sadovi tega dela so v manjši meri že razvidni iz bibliografije za leto 2020; ker pa je pot od zapisa do objave praviloma daljša, bo vecina teh del razvidna šele iz bibliografije za leto 2021. Marko Snoj III. RAZRED ZA MATEMATICNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE Razred sestavljata Oddelek za matematicne, fizikalne in kemijske vede ter Od­delek za tehniške vede. Prvo polovico leta je bil naš tajnik akad. Franc Forstne­ric, nacelnika oddelkov pa sta bila izr. clan Matej Brešar in akad. Ivan Bratko. Na seji konec maja je bil za novega tajnika izvoljen izr. clan Matej Brešar, za nacelnika oddelkov pa izr. clan Peter Križan in akad. Igor Emri. V tem letu sta nas zapustila redni clan akad. Janez Levec in dopisni clan James Floyd Scott. Ob koncu leta je imel tako razred 16 rednih, štiri izredne in 12 dopisnih clanov. Oddelek za matematicne, fizikalne in kemijske vede je imel devet rednih in tri izredne clane, Oddelek za tehniške vede pa sedem rednih in enega izrednega clana. Razred je imel štiri redne seje. Še na prvi seji v januarju smo nacrtova­li najrazlicnejše aktivnosti v letu 2020, a nam je nacrte prekrižala pandemija. Upamo, da bodo v letu 2021 lahko spet postali aktualni. Preostale tri seje so potekale med pandemijo, kar se je poznalo pri nekoliko skrcenem izboru tem. Druga seja je bila v prvi vrsti namenjena volitvam tajnika in obeh nacelnikov, na zadnjih dveh v oktobru in decembru pa smo razpravljali predvsem o volitvah novih clanov. Osnovni izbor sta pripravila oddelka, na sejah pa smo predloge temeljito preucili. Odlocujoc kriterij pri izbiri je bila znanstvena kvaliteta ob hkratnem upoštevanju zastopanosti podrocij. Ob koncu leta smo pred­sedstvu SAZU poslali predloge za enega rednega clana, dva dopisna clana in devet izrednih clanov (pet s podrocja naravoslovnih ved in štiri s podrocja tehniških ved). Kot že veckrat v preteklih letih je na sejah beseda tekla o zakonski omeji­tvi, po kateri slovenski znanstveniki, ki so kariere zgradili v tujini in ohranili slovensko državljanstvo, ne morejo postati dopisni clani. Želimo, da se najde pot, kako bi SAZU vkljucevala vse najprodornejše slovenske znanstvenike in umetnike, vendar ne na racun svoje aktivnosti, ki razumljivo temelji na clanih, živecih v Sloveniji. Februarja je potekal posvet 100 let slovenske in srbske matematike. Velika matematika Josip Plemelj in Mihailo Petrovic Alas. Organizirali so ga SAZU, Slovenska matica, Vukova zadužbina iz Ljubljane ter Srbska akademija znanosti in umetnosti. Med govorci je bil tudi akad. Franc Forstneric. Zaradi pandemije smo organizirali manj posvetov in drugih aktivnosti, ki potekajo v prostorih SAZU. Svojo raziskovalno in družbeno aktivnost smo iz­kazovali predvsem na ustanovah, kjer smo ali smo bili zaposleni. V širši javnosti je najvecjo pozornost vzbudilo delo izr. clana Romana Jerale, ki se raziskovalno ukvarja s tacas najbolj aktualno problematiko, razvojem cepiva proti SARS­-CoV-2. O tem je pripravil tudi clanek za spletno stran SAZU. Akad. Igor Emri je postal mednarodni clan elitne Ameriške inženirske akademije (NAE). Clanstvo si je prislužil s prispevki na podrocju mehanike casovno odvisnih materialov in za preboj na podrocju vibroakusticne izolacije. Izr. clan Peter Križan je pridobil projekt ERC za uveljavljene raziskovalce. Clani razreda so imeli na SAZU vrsto zadolžitev. Sredi leta je akad. Tadej Bajd sklenil drugi mandat predsednika SAZU. Akad. Franc Forstneric je bil te­daj izvoljen za glavnega tajnika, akad. Igor Emri pa za clana predsedstva SAZU. Akad. Branko Stanovnik je opravljal delo predstojnika Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU. Akad. Ivan Bratko je bil clan Komisije SAZU za slovenski jezik v javnosti. Akad. Igor Emri je predsedoval Svetu za razvoj SAZU, ki je bil to leto izjemno aktiven. Pri njegovih aktivnostih je sodelovalo tudi vec clanov razreda. Clani razreda so imeli pomembne zadolžitve tudi zunaj SAZU. Akad. Bo-štjan Žekš je na Uradu predsednika Republike Slovenije opravljal delo predse­dnikovega svetovalca za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Izr. clan Peter Križan je postal predsednik, izr. clan Željko Knez pa clan Znanstvenega sveta ARRS. Akad. Branko Stanovnik je na ARRS predsedoval Znanstvenorazisko­valnemu svetu za naravoslovno-matematicne vede, akad. Igor Emri pa Znan­stvenoraziskovalnemu svetu za tehniške vede. Matej Brešar IV. RAZRED: RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE Razred je imel ob koncu leta deset rednih, tri izredne in trinajst dopisnih clanov. Imel je tri redne seje in vec neformalnih posvetovanj. V luci koronavirusne pandemije smo obravnavali možnost izpeljave dogodkov, ki jih je IV. razred nacrtoval za to leto. Kot prebojni projekt je bil nacrtovan posvet o zoonozah, ki je bil zaradi slabih epidemicnih razmer prestavljen na 4. in 5. november 2021. V leto 2021 je bil prestavljen tudi mednarodni simpozij o radiolarijah InterRad, ki ga pripravljajo na Paleontološkem inštitutu ZRC SAZU in bo potekal pod po­kroviteljstvom IV. razreda. Na seji 11. junija smo sprejeli tudi uredniške progra-me revij Folia biologica et geologica, Fagopyrum in Acta carsologica za leto 2021 ter soglasje o sofinanciranju objave znanstvene monografije akad. Ivana Krefta Bitter seed – Tartary buckwheat za leto 2021 iz sredstev SAZU za publicisticno dejavnost. Prav tako smo na junijski seji izvolili akad. Tatjano Avšic - Županc za tajnico našega razreda tudi v prihodnjem mandatu. Na poziv glavnega tajnika akad. Franca Forstnerica, smo sporocili imena clanov IV. razreda, ki bodo po­daljšali mandat v svetih ZRC SAZU, ali pa smo podali predloge nadomestnih clanov za tiste clane, ki svoje funkcije ne morejo vec opravljati. Izr. clanica dr. Hojka Kraigher je uspešno izvedla zakljucno konferenco Forest Science for Futu­re Forests projekta LIFEGENMON, ki je potekala med 21. in 25. septembrom pod pokroviteljstvom našega razreda. V zacetku oktobra je razred v pismu ministri­ci za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec vnovic izrazil zaskrbljenost zaradi posledic sprememb obsega in vsebin predmeta biologija. Te so bile kljub nasprotovanju stroke uvedene ob prehodu na program devetletne osnovne šole. Akad. Andrej Kranjc je porocal o videokonferenci EASAC, ki se je je udeležil kot predsednik Sveta za varovanje okolja. V sodelovanju s Slovenskim fiziološkim društvom smo 10. decembra organizirali tradicionalni posvet ob spletni podeli­tvi Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino. Razpravljali smo o kandidatih za nove redne, izredne in dopisne clane SAZU in dokoncne predloge oddali de­cembra. Razpravljali smo tudi o evidentiranju morebitnih kandidatov za clane razreda v prihodnje. Dogovorili smo se, da naj se pri tem poleg kvantitativnih raziskovalnih kazalcev upoštevajo tudi dosežki posameznikov pri ohranjanju nacionalne naravne dedišcine in njihove osebnostne lastnosti. Pripravili smo tudi plan nacrtovanih dogodkov v letu 2021 in sklenili, da bomo nacin in izvedbo le-teh sproti prilagajali epidemicni situaciji. Seznam do-godkov z organizatorji oziroma poverjeniki razreda: posvet Gozd in les (maj 2021 – prof. dr. Hojka Kraigher); sestanek EASAC, ki ga organizirata SAZU in Svet za varstvo okolja pri SAZU (junija 2021 – akad. Andrej Kranjc); mednaro­dni posvet o radiolarijih (Interrad), ki ga organizira Paleontološki inštitut ZRC SAZU v sodelovanju z našim razredom (12.–16. septembra 2021 – Špela Gorican PIIR ZRC SAZU); mednarodni sestanek o zoonozah (4.–5. novembra 2021 – akad. Tatjana Avšic - Županc); dan fiziologije ob podelitvi Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino (10. decembra 2021 – akad. Robert Zorec). V letu 2021 so predvidena tudi nastopna predavanja novo izvoljenih izrednih in dopisnih clanov ter clanov razreda, ki predavanj zaradi epidemicne situacije še niso mo-gli imeti (dr. Hojka Kraigher in prof. dr. Ivan Gušic). Razpravljali smo o vsebinskih, organizacijskih ter financnih zadevah v zve­zi s publikacijami, ki izhajajo pod okriljem našega razreda. Izšla sta dva zvezka revije Folia biologica et geologica, in sicer 61/1 in 61/2. Oba sta v elektronski in tiskani obliki izšla pravocasno pred koncem leta. Pri vecini objavljenih raz­prav so nujne barvne fotografije organizmov, fitocenoz in geografskih kart, kar zelo podraži tisk. O vsebini revije, organiziranju urejanja in financnih težavah smo veckrat razpravljali na sejah razreda, program objav pa je potrdilo tudi predsedstvo SAZU na redni seji. Razred in predsedstvo SAZU sta tudi potrdila program dela revije za leto 2021. Med objavami so bile tudi v letu 2020 razprave o znacilnih organizmih in fitocenozah Slovenije. V zvezku 61/1, ki je posvecen 40-letnici delovanja mednarodne organizacije za raziskave ajde (ustanovljene leta 1980 v Ljubljani), so prispevki naših in tujih avtorjev o biologiji in uporabi ajde. S prijaznim sodelovanjem vodje Biblioteke SAZU Petre Vide Ogrin smo nadaljevali oznacevanje clankov z ustreznimi identifikatorji DOI, s cimer se dosega vecja mednarodna prepoznavnost revije in vidnost clankov. Posamezni clanki so vkljuceni tudi v elektronski portal OJS, avtorje pa še nadalje spodbu­jamo k umešcanju clankov tudi v repozitorije njihovih inštitucij. Vse objavljene razprave so uporabnikom prosto dostopne. Izšla sta tudi dva zvezka revije Fagopyrum, ki objavlja znanstvene razprave o ajdi z mednarodnim naborom avtorjev iz Evrope in Azije, in sicer 37/1 in 37/2. Vsebujeta razprave o genetiki, fiziologiji in kakovosti ajde in pridelkov. Revija izhaja v prosto dostopni spletni obliki. Tudi clanke v tej reviji smo ob sodelova­nju vodje Biblioteke zaceli oznacevati z ustreznimi identifikatorji DOI. ARRS nas je obvestila, da bodo v letu 2021 zaceli sofinancirati tudi to revijo. Izdali smo dva zvezka 49. letnika revije Acta Carsologica. Ker je bilo delo uredništva zaradi epidemicne situacije veckrat prekinjeno, smo prvi zvezek iz­dali šele oktobra, drugega pa decembra. Zvezka sta izšla v elektronski in tiskani obliki. Celotna vsebina revije je dostopna na spletišcu revij ZRC SAZU: http:// ojs.zrc-sazu.si/carsologica. V številki 49/1 smo na 151 straneh objavili sedem clankov, tri krajše prispevke, dve mnenji in intervju. Sodelovalo je vec kot 30 avtorjev iz sedmih držav. V 48/2–3 smo na 153 straneh objavili deset clankov, dve recenziji knjig in intervju. Sodelovalo je vec kot 40 avtorjev iz sedmih držav. Clanki obravnavajo kraška obmocja v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Nemciji, Grciji, Turciji, ZDA in na Kitajskem. Trije clanki so s podrocja geomorfolo­gije krasa, šest clankov obravnava kraško hidrologijo, dva sta mikrobiološka, preostali pa s podrocij speleologije in ekologije kraških jezer, monitoringa in dinamike jamske mikroklime ter uporabe geofizikalnih metod na krasu. Štirje clanki obravnavajo jame in kras v Sloveniji; porocajo o raziskavah kosti jamske­ga medveda iz Postojnske jame, o dinamiki podzemne vode v Planinski jami, o opazovanju jamske klime v Postojnski jami in o protimikrobnim ucinkovinam odporni bakteriji Escherichia coli v kraških vodah. V prvem zvezku smo objavili pogovor z raziskovalcema, ki sta sodelovala pri raziskavah genoma proteusa, v drugem zvezku pa pogovor s speleobiologom Davidom Culverjem. Z objavlja­njem podobnih intervjujev bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Celoten uredni­ški postopek poteka v elektronskem portalu OJS, ki omogoca veliko preglednost uredniškega delovanja. Revija je vkljucena v WOS, SCOPUS in vec drugih bi-bliografskih baz. Razred je tudi v letu 2020 s posredništvom svojega clana aktivno sodeloval v Državni komisiji za splošno maturo. Clani aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU, organih ZRC SAZU in državnih organih. Prav tako so aktivni v mednarodnem Svetovalnem odboru za znanost evropskih akademij (EASAC) in Medakademijskem partnerstvu (InterAcademy Partnership). Tatjana Avšic - Županc V. RAZRED: RAZRED ZA UMETNOSTI V leto 2020 je razred vstopil z 32 clani, trinajstimi rednimi, sedmimi izrednimi in dvanajstim dopisnimi. Do konca leta sta se poslovila dva dopisna clana: prof. dr. Tonko Maroevic (11. julija) in prof. dr. Georgi Konstantinovski (8. decem-bra). Oba bomo pogrešali, saj sta bila, še posebej akad. Maroevic, zelo tesno povezana s clani SAZU in nasploh z dogajanji v slovenski umetnosti in kulturi.1 Cas, o katerem tece beseda v tem letnem porocilu, so precej zaznamovale okolišcine s koronavirusno boleznijo. V pomladanskem in jesenskem delu leta je bilo delo zelo moteno. Nekaterih dejavnosti ni bilo mogoce izvesti, nekatere je bilo treba prestaviti na poznejši cas. Od petih rednih sej so bile štiri izvedene »v živo« (23. januarja, 21. februarja, 27. junija, 14. oktobra), peta pa je bila dopisna (18. do 25. novembra s podaljškom do 9. decembra). Na 3. redni seji 27. junija je prišlo do menjave na mestu razrednega tajnika, na katerem je za dvoletni mandat izr. clan Jožef Muhovic zamenjal akad. Mil­cka Komelja, ki mu je potekel drugi mandat na tej funkciji in je skorajda soca­sno prevzel dolžnosti podpredsednika SAZU za humanisticne, družboslovne in umetnostne vede. Cf. Boris A. Novak, Tonko Maroevic /1941–2020/. Nekrolog v vecnem sedanjiku, Slovenska matica: Novice, 19. 8. 2020; Miklavž Komelj, Kako je mogoce, da obstajajo ptice? V spomin Tonku Maroevicu, Likovne besede 115 (2020), 48–51; ko se bo pandemicna koronakriza umirila in se bodo okolišcine izboljšale, bo razred v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev organiziral »spominski vecer« v pocastitev pesniškega dela Tonka Maroevica. Nekrolog akad. Konstantinovskemu izpod peresa akad. Marka Mušica je objavljen v pricujocem Letopisu. Naši clani so se kljub nenormalnim epidemicnim razmeram izkazovali s precejšnjo delavnostjo in strokovno uspešnostjo. Prejeli so vec nagrad in javnih pocastitev. Akad. Drago Jancar je 3. junija 2020 prejel domace literarno prizna­nje zlati kresnik, s katerim so ob deseti podelitvi kresnika pri casopisni hiši Delo razglasili najboljši s kresnikom nagrajeni roman zadnjega desetletja To noc sem jo videl. Dober mesec pozneje je bil nagrajen še s prestižno avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost (Austrian State Prize for European Literature 2020), s cimer se je uvrstil med najuglednejša imena evropske literature. Akad. Stanko Kristl je 17. septembra prejel Župancicevo nagrado za življenjsko delo, ker je junijska podelitev zaradi epidemicnih okolišcin žal odpadla. Pomemben življenjski jubilej so letos praznovali trije naši clani: akad. Mi­lan Mihelic (20. julija 95 let), akad. Zorko Simcic (19. novembra castitljivih 99 let) in akad. Niko Grafenauer (5. decembra 80 let). Vsem trem smo iz srca cesti-tali v upanju, da jim bomo vošcilo lahko cim prej izrekli tudi »v živo«. Akad. Komelj je kot predstavnik Razreda za umetnosti 22. maja na povabi-lo organizatorjev v Državnem zboru sodeloval na seji parlamentarnega odbora za kulturo v zvezi s Plecnikovim stadionom in tam porocal, da je naš razred soglasno proti unicenju tega objekta. Povzel je kronologijo naših razpravljanj o tej problematiki in utemeljil naše stališce, kot ga kažejo argumentacije, proto­kolirane v zapisnikih. 9. julija je bila v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju kljub koronsko upocasnjenemu ritmu kulturnih prireditev odprta obsežna skupna razstava ki­parskih del akad. Draga Tršarja (velika Prešernova nagrada za življenjsko delo) in izr. clana SAZU Mirka Bratuše (nagrada Prešernovega sklada). Akad. Milcek Komelj in izr. clan Jožef Muhovic sta v otvoritvenih govorih orisala delo obeh umetnikov, 6. oktobra pa sta oba naša clana po razstavi tudi kombinirano vo­dila. Vodenje se je zaradi koronskih okolišcin sklenilo v atriju galerije v zanimi­vem in ne prav kratkem pogovoru z obiskovalci. Osmega oktobra je imela izr. clanica Nina Šenk Kosem v zbornicni dvorani SAZU zelo zanimivo in odmevno nastopno predavanje o nastanku svoje opere Marpurgi. Šlo je za vpogled v zakulisje velikega ustvarjalnega »podjetja«, ki je poslušalce pritegnil s kompleksnostjo in mnogimi, obicajnim ljubiteljem opere nevidnimi in »neslišnimi« detajli. 14. oktobra pa je na nastopnem predavanju svojo poezijo na intenziven nacin oživil izr. clan Milan Jesih, ki se je sprehodil skozi svoje številne pesniške zbirke in prebiral iz njih izbrane pesniške vsebine in oblike ter z njimi navdušil poslušalce. Z Galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju smo nacrtovali, da bomo med junijem in oktobrom predstavili aktualno ustvarjalnost naših clanov v njihovih prostorih. V ospredju naj bi bili Prešernovi nagrajenci. Ob tem smo nacrtovali tudi spremljevalno publikacijo s predstavitvijo naše aktualne likovne, literarne in glasbene tvornosti (v obliki publikaciji priložene zgošcenke). Žal smo se mo­rali zaradi epidemicnih razmer temu odpovedati. Projekt smo prestavili za leto dni, ce bo situacija ugodnejša. Na 4. redni seji (14. oktobra) pa se je porodila ideja o dopolnitvi predsta­vitvene publikacije, ki smo jo bili nacrtovali za spremljavo kranjske razstave. Ob pobudi dr. Gojka Zupana, da bi simpozijski zbornik Videnja Zorana Muši-ca, ki je v založništvu SAZU izšel leta 2012, prevedli v anglešcino in ga pred­stavili na frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, v okviru katerega je Slovenija predvidena za »castno gostjo«, je tudi v zvezi z nacrtovano »kranjsko« knjižno predstavitvijo dejavnosti naših clanov preskocila iskra na bolj ambiciozno ra­ven. Zamislili smo si jo kot subtilno dizajnirano reprezentativno monografsko publikacijo v angleškem jeziku, ki bi obsegala delo vseh naših, rednih, izrednih in dopisnih clanov (kakršne doslej še nismo imeli), in bi jo prav tako predstavili na frankfurtskem knjižnem sejmu. To bi terjalo seveda vecji angažma, boljše povezave z založniki in sponzorji, predvsem pa širši operativni uredniški odbor, ki bi ustrezno pokril temeljna umetnostna podrocja. Na seji smo sklenili, da si vzamemo nekaj casa za premislek in se nato na podlagi preliminarnih testi­ranj situacije (pogovori z mag. Markom Arnežem, direktorjem kranjske Gale-rije Prešernovih nagrajencev, pogovori znotraj SAZU, pogovori z morebitnimi sponzorji) dokoncno odlocimo bodisi za kratkorocno bodisi za zahtevnejšo in bolj dolgorocno verzijo. V nacrtu smo že nekaj casa imeli tudi pripravo simpozija o pomenu in vlogi umetnosti v sodobnem svetu. Akad. Milcek Komelj je v skladu z drugim sklepom junijske seje na to temo pripravil kompleksen preliminarni sestavek z naslovom Okvirna izhodišca za pripravo simpozija V. razreda SAZU o pomenu umetnosti, v katerem je utemeljil potrebo po takem simpoziju v današnjem casu (odnos med kulturo in umetnostjo danes; odnos oziroma dialog med znanostjo in umetnostjo; potrebe po umetnosti v kriznih casih; jeziki umetnosti v odnosu do jezika obicajne komunikacije; formalne in konceptualne transformacije v umetnostnem prostoru po razsvetljenstvu; pomen, razsežnosti in specificnosti ustvarjalnih podrocij v okviru SAZU ipd.). Predvideni so prispevki v razponu od nacelnih razmislekov do konkretnih ponazoritev, ki naj bi pokazale, v cem je umetnost nezamenljiva in nenadomestljiva. Tema se je clanom v tej luci pokaza-la tako pomembna, kompleksna in vsestranska, da so si bili na podlagi sugestije akad. Komelja enotni, da bi jo morali s posameznih zornih kotov osvetljevati pravzaprav vsako leto, ce to ne, pa vsaj bienalno ali trienalno. Zadnjemu kvartalu leta so dajale ton tri teme, kar je razvidno iz zapisnika zadnje, 5. redne seje, ki je bila dopisna: a) program dela za naslednje leto, b) priprava na volitve novih clanov v letu 2021 (širši nabor nominirancev) in c) evidentiranje kandidatov za clanstvo v Komisiji za slovenski jezik v javni rabi. Ad a) Obrisi programa dela za naslednje leto so deloma razvidni iz pred­hodnih aktivnosti razreda, še posebej tistih, ki smo jih bili zaradi pandemicnih razmer prisiljeni premakniti na poznejši cas. Oblikovno pa so povezani z idejo, ki jo je na 1. redni seji clanov novega sestava predsedstva SAZU 20. oktobra izpostavil predsednik akad. Peter Štih: da naj bi odslej razredi formalizirali »programe dela za prihodnje leto«, ti programi pa bi nato sestavljali celosten, sistematiziran program dela SAZU kot celote, na katerega bi bilo vezano tudi financiranje in sofinanciranje razrednih projektov. K dopolnitvi nakazanih obrisov nacrta dela je z umestnim predlogom pri­pomogel akad. Komelj, ki je v pismu (šlo je pac za dopisno sejo) z dne 25. no-vembra zapisal: »[...] ker si je vodstvo že ves prejšnji mandat prizadevalo, da bi bila SAZU kar najbolj dejavna navzven, in je pred casom predlagalo, naj bi vsak razred pripravil najmanj dva dogodka letno, se mi je utrnila misel, da bi mogoce v letu 2021 naš razred ob simpoziju o pomenu umetnosti danes pripravil tudi dogodek (simpozij, posvet, okroglo mizo), ki bi spodbudil medsebojno pove­zovanje v imenu dobrih idej za prihodnost, mogoce z naslovom ‘Vizije priho­dnosti’, v katerem bi se lahko razlicni predavatelji z razlicnih podrocij srecali v izrazito povezovalnem duhu, sami umetniki pa bi v vsej svoji globini in širini pokazali, kako umetniško vizionarstvo premika svet. Tako bi mogoce lahko prispevali k temu, da – z avtoriteto SAZU – povzdignemo duha na Slovenskem.« Vsebina formaliziranega plana dela za leto 2021, kakor se je na koncu izo­blikoval in bil potrjen s sklepom (zapisnik 5. dopisne seje, sklep št. 2) ter posre­dovan predsedstvu SAZU, je: 1. Priprava in izvedba simpozija o pomenu umetnosti v sodobnem svetu (de­lovni naslov: Sodobna kulturalizacija umetnosti: Vloga in pomen umetno­sti danes; jesen 2021) 2. Predstavitveni zbornik umetniške ustvarjalnosti naših (rednih, dopisnih in izrednih) clanov ob 85-letnici SAZU (predstavitev na frankfurtskem knji­žnem sejmu 2023; triletni projekt). 3. Razstavna predstavitev naših clanov v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju (poletje 2021). 4. Posvet (okrogla miza) z naslovom Vizije prihodnosti. Ad b) Oblikovanje seznama nominirancev za volitve novih clanov SAZU je ena najzahtevnejših nalog za discipline, ki so zastopane v Razredu za ume­tnosti, saj mora vsaka skrbeti za kar najboljši »prirastek«, razred kot celota pa za skladno zastopanost umetnostnih strok glede na njihovo maticnost, obseg in nacionalni kulturni potencial. Pri evidentiranju kandidatov za sprejem v razred je šlo v prvi fazi (5. dopisna seja) za širši nabor nominirancev, ki deloma izvira iz arhiviranih preteklih refleksij, deloma pa se dopolnjuje iz aktualne presoje in izkustva. V prihodnosti se v tej zvezi napoveduje tudi pomembna novost. In sicer ta, da bo v skladu s 16. clenom Statuta SAZU v prihodnje predlagatelj za vsakega predlaganega nominiranca moral že v prvi fazi volilnega postopka pripraviti tudi kratko pisno utemeljitev. Ad c) Ker je predsedstvo SAZU na svoji 1. redni seji 20. oktobra sklenilo, da prenovi clanstvo Komisije za slovenski jezik v javnosti s tem, da poveca število clanov, diferencira zastopanost posameznih razredov v njej in precizira kompe­tencne pogoje za clanstvo, je naš razred dobil pravico v komisijo imenovati (do) štiri clane, opcijsko pa še enega zunanjega clana. V komisijo so lahko imenovani clani, ki so »[...] v zadnjih dvajsetih letih dejavno izkazali zavezanost sloven-skemu jeziku, in sicer: ki so pisali znanstvena ali umetniška dela v slovenšcini (poleg tega lahko tudi v tujih jezikih), objavili visokošolski ucbenik v slovenšci­ni oziroma sodelovali v slovenski terminološki komisiji za svojo stroko, kakor je razvidno iz bibliografije, kot jo prinaša Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS)«. Razred za umetnosti je v Komisijo za slovenski jezik v javnosti predlagal izr. clana Milana Deklevo, akad. Andreja Jemca, akad. Milcka Komelja, izr. clana Milana Jesiha in zunanjega clana prof. dr. Deana Komela s Filozofske fakultete UL, ki je v komisiji konstruktivno že sodeloval. Kot je to že v navadi, pripravijo naši clani tudi novoletno vošcilnico, s kate­ro SAZU svojim partnerjem doma in po svetu zaželi prijetne novoletne praznike in uspešen vstop v novi ciklus casa. Tokrat sta gradivo za vošcilnico prispevala akad. Milcek Komelj in izr. clan Jožef Muhovic. Subtilno oblikovana vošcilnica je bila dostopna v elektronski in prvic tudi v natisnjeni obliki. Jožef Muhovic VI. RAZRED: RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE Razred za medicinske vede je imel dve rednih in dve dopisni seji, kjer smo obravnavali nekaj vsebinsko zanimivih tem. Upravni odbor SAZU nas je spomladi pozval, naj predlagamo kandidata za razpravo v državnem zboru o aktualnih družbenih problemih, kot je pali­ativna oskrba. Zaprosili smo dr. Božidarja Voljca kot sodelavca Akademije in predsednika Republiške komisije za medicinsko etiko, da nas zastopa in sode­luje v razpravi v državnem zboru. Dr. Voljc je to obveznost sprejel in nam na redni seji razreda predstavil svoja stališca. Razvila se je razprava, v kateri so bila mnenja glede paliativne oskrbe zelo usklajena, nekoliko pa so se razhajala glede evtanazije. Posvet, ki je bil predviden za 20. marec, je bil zaradi narašcajoce epidemije covida-19 odpovedan. V debati se je izoblikovalo skupno mnenje, da je razpravo treba nadaljevati, in sicer še naprej v razširjenem sestavu. Tako smo nameravali povabiti prof. Jadranko Buturovic, da nam predstavi svoje poglede in tudi dr. Voljca. Zatem se je epidemija razbohotila in nismo mogli nadaljevati po zacrtanih ciljih. Zaradi pandemije sta zastali tudi pobuda in realizacija izobraževanja laicne javnosti o akutnem srcnem infarktu in nenadnem srcnem zastoju. Z menjavo vlade so se zamenjali državni uradniki, tako da se je komunikacija prekinila. Aktivnosti bomo nadaljevali, ko se razmere normalizirajo. Na nadaljnjih dveh dopisnih sejah so aktivnosti potekale v zvezi z izbiro novih kandidatov za izredne in redne clane SAZU. Pripravili smo analizo aktiv­nosti predlaganih kandidatov, izbrali dva kandidata za izredna clana , enega, ki je šest let izredni clan, pa predlagali za napredovanje v rednega clana. Pripravili smo rezime njihovih aktivnosti in kvalitetnih dosežkov in jih predložili vod­stvu Akademije v nadaljnjo obravnavo. Razpravljali smo tudi o nadaljnjih aktivnostih in dolocilih simpozijev, ki bi ju organizirali, in sicer na temo Humana medicina za starostnika, ki bi jo organi­zirala prof. Marko Noc in akad. Bojan Cercek, in simpozij Razvoj in izzivi genske terapije in DNA vakcin v Sloveniji, ki bi ga organiziral prof. Gregor Serša. Oba simpozija bi organizirali hibridno, predvidoma v spomladanskem casu 2021. Gregor Serša Svet za varovanje okolja Svet je imel v letu 2020 deset clanov. Zaradi pandemije ni mogel imeti rednih mesecnih sestankov, kot bi bilo obicajno. Imel je le tri sestanke, dva redna in enega dopisnega. Ker se ni mogel sestajati, so imeli clani vec stikov po e-pošti in »na daljavo«. Svet kot celota, zlasti pa posamezni clani, tudi v imenu sveta, so se ukvarjali predvsem z vprašanji varovanja okolja v Sloveniji in tudi širše. Naš clan prof. Franc Lobnik je v državnem zboru sodeloval na posvetu o varstvu okolja v Sloveniji in o podnebnih spremembah. V Beli knjigi, ki je nastala na podlagi tega posveta, pa zaradi njene nedodelanosti niti svet niti po­samezni clani niso želeli biti navedeni kot clani uredniškega odbora, kar je svet tudi sporocil na ustrezno mesto. Tudi v tem letu je svet pomagal pri reševanju habitata crnega mocerila v Beli krajini in mocerila v Sloveniji sploh; temu je bil namenjen poseben sesta­nek, na katerem so bili prisotni tudi clani Društva Proteus iz Bele rajine in Zavoda za varstvo narave Slovenije. Ustrezen poziv je svet naslovil na ministra za okolje in prostor, ki nas je povabil na razgovor. Kot predstavnik sveta se je razgovora (8. maja) pri ministru udeležil prof. Dušan Plut. Od Društva za varstvo naravne in kulturne dedišcine Bleda z okolico je svet prejel prošnjo za pomoc pri reševanju onesnaženosti Blejskega jezera, ven­dar vecje pomoci ne more nuditi. Podobno velja za prošnjo dveh posameznikov o gradnji male hidroelektrarne na Krki v obcini Ivancna Gorica, ki ne ustreza zahtevam varstva okolja. Slovenija je podpisala sporazum o Antarktiki, pri tem pa je imel nekaj za-slug tudi naš svet, kar je ena bolj redkih razveseljivih novic. Na pobudo predse­dnika SAZU se je svet pridružil predlogu foruma Hrvaške akademije znanosti in umetnosti za raziskovanje in varovanje Jadranskega morja, vendar s tem v zvezi še ni bilo nobene neposredne aktivnosti. Svet je dobil v pregled Kompi­lacijo posameznih poglavij Ciljev trajnostnega razvoja, ni pa vanjo posegal ali podal pripomb niti je ni dopolnil. Ponovno je podprl predlog, posredovan na ministrstvi za izobraževanje, znanost in šport ter za okolje in prostor, da bi se Slovenija vkljucila v program ERA-NET BIODIVERSA. Naj bo še omenjeno, da je clanica sveta Renata Karba soavtorica Prirocnika ukrepov za javno upravo v boju proti podnebnim spremembam, ki ga je izdalo društvo Umanotera. Pred koncem leta je Svet za energetiko SAZU pripravil videorazpravo o energetiki, vkljucujoc okolje in trajnostni razvoj, ter k sodelovanju povabil tudi Svet za ra­zvoj in Svet za varovanje okolja. Na razpravi sta sodelovala dva clana tega sveta, predsednik in Dušan Plut. TZ EASAC (European Academies Science Advisory Board) in z njegovim Odborom za okolje (Steering Panel Environment) je tudi v tem letu tesno sode­loval naš predsednik, ki je clan obeh institucij. Udeležil se je (na daljavo) njunih štirih rednih sestankov in treh posebnih sestankov, z novim podpredsednikom in v zvezi s covidom-19. Andrej Kranjc Svet za energetiko Svet za energetiko je nadaljeval delo v okviru poslanstva in ciljev, ki si jih je obli­koval ob konstituiranju leta 2015 in glede na aktualna dogajanja po potrebi tudi dopolnjeval. Glede na to, da je bila priprava Nacionalnega energetskega in pod-nebnega nacrta (v nadaljevanju NEPN) pri Vladi Republike Slovenije casovno prioritetna tudi leta 2020, smo se poglobljeno vkljucevali v aktivnosti pri pripravi tega dokumenta. Pri tem pa smo se stalno tudi zavedali, da bo treba v prihodno­sti ponovno posvetiti pozornost pripravi predloga Energetskega koncepta Slo­venije, ki bo s sprejetjem NEPN že imel postavljena najpomembnejša izhodišca. Zaradi prenehanja clanstva dveh naših clanov leta 2018 in da bi zagotovili cim bolj strokovno poglobljene obravnave in nacrtovanje razvoja vseh podro-cji energetike v smeri približevanja ogljicno nevtralnemu cilju, je SAZU v svet imenoval pet novih clanov. Novi clani so postali prof. dr. Andrej Kitanovski, prof. dr. Igor Papic, prof. dr. Stojan Petelin, prof. dr. Mihael Sekavcnik in prof. dr. Marko Topic. Svet se je sestal na treh rednih sejah, clani pa so prispevali svoja mnenja in predloge tudi v medsebojni komunikaciji po razpoložljivih komunikacijskih kanalih. Opravljenih je bilo tudi vec razgovorov s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo (v nadaljevanju MZI). Redne seje so bile sklicane in realizirane kot sedemnajsta seja 11. februarja, osemnajsta seja 14. oktobra in devetnajsta seja 18. decembra. Osrednja tema obravnave na sedemnajsti seji je bila vsebina predloga NEPN, ki je bil na MZI v zakljucni fazi priprave. Da bi v neposredni komu­nikaciji s pripravljavci predloga dobili najbolj relevantne podatke o nastajanju njegove koncne vsebine, je svet na to sejo povabil državnega sekretarja na MZI mag. Bojana Kumra. Mag. Kumer je pojasnil, da MZI dobiva odzive, da je predlog NEPN v nasta­janju uravnotežen in realen, potrebna pa je še tehnološka, okoljsko dolgorocno vzdržna in politicna presoja dokumenta. Vsebina predloga NEPN bo predvsem usmerjena v obdobje naslednjih deset let tako, da ne bo škodovala nobenemu sektorju energetike. Ne glede na to, da sta ministrstvo in vlada glede roka za dostavo NEPN ko­misiji EU že bila v casovni stiski, je mag. Kumer pojasnil, da so vsebinski predlogi v smeri koncnega oblikovanja vsebine NEPN še vedno dobrodošli in da so predlo­gi SAZU lahko pomembna pomoc. Z namenom nadaljnjega izboljšanja vsebine NEPN je svet oblikoval in 18. februarja poslal ministrstvu dokument s pripomba-mi in predlogi, strnjenimi v 19 tock. Celotna vsebina dokumenta je v arhivu sveta. Svet je na osemnajsti seji ugotovil, da še ni bil seznanjen z vsebino NEPN, ki ga je nova vlada poslala komisiji EU. Dokaj intenzivna komunikacija z MZI je po nastopu nove vlade zamrla. Predsedniku sveta je v casu do te seje uspelo opraviti le kratek razgovor z novim sekretarjem za energetiko Blažem Košorokom. Svet je menil, da bi bilo za njegovo delo koristno, ce bi bil seznanjen s stališci in pogledi sedanje vlade glede nadaljnjega razvoja slovenske energetike. Menil je tudi, da morajo biti vsi predlogi, ki bodo v imenu SAZU poslani MIZ ali vladi, usklajeni med vsemi akademijskimi sveti, ki obravnavajo nadaljnji energetski razvoj in zmanjševanje ogljicnih izpustov v okolje. Zato je sprejel sklep, da na naslednjo sejo poleg državnega sekretarja za energetiko in državnega sekretarja za varovanje okolja povabi tudi predstavnike Sveta za razvoj pri SAZU in Sveta za varovanje okolja pri SAZU. Devetnajste seje sta se tako udeležila predstavnika teh dveh svetov. Državni sekretar za energetiko se seje ni udeležil, ker je nepricakovano za ta cas dobil druge zadolžitve, Ministrstvo pa je ugotovilo, da energetika ni podrocje dejav­nosti, v katero naj bi se aktivno vkljucevalo. Na seji je bil po obsežni obravnavi sprejet sklep, da naš svet pripravi nov dokument s predlogi in stališci glede vsebine NEPN. Ta dokument naj potem obravnavata še Svet za razvoj in Svet za varovanje okolja. Dokoncno usklajeni predlogi in stališca bodo posredovani vodstvu SAZU, da jih pošlje resornim ministrstvom in vladi. Janez Možina in Alojz Poredoš Svet za razvoj Osnovno poslanstvo sveta je prispevati k uresnicevanju Vizije Slovenije 2050. Svet za razvoj se zato zavzema za vzpostavitev pravno-socio-ekonomskega oko­lja, prijaznega do ustvarjalnosti na podrocju znanosti in umetnosti. Podrocje njegovega dela je priprava, koordinacija in organiziranje javnih strokovnih razprav o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja, ki imajo dolgorocne po­membne posledice za slovensko družbo. V ta namen pripravlja letni nacrt jav­nih posvetov in drugih oblik javnih razprav, skrbi za njihovo interdisciplinarno zasnovo, imenuje clane delovnih skupin za njihovo izvedbo in pripravo sklepov posvetov, ureja spletni portal, na katerem objavlja dokumente o svojem delu, po potrebi oblikuje priporocila za reševanje problemov, posreduje sklepe javnih razprav pristojnim državnim organom in z njimi seznanja javnost ter izvaja druge aktivnosti, vezane na vlogo SAZU. Ustanovni clani: Milan Dekleva, Igor Emri, Josip Globevnik, Marko Jesen­šek, Željko Knez, Igor Maver, Jože Mencinger, Zdravko Mlinar, Jožef Muhovic, Marijan Pavcnik, Uroš Rojko, Marko Snoj, Slavko Splichal, Franc Strle, Peter Štih, Robert Zorec, Boštjan Žekš. Vabljeni clani: Frane Adam, Igor Akrapovic, Tadej Bajd, Drago Babic, Ja­nez Bešter, Aleš Blinc, Ivan Bratko, Matej Brešar, Maja Bucar, Jadranka Bu­turovic, Matej Cerne, Leon Cizelj, Ajda Cuderman, Jože P. Damijan, Franci Demšar, Rober Dominko, Matjaž Dolšek, Marjan Dolinšek, Vilma Ducman, Peter Fajfar, Darja Fercej Temeljotov, Zlatko Fras, Franc Forstneric, Pavel Gantar, Peter Glavic, Andreja Gomboc, Igor Grabec, József Györkös, Jožef Horvat, Marko Jaklic, Roman Jerala, Marko Jesenšek, Mitjan Kalin, Tomaž Katrašnik, Aleksandra Kanjuo Mrcela, Tomaž Kostanjevec, Janja Koren, Uroš Korošec, Alojz Kralj, Tamara Lah Turnšek, Andrej Lazar, Barbara Malic, Mar-ko Munih, Saša Novak, Igor Papic, Jernej Pikalo, Rajko Pirnat, Stane Pejovnik, Marko Perdih, Marko Pleško, Andrej Pleterski, Bojan Pretnar, Robert Repnik, Renata Salecl, Mateja Sedmak, Boris Sket, Špela Stres, Sibil Svilan, Mitja Sla­vinec, Gojko Stanic, Matija Strilic, Monika Sušanj, Božidar Šarler, Uroš Škerl, Marko Topic, Maja Tomanic - Vidovic, Andrej Tumpej, Miha Tomaževic, Voj­mir Urlep, Jože Vižintin, Blaž Zupan, Franc Matjaž Zupancic, Blaž Zmazek, Samo Zver, Peter Wostner. Clani sveta smo se sestali na enajstih sejah: 8. januarja, 5. februarja, 4. mar-ca, 1. aprila, 6. maja, 3. junija, 1. julija, 2. septembra, 7. oktobra, 4. novembra in 2.decembra. Prve tri seje so potekale v sejni sobi SAZU, od cetrte in do vkljucno devete so bile seje v dvorani SAZU in vzporedno v okolju MiTeam, deseta in enajsta pa sta bili po Zoomu. Dnevni redi sej in sklepi so predstavljeni v prilogi. Osnovno poslanstvo Sveta za razvoj pri SAZU (SR) je prispevati k uresni-cevanju Vizije Slovenije 2050. SR se zato zavzema za vzpostavitev pravno-so­cio-ekonomskega okolja, prijaznega do ustvarjalnosti na podrocju znanosti in umetnosti. SR je junija predlagal vladi, naj kot poseben izvedbeni instrument za ure­snicitev prebojnih invencij in inovacij, ki temeljijo na vrhunskih bazicnih razi­skavah, ustanovi inovacijski sklad RS. Sodelovanje z vlado poteka preko držav­nega sekretarja v kabinetu Vlade RS, Marjana Dolinška. V ta namen je svet v sodelovanju z ARS, SPIRITOM, SPS in SID banko (Ajda Cuderman, Blaž Zmazek, Sibil Svilan, Maja Tomanic - Vidovic, Tomaž Kostanjevec, Igor Emri, Slavko Splichal) zacel pripravljati Belo knjigo tehnolo­škega potenciala Slovenije. Kot izhodišce te iniciative je januarja 2021 nacrtovan posvet z naslovom Integracija slovenskega inovacijskega okolja. SR je vzpostavil sodelovanje tudi z Ministrstvom za obrambo. Podpiramo prizadevanje, da se del investicijskih sredstev iz Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026 nameni za raziskave in razvoj znanosti na podrocjih, ki so pomembna za nacionalno varnost, in pricakuje, da bo ta zaveza jasno zapisana v zakonu. V sodelovanju z ministrstvom (Bojan Pograjc in Uroš Korošec) nacrtujemo posvet o stanju na obrambnem razisko­valnem podrocju. Uradni govorec bo tudi minister Matej Tonin. V koordinacijo posveta so vkljuceni tudi akad. Robert Zorec, Janez Kranjc in Tomaž Katrašnik. Zaradi omejitev, povezanih s pandemijo koronavirusa, je svet (so)organizi­ral samo dve, vendar zelo odmevni javni razpravi: – Vloga univerzitetnih bolnišnic v slovenskem zdravstvenem, pedagoškem in raziskovalnem prostoru (videokonferenca v okolju MiTeam 18. junija) – Koga reševati v casu pandemije? Eticni, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže (videokonferenca v okolju Zoom 24. novembra) Na 11. seji je Peter Wostner predstavil Porocilo o produktivnosti v RS, ki ga je pripravil UMAR in bo izšlo spomladi 2021. Predstavitvi je sledila daljša razprava, ki je vodila do oblikovanja Poziva Vladi RS za bistveno okrepitev ra­zvojno usmerjenih javnih izdatkov tako iz naslova sredstev EU kot integralnega proracuna. Sklepi posvetov in omenjeni sklep 11. seje so bili posredovani Vladi RS in pristojnim resornim ministrstvom. Nacrtovanih je bilo še vec zanimivih in pomembnih razprav, ki pa so bile zaradi pandemije prestavljene na leto 2021: – Ohranjanje normalnosti v dobi podnebnih sprememb (Saša Novak: Znanost na cesti) – Podnebne spremembe in slovenska energetika (Drago Babic, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) – Kreativni potenciali skupnostne znanosti. Znanost kot sestavina vseživljenj­skega okolja – danes in v prihodnosti (Zdravko Mlinar, Miro Pušnik – CTK) – Prekarizacija dela (Aleksandra Kanjuo Mrcela) – Posvet o migracijah (Mateja Sedmak) – Hibridno izobraževanje v casu pandemije in po njej (Franc Matjaž Zupancic, Slavko Splichal, Drago Babic, Janez Bešter) – Integracija slovenskega inovacijskega okolja (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babic) Clani so razpravljali tudi o vrsti drugih pomembnih tematik, kot je v na­ daljevanju razvidno iz povzetkov dnevnih redov in sklepov sej, ki so v prilogi porocila. V letu 2021 bo svet nadaljeval delo, ki ga je zastavil v letu 2020. Posebna pozornost bo namenjena izvedbi konferenc, na katerih bodo raziskovalne sku-pine predstavile na raziskavah temeljece inovativne dosežke, ki bodo osnova za pripravo Bele knjige tehno-socio-ekonomskega potenciala Slovenije. Dnevni redi in sklepi sej Dnevni redi 1. seja, 8. januarja 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 12. seje SR SAZU v 2019 3. Status predloga za financiranje pravno-socio-ekonomskih raziskav za ustvarjanje na znanju temeljecega družbenega okolja (Jože P. Damijan, Lucka Kajfež Bogataj, Tamara Lah Turnšek): a) Priprava projekta Ustvarjanje znanju prijaznega družbenega okolja – problemi in pre­dlogi 4. Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: a) Identifikacija bazicnih znanj, potrebnih za dvig tehnološkega nivoja slovenske indu­strije (Saša Novak: Znanost na cesti) b) Predlog vsebine skupne tiskovne konference SAZU/IAS (Peter Glavic in Jože Vižintin) 5. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije razvoja Slovenije a) Priprava posveta: Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za kreiranje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malic) b) Grozdenje raziskovalnih podrocij in predlog za letne konference, na katerih bodo raz­iskovalci predstavili programe in projekte (Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Ci-zelj) 6. Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove­nije (nosilca bomo izbrali na seji, Špela Stres) 7. Priprava posveta o prekarizaciji dela (Aleksandra Kanjuo Mrcela) 8. Priprava posveta o migracijah (Mateja Sedmak) 9. Razno 2. seja, 5. februarja 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 1. seje SR SAZU v 2020 Potrditev porocila o delu SR SAZU za leto 2019 4. Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove­nije (Špela Stres) 5. Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: a) Ohranjanje normalnosti v dobi podnebnih sprememb – Posvet bo 9. marca ob 19h v Atri­ju ZRC (Saša Novak: Znanost na cesti) b) Priprava posveta na temo energetike in boja proti podnebnim spremembam (Drago Babic, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) 6. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije razvoja Slovenije: a) Priprava posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za uresnicevanje razisko­valne politike (Božidar Šarler, Barbara Malic) 7. Predlog za obravnavo teme in za posvet Kreativni potenciali skupnostne znanosti, Zna­nost kot sestavina vseživljenjskega okolja – danes in v prihodnosti (Zdravko Mlinar, Miro Pušnik – CTK) 8. Priprava posveta o prekarizaciji dela (Aleksandra Kanjuo Mrcela) 9. Priprava posveta o migracijah (Mateja Sedmak) 10. Grozdenje raziskovalnih podrocij in letne konference, na katerih bodo raziskovalci pred­stavili programe in projekte (Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Cizelj, Mitjan Kalin) 11. Status predloga za financiranje pravno-socio-ekonomskih raziskav za ustvarjanje na znanju temeljecega družbenega okolja (Jože P. Damijan, Lucka Kajfež Bogataj, Tamara Lah Turnšek) 12. Razno 3. seja, 4. marca 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 2. seje SR SAZU v 2020 3. Status predloga za financiranje pravno-socio-ekonomskih raziskav za ustvarjanje na znanju temeljecega družbenega okolja (Jože P. Damijan, Lucka Kajfež Bogataj, Tamara Lah Turnšek) 4. Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove­nije a) Porocilo o statusu priprave posveta (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babic) 5. Grozdenje raziskovalnih podrocij in letne konference, na katerih bodo raziskovalci predstavili programe in projekte: a) Porocilo o statusu priprave posveta o grozdenju podrocij (Mitjan Kalin, Robert Do-minko, Blaž Zupan in Leon Cizelj) 6. Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: a) Porocilo o statusu priprave posveta na temo energetike in boja proti podnebnim spre­membam (Drago Babic, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) 7. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije razvoja Slovenije: a) Porocilo o statusu priprave posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za uresnicevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malic) 8. Priprava posveta o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) 9. Slovenski zdravstveni sistem – stanje, vizija in priložnosti a) Priprava razprave Vloga UKCL v slovenskem zdravstvenem, raziskovalnem in pedago­škem prostoru (koordinatorji: Aleš Blinc, Jadranka Buturovic, Zlatko Fras, Samo Zver) 10. Razno 4. seja, 1. aprila 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 3. seje SR SAZU v 2020 3. Slovenski zdravstveni sistem – stanje, vizija in priložnosti: a) Porocilo o statusu priprave razprave Vloga UKC Ljubljana in Maribor v slovenskem zdravstvenem, raziskovalnem in pedagoškem prostoru (koordinatorji: Aleš Blinc, Ja­dranka Buturovic, Zlatko Fras, Samo Zver) b) Priprava razprave: Medicinski, družbeno-socio-ekonomski in gospodarski izzivi korona­virusne pandemije (koordinatorji: Franc Strle, Aleš Blinc, …?) 4. Status predloga za financiranje pravno-socio-ekonomskih raziskav za ustvarjanje na znanju temeljecega družbenega okolja (Jože P. Damijan, Lucka Kajfež Bogataj, Tamara Lah Turnšek) 5. Nadaljnji koraki za razmislek o predlogih vzpostavitve kriterijev za izbor projektov ter o naboru primernih projektov v Sloveniji – Bela knjiga tehnološkega potenciala Slovenije: a) Porocilo o delu delovne skupine (Špela Stres, Mitjan Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babic) 6. Grozdenje raziskovalnih podrocij in letne konference, na katerih bodo raziskovalci predstavili programe in projekte: a) Porocilo o statusu priprave posveta o grozdenju podrocij (Mitjan Kalin, Robert Do-minko, Blaž Zupan in Leon Cizelj) 7. Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote a) Porocilo o statusu priprave posveta na temo energetike in boja proti podnebnim spre­membam (Drago Babic, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) 8. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije razvoja Slovenije: a) Porocilo o statusu priprave posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za uresnicevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malic) 9. Porocilo o statusu priprave posveta o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) 10. Razno 5. seja, 6. maja 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 4. seje SR SAZU v 2020 3. Slovenski zdravstveni sistem – stanje, vizija in priložnosti: a) Porocilo o statusu priprave razprave Vloga UKCL v slovenskem zdravstvenem, razisko­valnem in pedagoškem prostoru (koordinatorji: Aleš Blinc, Jadranka Buturovic, Zlatko Fras, Samo Zver) b) Priprava razprave: Medicinski, družbeno-socio-ekonomski in gospodarski izzivi, vezani na koronavirusno pandemijo (koordinatorji: Franc Strle, Aleš Blinc, ...?) 4. »Nauki« epidemije virusne bolezni covid-19 Ce sodimo po podatkih o obolelih, umrlih in ozdravelih, slovensko zdravstvo, pre­bivalstvo in politika v osnovi uspešno premagujejo epidemijo, ob tem pa prihaja na dan tudi vrsta pomanjkljivosti. Potrebna bi bila nekakšna analiza SWOT delovanja kljucnih akterjev. Kateri ukrepi in postopki so bili (ne)ustrezni, (ne)ucinkoviti; kako sistem in njegove dele spremeniti in optimizirati, kjer je to potrebno in mogoce? Kako lahko SR prispeva k spreminjanju neustreznih praks na vseh ravneh, zlasti pri kljucnih odlocevalcih? Za primer lahko v prvem koraku obravnavamo postopke zagotavljanja in nabave medicinske oz. varnostne opreme in zavrnjene ponudbe Nanjing Ningslove Technology Development in svojo obravnavo strnemo v javno izjavo. 5. Razno 6. seja, 3. junija 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 5. seje SR SAZU v 2020 3. Predlog Vlade RS za sodelovanje s SR SAZU pri prestrukturiranju družbenega okolja in gospodarstva v smeri »na znanju temeljece družbe«, v skladu z Vizijo Slovenije 2050 (M. Dolinšek) 4. Porocilo o obisku pri državnem sekretarju dr. Juretu Gašperšicu na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (Slavko Splichal) 5. Slovenski zdravstveni sistem – stanje, vizija in priložnosti 6. Informacije o posvetih v pripravi: a) Posvet Vloga UKCL v slovenskem zdravstvenem, raziskovalnem in pedagoškem prostoru (koordinatorji: Aleš Blinc, Jadranka Buturovic, Zlatko Fras, Samo Zver) b) Razprava Medicinski, družbeno-socio-ekonomski in gospodarski izzivi, vezani na koro­navirusno pandemijo (koordinatorji: Franc. Strle, Aleš Blinc, ...?) c) Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove­nije (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babic) d) Okrogla miza Družba v dobi podnebnih sprememb med krizo in normalnostjo, predvide­na za 9. marec 2020 ob 19. uri v Atriju ZRC (Saša Novak: Znanost na cesti) e) Posvet o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) f) Posvet Podnebne spremembe in slovenska energetika, predviden za 24. marca 2020 v dvorani SAZU (Drago Babic, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) g) Posvet o grozdenju podrocij (Mitjan Kalin, Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Ci-zelj) 7. Razno 7. seja, 1. julija 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 6. seje SR SAZU v 2020 3. Slovenski zdravstveni sistem – stanje, vizija in priložnosti: a) Porocilo o posvetu Vloga UKC v slovenskem zdravstvenem, raziskovalnem in pedago­škem prostoru 18. junija 2020 (koordinatorji: Aleš Blinc, Jadranka Buturovic, Zlatko Fras, Samo Zver) 4. Sodelovanje SR SAZU z Vlado RS pri prestrukturiranju družbenega okolja in gospo­darstva v smeri »na znanju temeljece družbe«, v skladu z Vizijo Slovenije 2050: a) Predlog Vladi RS, da zadolži Svet za razvoj pri SAZU za pripravo dokumenta za usta­novitev Inovacijskega sklada pri Vladi RS 5. Informacije o posvetih v pripravi: a) Razprava Medicinski, družbeno-socio-ekonomski in gospodarski izzivi, vezani na koro­navirusno pandemijo (koordinatorji: Franc Strle, Aleš Blinc …?) b) Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove­nije (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babic) c) Okrogla miza Družba v dobi podnebnih sprememb med krizo in normalnostjo, predvide­ne za 9. marca 2020 ob 19. uri v Atriju ZRC (Saša Novak: Znanost na cesti) d) Posvet o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) e) Posvet Podnebne spremembe in slovenska energetika, predviden za 24. marec 2020 v dvorani SAZU (Drago Babic, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) f) Posvet o grozdenju podrocij (Mitjan Kalin, Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Ci-zelj) g) Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije razvoja Slovenije. Porocilo o statusu priprave posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za uresnicevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malic) 6. Razno 8. seja, 2. septembra 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled zapisnika 7. seje SR SAZU v 2020, ki smo ga potrdili per rollam 3. Status sodelovanja SR z Vlado RS pri prestrukturiranju družbenega okolja in gospo­darstva v smeri »na znanju temeljece družbe«, v skladu z Vizijo Slovenije 2050: a) Pobuda Ministrstva za obrambo za sodelovanje s SR b) Predlog Vladi RS, da zadolži SR SAZU za pripravo dokumenta za ustanovitev Inovacij­skega sklada pri Vladi RS 4. Informacije o posvetih v pripravi: a) Razprava Medicinski, družbeno-socio-ekonomski in gospodarski izzivi, vezani na koro­navirusno pandemijo (koordinatorji: Franc Strle, Aleš Blinc, ...?) b) Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove­nije (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babic) c) Okrogla miza Družba v dobi podnebnih sprememb med krizo in normalnostjo, predvide­ne za 9. marec (Saša Novak: Znanost na cesti) d) Posvet o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) e) Posvet Podnebne spremembe in slovenska energetika, predviden za 24. marec (Drago Babic, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) f) Posvet o grozdenju podrocij (Mitjan Kalin, Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Cizelj) g) Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije Slovenije in Po­rocilo o statusu priprave posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za ure­snicevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malic) 5. Razno 9. seja, 7. oktobra 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 8. seje SR SAZU v 2020 3. Porocilo o statusu sodelovanja SR SAZU z Vlado RS pri prestrukturiranju družbenega okolja in gospodarstva v smeri »na znanju temeljece družbe«, v skladu z Vizijo Slovenije 2050: a) Pobuda Ministrstva za obrambo za sodelovanje s SR SAZU b) Predlog Vladi RS, da zadolži Svet za razvoj pri SAZU za pripravo dokumenta za usta­novitev Inovacijskega sklada pri Vladi RS 4. Posvet Digitalna sodelovalna orodja za sestanke, posvete in izobraževanje (Franc Matjaž Zupancic, Slavko Splichal, Drago Babic, Janez Bešter) 5. Posvet Koga reševati v casu pandemije? Eticni, medicinski in kazenskopravni vidiki tria­že (Renata Salecl, Andrej Pleterski) 6. Informacije o posvetih v pripravi: a) Razprava Medicinski, družbeno-socio-ekonomski in gospodarski izzivi, vezani na koro­navirusno pandemijo (koordinatorji: Franc Strle, Aleš Blinc, ...?) b) Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove­nije (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babic) c) Okrogla miza Družba v dobi podnebnih sprememb med krizo in normalnostjo, predvide­na za 9. marec 2020 (Saša Novak: Znanost na cesti) d) Posvet o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) e) Posvet Podnebne spremembe in slovenska energetika, predviden za 24. marec (Drago Babic, Alojz Poredoš, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) f) Posvet o grozdenju podrocij (Mitjan Kalin, Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Ci-zelj) g) Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije razvoja Slovenije h) Porocilo o statusu priprave posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za uresnicevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malic) 7. Razno 10. seja, 4. novembra 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 9. seje SR SAZU v 2020 3. Porocilo o statusu sodelovanja SR SAZU z Vlado RS pri prestrukturiranju družbenega okolja in gospodarstva v smeri »na znanju temeljece družbe« v skladu z Vizijo Slovenije 2050: a) Predlog Vladi RS, da zadolži Svet za razvoj pri SAZU za pripravo dokumenta za usta­novitev Inovacijskega sklada pri Vladi RS b) Sodelovanje z Ministrstvom za obrambo – porocilo o sestanku z ministrom Matejem Toninom 4. Posvet Koga reševati v casu pandemije? Eticni, medicinski in kazenskopravni vidiki tria­že (Renata Salecl, Andrej Pleterski) 5. Posvet Digitalna sodelovalna orodja za sestanke, posvete in izobraževanje (Franc Matjaž Zupancic, Slavko Splichal, Draqgo Babic, Janez Bešter) 6. Poziv raziskovalcem, da predlagajo dosežke, primerne za Belo knjigo tehnološkega po­tenciala Slovenije (Ajda Cuderman, Blaž Zmazek, Sibil Svilan, Maja Tomanic - Vidovic, Tomaž Kostanjevec, Igor Emri, Slavko Splichal) 7. Informacije o posvetih v pripravi: a) Posvet po posvetu o stanju Univerzitetne medicine v Sloveniji (Franc Strle, Aleš Blinc, Zlatko Fras in Samo Zver) b) Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slove­nije (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babic) c) Okrogla miza Družba v dobi podnebnih sprememb med krizo in normalnostjo, predvi­dena za 9. marec 2020 (Saša Novak: Znanost na cesti) d) Posvet o migracijah (Mateja Sedmak, Jože Mencinger) e) Posvet Podnebne spremembe in slovenska energetika, predviden za 24. marec (Drago Babic, Alojz Poredoš, Tamara Lah Turnšek in Jože P. Damijan) f) Posvet o grozdenju podrocij (Mitjan Kalin, Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Ci-zelj) g) Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije razvoja Slovenije h) Porocilo o statusu priprave posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za uresnicevanje raziskovalne politike (Božidar Šarler, Barbara Malic) 8. Razno 11. seja, 2. decembra 1. Potrditev dnevnega reda 2. Pregled in potrditev zapisnika 10. seje SR SAZU v 2020 3. Porocilo o izvedenem posvetu Koga reševati v casu pandemije? Eticni, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže (3. sklep 10. seje) (Renata Salecl, Andrej Pleterski) 4. Sodelovanje SR SAZU z Vlado RS pri prestrukturiranju družbenega okolja in gospo­darstva v smeri »na znanju temeljece družbe« v skladu z Vizijo Slovenije 2050: a) Sodelovanje z Ministrstvom za obrambo – porocilo o statusu priprave posveta (2. sklep 10. seje) (Bojan Pograjc in Uroš Korošec, Jernej Zorec, Milan Kranjec in Gašper Katra­šnik) b) Inovacijski sklad pri Vladi RS – Poziv raziskovalcem, da predlagajo dosežke primer-ne za Belo knjigo tehnološkega potenciala Slovenije (1. sklep 10. seje) (Ajda Cuderman, Robert Repnik, Sibil Svilan, Maja Tomanic - Vidovic, Tomaž Kostanjevec, Igor Emri, Slavko Splichal) c) Predlog instrumenta Ekstramuralno prelivanje sredstev olajšav podjetij v neko fundacijo ob dodatni stimulaciji za podjetja (Robert Zorec) 5. Porocilo o pripravi posveta Hibridno izobraževanje v casu pandemije in po njej (4. sklep 10.seje) (Franc Matjaž Zupancic, Slavko Splichal, Drago Babic, Janez Bešter) 6. Porocilo o pripravi posveta Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga teh­nološkega potenciala Slovenije (Špela Stres, Mitja Slavinec, Mitjan Kalin in Drago Babic) 7. Predlog posveta Dvig produktivnosti in dodane vrednosti za dvig blaginje (Peter Wostner) Gradivo: https://prezi.com/view/spVnaZLeVxgm9KpEnMuk/; https://www.umar.gov. si/novice/novice/obvestilo/news/porocilo-o-produktivnosti-2020-digitalna-preobraz­ba-kot-kljuc-za-dvig-blaginje-v-sloveniji/?tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_ news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0035d05eeb692823beddeb6b3d4529f6 ; Poroci-lo o produktivnosti 2020 (gov.si) 8. Predlog posveta Priložnosti in pasti javnega in zasebnega visokošolskega izobraževanja (Franci Demšar) Sklepi SR SAZU: Po razpravah o navedenih temah je svet soglasno sprejel vrsto sklepov. Sklepi 1. seje 1. sklep: Osnutek, ki ga je pripravil prof. Damijan, se dopolni s pripombami. Sledi obisk pri ministru. 2. sklep: Akad. Splichal bo organiziral pripravo projekta za ARRS. 3. sklep: G. Babic bo s pomocjo prof. Lah Turnšek in prof. Damijana do naslednje seje pripravil koncept posveta na temo boja proti podnebnim spremembam. 4. sklep: Razprava se formulira pred tiskovno konferenco na naslednjih sejah. 5. sklep: Prof. Šarler in prof. Malic bosta na februarski seji sveta natancneje predstavila predlog, na katerega bosta sprejemala pripombe. Sklepi 2. seje 1. sklep: Organizira se delovna skupina pod vodstvom dr. Špele Stres: prof. dr. Mitja Kalin, prof. dr. Mitja Slavinec in g. Drago Babic, da pripravijo javno raz­pravo, ki bo informirala zainteresirano javnost, ter formirajo kriterije za izbor projektov. 2. sklep: SR potrjuje organizacijo okrogle mize z novim predlaganim naslovom Družba v dobi podnebnih sprememb med krizo in normalnostjo, ki bo 9. mar-ca 2020 ob 19. uri v Atriju ZRC. (Saša Novak: Znanost na cesti). 3. sklep: G. Babic bo do naslednje seje pripravil program posveta z govorci. K sodelovanju sta vabljena dr. Pavel Gantar in prof. dr. Tomaž Katrašnik. 4. sklep: Svet podpira organizacijo posveta Kreativni potenciali skupnostne zna­nosti, Znanost kot sestavina vseživljenjskega okolja – danes in v prihodnosti in za organizacijo zadolžuje akad. Zdravka Mlinarja in mag. Mira Pušnika, ki bosta predlog pripravila do aprilske seje. 5. sklep: Svet je potrdil organizacijo posveta o prekarizaciji dela. Predlog za posvet s sodelujocimi bo pripravila prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrcela do aprilske seje. 6. sklep: Svet za razvoj potrjuje pripravo posveta o migracijah. 7. sklep: Za pripravo širše javne razprave o grozdenju raziskovalnih podrocij se zadolži prof. dr. Mitjo Kalina. 8. sklep: Svet za razvoj podpira organizacijo letnih konferenc s predstavitvijo programov in projektov raziskovalcev v sodelovanju z ARRS. Sklepi 3. seje 1. sklep: G. Babic bo kontaktiral dr. Špelo Stres, prof. dr. Mitjana Kalina in prof. dr. Mitja Slavinca glede nalog delovne skupine. 2. sklep: Svet je potrdil predlog vsebine posveta Podnebne spremembe in sloven-ska energetika, ki bo 24. marca 2020 v dvorani SAZU. 3. sklep: Prof. Tamara Lah Turnšek bo do aprilske seje pripravila vsebino posve­ta Narava Slovenije v primežu podnebnih sprememb. Vidiki in rešitve znanosti o življenju in seznam predavateljev. 4. sklep: Svet za razvoj podpira predlog posveta o migracijah. Datum posveta se doloci skladno z razpoložljivostjo dvorane SAZU. Po seji je bil za posvet rezer­viran termin 14. 5. 2020 in dvorana SAZU. 5. sklep: Svet je potrdil pripravo razprave Vloga UKCL v slovenskem zdravstve­nem, raziskovalnem in pedagoškem prostoru. Organizatorji bodo do aprilske seje predlagali datum razprave in predavatelje. Predvidoma naj bi razprava potekala v maju. Sklepi 4. seje 1. sklep: Akad. Splichal bo organiziral sestanek pri novi ministrici, ki se ga bodo udeležili dr. Damijan, dr. Kajfež, dr. Lah Turnšek, akad. Splichal in akad. Emri. 2. sklep: Dr. Leon Cizelj bo do majske seje pripravil predlog videokonference s predavatelji. 3. sklep: SR meni, da bi v novem sestavu Programskega sveta RTV Slovenija znanost morala imeti svoje zastopnike, in prosi ministrico, da po svojih moceh podpre predlog, ki ga je predstavila dr. Saša Novak. Sklep 5. seje Akad. Emri in akad. Splichal vabita vse zainteresirane k sodelovanju pri pri­pravi dokumenta o predstavitvi in vlogi SR SAZU ter o razmerah, povezanih s covidom-19. Tekst mora biti potrjen na eni izmed naslednjih sej. Dokument bi bil objavljen v imenu SR v casopisu Delo in morda še kje. Sklepa 6. seje 1. sklep: Organizira se posvet z namenom izbora tehnologij, ki bi jih financirali v okviru tehnološkega sklada. 2. sklep: Izvedba posveta se prestavi na september ali oktober. Sklepi 7. seje 1. sklep: Porocilo o posvetu Vloga UKC v slovenskem zdravstvenem, raziskoval­nem in pedagoškem prostoru, ki so ga pripravili prof. Fras, prof. Buturovic in prof. Blinc, je potrjeno. 2. sklep: SR SAZU predlaga Vladi RS, da kot poseben izvedbeni instrument za uresnicitev prebojnih invencij in inovacij, ki temeljijo na vrhunskih bazicnih raziskavah, ustanovi Inovacijski sklad Republike Slovenije – ISRS. ISRS je namenjen a) premostitvi neskladja med vrhunskimi znanstvenimi dosežki raziskovalcev in s patenti zašcitenimi laboratorijskimi prototipi, ki so zanimivi za domace in tuje investitorje; b) realizaciji pilotnih projektov na podrocju trajnostnega družbenega razvoja, varstva okolja, cloveku prijaznih tehnologij, zdravja, varnosti in demokracije. Postopek ocenjevanja najperspektivnejših projektov, ki jih bo financiral ISRS, opravi SR SAZU z zunanjimi ocenjevalci. V ocenjevanje naj bi bili vkljuceni projekti iz nabora projektov ARRS Odlicni v znanosti in projekti, ki bodo prija­vljeni neposredno. Neposredna prijava prebojnih projektov je možna skozi vse leto. V perspektivi se lahko možnost neposrednih prijav odpre tudi za razi­skovalce iz tujine, ki bodo svoje prebojne, na raziskavah temeljece invencije in inovacije uresnicili v Sloveniji. Za financiranje izbranih projektov se iz proracuna nameni 40 milijonov evrov letno, za administrativne stroške priprave razpisov in izbora projektov, postop­ke ocenjevanja in delo zunanjih ocenjevalcev pa en milijon oziroma 2,5 % od vrednosti letno financiranih projektov. Vladi predlagamo, da povabi SR SAZU k pripravi ustreznega operativnega predloga v sodelovanju s pristojnimi vladnimi službami. 3. sklep: Svet zadolži M. Zupancica, da do septembrske seje pripravi predlog vsebine posveta na temo Digitalna sodelovalna orodja za sestanke, posvete in iz­obraževanje – prednosti in pasti obstojecih rešitev za gradnjo zaupanja v prenosu znanja. Sklepa 8. seje 1. sklep (dokoncno oblikovan po seji): Svet podpira prizadevanje, da se del in-vesticijskih sredstev iz Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 nameni za raziskave in razvoj znanosti na podrocjih, ki so pomembna za nacionalno varnost, in pricakuje, da bo ta zaveza jasno za­pisana v zakonu. Svet hkrati izraža obžalovanje, da predstavniki znanosti niso bili aktivno vkljuceni v predhodno obravnavo vprašanj, ki jih ureja zakon, in pricakuje, da jih bosta Vlada RS in MORS vkljucila v pripravo zakonodajnih in izvedbenih aktov na podrocju raziskav in razvoja ter sistemskih rešitev s po­drocja nacionalne varnosti, pri tem pa izraža tudi svojo pripravljenost za tvorno sodelovanje v pripravi teh dokumentov. 2. sklep: G. Zupancic in akad. Emri bosta v imenu sveta državnega sekretarja iz kabineta vlade Marjana Dolinška prosila za organizacijo sestanka z resornimi ministri. Sklepa 9. seje 1. sklep: V okviru tematike digitalnih sodelovalnih orodij za sestanke, posvete in izobraževanje bo svet organiziral tri posvete. Formirano delovno skupino zadolži za pripravo predloga prvega posveta z nosilci, predvidoma do prve no-vembrske seje. 2. sklep: Svet predlaga vodstvu SAZU, da dvorano, sejno sobo in atrij opremi z ustrezno tehnicno opremo, ki bo zagotavljala visok nivo izvedbe videodogod­kov v teh prostorih. Sklepi 10. seje 1. sklep: Skupina se bo sestala še enkrat, da uskladi razpis za raziskovalce. Akad. Emri sprejema cimprejšnje dopolnitve osnutka Bela knjiga tehnološkega potenciala Slovenije – podpora financni premostitvi razkoraka med TRL2 do TRL6. 2. sklep: Ga. Pograjc in g. Korošec bosta kot nosilca pripravila predlog posveta, širšo razpravo o stanju na obrambnem raziskovalnem podrocju. Uradni govo-rec bi bil tudi minister Matej Tonin. V koordinacijo posveta se vkljucijo tudi akad. Robert Zorec, dr. Janez Kranjc in dr. Tomaž Katrašnik. 3. sklep: Svet podpira izvedbo posveta Koga reševati v casu pandemije? Eticni, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže, ki bo 24. 11. 2020. 4. sklep: Svet podpira zasnovo posveta Digitalna sodelovalna orodja za sestanke, posvete in izobraževanje, usmerjenega na celotno šolstvo z iskanjem integriranih rešitev in uporabo domacega znanja. Delovna skupina bo posvet organizirala do konca novembra. Sklepi 11. seje 1. sklep: Svet je potrdil sklepe posveta. Pripombe k sklepom so še možne do naslednje seje. Sklepi, povzetek in videoposnetek posveta Koga reševati v casu pandemije? Eticni, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže se objavijo na sple­tni strani SAZU. 2. sklep: Akad. Robert Zorec bo z dr. Gojkom Stanicem in dr. Petrom Wostner­jem do naslednje seje pripravil rezime možnih ukrepov za okrepitev razvojno usmerjenih javnih izdatkov in ukrepov za povecanje in dvig produktivnosti v Sloveniji, ki bi bil lahko izhodišce za pripravo posveta. 3. sklep: Svet podpira izvedbo digitalnega posveta Hibridno izobraževanje v casu pandemije in po njej, ki bo 15. 12. 2020. 4. sklep: Svet se je seznanil s stanjem organizacije posveta Integracija slovenske­ga inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slovenije. Komen­tarji in predlogi so dobrodošli. 5. sklep: SR zadolži dr. Petra Wostnerja, da do konca tedna pripravi kljucne predloge in jih posreduje clanom sveta, ki so do 11. 12. 2020 vabljeni, da podajo pripombe in dopolnitve k dokumentu. Usklajeni poziv bo poslan predsedstvu SAZU v potrditev in nato vladi ter resornim ministrstvom. Igor Emri in Slavko Splichal Pravopisna komisija Clani ožjega sestava Pravopisne komisije so se sestali šestkrat bodisi v živo bo­disi s pomocjo orodja Zoom, štiri seje so bile dopisne. Clani širšega sestava so bili zaprošeni za sodelovanje glede na svojo specializacijo, sodelovali so na 32. in 35. seji ter pri pregledu osrednjega dela poglavja »Slovnicni oris za pravopis«. Delo je organizirano tako, da ožja skupina sodelavcev inštituta (Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop, Tina Lengar Verovnik, Peter Weiss, kot strokovna sodelavka Manca Cernivec) pripravlja besedilo posameznih sklopov, ki jih ožja skupina komisije (Marta Kocjan Barle, Janez Orešnik, Andrej Skubic, Hotimir Tivadar) obravnava na vec sejah in dopolni do podobe, s katero soglašajo. Po koncnem pregledu je poglavje poslano v presojo širši skupini (Kozma Ahacic, Peter Holozan, Drago Kladnik, Marko Jesenšek, Nataša Logar, Mateja Petrovcic, Irena Stramljic Breznik, Marko Snoj, Mojca Žagar Karer, Andreja Žele). V letu 2020 je komisija najprej pregledala vse pripombe, ki jih je strokovna in širša javnost prispevala v javni razpravi ob spletni objavi poglavij pravil »Pi-sna znamenja« in »Krajšave« na portalu Fran. Pregled je trajal do aprila, sproti pa so bile slovarsko obdelane iztocnice, ki so v pravilih uporabljene za pona­zorilo. Porocilo o javni razpravi glede teh dveh poglavij je bilo na 32. seji (6. februarja) predstavljeno celotni komisiji. Vzporedno je komisija zaradi potreb pri redigiranju tujih lastnih imen pri­pravila nabor bistvenih slovnicnih pravil (»Slovnicni oris za pravopis«), ki ka­žejo na smernice pri napotkih za rabo prevzetega besedja oziroma imen. Zaradi težav pri uskladitvi podsistema tujih lastnih imen s slovensko slovnico, tako na podrocju glasovja kot tudi oblik in besedotvorja, je bila glavnina poglavja poleti že poslana vsem clanom širšega sestava komisije. S predlogi in mnenjem se je odzvala vecina clanov širše komisije. Da bi lahko dokoncali poglavji »Velika in mala zacetnica« ter »Prevzete besede in besedne zveze«, je bila maja in junija izvedena spletna anketa glede pisanja zacetnice v neprvi sestavini vecbesednih nenaselbinskih zemljepisnih imen (tip Bohinjsko jezero, Dolžanova soteska, Gorski kotar, Crna gora). Anketa je vprašanim ponudila pet zapisovalnih možnosti, ki so bile spletno povezane z utemeljitvami v brošuri Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom (2020), v kateri so predstavljena razlicna stališca clanov Pravopisne komisije in Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije s posveta ju­nija 2019. Na anketo se je odzvalo 1844 oseb. Rezultati ankete so dostopni na spletnem naslovu komisije. Najvecji odstotek vprašanih (36 %) ni bil naklonjen spremembam, komisija se je zato odlocila za kompromisno rešitev, po kateri naj se z veliko zacetnico brezizjemno pišejo vse sestavine (razen predlogov in veznikov) v naselbinskih imenih, v nenaselbinskih imenih pa naj bodo z veli­ko pisane le tiste sestavine, ki so same po sebi že lastna imena. Jeseni sta bili dokoncno urejeni poglavji »Velika in mala zacetnica« ter »Prevzete besede in besedne zveze«, ki bosta februarja 2021 objavljeni pod naslovom Pravopis 8.0 na portalu Fran. Odprta bo javna razprava. Jeseni se je zacela priprava t. i. preglednic za posamezne jezike. Koncept je glede na SP 2001 nadgrajen, saj tuji jezik ni predstavljen le s preglednico z raz­merjem crka–glas, temvec tudi s podatki o naglasu, izreki, abecedi, pregibanju ipd. Do konca decembra je bilo pripravljenih deset preglednic, ki so jih izdelali strokovnjaki za posamezne jezike, in sicer za kitajšcino, japonšcino, korejšcino, nizozemšcino, portugalšcino, baskovšcino, danšcino, francošcino, italijanšcino in španšcino. V pripravi pa so še litovšcina, poljšcina, slovašcina, cešcina, rušci­na, makedonšcina, furlanšcina, anglešcina, nemšcina, latinšcina in gršcina ter stara gršcina, madžaršcina, turšcina in albanšcina. Vzporedno s prenovo pravopisnih pravil nastaja slovarski del pravopisa – ePravopis. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, velike in male zacetnice, pisanja skupaj ali narazen, pregiba­nja, slovarski sestavki prinašajo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. Besedje je obravnavano po problemskih sklopih. Vsak predlog novega pravopisnega pra­vila, ki na spletu še ni objavljen, spremlja razlicno število gradivskih ponazori­tev – odvisno od tipa problemskega sklopa. Problemski sklopi so predstavljeni v zbirki Pravopisne kategorije ePravopisa. Komisija slovarskih sestavkov še ni verificirala, vendar rastoci slovar uporablja kot gradivski vir oziroma zbirko normativnih zadreg. Obstojeci slovarski zbirki je bilo dodanih 1032 novih slo­varskih sestavkov, v ePravopisu jih je zdaj vsega 6736. Vec kot 500 obstojecih sestavkov je bilo dopolnjenih. V izdajo ePravopisa 2020 so na novo uvedene slovarske iztocnice sedemnajstih problemskih sklopov: (1) Domišljijska in mito­loška zemljepisna imena, (2) Glasbene zvrsti, (3) Imena krajev, (4) Imena objektov in stavb, (5) Imena vladarskih in plemiških rodbin, (6) Imena voda, (7) Imena vzpetin in gorovij, (8) Imena zgodovinskih osebnosti, (9) Izkraticne besede, (10) Nadomestna imena in poimenovanja za skupine prebivalcev, (11) Nagrajenci in nagrajenke, (12) Poimenovanja bolezni, iger, jedi, (13) Poimenovanja prireditev, (14) Poimenovanja zgodovinskih dogodkov, (15) Prevzeta obcna poimenovanja, (16) Pripadniki in pripadnice (uslužbenci in uslužbenke, uporabniki in uporabni­ce) in (17) Tvorjenke iz kratic. Helena Dobrovoljc Komisija za tisk in publikacije Komisija za tisk in publikacije je na podlagi predhodnih prijav na seji 16. janu­arja razdelila proracunska sredstva za tisk za tekoce leto v višini 90.000 evrov. Sredstva so bila razdeljena v skladu s Poslovnikom o izdajanju in razdeljevanju publikacij SAZU, ki v 3. clenu doloca, da se publikacije obravnavajo po pred­nosti, in sicer najprej stalne publikacije v lasti SAZU, nato publikacije clanov SAZU, potem še preostale. Že po razdelitvi sredstev je zaradi epidemije koro­navirusa prišlo do rebalansa proracuna in zmanjšanja sredstev za tisk, ki so po novem znašala 62.923 evrov. Iz vec razlogov je bila do konca leta realizirana poraba v višini 47.987 evrov. SAZU je tako v letu 2020 založila, sozaložila in sofinancirala naslednje publikacije: Razpošiljanje publikacij 6653 € Letopis SAZU, 70. knjiga (za l. 2019) 4903 € »Mi vsi živeti šcemo« – Prekmurje 1919 (akad. Štih) 2609 € A kot Amerika / A as America 4465 € Primerjalna zgodovina svetovne literature – akad. Kos (sof. Slovenska matica) 1500 € Zgodovina slovenskega agrarnega prebivalstva (akad. Macek) 1897 € Razprave I. raz. št. 39; Razlagalni pomen pravnih nacel (akad. Pavcnik) 2961 € Razprave II. raz. št. 24; Matija Murko – slovanski filolog (dr. Jesenšek) 3286 € Veljko Rus v pogovorih z javnostjo (sof. FDV) 3500 € Utrinki in kipi – akad. Grabec (sof. Kulturno društvo Mohorjan) 1500 € Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah 1797 € Vpisi v prostor (akad. Komelj) 2867 € Med Italijo in Ilirikom – prevod (akad. Bratož) 1500 € Arhitektura Dežele med Jelovico in Karavankami (akad. Kranjc) 700 € »Izbrana kratka proza« Ciril Kosmac (sof. Beletrina) 1500 € »V besedah« Dane Zajc (sof. Beletrina) 1500 € Fagopyrum 37/2020 398 € Grenko seme tatarske ajde (akad. Kreft) 1499 € Razsežnosti Božje pravicnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu (akad. Krašovec) 1453 € Glossae akad. Pirjevec (sof. Znanstveno-raziskovalno središce Koper) 1500 € SKUPAJ: 47.988 € Peter Štih Komisija za statutarna vprašanja 20. oktobra je predsedstvo SAZU spremenilo svoj sklep o ustanovitvi Komisije za statutarna vprašanja z dne 14. novembra 2017, in sicer: clani ožjega sestava obravnavajo tekoce zadeve, clani širšega pa bistvena pravna vprašanja. Clani ožjega sestava so izr. clan Janez Kranjc kot predsednik ter akademika Jože Mencinger in Marijan Pavcnik kot clana. Clani širšega sestava pa so poleg omenjenih še akademiki Kajetan Gantar, Branko Stanovnik, Mitja Zupancic, Andrej Jemec in Janez Lamovec. Komisija v letu 2020 ni imela redne seje. Sestajali so se clani ožjega sestava in odgovarjali na tekoca vprašanja s podrocja svojega dela. Janez Kranjc Komisija za clovekove pravice Komisija za clovekove pravice (predsednik akad. Valentin Hribar, castna pred­sednica akad. Alenka Šelih, podpredsednica izr. clanica prof. dr. Renata Salecl in clani izr. clan Milan Dekleva, akademiki Jože Krašovec, Josip Globevnik, Ivan Kreft in Blaž Rozman) je v letu 2020 nadaljevala obravnavanje vprašanj v zvezi z varovanjem clovekovih pravic in temeljnih svobošcin. Odlocitve je spre­jela na rednih in korespondencnih sejah. 1. Komisija je sodelovala pri aktivnostih mednarodne mreže za clovekove pra-vice (International Human Rights Network, IHRN), ki se je zavzemala predvsem za izpustitev politicnih zapornikov, katerih varnost je bila v zaporih še dodatno ogro­žena zaradi pandemije covida-19. SAZU je na osnovi pozitivnega mnenja naše ko­misije izrazila podporo vietnamskemu inženirju Nguyenu Ngocu Anhu, podvrže­nemu krutemu ravnanju represivnih organov, domnevno povezanemu z njegovimi mirnimi izrazi nasprotovanja vladni politiki, in avstralsko-britanski politologinji dr. Kylie Moore-Gilbert, ki je bila zaradi miroljubnega politicnega delovanja areti­rana na znanstveni konferenci v Iranu. Komisija je pozorno spremljala usodo znan­stvenikov – politicnih zapornikov, katerih reševanje je podprla v preteklosti (prof. Abduljalil al Singace, inženir in borec za clovekove pravice, obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi miroljubne promocije demokraticnih reform in pozivanja k spoštovanju clovekovih pravic, dr. Nasser bin Ghaith in prof. Ahmed Mansoor, znanstvenika iz Združenih arabskih emiratov, ki sta iz politicnih vzrokov že dalj casa zaprta v zaporu Al Sadr). Seznanila se je s pismom IHRN, da se je politicni zapornik prof. Serkan Golge – njegov primer je na podlagi pozitivnega mnenja Komisije za clovekove pravice podprla tudi SAZU – lahko z družino vrnil v ZDA. 2. Organizacijski odbor, v katerem so sodelovali akademiki Tadej Bajd, Va­lentin Hribar in Jože Krašovec ter izr. clan Peter Vodopivec, je pripravil posvet Slovenska sprava, ki je potekal na SAZU 24. junija. Na podlagi odlicno obiska­nega posveta, na katerem zaradi ukrepov za preprecevanje covida-19 mesta za vse zainteresirane slušatelje žal ni bilo možno zagotoviti, bo pripravljena izjava SAZU o spravi, prispevki s simpozija pa bodo predstavljeni v zborniku. Celotno gradivo o posvetu je dostopno na akademijski spletni strani. 3. Komisija je predsedstvu SAZU predlagala, naj obstojece clanstvo dopol­ni tako, da bodo zastopani vsi razredi in se bo dejavnost komisije lahko ustre­zno razširila. Sklep o dopolnitvi clanstva je predsedstvo sprejelo na oktobrski seji. Komisija je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi eksistencne stiske, v kateri so se ob epidemiji covida-19 v Sloveniji znašli ustvarjalci na podrocju kulture in kot odziv na vladne ukrepe ob pandemiji pripravila izjavo, v kateri je opozorila na pomen spoštovanja clovekovega dostojanstva in temeljnih pravic. 4. Podpredsednica komisije izr. clanica prof. dr. Renata Salecl je skupaj s prof. dddr. Andrejem Pleterskim organizirala posvet Koga reševati v casu pande­mije? Eticni, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže, ki je spletno potekal 24. novembra. Sklepi posveta, na katerem so nastopali govorci razlicnih strok in ki ga je v živo spremljalo vec kot 250 gledalcev, so bili s spremnim pismom pred­sednika SAZU akad. Petra Štiha posredovani ministru za zdravje in v vednost Kabinetu predsednika Vlade RS. Celotno gradivo o posvetu je dostopno na akademijski spletni strani. Tine Hribar in Eva Polanc Komisija za slovenski jezik v javnosti V koronaletu je komisija nadaljevala svoje delo skladno s programom. Po od­stopu predsednika komisije izred. clana SAZU prof. dr. Borisa A. Novaka je predsedstvo SAZU na 7. redni seji 18. februarja izdalo Sklep o spremembi skle-pa o ustanovitvi Komisije za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Prvi odstavek 3. tocke Sklepa o ustanovitvi Komisije za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (v na­daljnjem besedilu: komisija), ki ga je predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti izdalo na 2. redni seji dne 13. februarja 2018, s spremembo in do-polnitvijo, se spremeni tako, da se glasi: »Naloge iz prejšnje tocke komisija izvaja v naslednji sestavi: – izr. clan prof. dr. Marko Jesenšek, v. d. predsednika, – izr. clan prof. dr. Marko Snoj, podpredsednik, – akad. Ivan Bratko, clan, – akad. Matija Gogala, clan, – akad. Milcek Komelj, clan, – akad. Marjan Kordaš, clan, – akad. Jože Mencinger, clan, – doc. dr. Nataša Gliha Komac, clanica, in – prof. dr. Dean Komel, clan (mirovanje clanstva do preklica).« Pred tem sem na sestanku Razreda za filološke in literarne vede sprejel predlog razreda, da vodim komisijo kot v. d. predsednika (povedal pa sem, da ne bom kandidiral za novega predsednika) - tako smo zagotovili nemoteno na­daljnje delo in priprave na volitve novega predsednika. 7. redno sejo sem nacrtoval za 17. marec, a je bila zaradi epidemije novega koronavirusa odpovedana. Sestali smo se 30. junija; med 4. in 8. decembrom pa je potekla še 2. dopisna seja. Komisija je nadaljevala priprave za natis zbornika s posveta o jezikovni samozavesti. Podpredsednik komisije izred. clan SAZU prof. dr. Marko Snoj je zbral in uredil vecino prispevkov za zbornik, ki je v e-obliki objavljen na aka-demijski spletni strani (Komisija za slovenski jezik v javnosti) - v zborniku bo objavljena tudi izjava o nespoštovanju slovenske jezikovne krajine (mediji so jo že objavili). Zaradi epidemije so bile upocasnjene aktivnosti pri pripravi Zakona o viso­kem šolstvu. Komisijo zanima predvsem podrocje ucnega jezika, tj. predlog nove­ga 8. clena. Novi izhodišcni predlog se je oprl na že sprejeto izjavo SAZU o ucnem jeziku na slovenskih visokošolskih zavodih. Dopustne izjeme, ko je dovoljeno poucevati v tujem jeziku, so bile opremljene z ustreznimi varovalkami: kvote po stopnjah študija in nedopustnost financiranja iz (javnih) proracunskih sredstev. Predlog, ki sta ga po dogovoru komisije in predsedstva SAZU leta 2019 pripra­vila izr. clana SAZU prof. dr. Marko Jesenšek in prof. dr. Janez Krajnc, se glasi: 8.clen (1) Ucni jezik na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji je slovenski. Štu­dent v Republiki Sloveniji ima pravico, da se na visokošolskih zavodih izo­bražuje in izpopolnjuje v slovenskem jeziku. (2) Visokošolski zavod v RS lahko v tujem jeziku izvaja – dele študijskih programov, ki jih izvajajo gostujoci visokošolski ucitelji iz tujine, – dele študijskih programov, ki so namenjeni mednarodni izmenjavi študen­tov, – dele študijskih programov, ce se enaki deli študijskih programov na vi-sokošolskem zavodu izvajajo hkrati tudi v slovenskem jeziku, s tem da se izvajanje v tujem jeziku ne financira iz proracuna, – študijske programe tujih jezikov in književnosti, – skupne študijske programe z visokošolskimi zavodi iz tujine, – študijske programe Mednarodne zveze univerz, – študijske programe visokošolskega transnacionalnega izobraževanja in – razlicne oblike neformalnega ucenja, na primer tecaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, ce to ne vpliva na izvajanje študijskih progra­mov za pridobitev izobrazbe. (3) Deli študijskih programov v tujem jeziku iz prve, druge in tretje alineje drugega odstavka tega clena, ki jih izbere študent, vpisan na študijski pro­gram visokošolskega zavoda v RS, ne smejo na prvi stopnji presegati deset odstotkov kreditnih tock strokovnih predmetov, na drugi in tretji stopnji pa ne dvajset odstotkov kreditnih tock strokovnih predmetov. (4) Visokošolski zavod s statutom podrobneje opredeli podrocja, pogoje in na-cin izvajanja študijskih programov in delov študijskih programov v tujem jeziku. (5) Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva in študentom na med-narodni izmenjavi se omogoci ucenje slovenšcine. Clani komisije so poudarili, da bi morali v angleškem jeziku (ob dopustnih izjemah) predavati naravni govorci, saj kvaliteta predavanj sicer ni dovolj viso­ka. Prav tako pa je družboslovne in humanisticne znanosti treba poucevati v materinšcini, ker je le tako možno doseci celovit smisel in namen. Komisija se je seznanila z neaktivnostjo pristojnih inšpektoratov pri obrav­navi in sankcioniranju onesnaževanja slovenske jezikovne krajine. Soglaša, da je treba po izidu zbornika s posveta o jezikovni samozavesti to vprašanje s pro-šnjo za sestanek nasloviti na ministra za kulturo. Komisija je prosila predsedstvo SAZU, naj cim prej imenuje novo sestavo komisije, ki bo nadaljevala delo v naslednjem mandatu. Razred za filološke in literarne vede je po pogovoru vodstva SAZU z dose-danjim v. d. predsednika komisije izr. clanom prof. dr. Markom Jesenškom na 30. seji 22. oktobra za predsednico v novem mandatu predlagal izr. clanico prof. dr. Andrejo Žele. Komisija je razpravljala o neustreznosti rabe anglešcine kot jezika, ki nado­mešca javno sporazumevanje v slovenskem jeziku (npr. zahteve, da se prijave na razpise in recenzije ARRS pišejo v angleškem jeziku, kar je še zlasti vprašljivo za družboslovne in humanisticne vede). Seznanila se je z dopisom kupca osebnega avtomobila znamke Peugeot, ki je dobil navodila za uporabo navigacije le v tu­jih jezikih. Komisija bo izjavo Racunalniški operacijski sistemi in slovenšcina, ki jo je sprejela na eni preteklih sej, poslala generalnemu uvozniku vozil znamke Peugeot in v vednost Ministrstvu za kulturo. Komisija je spremljala problematiko pri pouku slovenskega jezika v osnov­nih in srednjih šolah. 8. decembra je Strokovnemu svetu za splošno izobraževa­nje in njegovemu predsedniku dr. Kristijanu Musku Lešniku poslala naslednji predlog: »Poleg vrste konceptualnih vprašanj smo naleteli tudi na dve prakticni vprašanji, ki bi se ju po našem mnenju dalo rešiti s sklepom Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Za primerno rešitev nastalih težav (1) ugotavljamo, da so pri jezikovnem pouku slovenšcine kot materinšcine v srednjih šolah v rabi potrjena gradiva, ki izhajajo iz razlicnih teoreticnih osnov, v obstojecem uc­nem nacrtu pa jezikovni pojmi niso natancneje doloceni. Maturitetni komisiji v vmesnem obdobju priporocamo, da upošteva rešitve obeh teoreticnih osnov, hkrati pa v vmesnem obdobju priporocamo, da se pri pouku izhaja iz snovi, kakor je opisana v edinih obstojecih novih šolskih slovnicah Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Slovnici sta dostopni na spletu in po njiju je pripravljenih že vec razlicnih gradiv in ucbenikov, poleg tega pa izhajata tudi iz potrjenega ucnega nacrta za osnovne šole; (2) priporocamo, da se pri pouku slovenšcine kot materinšcine v srednjih šolah in pri maturitetnih preverjanjih upošteva z ucni-mi nacrti potrjeno uravnoteženo razmerje med poukom jezika in književnosti.« Marko Jesenšek Fundacija dr. Bruno Breschi Zaradi pandemije covida-19 so bile vse dejavnosti fundacije blokirane in one­mogocene, a so njena sredstva kljub temu kopnela. Ob koncu leta 2019 je stanje na njenem racunu znašalo nekaj centov vec kot 7687 evrov, med letom pa se je zmanjšalo za 440,85 evra (86,10 evra za storitve bancnega prometa in 347,75 evra za racunovodske storitve), tako da je stanje na dan 31. decembra 2020 zna­šalo 7244,16 evra. Ker za zdaj (tudi zaradi personalnih zadreg in težav) ni nobenih izgledov, da bi se v bližnji prihodnosti lahko nadaljevalo izdajanje omenjenega Tezavra v knjižni obliki, kar je fundacija skušala omogociti, bomo skušali razpoložljiva sredstva cim bolj smotrno preusmeriti v druge nacrte, ki bodo usklajeni z dose-danjo dejavnostjo in programsko zasnovo fundacije. Kajetan Gantar Fundacija akademika Ivana Vidava Fundacija je bila ustanovljena predvsem za delovanje na podrocjih znanosti in izobraževanja. Njen namen je štipendirati nadarjene študente matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa. Fundacija je sprva delovala kot Sklad donatorjev za podiplomski študij ma-tematike in naravoslovnih ved, šele po smrti akad. Ivana Vidava se je s privoli­tvijo njegovih dedicev poimenovala po svojem dobrotniku in mecenu znanosti. Štipendije, ki jih fundacija podeljuje, so tako del njegove zapušcine, namenjen nadarjenim mladim doktorandom. Fundacija deluje pod vodstvom akad. prof. dr. Branka Stanovnika, clani uprave, ki skrbi za izvajanje namena ustanove, pa so še akademika prof. dr. Josip Globevnik in prof. dr. Boštjan Žekš, izr. clan prof. dr. Matej Brešar in upravni direktor SAZU Zoran Mezeg, univ. dipl. ekon. Po pregledu vlog v skladu z razpisnim postopkom je uprava fundacije spre­jela odlocitev, da štipendijo za študijsko leto 2020/2021 dodeli štipendistki za doktorski študij racunalništva na Univerzi Durham v Veliki Britaniji. Branko Stanovnik Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo / Department of International Relations and Scientific Coordination Oddelek je tudi v tem letu nadaljeval dejavnost pri izmenjavi znanstvenikov v okviru vecine dvostranskih pogodb, ki jih je SAZU sklenila s 45 tujimi akade­mijami. To so: Albanska akademija znanosti, Tirana Armenska nacionalna akademija znanosti, Erevan Avstrijska akademija znanosti, Dunaj Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj Akademija znanosti Belorusije, Minsk Bolgarska akademija znanosti, Sofija Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo Akademija znanosti Turkmenistana, Ašhabad Akademija Sinica, Tajpej Ceška akademija znanosti, Praga Crnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica Estonska akademija znanosti, Talin Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki Francoska akademija znanosti, Pariz Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi Kraljeva irska akademija, Dublin Izraelska akademija naravoslovnih in humanisticnih ved, Jeruzalem Kitajska akademija znanosti, Peking Kitajska akademija družbenih ved, Peking Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti, Amsterdam Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština Latvijska akademija znanosti, Riga Litovska akademija znanosti, Vilna Madžarska akademija umetnosti, Budimpešta Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje Moldavska akademija znanosti, Kišinjev Norveška akademija znanosti in književnosti, Oslo Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin Poljska akademija znanosti, Varšava Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva Romunska akademija, Bukarešta Ruska akademija znanosti, Moskva Slovaška akademija znanosti, Bratislava Srbska akademija znanosti in umetnosti, Beograd Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern Turška akademija znanosti, Ankara Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London Kraljevo društvo v Edinburgu, Edinburg Kraljevo društvo v Londonu, London Zaradi izrednih razmer, povezanih z epidemijo koronavirusa, so bile medakademijske izmenjave znanstvenikov mocno okrnjene. Slovenske znan­stvene ustanove sta v zacetku leta obiskala dr. Tamas Szonyi in dr. Gyorgy Kiss z Univerze Eötvös Loránd. V okviru skupnega projekta SAZU in Ma-džarske akademije znanosti sta v tedenskem obisku opravljala raziskoval-no delo na Univerzi na Primorskem (Szonyi od 6. do 11. februarja, Kiss od 6. do 9. februarja). Slovenski znanstveniki niso obiskovali tujih znanstvenih ustanov. Vse nacrtovane izmenjave so bile odpovedane oz. prestavljene na naslednje leto. Potekalo je tudi sodelovanje s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obvešcale o svojih dejavnostih, vabile na razlicna srecanja, sporocale kadrovske spremembe ali pa prosile za razlicne podatke. Razpisi za štipendije tujih akade­mij in organizacij so bili objavljeni na spletni strani SAZU. Podpisan je bil me-dakademijski sporazum s Poljsko akademijo umetnosti in znanosti iz Krakova za obdobje 2020–2023. Obnovljen je bil medakademijski sporazum z Avstrijsko akademijo znanosti. Poslana je bila tudi pobuda za sklenitev medakademijskega sporazuma z Nacionalno akademijo znanosti Ukrajine. Predsednik akad. Peter Štih se je 8. decembra po spletu sestal z izvršno direktorico Kraljevega društva v Londonu dr. Julie Maxton. Oddelek je pred­sedniku pripravil porocilo o sodelovanju med SAZU in Kraljevim društvom ter Britansko akademijo. Pogovor je tekel predvsem o nadaljnjem bilateralnem sodelovanju po prenehanju clanstva Velike Britanije v EU. Stališce znanosti je, da se na akademski ravni še naprej sodeluje kot doslej. Dr. Maxton bo vabljena na nacrtovani sestanek sveta in biroja združenja EASAC, ki bo junija 2021 na SAZU, ko se bodo pogovori nadaljevali. Akad. Peter Štih in predstojnik oddelka akad. Branko Stanovnik sta se 6. in 7. marca v Salzburgu udeležila slovesnosti ob 30-letnici Evropske akademije znanosti in umetnosti. Organizacijski odbor srecanja Nobelovih nagrajencev z mladimi v mestu Lindau v Nemciji je sporocil, da je za srecanje z interdisciplinarnega podrocja izbran mag. Anžej Hladnik z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Sreca­nje je zaradi izrednih zdravstvenih razmer prestavljeno na leto 2021. Oddelek je sodeloval z medakademijskimi združenji, v katera je vclanjena tudi naša Akademija. Clanstvo SAZU je aktivno v Združenju evropskih aka-demij (ALLEA, All European Academies) in Svetovalnem odboru za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Council). Na spletni strani SAZU so bile objavljene pomembnejše informacije tujih zdru­ženj, v katera je vclanjena SAZU. Okrogla miza EASAC o odzivih nacionalnih akademij ob pandemiji covida-19 je potekala 28. maja virtualno. Prisostvoval ji je predstavnik SAZU v svetu EASAC akad. Andrej Kranjc, ki se je udeležil tudi virtualnih sestankov Odbora za okolje EASAC (4. do 5. maja in 2. oktobra) in drugih: 17. junija Extraordinary Council Meeting on Covid-19 Learning, jesen­skega sestanka Sveta združenja EASAC 26. in 27. novembra, spletnega sestanka s podpredsednikom EASAC prof. Olivierjem Pironneaujem o izmenjavi mnenj (informal exchange of ideas) 17. decembra ter sestanka EASAC Communicating Science during the Covid-19 Pandemic 18. novembra. Akad. Branko Stanovnik, predstojnik našega oddelka, se je 3. junija udeležil 90-minutne videokonference zasedanja generalne skupšcine Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA). Na zasedanju je bilo sprejeto porocilo o delu v preteklem letu in program dela ter financni nacrt za prihodnje leto, objavljeni so bili trije prispevki v okviru projekta SAPEA, obravnavan pa povzetek simpozija PARITIA, ki je bil aprila v Oslu. Med clanice združenja ALLEA sta bili sprejeti Ciprska akademija (Cyprus Academy) in Mlada akademija (Die Junge Akademie), izvoljeni so bili clani nad­zornega odbora v mandatu 2020–2022. Naslednje zasedanje generalne skupšci­ne bo med 5. in 7. majem 2021 v Helsinkih. SAZU je aktivna clanica v Mednarodni mreži za clovekove pravice (IHRN, International Human Rights Network). To mrežo je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev za pomoc kolegom po svetu, ki so v kazenskem postopku zaradi svojega znanstvenega in raziskovalnega dela. Predstavnik SAZU v IHRN je akad. Valentin Hribar. Na pobudo IHRN in s soglasjem Komisije za clovekove pravice so bila pripravljena pisma podpore vietnamskemu inženirju Nguyenu Ngoc Anhu, podvrženemu krutemu ravnanju vietnamskih represivnih organov, domnevno povezanemu z njegovimi mirnimi izrazi nasprotovanja vladni politiki. Akademija je na pobudo Nacionalne akademije znanosti Republike Armenije pozvala k mir­ni rešitvi armensko-azerbajdžanskih spopadov na obmocju Gorskega Karabaha. Akademija pa dejavno sodeluje tudi v naslednjih medakademijskih zdru­ženjih: Medakademijskem partnerstvu (IAP, InterAcademy Partnership), Med-narodnem združenju akademij (UAI, Union Académique Internationale), Med-narodni mreži mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academi­es), Znanstvenem komiteju alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komitee Alpenforschung), Švicarskem medakademijskem odboru za preuce­vanje Alp (ICAS, Swiss Interacademic Commission for Alpine Studies), Med-narodnem znanstvenem komiteju za raziskovanje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps), Zvezi Podonavskih akademij (DAC – Danube Academies Conference), Zavezništvu mednarodnih znanstve­nih organizacij (ANSO, Alliance of International Science Organisations) ter drugih. Spletna delavnica združenja ANSO o analizi velikih podatkov in napo­vedi za pandemijo je potekala 31. avgusta. Udeležil se je je ambasador ANSO, podpredsednik akad. Robert Zorec. Akademija je nominirala prof. dr. Dragana Mihailovica, vodjo Odseka za kompleksne snovi pri Institutu »Jožef Stefan« in profesorja na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, za clana znanstvene­ga sveta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, ZRC SAZU, Sloven-sko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnolo­gijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, številnimi fakultetami, inšti­tuti, umetniškimi ustanovami, zavodi ter drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v Akademiji sami s pripravo razlicnih gradiv za Kabi-net predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupšcino in druge enote. Na prošnjo kabineta ministrice Simone Kustec je bila poslana kratka informacija o sodelovanju med SAZU in Slovaško akademijo znanosti. Ministrica se je v okviru uradnega obiska predsednika RS Boruta Pahorja na Slovaškem srecala s predsednikom Slovaške akademije znanosti prof. dr. Pavolom Šajgalíkom. Predstojnik oddelka akad. Branko Stanovnik je na prošnjo združenja ASEF podpisal priporocilno pismo za prijavo na razpis veleposlaništva ZDA, in sicer za projekt Mladi umi, v okviru katerega želi združenje ASEF sodelovati tudi s SAZU. Akad. Branko Stanovnik je kot predsednik uprave sodeloval v Fundaciji akademika Ivana Vidava, ustanovi za štipendiranje študentov matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa. Branko Stanovnik Pripravila Anja Vodišek Raziskovalni program Naravna in kulturna dedišcina slovenskega naroda Pogodba št. 1/2020 z dne 20. 2. 2020 in Aneks št. 1 k Pogodbi št. 1/2020 z dne 22. 6. 2020 26. 1. 2021 1. Temeljne raziskave slovenskega jezika Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Cas trajanja: 2009 do preklica Financerka: SAZU Vodja: dr. Kozma Ahacic Vsebina raziskovalnega dela: Redakcija tretje izdaje Slovarja slovenskega knjiz.nega jezika, ki kot rastoci slovar pod oznako eSSKJ izhaja na slovarskem portalu Fran, in s tem pove­zane raziskave ter svetovanja Na osnovi slovarskega koncepta so se izdelovali problemsko izbrani slovarski sestavki razlicnih besednih vrst. Dodeloval se je redakcijski prirocnik, izbolj­šana so bila tehnološka orodja za izdelavo slovarja. Ob redakciji sestavkov se je razreševala konceptualna problematika, zato sestavki lahko služijo kot model za redakcijo podobnih sestavkov. Vzporedno so potekale tudi leksikografske raziskave. Slovarski sestavki slovarja so bili objavljeni kot e-knjiga. V lemat-ski bazi so bili izdelani novi problemski opisi vseh besednih vrst, vzporedno z urejanjem baze pa so se izvajale oblikoslovne in glasoslovne raziskave knjižne slovenšcine. Poleg obicajnega spletnega anketiranja so bili uporabljeni percep­tivni testi. Vzpostavljen je bil nov fonolaboratorij. Potekalo je redno jezikovno svetovanje po e-pošti, telefonu in v svetovalnici. Posodobitev pravopisnih pravil in redakcija novega pravopisnega prirocnika in s tem povezane raziskave ter svetovanja Objavljen je bil prirastek v rastocem slovarju (ePravopis), vec obstojecih gesel pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na pomensko razvejanost posameznih gesel. Zacela se je redakcija sedemnajstih problemskih sklopov. Potekalo je delo v Pravopisni komisiji. Pripravljena je bila brošura Ži-vim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom ter koncani pravopisni poglavji »Ve­lika in mala zacetnica« in »Prevzete besede in besedne zveze«. Potekalo je delo na preglednicah za tuje jezike, svetovanje v Jezikovni svetovalnici, poleg tega pa tudi po e-pošti in telefonu. Redakcija terminoloških slovarjev razlicnih strok in s tem povezane razi­skave ter svetovanja Nadaljevala so se dela pri terminološkem slovarju živinoreje, agronomije, be-tonskih konstrukcij, tiflopedagogike, kamnarskem, kriminalisticnem, davc­nem, fizioterapevtskem in racunalniškem slovarju. Popravljene in dopolnjene so bile iztocnice v treh terminoloških slovarjih. Potekalo je terminološko sveto­vanje v Terminološki svetovalnici, po e-pošti in telefonu. Redakcija Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in s tem povezane raziskave ter svetovanja Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (SSKJ16) od A do D je bil pri­pravljen za prelom. Opravljene so bile redakcije novih obsežnejših gesel in vec drugih pregledov. Pregledana je bila lastnoimenska kartoteka od A do I, pri­pravljeno je oblikoslovno zaglavje SSKJ16 nekaterih vecjih gesel druge knjige. Za skeniranje sta bili pripravljeni kartoteki listkovnega gradiva dveh obrnjenih slovarjev, Vodnikovega slovensko-nemškega in Hipolitovega slovensko-nem­ško-latinskega slovarja. Potekale so raziskave zgodovine slovenskega jezika ter jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti. Izdelovanje geolingvisticnih del in s tem povezane raziskave ter svetovanja Dialektološke terenske raziskave so potekale v sedmih raziskovalnih tockah, narejeni so bili štirje novi zapisi posnetega gradiva. Izdelovali so se indeksi, komentarji in karte za SLA 3 Kmetovanje. Sproti so bila dopolnjevana navodila za izdelavo atlasa in razlicni pomožni gradivski seznami. Opravljene so bile prve korekture gradivskega dela atlasa, uredniško so se pregledovali komentarji in morfološke analize, prenovljeno je bilo poglavje Literatura. Oblikovana je bila vprašalnica za SLA 4 Vas. Za zvezek OLA Refleksi *i, *u, *y v slovenski re-dakciji je bilo narejenih vec kart. Opravljene so bile korekture kart in avtorske korekture morfoloških analiz za zvezek Sorodstvo. Pripravljeno je bilo slovensko narecno gradivo za zvezek Glagol 1. Za skeniranje je bilo pripravljeno jezikov­nogeografsko in slovarsko kartotecno gradivo ter drugi del arhivskega zvezkov­nega gradiva SLA. Potekalo je jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti. Priprava in izboljševanje interpretacij obcno- in lastnoimenskega gradiva in s tem povezane raziskave ter svetovanja Pripravljena in izdana je bila onomasticna monografija Historicna antroponimi­ja in toponimija vzhodne Tolminske avtorja Silva Torkarja. Zacela se je obdelava rokopisne Metelkove zbirke slovenskih toponimov iz leta 1823, ki smo jo digi­talizirali in koncali prvi del analize. Za Novi etimološki slovar slovenskega jezika smo izdelovali zoonimska gesla z iztocnicami razlicnega izvora. Pripravljena je bila vecja kolicina kartotecnega gradiva za skeniranje. Nadaljevalo se je delo pri digitalizaciji skenirane Pleteršnikove zbirke zemljepisnih imen. Potekale so raz­iskave obcno- in lastnoimenskega gradiva ter jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti. Rastoca baza pravorecnih težav Vrsta: aplikativni podoktorski raziskovalni projekt Oznaka: Z6-1890 Cas trajanja: 1. 7. 2019–30. 6. 2021 Financerja: ARRS in SAZU Vodja: dr. Tanja Mirtic Vsebina raziskovalnega dela: Na osnovi evalvacije doslejšnjih raziskav naglasnomestne problematike je bilo v bazo dodanih 53 enot. Zaradi potrebe po dodatnem vpogledu v naglasnomestne problemske sklope je bil oblikovan anketni vprašalnik, in sicer za strokovnjake, ki se ukvarjajo z govorjenim knjižnim jezikom, in uporabnike, ki jih govorjeni knjižni jezik zanima. S spletnimi anketnimi raziskavami je bilo raziskanih 36 naglasnomestnih problemov. OptiLEX: Raziskave in optimizacija predstavitve leksikalnih jezikovnih vi-rov za implementacijo govornih tehnologij na vgrajenih sistemih Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L7-9406 Cas trajanja: 1. 7. 2018–30. 6. 2021 Financerja: ARRS in SAZU Vodja: dr. Jerneja Žganec Gros Vsebina raziskovalnega dela: V okviru projekta se razvijajo novi postopki za zmanjševanje odvecnosti pri predstavitvi in racunalniškem zapisu jezikovnih virov ter pri razvoju referenc­nega slovarja izgovarjav, ki bo omogocal hiter razvoj novih jezikovnotehnolo­ških orodij in aplikacij. Projekt se je posvecal izgovoru tako v knjižni kot tudi v neknjižni slovenšcini. 2. Toponomasticna dedišcina Primorske Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L7-9424 Cas trajanja: 1. 7. 2018–30. 6. 2021 Financerki: ARRS in SAZU Vodja: dr. Matjaž Bizjak Vsebina raziskovalnega dela: Clani projektne skupine so nadaljevali obdelavo pridobljenih arhivskih in ediranih virov in vnašanje podatkov v podatkovno bazo. Podatkovna baza primorskih toponimov že v tem trenutku zajema razmeroma velik delež raz­položljivih relevantnih zgodovinskih virov in se bo v preostalega pol leta do izteka projekta konstantno dopolnjevala. Zaradi oteženih razmer (covid-19) je izpadel del predvidenih arhivskih raziskav, kljub vsemu pa so bile med obema valoma epidemije (maj–oktober) izvedene raziskave v domacih arhi­vih (Arhivu RS v Ljubljani, Pokrajinskem arhivu Koper, Škofijskem arhivu Koper in Pokrajinskem arhivu Piran). Izpad fizicnega obiska arhivov je bil nadomešcen deloma z digitaliziranimi viri, deloma pa z obsežnešim delom na edicijah. Programska oprema je bila izpopolnjena predvsem v segmen­tu geolociranja, ki sedaj omogoca tudi prikazovanje netockovnih podatkov (npr. rek in pokrajin). Obsežnejše dopolnitve in popravki so bili narejeni tudi na podatkovni bazi kranjskih toponimov, ki bodo v kratkem dostopni v drugi izdaji elektronske knjige Historicna topografija Kranjske in v prenovljeni internetni aplikaciji Slovenska historicna topografija, ki ji bo ob zakljucku pro-jekta dodana tudi podatkovna baza primorskih toponimov. 3. Nevidno življenje odpadkov. Razvoj etnografsko utemeljene rešitve za ravnanje z odpadki v gospodinjstvih Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L6-9364 Trajanje projekta: 1. 11. 2018–31. 10. 2021 Financerji: ARRS in SAZU ter CVS Mobile, Informacijske rešitve, d.d. Vodja: dr. Dan Podjed Vsebina raziskovalnega dela: V projektu so nadaljevali raziskavo o razlicnih oblikah odpadkov: od hrane in oblacil do pohištva in elektronskih pripomockov. Posebno pozornost so namenili razumevanju in sprejemanju nacel nicelne kolicine odpadkov in skušali dognati, kako lahko prepricamo ljudi v Sloveniji in tujini, da spre­menijo svoj nacin življenja z upoštevanjem trajnostnih ciklov, v katerih so zavrženi materiali namenjeni ponovni uporabi. V raziskave so vkljucili tudi teme, povezane s pandemijo covida-19, in ugotavljali, kako se na razlicnih lokacijah v tem prelomnem obdobju spreminjajo navade in prakse, povezane z odpadki. Ob tem so ugotavljali, kateri novi odpadki nastajajo v gospodinj­stvih (npr. zašcitne maske in gumijaste rokavice) ter kako ljudje ravnajo z njimi. V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so izdelali prototip pametnega zabojnika za smeti. Ta omogoca merjenje kolicine in teže odpadkov ter prepoznavanje uporabnikov z radiofrekvencno identifikacijo (RFID). Namen te naprave je na nevsiljiv in zabaven nacin pojasniti upo­rabnikom, da odpadki ne izginejo, ko jih zavržemo, temvec da dolgorocno vplivajo na okolje. Osrednji znanstveni rezultat projekta za leto 2020 je tematska številka revije Traditiones z naslovom Transforming Sustainability, ki so jo pripravili v sode­lovanju z Inštitutom za družbene raziskave iz Zagreba. Njeno osrednje spo-rocilo je, da bi morala družboslovje in humanistika v sodelovanju z drugimi vedami in podrocji vec pozornosti nameniti ponovni opredelitvi trajnostne­ga razvoja kot koncepta, ki je od nastanka do danes skoraj izgubil smisel. V prispevkih so pojasnili še, da je pandemija covida-19 priložnost za preobraz­bo tega koncepta in njegovo prilagoditev novim razmeram, ki vplivajo na ravnanje z odpadki. JUBILEJI V letu 2020 so praznovali: 95 let akad. Milan Mihelic; 90 let akad. Kajetan Gantar in dopisni clani Georgi Konstantinovski, Livio Pol-dini in Alessandro (Sandro) Pignatti; 85 let akademiki Jože Mlinaric, Saša Svetina in Janez Orešnik ter dopisna clana Reinhard Lauer in Valentin Oman; 80 let akademiki Jože Pirjevec, Raša Pirc, Boštjan Žekš, Vinko V. Dolenc in Niko Grafenauer ter dopisni clan Boris Podrecca; 75 let akademika Uroš Skaleric in Josip Globevnik ter dopisni clan Reinhard Härtel; 70 let izr. clan Milan Jesih in dopisni clan Ivan Verc; 60 let akad. Peter Štih, izr. clana Marko Jesenšek in Igor Maver ter dopisni clan Paul Gleirscher. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA CLANOV SAZU Gregor Anderluh je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na podrocju biokemije in molekularne biologije. Matej Brešar je postal tajnik Razreda za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Igor Emri je bil izvoljen za clana predsedstva po 22. clenu zakona o SAZU in za nacelnika Oddelka za tehnicne vede III. razreda. Postal je tudi clan Nacionalne inženirske akademije ZDA. Franc Forstneric je postal glavni tajnik SAZU. Kajetan Gantar je na Slomškovi proslavi na Ponikvi prejel diplomo castnega clana Društva katoliških pedagogov Slovenije. Matija Gogala je postal castni clan Nacionalnega Inštituta za biologijo (NIB). Drago Jancar je na Univerzi Mozarteum v Salzburgu prejel avstrijsko državno na­grado za evropsko literaturo. Njegov roman To noc sem jo videl je bil nagrajen z jubilejnim kresnikom za najboljši roman zadnjega desetletja. Milcek Komelj je bil izvoljen za podpredsednika SAZU za humanisticne, druž­boslovne in umetnostne vede. Imenovan je bil za predsednika komisije za li­kovne in novomedijske umetnosti za podelitev Prešernovih nagrad v letu 2021 ter ponovno za clana Znanstvenega sveta Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in za clana Znanstvenega sveta Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Janko Kos je bil s sklepom državnega zbora imenovan za clana upravnega od­bora Prešernovega sklada. Andrej Kranjc je bil ponovno imenovan za predstavnika SAZU v znanstvenih svetih Inštituta za geografijo in Inštituta za kulturne in spominske študije ter na novo Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ter Inštituta za raziskovanje krasa. Postal je castni clan National Speleological Society (Zahodna Virginija, ZDA). Janezu Kranjcu je Pravna fakulteta Univerze v Leipzigu podelila naslov doktor iur. h. c. Stanku Kristlu je Mestna obcina Ljubljana podelila Župancicevo nagrado za življenjsko delo. Prejel je tudi naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Peter Križan je pridobil projekt FAIME Evropskega razisklovalnega sveta (ERC) za priznane raziskovalce (ERC Advanced Grant). Izvoljen je bil za nacelnika Oddelka za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede III. razreda in za predsednika Znanstvenega sveta ARRS. Lojze Lebic je bil imenovan za castnega clana Slovenske filharmonije. Žirija je sporocila, da bo v letu 2021 Prešernovo nagrado prejel Marko Mušic. Boris A. Novak je postal dopisni clan Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Boris Pahor je prejel najvišji državni odlikovanji Slovenije in Italije: predsednik RS mu je izrocil red za izredne zasluge, predsednik RI pa odlikovanje viteza velikega križa. Knjiga Parizani Jožeta Pirjevca je prejela priznanje odlicnosti ARSS. Boris Podrecca je od predsednika RS prejel zlati red za zasluge. Postal je castni obcan obcine Piran. Uroš Rojko je bil izvoljen za clana predsedstva po 22. clenu zakona o SAZU. Renata Salecl je bila imenovana za nacelnico Oddelka za družbene vede I. ra­zreda. Uroš Skaleric je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Slavko Splichal je bil ponovno izvoljen za tajnika I. razreda. Marija Stanonik je bila izvoljena za clanico predsedstva po 22. clenu zakona o SAZU. Peter Štih je postal predsednik SAZU. Peter Vodopivec je bil izvoljen za nacelnika Oddelka za zgodovinske vede I. razreda. Robert Zorec je bil ponovno izvoljen za podpredsednika SAZU za naravoslov­ne, tehniške in biomedicinske vede. Boštjan Žekš je od predsednika RS preje zlati red za zasluge. Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na podrocju biokemije in molekular­ne biologije Utemeljitev »Dr. Gregor Anderluh se v mednarodnem merilu uvršca med vodilne razisko­valce delovanja proteinov, ki poškodujejo celicne membrane. Njegovo razisko­valno delo je usmerjeno v raziskave interakcij proteinov z lipidnimi membrana-mi. Pri tem kot modelne proteine uporablja tiste, ki tvorijo pore in imajo kljuc­no vlogo v mikrobni patogenezi in cloveškem imunskem sistemu ali delujejo kot toksini živali. Njegov pomembni dosežek v zadnjih petih letih je opis delovanja citolizinov aerolizinskega tipa s pomocjo tridimenzionalne zgradbe pore toksi­na lizenina. S sodelavci je opisal tudi lastnosti por listeriolizina O, glavnega virulentnega dejavnika bakterije Listeria monocytogenes, ki povzroca hude za­strupitve s hrano. Pomembno je odkritje, da proteini lahko lipidne membrane poškodujejo tudi s tvorbo t. i. toroidnih membranskih por. Ta koncept je zdaj široko sprejet in dokazan pri razlicnih družinah proteinov, ki membrane po­škodujejo s tvorbo por. Zelo pomemben dosežek pa je opis vezave mikrobnih citolizinov, ki poškodujejo membrane rastlinskih celic. Dr. Gregor Anderluh je s sodelavci na Kemijskem inštitutu identificiral lipidni vezalni partner za to sku­pino mikrobnih citolizinov in opisal, kako se protein veže na sladkorno kom­ponento lipida. Dosežek je bil objavljen v prestižni reviji Science. Raziskovalni dosežki dr. Gregorja Anderluha nudijo možnosti uporabe na razlicnih podro-cjih nanobiotehnologije in biomedicine.« ZNANSTVENA IN UMETNIŠKA SRECANJA/ SCIENTIFIC AND ART GATHERINGS 16.JANUARJA Gabrovcev dan Strokovno srecanje Gabrovcev dan, posvecen spominu na akad. Staneta Gabrovca, je tokrat potekal že cetrtic, in sicer v Narodnem muzeju Slovenije. V okviru tematskega sklopa »Halštatske kulturne skupine na obmocju Slovenije«, od katerega so bile do-slej nekatere skupine že obravnavane, in sicer štajersko-panonska (Arheološki vestnik 70), dolenjska (Arheološki vestnik 71) in notranjsko-kraška skupina (Ar­heološki vestnik 72, v tisku), so bile na tokratnem srecanju predstavljene nove raziskave zadnjih let z obmocja svetolucijske oz. posoške kulturne skupine. Strokovno srecanje že tradicionalno poteka v sodelovanju z Narodnim muze­jem Slovenije, Arheološkim oddelkom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in I. razredom SAZU. Srecanje je bilo zelo dobro obiskano, tudi z mednarodno udeležbo kolegov iz Trsta, Vidma, Padove in Celovca. Zvrstila se je vrsta nadvse zanimivih refe­ratov, ki so izredno obogatili dosedanje poznavanje in razumevanje poselitve v Posocju in njegovem zaledju v starejši železni dobi, tj. v 1. tisocletju pr. n. št. Z referati so sodelovali naslednji raziskovalci: mag. Miha Mlinar (Tolminski mu-zej: Oris poselitvene slike svetolucijske skupine – nova najdišca in spoznanja), dr. Sneža Tecco - Hvala, Drago Svoljšak in dr. Janez Dular (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: Most na Soci – nove raziskave naselbine iz starejše železne dobe), dr. Serena Vitri in dr. Susi Corazza (Trst, Soprintendenza per i Beni Archeologici del Friuli Venezia Giulia in Videm, Universitŕ degli Studi di Udine: Pozzuolo nell´ambito del Friuli nell´evoluta etŕ del ferro), dr. Ana Kruh (Goriški muzej: Prazgodovinsko grobišce v Kobaridu), dr. Boštjan Laharnar, Patricija Bratina in Drago Svoljšak (NMS, ZVKDS - enota Nova Gorica: Jelenšek pri Godovicu), Tina Nanut (CPA: Depojske najdbe – kultna mesta pozne bronaste in železne dobe), mag. Miha Mlinar in dr. Boštjan Laharnar (Tolminski muzej in NMS: Gradec pri Krnu – kultno mesto?), prof. dr. Paul Gleirscher (Celovec, Landesmu­seum Kärnten: Carinzia and the South-Western Areas in the Early Iron Age: some aspects), prof. dr. Luka Repanšek (FF UL: Venetsko pišoce zaledje Mosta na Soci). Prispevki s strokovnega srecanja bodo kot poseben sklop objavljeni v Arhe­ološkem vestniku za leto 2022. Biba Teržan 14.FEBRUARJA 100 let slovenske in srbske matematike. Velika matematika Josip Plemelj in Mi-hajlo Petrovic Alas Posvet Posvet je potekal v dvorani Slovenske matice v soorganizaciji SAZU, Slovenske matice, Vukove zadužbine iz Ljubljane in Srbske akademije znanosti in umetnosti. Program – Dr. Aleš Gabric, predsednik Slovenske matice: pozdravni nagovor – Živorad Andrejic, predsednik uprave Vukove zadužbine: pozdravni nagovor – Prof. dr. Gradimir Milovanovic: Mihailo Petrovic: Školovanje, univerzitet-ska karijera i stvaranje matematicke škole – Prof. dr. Stevan Pilipovic: Mihailo Petrovic: Matematicki rezultati, putopisi, alaski i boemski život – Razprava – Akad. Franc Forstneric: Josip Plemelj, matematik svetovnega slovesa – Prof. dr. Milan Hladnik: Josip Plemelj kot univerzitetni profesor – Doc. dr. Željko Oset: Akademik Josip Plemelj (1873–1967), clan SAZU, SANU in Bavarske akademije znanosti – Tatjana Dekleva: Dr. Josip Plemelj, prvi rektor ljubljanske univerze – Sklepna razprava Na posvetu sta bila predstavljena izjemna matematika akad. Josip Plemelj in prof. dr. Mihail Petrovic Alas. Ker smo v letu 2019 praznovali 100-letnico Univerze v Ljubljani, prav prof. dr. Josip Plemelj pa je bil njen prvi rektor, je bila tema še posebej zanimiva. Posebna gosta sta bila srbska matematika, aka-demika prof. dr. Gradimir Milovanovic in prof. dr. Stevan Pilipovic. Posvet je bil odprt za širšo javnost, posnetek pa je dostopen na https://www.youtube.com/ watch?v=W2MSjsyxOr4. 18.JUNIJA Vloga univerzitetnih bolnišnic v slovenskem zdravstvenem, pedagoškem in raziskovalnem prostoru Posvet Posvet je organiziral Svet za razvoj pri SAZU. Program – Igor Emri, predsednik Sveta za razvoj pri SAZU: uvodne besede – Tomaž Gantar, minister za zdravje RS: Vloga UKC-jev v zdravstvenem siste-mu Slovenije – Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport RS: Vloga UKC-jev v izobraževalnem in znanstvenem prostoru Slovenije – Zdenka Cebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije: So-delovanje zdravniške zbornice Slovenije z univerzitetnimi bolnišnicami – Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva: Sodelo­vanje Slovenskega zdravniškega društva in univerzitetnih bolnišnic – Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije: Sodelovanje Slovenske medicinske akademije z univerzitetnimi bolnišnicami – Jadranka Buturovic Ponikvar, strokovna direktorica UKCL: UKC Ljubljana – sedanje stanje in perspektiva – Vojko Flis, generalni direktor UKCM: Izzivi Univerzitetnega klinicnega cen­tra v Mariboru – Janez Poklukar, generalni direktor UKCL: Financiranje in poslovni izzivi UKC Ljubljana – Igor Švab, dekan MF UL: UKC Ljubljana, najpomembnejša ucna baza Me-dicinske fakultete v Ljubljani – Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKCL: Kaj je terciarna zdravstvena dejavnost? – Tamara Lah Turnšek, Nacionalni inštitut za biologijo: Povezave temeljnih biomedicinskih ved s klinicno medicino – Roman Jerala, Kemijski inštitut: Aktualni pristopi k razvoju cepiv proti viru­su SARS-CoV-2 – Tatjana Lejko, predstojnica KIBVS UKCL: Vloga Klinike za infekcijske bole-zni in vrocinska stanja UKCL pri obvladovanju epidemije covid-19 – Aleš Blinc, predstojnik KO za žilne bolezni IK UKCL, Samo Zver, pred­stojnik KO za hematologijo IK UKCL, Zlatko Fras, strokovni direktor IK UKCL: Ali klinicno raziskovalno delo koristi bolnikom? – Franc Strle, vodja Centra za klinicne raziskave UKCL: Pomen Centra za klinicne raziskave UKCL – Majda Pahor, Zdravstvena fakulteta UL: Kaj pricakuje družba od univerzi­tetnih bolnišnic? – Razprava (moderatorja Igor Emri in Franc Strle) – Sklepi in priporocila (Igor Emri in Franc Strle) Sklepi Slovenija je z odliko prestala prvi val okužb z novim koronavirusom, za kar gre zasluga premišljenim ukrepom vlade, discipliniranosti prebivalstva in dobre-mu delovanju zdravstvenega sistema. Spoznali smo, da si želimo kakovostno in razvojno naravnano zdravstvo, ki bo tudi v prihodnjih letih in desetletjih ne le sledilo razvoju sodobne medicine, temvec prispevalo še vec lastnih vrhun­skih dosežkov. Potrebujemo stabilno financirano akademsko medicino, ki bo omogocala najzahtevnejše klinicno delo z bolniki, kakovostno klinicno razi­skovalno delo in pedagoško dejavnost – vzgajanje novih rodov zdravnikov in klinicnih raziskovalcev. Za udejanjanje teh nacel potrebujemo Zakon o UKC, ki bo center tudi formalno opredelil kot strateško pomembno, vodilno ter za celo­tno državo referencno akademsko medicinsko ustanovo nacionalnega pomena in zagotavljal pogoje za njeno stabilno delovanje. Vsebine, ki jih mora opredeliti Zakon o UKC ob uskladitvi s povezanimi pravnimi osebami, so vsaj naslednje: 1 Zagotavljanje pogojev za vrhunsko klinicno delo. 1.1 Nujno potrebna obnova dotrajane infrastrukture in izgradnja nove. V prvi fazi izgradnja nove Klinike za infekcijske bolezni, dokoncanje Diagnosticno terapevtskega sklopa (intenzivne enote in laboratoriji), adaptacija Negovalne bolnišnice. [Ocenjeni stroški prve faze: približno 180 milijonov evrov.] V nasle­dnji fazi obnova Bolnišnice dr. Petra Držaja z razširitvijo Centra za geriatricno medicino, izgradnja novih prostorov za Klinicni oddelek za gastroenterologijo, obnova stavbe nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu (za umestitev transplan­tacijske medicine in Centra za klinicne raziskave), obnova prizidka Ginekološke klinike, obnova stare Travmatološke klinike in operacijskih prostorov Ortoped­ske klinike. [Ocenjeni stroški druge faze: približno 70 milijonov evrov.] 1.2 Zagotavljanje ustreznih pogojev dela z zaposlovanjem kadrov po standardih in normativih za vsa delovna mesta, ob socasnem upoštevanju dolocb evropske direktive o 48-urni tedenski delovni obremenitvi. 1.3 Financiranje zahtevnih medicinskih storitev s korektnim ovrednotenjem cene, ki v celoti in realno pokriva materialne stroške, zadostno amortizacijo aparatur in pošteno ovrednotene stroške dela. 2 Zagotavljanje pogojev za razvojno in znanstvenoraziskovalno delo v medicini. 2.1 UKC dodeliti status javne raziskovalne ustanove (namesto sedanjega statu­sa »koncesionarske raziskovalne ustanove«) in v sodelovanju z ARRS razmejiti oziroma razdeliti sedanje znanstvenoraziskovalno podrocje »Medicina« v po­drocji »Klinicna medicina« in »Temeljne medicinske vede«. 2.2 Ustanoviti Inštitut za translacijsko medicino UKC z namenom tesnejšega povezovanja izvajalcev klinicnih in temeljnih medicinskih raziskav, pri cemer naj bi sodelovali Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in druge relevantne vrhunske raziskovalne ustanove, ter zagotoviti »zašciteni cas«, ki ga uveljavlje­ni raziskovalci v skladu s svojo znanstvenoraziskovalno uspešnostjo namenijo raziskavam in razvoju. 2.3 Natancno definirati in financirati terciarne medicinske dejavnosti in stori­tve, najmanj tiste, ki jih v UKC izvajamo edini in za vso državo, ter obravnavo napotenih kompleksnih primerov s sekundarne ravni zdravstvenega varstva in Predstavitev bibliofilske izdaje Temeljev slovenstva / First presentation of the bibliophile edition of Foundations of Slovenia Predstavitev monografije Vse, kar je akad. Andreja Jemca / All There Is, presentation of Andrej Jemec's monograph Nova dopisna clanica prof. dr. Liliana Spinozzi Monai prejema clansko listino. / New Corresponding Member, Prof. Dr. Liliana Spinozzi Monai receives her Certificate of Membership. Novi izr. clan prof. dr. Igor Maver med nastopnim predavanjem / New Associate Member, Prof. Dr. Igor Maver during his introductory lecture Posvet o slovenskih univerzitetnih bolnišnicah je organiziral akademijski Svet za razvoj. / The symposium on Slovenian university hospitals was organised by the SASA Council for Development. Akad. Boštjan Žekš in dop. clan Boris Podrecca sta prejela zlati red za zasluge. (Foto: Nebojša Tejic/ STA) / Academy Member Boštjan Žekš and Corresponding Member Boris Podrecca received the Golden Order of Merit. (Photo: Nebojša Tejic, STA) Prof. dr. Janez Kranjc na nastopnem predavanju o korupciji v anticnem Rimu / Prof. Dr. Janez Kranjc during his introductory lecture on corruption in Ancient Rome Nastopno predavanje nove izr. clanice prof. dr. Andreje Žele / Introductory lecture of Prof. Dr. Andreja Žele, New Associate Member zagotoviti potreben oziroma zadosten obseg financnih sredstev ZZZS, ki bodo namenjena tudi razvoju oz. uvajanju novih metod zdravljenja in sofinanciranju medicinskih raziskav. 3 Zagotavljanje pogojev za kakovostno pedagoško delo, izobraževanje in uspo­sabljanje za zdravstvene poklice. 3.1 Opredeliti pogoje dela nazivnih asistentov in uciteljev na Medicinskih fa-kultetah Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, ki so zaposleni v UKC. 3.2 Omogociti sposobnim mladim zdravnikom vstopanje v akademsko medici-no skozi doktorski študij v okviru programa mladih raziskovalcev, ki ga lahko kombinirajo s klinicno specializacijo (ob celoviti izpolnitvi zahtev obeh progra­mov). 3.3 Ustanoviti akreditiran program izobraževanja za podrocje zdravstvene nege pod okriljem UKC z namenom izobraževanja medicinskih sester, ki bodo izva­jale vrhunsko zdravstveno nego v najzahtevnejših programih, kljucnih za obstoj in delovanje UKC. 24.JUNIJA Slovenska sprava Simpozij Program Uvod – Akad. Peter Štih, predsednik SAZU: pozdravne besede – Akad. Tadej Bajd, predsednik pripravljalnega odbora: uvodni nagovor Slo­venska sprava in slovenski akademiki Poziv državnemu zboru in vladi RS, Delo, 15. aprila 1995 Trije poudarki (gremija) pogovorov o prihodnosti Slovenije pri predsedniku RS dr. Janezu Drnovšku, Ljubljana, 29. decembra 2003 Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o kršitvah clovekovih pra­vic v Sloveniji po drugi svetovni vojni, 2. junija 2009 (besedilo za interno razpravo na SAZU) Za pravico do groba (pismo predsedstva SAZU predsedniku Vlade RS, Delo, 16. septembra 2014) Pricevanja – Janez Gril: Sprava – resnica in socutje – Spomenka Hribar: Kultura (Nova revija) in spravna slovesnost v Rogu – Peter Kovacic Peršin: Pricevanje o spravi (o vlogi Komisije za reševanje vpra­šanj prikritih grobišc) – Pavel Jamnik: Kriminalisticni projekt »Sprava« – Mitja Ferenc: Odkrivanje grobišc in pieteta Osnove in meje (slovenske) sprave – Jože Krašovec: Svetopisemske osnove sprave – Mari Jože Osredkar: Sprejemanje drugacnosti je temelj sobivanja – Anton Stres: Slovenska sprava – Peter Vodopivec: O zavzemanju za zgodovinski spomin v Španiji in spravo v Sloveniji – Tine Hribar: Kaj je in kaj ni vsebina sprave Do sprave in s spravo – Bojan Godeša: Izjava predsedstva o narodni in državljanski pomiritvi in Iz-java Škofovske konference o narodni spravi – 30 let pozneje – Blaž Mesec: Kako do sprave? – Tomaž Erzar: Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svo­jim otrokom – Aleš Gabric: Raznolikost bogati poglede na preteklost – Lenart Škof: Sveta vez življenja in smrti: meditacija o spravi – Razprava Povzetki Tadej Bajd: Slovenska sprava in slovenski akademiki Jože Udovic, akademik, pesnik in partizan, je v svoj dnevnik leta 1979 zapisal: »Slepci, pijani zmage, s tem dejanjem ste si sami sodili. Kaj je bilo tega treba! Toliko ste obsojali strahote belega terorja. Niste pa pomislili, da bo to dejanje spodkopalo, kar ste tedaj zacenjali. Kakšna strahota, kakšna groza. Ko bi bili te ljudi pustili žive, bi jim dali delo, bi bila danes vrsta ljudi na naši strani.« Clani SAZU smo se veckrat oglasili v zvezi z množicnimi povojnimi poboji. Odmevna je bila kratka izjava, ki je leta 1995 izšla v casopisu Delo. Med šestde­setimi podpisniki najdemo dvanajst akademikov. Državnemu zboru in vladi smo postavili vrsto zahtev, med njimi zahtevo za sprejetje zakona o popravi krivic žr­tvam komunisticnega nasilja in za zagotovitev oznacitve vseh množicnih grobišc. Šest akademikov je sodelovalo v pogovorih o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike Janezu Drnovšku leta 2003. Eden od ciljev pogovorov je bil vzpostavitev dialoga razlicno mislecih, z njim pa kriticnega pretresa obsto­jecega stanja ter iskanja konsenza za našo prihodnost v evropskih povezavah in globalizacijskih procesih. V pogovoru o vrednotah so opozorili na velik pomen spoštljivega odnosa do preteklosti. Poudarili so, da je treba obsoditi množic­ne povojne umore kot eticno, cloveško in družbeno nevredna dejanja, njihove žrtve pa ohraniti v dostojnem spominu tudi z napisi na spominskih obeležjih. Leta 2009 je bila na SAZU ustanovljena komisija, katere cilj je bil pripra­viti predlog izjave o kršitvah clovekovih pravic v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Namen razmeroma dolgega besedila, zapisanega na štirih straneh, je bil opozoriti na tista ravnanja, ki so bila v navzkrižju celo z minimalnimi eticnimi standardi svoje dobe, pa tudi v nasprotju z veljavnimi zakoni in mednarodnimi dogovori o spoštovanju clovekovih pravic. Predsedstvo je upalo, da bi izjava Akademije kot uglednega, politicno nevtralnega foruma prispevala v javno raz­pravo in v prevladujoce javno mnenje vec uravnoteženega eticnega preudarka. Predsedstvo je želelo, da bi bila izjava sprejeta s konsenzom vseh clanov. Ker se to ni zgodilo, izjava ni prišla v javnost. Leta 2014 smo predsedniku vlade poslali poziv z naslovom Za pravico do groba. Vanj smo zapisali, da pomorjeni niso bili izbrisani le iz knjige živih, am-pak tudi iz knjige mrtvih. Zlocin nad njimi ni bil le zlocin zoper svetost življe­nja, ampak tudi zoper posvecenost mrtvih. Ni jim bila odvzeta le pravica do življenja, ampak tudi pravica do groba. Poziv smo podpisali clani predsedstva. Objavljen je bil tudi v dnevniku Delo. V istem casopisu sem dve leti pozneje prebral, da je bil izkop v Hudi jami zasutih žrtev povojnega nasilja, postavitev kostnice pred jamo in pokop nepo­kopanih morda vendarle posledica našega poziva. Janez Gril: Sprava – resnica in socutje Spravo razumem kot proces, v katerem sprti in razdeljeni ljudje, ki so doživeli ali povzrocili velike krivice in gorje, postopno presegajo breme preteklih do-godkov in hudih zamer, odpušcajo in/ali obžalujejo krivice, ki so jih doživeli ali naredili; prenehajo druge sovražiti in se zavestno izogibajo vsemu, kar bi sovraštvo ali bolecine poglabljalo in ohranjalo. Prizadevajo si za medsebojno strpnost, miroljubno sožitje in sodelovanje pri delu za drugacno in lepšo pri­hodnost vseh. Vse v duhu gesla: Resnica in socutje. Resnico išcemo, socutje gojimo. Verni ljudje najdemo oporo za takšno ravnanje v Svetem pismu in Božjih zapovedih, med katerimi je ljubezen do bližnjega najvišja. Neverni pa se lahko opirajo na svojo vest in univerzalno eticno zapoved, ki vsakemu cloveku naroca: Delaj dobro in varuj se hudega. To je moj spravni credo. Rojen sem bil leta 1947 v bližini Dolenjskih Toplic v senci roških gozdov. Že kot majhen otrok sem slutil, da Rog skriva nekaj, o cemer se ne sme govoriti. Ko so se odrasli po tihem pogovarjali, so otroke podili stran. Od dalec smo vlekli na ušesa in zvedeli, kaj se je med vojno in po vojni tam zgodilo. Komunisticna oblast si je zelo prizadevala, da bi povojni zunajsodni poboji ostali skriti in zamolcani. Nacrt ji ni uspel po zaslugi mnogih ljudi, ki niso hoteli vec molcati: preživelih domobrancev, pesnikov in pisateljev, filozofov in drugih. Resnica je prihajala na dan v vsej svoji kruti resnicnosti. Z njo pa tudi bolecina, ogorcenje in jeza sorodnikov ter prijateljev zamolcanih žrtev. Terjali so odgovor, kje so pobiti, kdo so storilci in kdaj bodo odgovarjali za svoje poce­tje. Zlocin je, zlocincev ni. Še danes ni dosti drugace. Razkol lahko premosti samo sprava. Zanjo je bilo doslej že veliko nareje­nega: v Cerkvi in družbi, v svetu umetnosti in literature, kulture, filozofije, tudi politike. V osemdesetih letih so na teoloških tecajih za izobražence in študente v Ljubljani in drugod po Sloveniji predavali zelo razlicni ljudje, med njimi Spo­menka Hribar, France Bucar, Andrej Capuder, Taras Kermauner, Tine Hribar, Anton Stres, Alojz Rebula, Franc Rode in drugi. Dvorane so bile nabito polne. Ljudje so želeli slišati besede, ki so odpirale upanje v drugacno prihodnost. Po vsakem predavanju se je pri meni oglasil ta ali oni udeleženec in me prosil, naj v Družini ne objavim fotografij ljudi. Strah je bil še živ. Zelo malo posameznikov je odlocalo, kako bo tekla revolucija in kako bo tudi odpor proti okupatorju služil njenim ciljem. Vecina ljudi je na partizansko stran pristopila iz cistih namenov, da se upre okupatorju in odpravi socialne krivice, ki jih tudi takrat ni manjkalo. Potem pa je slepo ubogala komisarje, tudi takrat, ko jih ne bi smela. Enako velja za vaške straže in domobrance. Upraviceno so zavracali komu­nisticne ideje in se branili pred revolucionarnim nasiljem, ki je ogrožalo njihova življenja. Okupatorji so njihove dobre namene grdo izrabili, Italijani prefrigano, Nemci grobo in direktno. Del krivde nosijo tudi takratni politicni in cerkveni voditelji. Prevec naivno so zaupali zaveznikom in se prevec zanašali na druge, tudi na cerkveni vrh v Rimu, premalo pa na lastno presojo in odgovornost. Roška slovesnost leta 1990 je bila velik spravni dogodek, ki so mu sledila še druga spravna dejanja. Peterletova vlada je ustanovila posebno komisijo za od­krivanje prikritih grobišc. Delo v komisiji je bilo zaradi prikritega in odkritega nasprotovanja mnogih državnih služb težavno in pocasno. Komisija je pripravi-la vse potrebno za razpis za postavitev kapele Pod Krenom v Kocevskem rogu, spomenika sprave v taborišcu na Teharjah in drugih znamenj ter za njihovo realizacijo. V okrilje komisije je sodila tudi posebna delovna skupina z dr. Ti-netom Velikonjo in dr. Mitjem Ferencem na celu, ki je zacela sistematicno od­krivati in evidentirati zamolcana grobišca zunajsodno pobitih žrtev. Število teh krajev je hitro raslo in še vedno raste. Novi zakon o teh grobišcih je omogocil tudi izkopavanje posmrtnih ostankov žrtev in njihov pokop na pokopališcih. Kapelo Pod Krenom je z mozaiki obogatil slovenski, svetovno uveljavljeni umetnik Marko Ivan Rupnik. Osrednji prizor predstavlja gostijo z mizo, za ka­tero sedijo žrtve. En stol je prazen. S strani prihaja Jezus, ki vodi še enega gosta, krvnika. Tudi zanj je prostor na spravni gostiji. Kristus streže in prevzema nase grehe enih in drugih. To je teološki temelj sprave. Leta 2015 smo se na Škofiji Novo mesto odlocili, da bomo na Záplazu ob Marijini romarski cerkvi postavili spravni spomenik. Visok betonski križ, spo­daj obkrožen z betonskim obodom, obloženim z marmornatimi plošcami. Pred križem je velika žara. Na plošcah je napisanih 34 krajev, slovenskih in tujih, kjer so med drugo svetovno vojno in po njej trpeli in umirali Slovenci: talci, civilne žrtve, domobranci, partizani, Slovenci v tujih vojskah in drugi. V žari je zemlja iz teh krajev trpljenja: iz Gramozne jame, Krimske jame, Maverlena, Dachaua, Rižarne, Kocevskega roga, Jasenovca, Teharij, Javorovice, iz Ukrajine, Argenti­ne in tako naprej. Nad imeni krajev je velik napis: Resnica in socutje. In za konec še ena misel. Bil sem clan komisije, ki je v Ljubljani poiskala primeren kraj za osrednji državni spravni spomenik. Po nekaj letih polemik, nasprotovanj in podpor je bil spomenik koncno postavljen. Bil sem med mno­žico, ko je predsednik države Borut Pahor spomenik izrocil javnosti, nadškof in metropolit Stanislav Zore pa ga je blagoslovil. Dve goli beli betonski steni, ki se dvigata proti nebu, na videz loceno, a v resnici nelocljivo združeni. Spomenik je lep simbol slovenskega naroda. Tedaj sem si dovolil sanje. Kot na rimskih obe­liskih in slavolokih sem na njem videl cudovite prizore, kako ljudje iz razlicnih krajev trpljenja hitijo kvišku in si z ene in druge stene mahajo v pozdrav. Vrhova obeh sten sta se nagnila drug proti drugemu in roke enih so dosegle roke drugih in skupaj oblikovale slavolok sprave, kakršnega svet še ni videl. Dopoldne sem šel mimo spomenika. Stene so še prazne in locene, a blizu skupaj. Še malo, in sanje se bodo uresnicile! Spomenka Hribar: Kultura (Nova revija) in spravna slovesnost v Rogu V uredništvu Nove revije smo se že od zacetka leta 1990 (torej še pred volitvami) pogovarjali o tem, da je treba »Rog odpreti«, kar nam je pomenilo: sprostiti svo­boden dostop do tamkajšnjih grobišc, ki je bil v prejšnjem režimu prepovedan. O tem smo se pogovarjali uredniki slovenskih revij iz Slovenije in po svetu na sestanku v Celovcu. Pobudo za simbolicni kršcanski pogreb in mašo zadušnico je dala Nova slovenska zaveza. Pobudo za državniški in kulturni del pa se je izoblikoval v krogu urednikov Nove revije. Sama sem napisala pismi nadškofu Alojziju Šu­štarju in predsedniku predsedstva Republike Slovenije Milanu Kucanu, v kate­rih sem jima predlagala in pojasnila idejo njunega skupnega spravnega nastopa pred grobišcem v Rogu. Zamisel je bila naslednja: metropolit, nadškof dr. Šuštar bo kot najvišji predstavnik RKC v Sloveniji opravil verski obred (spominsko mašo in kršcanski pogreb pobitih), ker pa je za povojne likvidacije odgovorna država, Jugoslavija, in v tem okviru Republika Slovenija kot njen sestavni del, mora pri »odprtju« javnega dostopa do roških grobišc sodelovati s svojo priso­tnostjo in govorom tudi najvišji, tj. simbolni predstavnik Republike Slovenije, Milan Kucan. Tako nadškof Šuštar kot predsednik Kucan sta to razlago sprejela in bila pripravljena skupaj opraviti vsak »svoj« del spravne slovesnosti. V uredništvu Nove revije smo koncipirali kulturniški del spravne slovesno­sti, saj je sprava kulturno, duhovno dejanje v najširšem in najglobljem pomenu. Spravna slovesnost dne 8. julija 1990 je bila nekaj najbolj svetega in ganlji­vega, kar sem doživela. Dogodek je neposredno prenašala tudi televizija. No­vinar Francek Jauk je dogajanje komentiral in precizno oznacil, za kaj je šlo, rekoc, da smo tega dne »prišteli« doslej zamolcane v narodno obcestvo. In to je to: metropolit dr. Alojzij Šuštar je »prištel« pobite v kršcansko obcestvo, predse­dnik predsedstva pa v narodovo obcestvo – saj jih pred to slovesnostjo »ni bilo« ne v knjigi živih ne v knjigi mrtvih. Spravna slovesnost je bila res zgodovinski, prelomen dogodek. Tedaj je – metaforicno receno – polovica Slovencev prvic lahko sebi in javnosti pokazala svojo žalost (saj so prej prizadetim sorodnikom tekle solze lahko le navznoter, skrito), druga polovica pa je prvic v življenju videla prvo polovico kot ljudi, kot rojake, kot trpece in prizadete od povojnih grozljivih likvidacij. Lahko bi rekla, da smo se tedaj prvic zares videli kot ljudje! Ne tedaj ne kasneje nisem (in organizatorji kulturnega dela nismo) menila, da je s spravno slovesnostjo vprašanje sprave rešeno! Bil je enkraten dogodek v pomenu, ki sem ga opisala zgoraj – v upanju, da se bodo dolgoletne travme po-casi zacele celiti in da bomo v doglednem casu zaceli živeti normalno, v spomi­njanju na preživeto trpljenje, pa vendarle v sožitju. To upanje je bilo toliko vecje potem, ko smo dosegli tudi osamosvojitev, ustanovitev lastne države. Peter Kovacic Peršin: Pricevanje o spravi (o vlogi Komisije RS za reševanje vpra­šanj prikritih grobišc) Odrašcal sem v okolju, ki je živelo z živim spominom na bratomorno vojno. V javnosti je sicer prevladovala zarota molka, toda po družinah so se ob pogovorih odpirale rane. Hkrati sem živel v rodbini, katere moški clani so pripadali obema stranema, partizanski in domobranski. Od sedemnajstih odraslih moških jih je izgubilo življenje enajst. Trije so padli kot partizani, eden v taborišcu, eden kot žrtev vojvodskega sektaštva, šest kot domobranci, usmrceni po vojni. Toda med preživelimi ni vladalo sovraštvo, prej solidarnost, vsekakor pa socutje. Zato je bil imperitiv sprave del našega življenja. Ko sem svojo mladost odrašcal v cerkvenih zavodih, sem prvic zacutil nepripravljenost za spravo in tudi mnogokrat revanšisticne vzgibe. Narodni razkol sem živo obcutil, ko sem zacel študirati na FF Univerze v Ljubljani. Zato smo v casu študentskih demonstracij maja 1970 clani gibanja »2000« v razglasu »Vsem študentom enake pogoje« zahtevali tudi narodno spravo. Razglas je na zborovanju v študentskem naselju prebral Marjan Poljšak, sin partizanskega kurirja iz Ajdovšcine. Že tedaj smo clani gibanja spoznali, da je sprava osebno eticno dejanje, ki je mogoca le, ce med prizadetimi vladata empatija in tovarištvo. Edvard Kocbek mi je že v casu, preden je pripravil svo­jo izjavo o spravi, ki jo je kot intervju z Borisom Pahorjem leta 1975 objavila tržaška revija Zaliv, veckrat poudaril, da mora javno spregovoriti o povojnih množicnih izvensodnih pomorih in da cuti moralno dolžnost javno pozvati k narodni spravi. Ko je Spomenka Hribar odprla vprašanje sprave kot osrednji družbeni pro­blem, se je šele pokazala globina narodovega razkola. S pisanjem v Reviji 2000 sem se vkljucil v razcišcevanje problema sprave. Leta 2001 pa sem na njeno povabilo sprejel predsednikovanje Komisiji Republike Slovenije za reševanje vprašanj pri­kritih grobišc z intimno odlocitvijo, da je moja moralna dolžnost simbolno poko­pati oceta in vse zamolcane umrle. Ta zavest mi je dala moc, da sem vzdržal vse pritiske politike in javnosti, tudi žalitve predvsem nekaterih cerkvenih krogov, ki še danes ne razumejo, kaj je sprava in da brez nje Slovenci ne moremo stopiti ja­sno in sprošceno v prihodnost, na kar je opozoril že Kocbek v svojem intervjuju. Komisija je v tem mandatu kljub vsemu nasprotovanju koncala simbolni pokop z ureditvijo Spominskega parka Teharje, spominske kapele v Kocevskem rogu in kostnice v Slovenski Bistrici. Evidentirana so bila prakticno vsa grobišca in postavljena prva obeležja. Sklep komisije je bil, da se izkopi posmrtnih ostankov izvrše le v urbanih obmocjih in kjer je grob ali grobišce znanih žrtev, sicer iz pi-etetnih razlogov prekopi niso dostojni. Je pa treba grobišca urediti kot grobove z obeležji in jih razglasiti za nedotakljiva mesta spominov pod državnim varstvom. Moja osnovna izkušnja je, da je sprava mogoca le med ljudmi, ki odpustijo generaciji ocetov zablode iz moralne zavesti, da prihodnosti naroda ni mogoce graditi na sovraštvu, pa tudi iz objektivnega razumevanja medvojnih razmer. Pri tem je potrebna tudi medsebojna empatija med potomci narodne tragedije. Ta omogoca spoštovanje prepricanj drugih. Žal je empatije med Slovenci vse manj. Državljanska pomiritev pa je zadeva države, njenih organov, predvsem pravosodnih, politike, pa tudi civilne družbe, tako javnih medijev kot tudi izo­braževalnih ustanov. Pavel Jamnik: Kriminalisticni projekt »sprava« (Proces prepoznave konspirativno in organizirano izvedenih pobojev po drugi svetovni vojni na obmocju Slovenije kot nezastarljivih kaznivih dejanj proti clovecnosti) Sredi osemdesetih let se je v javnosti pojavilo zavedanje o množicnih pobojih medvojnih ali potencialnih nasprotnikov nove povojne oblasti oziroma politic­ne ureditve. Poboji so bili izvedeni od maja do januarja 1946. Kljub vedno vecje-mu številu pricevanj sorodnikov žrtev, a na drugi strani z velikokrat neprimer­nimi poskusi pojasniti poboje z zgodovinskimi okolišcinami, se je vprašanje kazenske odgovornosti organizatorjev in izvajalcev pobojev kot institucionalno vprašanje odprlo šele 22. decembra 1989, ko so novinarji študentskega casopisa Tribuna na Državno tožilstvo v Celju podali kazensko ovadbo zoper neznane storilce pobojev ljudi, zaprtih v taborišcu Teharje. S tem je bila država izzvana, da se do pobojev opredeli kot do kaznivih dejanj in da se poboji ne razumejo vec kot zgodovinski splet okolišcin. Po dveh letih je leta 1991 državno tožilstvo od policije zahtevalo zbiranje informacij, ki naj potrdijo ali ovržejo sume storitve kaznivega dejanja, s cimer je izvršilna veja oblasti ta dejanja posredno priznala kot nezastarljiva dejanja proti clovecnosti. S tem se je na policiji in v pravosodju sprožil postopek dolocitve metodologije dela. Za katera od kaznivih dejanj, opredeljenih v Kazenskem za­koniku, bi lahko bremenili storilce? Ob podaji prve kazenske ovadbe zoper zna­nega storilca, leta 2005, se je ta dilema ponovno odprla s povsem nasprotujocimi si pravnimi mnenji o upravicenosti kazenskega pregona. Socasno z vprašanjem pravne kvalifikacije pa je postalo relevantno tudi vprašanje višine dokaznega standarda, saj je šlo za vecdesetletni casovni zamik dokazovanja storjenih de­janj. Verjetno sta zaradi obeh dilem, o katerih v strokovnih krogih ni bil nikoli dosežen konsenz, in hkratne odsotnosti dokaznega/arhivskega gradiva ter dej­stva, da so bili poboji izvedeni konspirativno, bili v treh desetletjih zoper znane storilce podani le dve kazenski ovadbi. Za obe se je postopek koncal že v fazi preiskave na sodišcu. Do sodnih obravnav o izvedenem poboju na kateremkoli od 700 odkritih mest povojnih pobojev torej ni nikoli prišlo. Ce na ravni zgodovinopisja dilem o odgovornosti in institucionalni pripadnosti izvajalcev skoraj ni vec, pa državi do danes ni uspelo krivde za izvedbo pobojev dokazati niti eni osebi, ceprav je bila izvedba organizirana na tako imenovani industrijski nacin in je pri tem sodelovalo veliko število ljudi. Jože Krašovec: Svetopisemske osnove sprave Sprava je tako v Stari kot v Novi zavezi vrhovna tema, ki pa nikjer ni predstavlje­na sistemsko filozofsko ali teološko kot doktrina z racionalnimi utemeljitvami, temvec kot mozaik, ki ga sestavljajo besede, metafore, simboli in literarne oblike v vseh literarnih vrstah in zvrsteh. V tematskem pogledu ta mozaik povezuje vse temeljne teme Svetega pisma: postavko o stvarjenju sveta; vizijo zgodovine v casovnem razponu med zacetkom in koncem vsega stvarstva; odnos Boga do cloveka, ki je ustvarjen po Božji podobi (1 Mz 1,27); stanje duha v zgodovini clo­veštva, ki je polno zgodb o krivdi posameznikov in sistemov moci; posredne in neposredne oblike kazni; prizadevanje izrednih osebnosti in skupin za spravo; nezadostnost clovekovega kesanja za popolno spravo; zagotavljanje rešitve na temelju brezpogojnosti Božjega dela odpušcanja in sprave. Apostol Pavel pov­zema spoznanje Stare in Nove zaveze, da je vsak posameznik kot tudi cloveštvo kot celota podvrženo sodbi, ker na zemlji ni pravicnega, niti enega; ves svet bi se moral priznati krivega pred Bogom (Rim 3,9–20). Za lažjo ponazoritev notranjih povezav vseh navedenih vidikov za izhodi-šce prispevka služi vecplastni lik kralja Davida, ki je na poseben nacin izvoljen, zaradi hude krivde kaznovan, pa vendarle postane osrednji mesijanski lik, ki organsko povezuje Staro in Novo zavezo. Kljuc za razumevanje vloge kralja Davida najdemo v zagotovilu, da bo Bog Davidovo dinastijo kljub krivdam nekaterih njenih clanov ohranil »na veke« (2 Sam 7,14–17; Ps 89,27–38). Na to obljubo se navezuje Jezus, ki izhaja iz Davidove dinastije, a pred Pilatom izjavlja, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (Jn 18,36). Lik Davida in vloga njegove dinastije kaže vse elemente brezpogojne obljube Boga stvarnika, da izvoljenega ljudstva in cloveštva ne bo prepustil zunanjim in notranjim, la-stnim destruktivnim silam, ampak ga bo reševal z mocjo brezpogojnega nacrta sprave. Ko se svetopisemski izvedenci in drugi teologi sprašujejo, zakaj je Bog rav-no Davida izbral za tako kljucno vlogo za vse stopnje poti iz brezna krivde do koncnega cilja sprave celotnega cloveštva in sveta, morajo prej ali slej priznati, da se to ni zgodilo zaradi posebnih Davidovih zaslug, temvec zaradi primarne in brezpogojne volje Boga stvarnika, ceprav je David postal vzor spokornosti in je vedno obstajala neka manjšina, ki je razmišljala in delovala spravno. Sprava v dokoncnem pomenu besede neskoncno presega vse clovekove sposobnosti, da si jo pridobi s svojo »pravicnostjo«. Iz brezpogojne spravne naravnanosti Boga lahko potegnemo sklep: sadisticna dejanja posameznikov, krvave revolucije in genocidi so sicer nerazumljiva skrivnost negativne bilance cloveštva, toda zlo nikoli ni imelo zadnje besede, ker sprava ni samo zadeva tuzemske resnicnosti, ampak je po svoji naravi predvsem bistvo obljube o clovekovi nesmrtnosti. Zato nobena žrtev ni zaman, morilec pa je vedno na slabšem kakor njegova žrtev. V konstelacijah prerivanja za oblast je clovekov najbolj neizprosni sodnik vest, pred katero noben nasprotnik sprave ne more ubežati. Že s samim poskusom bega si zapecati usodo najbolj tragicne osebe. V nasprotju z determinizmom Sveto pismo sporoca, da se lahko pogubi posameznik, ce vztraja v sovraštvu, cloveški rod pa je deležen brezpogojne obljube sprave kot zmage ljubezni nad sovraštvom. Mari Jože Osredkar: Sprejemanje drugacnosti je temelj sobivanja Medtem ko so marsikje v Evropi presežena nasprotja, ki izvirajo iz druge sve­tovne vojne, smo v Sloveniji še vedno price delitve na desnico in levico, katerima pripadnost je opredeljena glede na interpretacijo dogodkov med komunisticno revolucijo pred skoraj 80 leti. Vcasih se zdi, da je zaradi razlicnih vidikov na omenjene dogodke slovenski narod cedalje bolj razdeljen. Vsekakor pa se strin­jamo, da je razdeljenost »cokla« za slovensko politiko, gospodarstvo in kulturo. Skratka, nujno je treba tudi v našem narodu preseci razdeljenost oz. najti pot do sprave. Ko govorimo o spravi, se moramo zavedati, da ta temelji na odpušcanju. Vsako odpušcanje ne vodi samo po sebi v spravo, toda brez odpušcanja sprava ni mogoca. Nekateri postavljajo priznanje krivde kot pogoj odpušcanja. Ven­dar, ce je odpušcanje pogojeno, potem neha biti izraz najvišje kršcanske eticne zahteve. Odpušcanje je namrec eno od središcnih tem kršcanske teologije. V našem prispevku se bomo osredotocili na pojem odpušcanja, kakor ga razume katoliška teologija. V predavanju bomo najprej izpostavili najpomembnejša besedila, ki govori­jo o odpušcanju. Nato si bomo postavili vprašanje: »Ali je odpušcanje poraz ali zmaga?« Ker je odpušcanje dejanje, ki se zgodi na podrocju odnosov med osebki, bodisi v medcloveških odnosih, bodisi v odnosu med Bogom in clovekom, si bomo ogledali, kako lahko odpušcanje razumemo v luci odnosov, ki so jo v fran­coskem kulturnem prostoru razvijali Guy Lafon, Joseph Caillot in Antoine Del-zant. V iskanju odgovora na zastavljeno vprašanje bomo izhajali iz opredelitve, da odpustiti pomeni sprejeti cloveka takšnega, kakršen je. V evangeljski priliki usmiljeni oce sprejme izgubljenega sina brezpogojno (Lk 15, 11–32), ceprav ni pozabil, kakšno sramoto mu je naredil. Zato bomo tudi upoštevali, da odpustiti ne pomeni pozabiti. Vsekakor pa je jasno, da je težko sprejemati ljudi, kakršni so. Že v zakonski zvezi ima npr. žena pogosto skušnjavo, da bi soproga obliko­vala po svojih željah. Tako bi tudi slovenska levica in desnica sprejeli drugace mislece samo pod pogojem, da sprejmejo »naš« nacin razmišljanja in videnja preteklih dogodkov. To pa vodi stran od odpušcanja in ne omogoca sprave. Re-šitev je le v tem, da sprejmemo drugega z drugacnim mišljenjem. To pa zahteva odpoved zagledanosti vase, samoljubje, skratka samemu sebi. Odpustiti pomeni umreti samemu sebi. Prepricani smo, da je za take vrste odpušcanja treba spre­jeti evangeljsko logiko odpovedi samemu sebi; evangeljsko logiko poti na Kalva­rijo. S tem ko drugega sprejmemo, omogocimo njemu in sebi ponovno rojstvo. Avtor tega prispevka ima izkušnjo sprejemanja razlicnosti iz svojega otro­štva. Sorodniki po mamini strani so bili med drugo svetovno vojno na strani domobrancev in po vojni žrtve komunisticne ideologije. Ocetovi sorodniki so bili aktivni v komunisticni stranki. Pa so se sprejemali med seboj kljub razlic­nim pogledom. Milan Osredkar je avtorju tega prispevka vedno zatrjeval: »Jaz sem vendarle tvoj stric!« Prepricani smo, da je možno preseci razdeljenost na »naše« in »ne naše«, da je možno sprejemati drugacnost in sobivati ter sodelova-ti z ljudmi, ki so drugacnega prepricanja. Slovenci morda potrebujemo vec casa. Ali pa še nismo doumeli, da je evangeljski nauk edina možna pot v prihodnost in da smo ob nesprejemanju drugih ter neodpušcanju vsi poraženci. Anton Stres: Slovenska sprava Pred dobrimi tridesetimi leti (9. maja 1990) je na konstitutivni seji novoizvolje­ne Skupšcine RS njen novi predsednik dr. France Bucar v nastopnem govoru iz­rekel previdno mnenje, da »s konstituiranjem te skupšcine lahko menimo, da se je koncala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja«. Tri desetletja po tem se je izkazalo, da ta previdna formulacija »lahko menimo« ni bila odvec. Državljanske vojne v dobesednem smislu res ni vec, a njene posledice so še navzoce, kar se lepo kaže v raznih oblikah izkljucevanja. Zato tudi tistega polstoletnega lomljenja in hromljenja, ki ga z obžalovanjem omenja predsednik Bucar, nismo premagali. Izplen dosedanjih prizadevanj za narodno spravo seveda ni povsem pra-zen. Najvecja pridobitev je to, da o tem lahko svobodno govorimo in razpravlja-mo. V teh treh desetletjih smo postali bogatejši za številna nova spoznanja, ki bodo prej ali slej narekovala tudi drugacne sklepe in koncne ocene, kakor jih je skušala za vedno zabetonirati – podobno kot z betonskimi pregradami v Hudi jami – uradna zgodovina po nareku ideologije. Resnica – pa naj bo za koga še tako neprijetna – pride prej ali slej na dan. Mi bi si sicer želeli, da bi to razcišce­vanje bilo že koncano. A nobenega dvoma ni, da bo tudi ta trenutek nekega dne napocil. Sam vidim tri pogoje, ki jih moramo najprej udejanjiti. 1. Prvo je vprašanje zgodovinske resnice. Zaklinjanje, da se »zgodovina ne sme spreminjati«, je iracionalna zahteva in žaljiva do zgodovine same. Zgodo­vina ni ideologija, ki je lahko dogmatsko zabetonirana, ampak je znanost. In kakor je v znanosti vsaka teorija ovrgljiva ali pa sploh znanstvena teorija ni, velja to tudi za teorije o medvojni in povojni zgodovini na Slovenskem. Za­vracati a priori to možnost pomeni priznavati, da dosedanja zgodovina sploh ni znanstvena, ampak je ideologija po meri interesov tistih, ki so z revolucijo osvojili oblast. 2. Druga naloga je dolocitev strank v postopku narodne sprave. Kdo naj se spravi s kom? To vprašanje zastavljam zaradi neke nedomišljene predpostav­ke, da sta bila glavna nosilca medvojnega konflikta partizanstvo in Katoliška cerkev. To pa ne vzdrži kriticnega premisleka. Partizanstvo kot odporniško gibanje je bilo v vecini sestavljeno iz vernih katolicanov, ki niso imeli nobenega namena, da bi se borili proti Katoliški cerkvi, se pravi proti sebi. (Sam dr. Bucar mi je pripovedoval, kako so se partizanske cete skupno udeležile polnocnice.) Povrh je bila državljanska vojna omejena v glavnem na Ljubljansko pokrajino, tako da ni zajela ne Cerkve ne partizanstva v vseh slovenskih obmocjih. No-benega dvoma ni, da je Komunisticna partija bila eden od idejnih in organiza­cijskih nosilcev državljanske vojne in so torej njeni današnji nasledniki lahko stranka v postopku sprave. Katoliška cerkev to ne more biti. Res je, da je velika vecina žrtev medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja in pobijanja pripadala Katoliški cerkvi, vendar ne vsi, in tisti, ki so bili pobiti, niso bili vsi katolicani. Kajti sprava se nikakor ne more nanašati samo na izvensodne po-more po koncani vojni, ampak mora zajeti konflikt in njegove žrtve v celoti, to pa pomeni, da je treba vanjo vkljuciti tudi žrtve iz obdobja med vojno. Vihar, ki se je razbesnel nad Slovenijo v maju in juniju 1945, se je zacel z vetrom medvoj­nega revolucionarnega nasilja nad ideološko nasprotnimi pripadniki lastnega naroda, in ta veter, ki je na koncu prerastel v vihar, so zacenjali sejati že leta 1942. 3. S tem sem pri tretjem izhodišcnem pogoju. To je moralna ocena nasi­lja nasploh, in še posebej revolucije. Iz preteklih casov komunisticne ideologije smo podedovali neutemeljeno predpostavko, da je bila proletarska revolucija zgodovinsko nujna, ukaz zgodovine, in je bila torej tudi kot pobijanje in likvi­dacija možnih ali dejanskih nasprotnikov komunisticnega totalitarnega režima a priori legitimna in moralno upravicena, odpor tej revoluciji pa nelegitimen. Toda to bolj ali manj vnaprej predpostavljeno ideološko izhodišce je tudi z vidi­ka sodobnega moralnega pogleda na uporabo vojaške sile nevzdržno. Sodobna moralna teorija o pravicni obrambi – ne vojni – jasno poudarja, da nasilje ne more biti redno sredstvo za urejanje konfliktov, ce pa je v dolocenih izjemnih okolišcinah moralno dovoljeno seci po njem, morajo za to biti izpolnjeni jasno doloceni in striktni pogoji. Samoobramba pred revolucijskim nasiljem je bila torej moralno upravicena, razpravljamo lahko le o tem, ali so bila vsa sredstva te samoobrambe moralno dovoljena. Tako ostaja še po treh desetletjih nekaj bistvenih pogojev za proces naro­dne sprave neudejanjenih. Tudi dejstvo, da Državni zbor RS ni sprejel za svojo evropske obsodbe vseh treh totalitarnih režimov, ki so v velikem delu Evrope povzrocili hudo teptanje clovekovih pravic že pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej, nakazuje, kako dolga je še pot, ki je pred nami. Peter Vodopivec: O zavzemanju za zgodovinski spomin v Španiji in spravo v Sloveniji V Španiji se je za politiko »narodne sprave« (»reconciliación nacional«) že leta 1956, po XX. kongresu KP SZ in v casu prve vecje krize frankisticnega režima, opredelila ilegalna komunisticna partija, ki se je zavzela za strnitev vseh, tudi med državljansko vojno nasprotujocih si sil v boju proti diktaturi in za demo-kracijo. Cilj takšne politike naj bi bila »preseganje delitev iz casa državljanske vojne brez mašcevanja in povracilnih ukrepov« in pritegnitev »vseh, pripravlje­nih zapustiti frankisticno zastavo« v demokraticni tabor, »ne da bi jih spraševa­li, kaj so mislili vceraj«, saj naj bi bilo pomembno le, »kaj mislijo danes in kaj že­lijo za Španijo« (Dolores Ibárruri). Španski komunisti so tako tudi v šestdesetih letih menili, da je v Španiji možna mirna sprememba režima, da pa morata zato levica in desnica združiti sile v boju proti diktaturi, vse dokler ne dozorijo pogo-ji za uresnicevanje dolgorocnejših politicnih, družbenih in gospodarskih ciljev. V nemirnih letih po Francovi smrti (1975) je stališce, da se morajo Španci v te­žnji po kar se da nagli demokratizaciji in modernizaciji prenehati ozirati v pre­teklost, podprla vecina dotlej prepovedanih in novo nastalih politicnih strank. Oktobra 1977 je poslanska zbornica španskega parlamenta s podporo vecine parlamentarnih strank sprejela zakon o amnestiji za vsa uporniška in politic­no motivirana nasilna dejanja v letih 1936–1976, vkljucno z nasilnimi dejanji oblastnih organov, politicnih funkcionarjev in »agentov javnega reda« v casu frankisticnega režima. V razpravi o zakonu je bilo veliko govora o preteklosti, vojni in diktaturi, vendar predvsem v smislu, da je treba preteklost v težnji po narodni spravi preseci in pustiti za seboj. Leta 1978 je bila plod sprejetega kon­senza tudi nova španska ustava, ki so jo privrženci kompromisa poimenovali »ustava sprave«. Toda Španija je ostajala v resnici globoko razdeljena. Medtem ko so zago­vorniki odlocitve politicnih elit, da se v iskanju konsenza o cim hitrejši uvelja­vitvi demokracije ne bodo ozirale v preteklost, ugotavljali, da je takšna politika olajšala proces tranzicije, so njeni kritiki trdili, da sta bili izkljucitev preteklosti iz politicnih razprav in politicna brezbrižnost v odnosu do republikanskih žr­tev državljanske vojne in Francovega režima posledica nikoli zapisanega, ven­dar nedvomno sklenjenega pakta strank o pozabi in molku (»pacto del olvido«, »pacto de silencio«). V casu tranzicije ni bilo natancnejših raziskav in javnih politicnih obsodb frankizma, s preiskovanjem žrtev diktature se je odlašalo (le poravnava materialnih odškodnin naj bi potekala brez vecjih zamud), politicne elite pa se, da ne bi povzrocale novih napetosti, vecinoma niso lotevale odstra­njevanja frankisticnih simbolov, spominskih obeležij in poimenovanj, niti se niso odlocale za poklon žrtvam, ki jim dotlej ni še nihce izkazal spoštovanja. Tudi opravicila podpornikov frankisticnega režima – vojske, Cerkve in drugih sil, ki so podpirale vojaški udar leta 1936 in Francov režim –, ni bilo. Vse to seveda ni moglo prepreciti spominjanja in prenašanja spomina iz starejše na mlajšo generacijo. Polemicna nasprotja so se v zacetku novega tisocletja še zaostrila in spro­žila živahno razpravo o vlogi zgodovinskega spomina in »politike spominjanja« v obdobju tranzicije. »Gibanje za zgodovinski spomin« je spodbudilo množicen projekt izkopavanja grobišc med vojno in po vojni brezpravno ubitih in pri­krito pokopanih po vsej Španiji. Bilo je ocitno, da po Francovi smrti sklenjena »pakt o pozabi« in zakon o amnestiji nista premostila prepada, ki je loceval »dve Španiji«. Leta 2007 je levosredinski vladi socialisticnega voditelja Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera uspelo tako pridobiti poslance, da so izglasovali zakon št. 52/2007, ki se ga je prijelo ime Zakon o zgodovinskem spominu (Ley de Memoria Histórica de Espańa). Ta je frankisticna sodišca in njihove s politicnimi motivi sprejete sodbe opredelil kot nezakonite, uzakonil pomoc žrtvam preganjanj ter zagotovil sredstva za izkopavanje grobišc, identifikacijo ubitih in njihova spo­minska obeležja. Toda vlada pod vodstvom Ljudske stranke je v letih 2011–2018 sredstva za izkopavanja in urejanja grobišc ponovno ukinila z utemeljitvijo, da morajo Španci brez »delitev gledati v prihodnost«. Zakon je lahko ponovno za-cel veljati šele z vrnitvijo socialistov na oblast. Ti so napovedali, da bodo nada­ljevali izkopavanja in evidentiranje grobišc, simbolno preoblikovali Francovo Dolino padlih (Valle de los Caídos) in koncno prešteli in identificirali izginule (»desaparecidos«) v casu Francovega režima. Desnica in Ljudska stranka sta Zakon o zgodovinskem spominu zavracali, ker naj bi v nasprotju s po Francovi smrti dogovorjeno politiko »narodne po­miritve« odpiral »stare rane«, val spominjanja in manipulacij s spominskimi pricevanji, ki je sledil sprejetju zakona, pa je razdelil tudi zgodovinarje. Nekateri so ugotavljali, da spominjanje in sprava nista v nasprotju, in trdili, da je španska demokracija potrebovala zakon, ki teži k soocanju in zbliževanju spominjanj, žrtvam frankisticnega nasilja priznava pravno in politicno zašcito in obsoja Francov režim. Drugi pa so menili, da spominjanja ni mogoce uzakonjati, in poudarjali, da je spomin rezultat osebnih življenjskih doživetij in ga ne gre za­menjevati z zgodovino. Raziskovalci so še naprej opozarjali na nedostopnost nemajhnega dela vojaškega in sodnega arhivskega gradiva, javna razhajanja o bližnji preteklosti pa so se poglobila, pri cemer se je opazno povecalo število ide­ološko obarvanih objav zvecine desnicarskih piscev, ki so izbrane teme povsem odkrito obravnavali v skladu s svojimi politicnimi stališci. V veljavi je ostal tudi zakon o amnestiji. Višje narodno sodišce (Audiencia Nacional) v Madridu je leta 2007 zavrnilo zahtevo vec združenj za clovekove pravice po preiskavi frankisticnih zlocinov z utemeljitvijo, da so po zakonu o amnestiji že zastarali, leto pozneje pa je sodnik istega sodišca zavrnil tožbe zna­nega sodnika Baltasarja Garzóna z imeni 130.000 izginulih v casu Francovega režima. V vec delih Španije so se hkrati razlicno odzivali na zahteve po odstra­njevanju frankisticnih simbolov in spomenikov, preimenovanju ulic in trgov in ureditvi republikanskih spominskih obeležij. Pokrajinske in lokalne oblasti so jih ponekod še zadnjih deset let zavracale, medtem ko so frankisticne simbole in poimenovanja drugod odstranjevale in žrtvam frankizma in republikanskim borcem postavljale spomenike in mavzoleje. Po mnenju nekaterih kritikov špan­ske tranzicije mnogi udeleženci razprave o novejši španski zgodovini tudi konec drugega desetletja 21. stoletja niso opustili »jezika državljanske vojne«. Da v Špa­niji po državljanski vojni še ni bilo sprave, je leta 2018 ugotavljal tudi tedaj že nekdanji sodnik Baltazar Garzón, ki je menil, da je sprava pac »nekaj takega kot odpušcanje« in »nekaj intimnega«, cesar ni mogoce »uradno zapovedati«. Slovenska in španska razpravljanja o narodni spravi so se torej že v izho­dišcu razlikovala. Medtem ko so se španske stranke s komunisti in socialisti vred po Francovi smrti opredelile za spravo, utemeljeno na pozabi in zavracanju soocanja s preteklostjo, so se v Sloveniji Spomenka Hribar v eseju Krivda in greh (1983) in govornika na spravni slovesnosti v Rogu leta 1990 zavzeli za odkrito soocanje z zgodovino, obsodbo storjenih zlocinov in politicnih nasilnih dejanj, za opravicilo zanje in priznanje krivde. V Sloveniji sta pozive k spravi, v naspro­tju s Španijo, ceprav z razlicnimi poudarki, že leta 1990 podprla državno pred­sedstvo in škofovska konferenca, Vlada RS je istega leta ustanovila prvo komi­sijo za ugotavljanje po vojni prikritih morišc in grobišc, v državnem zboru pa je že v letih 1993–1996 (resda neuspešno) delovala tudi komisija, ki je preiskovala »povojne poboje«, »pravno dvomljive procese« in odgovornost zanje. V Španiji še danes ni natancnejših podatkov o žrtvah državljanske vojne in frankisticne­ga režima, ki bi bili rezultat vsedržavnih raziskav žrtev in evidentiranja dolga leta prikritih grobišc na vsem državnem ozemlju, javnost pa je pod vplivom enostransko ideološko obarvanih prikazov in razlag preteklih dogodkov in de­janj piscev, ki vidijo v preteklosti, kot pravi zgodovinar Santos Juliá, predvsem »politicni kapital za sedanjost«, v odnosu do bližnje zgodovine (podobno kot v Sloveniji) prav tako, ce ne še bolj razdeljena kot v prvih letih tranzicije. Spra­va, ki ni bila v Španiji zaradi nenapisanega dogovora vecine španskih strank o »pozabi« in »molku« po Francovi smrti nikoli aktualna in odmevna politicna tema kot v Sloveniji, je torej v Španiji tako kot v Sloveniji še naprej neuresnicen, dolgorocen politicni projekt. Tine Hribar: Kaj je in kaj ni vsebina sprave Slovenska sprava je nekaj posebnega. To ni sprava v pomenu, s katerim se sreca-mo, ko govorimo o spravi med Francozi in Nemci po drugi svetovni vojni. Ali ko Britanci govorijo o spravi med tistimi, ki so bili za brexit, in tistimi, ki so bili proti. Pa tudi ne sprava, ki sledi medosebnemu sporu in prepiru ter ji pravimo umiritev, pomiritev, poravnava in podobno. Slovenska sprava je za nas v njenem polnem pomenu nekaj, kar Slovenci pricakujemo že stoletja. To velja tudi za naše stoletje, ceprav smo konec prejšnje­ga stoletja s spravno slovesnostjo v Rogu dosegli (vsaj formalno) spravo z mr­tvimi in se po njej (vsaj nekateri) že vec kot trideset let trudimo tudi za spravo med živimi. Pogoji te vsebinske sprave in s tem združitve vse nacionalne moci slovenskega naroda so po nadškofu Alojziju Šuštarju trije: priznanje krivde, prošnja za odpušcanje in odpušcanje. Ob tem ponavadi pomislimo na povojne zlocince, krivce za množicni pomor vrnjenih domobrancev. Toda Šuštar glede prvega, kljucnega pogoja pravi: »Tudi v svojem imenu in v imenu slovenskih škofov danes ponovno poudarjam, da kot kristjani zavracamo vsako misel na mašcevanje, da vsem iskreno odpušcamo, da priznavamo svoj delež krivde in prosimo odpušcanja vse, ki se jim je zgodila krivica in so doživeli preganja­nje ali celo smrt, ceprav so bili nedolžni.« Šuštar torej priznava deljeno krivdo, sokrivdo za dogodke med državljansko vojno. Kakšen in kolikšen je navedeni delež krivde? Trideset let po vojni smo poslušali le komunisticno, revolucionarno razla-go. Po Kocbekovih razkritjih leta 1975 smo si dvajset let prizadevali, da bi po-leg okupacije izpostavili tako dvojnost (narodnoosvobodilni boj in revolucijo) partizanstva kot dvojnost (protirevolucijo in kolaboracijo) domobranstva. Zdaj sta že vec kot dvajset let v ospredju kritika partizanstva kot povsem podreje­nega partijsko boljševisticnemu vodstvu in apologija domobranstva kot zgolj protirevolucionarnega upora. Ali ni že cas, da pridemo do vsebinsko bolj vse­stranske, ce že ne celovite podobe? Da vsaj odpremo vprašanje sokrivde in njene porazdeljenosti? Ter se tako cim bolj približamo resnici, brez katere ni in ne bo slovenske sprave. Ob socasnem zavedanju, da obstajajo meje clovekove osebne odgovornosti. Saj ljudje ne vedo, kaj delajo. Teološko receno. Filozofsko razumljeno: v svoji bivanjskosti so odvisni od bitno-zgodovinskih dogodij; in zaradi tega na meta­fizicni ravni, kar tragedi potrjujejo že od Sofokla naprej, tudi brez krivde krivi. Ne da bi hkrati, po svoji vesti, smeli spregledati pravrednote cloveškosti in clo-vecnosti cloveka. Bojan Godeša: Izjava Predsedstva SRS o narodni in državljanski umiritvi, 4. marca 1990, in Izjava Slovenske pokrajinske škofovske konference o narodni spra-vi, 13. marca 1990 – 30 let pozneje »Bolj kot obcutek dolžne zahvale za izkazano zaupanje, da ste me izbrali za predsednika tega visokega zbora, me predvsem naravnost pretresa zavest o zgo­dovinski in usodni prelomnici sedanjega trenutka za slovenski narod. S kon­stituiranjem te skupšcine lahko menimo, da se je koncala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« S temi besedami je 9. maja 1990 novo izvoljeni predsednik Skupšcine Republike Slovenije France Bucar zacel inavguralni govor. Potem ko so po letu 1927 aprila 1990 potekale prve svobodne in demokraticne volitve v Sloveniji/Jugoslaviji, je bil z uvedbo vecstrankarske pluralne demokracije vzpostavljen tudi formalni okvir, ki je omogocal demo­kraticno reševanje vseh vprašanj, ki so zadevala slovensko družbo. Seveda je na tedanje dogajanje v Sloveniji pomembno vplival konec bipolarne ureditve sveta in padec berlinskega zidu. Vsekakor je tedaj obstajalo soglasje o tem, da je napocil cas, ki omogoca tudi ustrezno urejanje nerešenih vprašanj, povezanih z drugo svetovno vojno in njenimi posledicami, da ta v prihodnosti ne bi vec bremenila slovenske družbe. Tudi o tem, da so z vzpostavitvijo demokraticnega družbenega okvira ustvarje­ni temelji za nepristransko in celovito obravnavo preteklosti, tudi obdobja oku­pacije od 1941 do 1945, ni bilo dvoma. Postalo je jasno, da je o teh vprašanjih nujen nov razmislek. Da je treba kriticno pretresti obstojece raziskave ter ob upoštevanju sodobnih metodoloških konceptov interpretativno in terminolo­ško posodobiti podobo druge svetovne vojne in jo spraviti v novo ravnovesje. Da bi tudi simbolno oznacili zacetek procesa, ki bo vodil k razreševanju teh vprašanj, je na aprilskih volitvah demokraticno izvoljeno predsedstvo Republi­ke Slovenije sprejelo odlocitev, za katero je sicer dala pobudo Spomenka Hribar, za državno-cerkveno slovesnost z verskim obredom in dvema govorcema (pred­sednikom predsedstva RS in slovenskim metropolitom). Slovesnost, ki so se je udeležili najvišji predstavniki politicnega in javnega življenja, s predsednikom predsedstva RS Milanom Kucanom vred, maševal pa je metropolit, ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, je potekala 8. julija 1990 v Kocevskem rogu. Na podlagi vecletnih prizadevanj Spomenke Hribar se je ta problematika, ki jo je pobudnica konceptualno umestila v kontekst narodne sprave, od sre­ Junija je bil za novega predsednika SAZU izvoljen akad. Peter Štih. / Academician Peter Štih was elected new SASA President in June. Novi predsednik SAZU akad. Peter Štih s podpredsednikoma akad. Milckom Komeljem in akad. Robertom Zorcem / The new SASA President, Acad. Peter Štih with new Vice Presidents, Acad. Milcek Komelj and Acad. Robert Zorec Zaradi zdravstvenih razmer je bila slovesna predaja predsedniške verige šele oktobra. / The formal transfer of presidential insignia was only held in October due to unfavourable general health conditions. Podpredsednik akad. Milcek Komelj, nekdanji predsednik akad. Tadej Bajd, predsednik akad. Peter Štih in glavni tajnik akad. Franc Forstneric na oktobrski slovesnosti / Vice President Milcek Komelj, former SASA President, Tadej Bajd, President, Acad. Peter Štih and Secretary-General, Franc Forstneric during the October ceremony Ob slovesnosti sta bila odkrita tudi portreta nekdanjih predsednikov akad. Tadeja Bajda in akad. Marka Mušica, deli Rudija Španzla. / The unveiling of two portraits of former Presidents, Acad. Tadej Bajd and Acad. Marko Mušic, painted by Rudi Španzl. Junija je bil na SAZU simpozij o slovenski spravi (Foto: Bor Slana/STA) / A symposium on Slovenian reconciliation at the Slovenian Academy of Sciences and Arts in June. Referenti simpozija Slovenska sprava (Foto: Bor Slana/STA) / Lecturers at the symposium Slovenian Reconciliation (Photo by: Bor Slana, STA) Predsednik SAZU akad. Peter Štih s clani organizacijskega odbora simpozija o slovenski spravi pri predsedniku RS Borutu Pahorju. (Foto: Anže Malovrh/STA) / SASA President, Acad. Peter Štih and symposium organising committee members with President of the Republic of Slovenia, Mr. Borut Pahor. (Photo: Anže Malovrh/STA) dine osemdesetih let 20. stol. v slovenski javnosti sicer vse bolj uveljavljala kot legitimna tema, a je bila dolgo casa izkljucna domena civilne pobude. Tik pred aprilskimi svobodnimi vecstrankarskimi volitvami se je v ta proces vkljuci-la tudi država. Predsedstvo Socialisticne republike Slovenije je 4. marca 1990 objavilo Izjavo o narodni in državljanski umiritvi, ki je pomenila prelomnico v obravnavi teh procesov, saj je to vprašanje postavilo na raven državnih usta­nov. Nekaj dni po tej izjavi, a še pred aprilskimi volitvami, je na seji 13. marca 1990 tudi Slovenska pokrajinska škofovska konferenca sprejela Izjavo o narodni spravi. Z njo se je tudi Katoliška cerkev pridružila spravnim prizadevanjem ter se v odnosu do države skušala uveljaviti kot avtonomen dejavnik z lastno vizijo reševanja teh vprašanj. Stanje 30 let pozneje (2020): Dosedanja prizadevanja niso pripeljala niti do razcišcenja medvojne preteklosti – tako ta še nima enotne in enoznacne ocene –, niti jim ni uspelo razrešiti ideoloških delitev. Vse bolj je jasno, da so razkol v družbi v gledanju na preteklost (predvsem na cas okupacije 1941–1945) pravza­prav poglobila. Tudi poznavanje preteklosti zaradi vseprisotnosti teh vprašanj ni vecje in boljše, škodo je utrpel tudi ugled zgodovinopisja. Tudi vprašanja, kot je npr. vprašanje pietete, ki na nacelni ravni niso bila nikoli sporna, bi lahko bila celoviteje urejena, ce ne bi bilo uresnicevanje pogo-sto pogojeno tudi z zahtevo po »ustrezni« reinterpretaciji medvojnih dogodkov. V kontekstu takšnega stanja v slovenski družbi se bom v prispevku osredo­tocil predvsem na vprašanje, v kolikšni meri lahko že v izhodišcnih tekstih – Iz­javi o narodni in državljanski umiritvi (Predsedstvo SRS 4. marca 1990) in Izjavi o narodni spravi (Slovenska pokrajinska škofovska konferenca 13. marca 1990) – prepoznamo elemente, ki so vplivali na to, da so se dosedanja prizadevanja izka­zala ne le kot neustrezna oblika reševanja tovrstnih vprašanj v slovenski družbi, ampak da je aktualni koncept pravzaprav del problema, in ne rešitve. Ucinek je namrec ravno nasproten od deklariranega. Takšen konceptualni pristop namrec ni pripomogel k odpravi bremen preteklosti v slovenski družbi, temvec vnaša nove spore in poglablja delitve. Posebej protislovno deluje predvsem dejstvo, da se je konflikt v gledanju na preteklost v znatni meri razširil tudi na mlajše gene-racije, ki sicer niso neposredno obremenjene s travmami druge svetovne vojne. Blaž Mesec: Kako do sprave? Ob spravni maši v Rogu, na Krenu, ko sta si segla v roke dva cloveka, nadškof, dr. Alojzij Šuštar, ki sem ga cenil, in predsednik Milan Kucan, ki ga cenim, sem bil ganjen. Oddahnil sem si. To je sprava, sem si rekel. To je zgodovinski dogo­dek. Prelomnica. Zdaj je konec nesmiselnega locevanja. Zdaj je moja domovina pomirjena. Ali res? Ne bom se spraševal, zakaj domovina ni spravno pomirjena. Na obeh stra­neh pogrevajo stare strasti in netijo nove, da bi pridobili ali obdržali svojo oblast in svoje iluzije. Bolj pomembno se mi zdi odgovoriti na vprašanje, kaj sprava sploh pomeni. Zakaj stisk rok najuglednejših predstavnikov obeh strani ni bil dovolj? V resnici je ostalo nekaj zamolcanega. Ponavljam, da bi si morali pred­stavniki obeh nasprotnih strani vzajemno javno priznati subjektivno poštene namene in obžalovati njihove nenamerne realne izide ter nepoštena in zlocin-ska dejanja. Pošteni namen OF je bil osvoboditi deželo od okupatorjev in zagotoviti slovenskemu narodu obstoj ob izrecni grožnji nacistov, da bo unicen, in ob nji­hovih unicevalnih dejanjih. Namen OF je bil zagotoviti narodu svoboden razvoj z bojem proti okupacijskim silam. Drugi namen je bil rešiti socialno vprašanje, ustvariti po vojni socialno pravicen red. Tudi to je bil cilj celotne OF. Ob vpra­šanju, kako priti do tega in kakšne vrste socialno pravicen red naj bi to bil, pa so komunisti vsilili svojo ideologijo, ki je s fantazmo o Novem svetu in novem Cloveku osvojila tudi mnoge druge – in zaceli izvajati komunisticno revolucijo. S poudarjanjem potrebe (resnicne ali namišljene) po enotnem vodenju odpora so si podredili druge skupine OF in s takticnimi potezami potisnili v kolabora­cijo tudi tiste nasprotnike, ki jih ni navduševal Hitlerjev projekt. Pošteni namen enega dela nasprotnikov OF je bil zavarovati narod, ljudi pred represalijami, pred nasiljem okupacijskih sil in ohraniti mešcanski, kapita­listicni družbeni red (ki je danes naš ustavni red), morda tudi kraljevino. Upali so, da se bo vojna sreca nagnila na stran kralja in zaveznikov. To upanje ni bilo brez realne osnove. (Navsezadnje se je predsednik kraljeve vlade po vojni vrnil v Jugoslavijo, ki pa ni bila vec to, kar je bila prej.) Dotlej pa se je treba naredi-ti ubogljivega, lojalnega okupacijskim oblastem, in po potrebi tudi poklekniti pred njimi. Vse v dobro naroda. Namen drugega dela nasprotnikov OF je bil ohraniti slovenski narod v okviru združene Evrope pod vodstvom zmagovite Hitlerjeve Nemcije. Morda takole: med vojno so ostri, po vojni bodo samo prevzeli vlogo vodilne nacije (kot jo imajo danes ZDA). Naj je to pricakovanje videti še tako absurdno sprico tedaj dobro znanih rasisticnih stališc nacistov do Slovanov in sprico izrecne Hi-tlerjeve zahteve, da je treba to deželo narediti spet nemško, temu pricakovanju ne moremo ocitati namena uniciti slovenski narod. Namen obojih nasprotnikov OF je bil prepreciti uveljavitev komunizma. S stališca današnjega odnosa do komunizma in po vsem, kar se je zgodilo med revolucijo, v socializmu in z njim, ne moremo reci, da je bil ta namen zgrešen. Toda pošteni nameni tako OF kot njenih nasprotnikov so trcili – in se nera­zrešljivo zapletli v bratomorno vojno. Morda je cas, da idejni dedici obeh strani to uvidijo in obe strani priznata druga drugi dober namen ter obžalujeta zla dejanja in slabe izide. Morda je cas, da nehajo pogrevati stara sovraštva, netiti nova in zastrupljati duha. Tomaž Erzar: Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom V prispevku bo predstavljeno, kaj so socialna psihologija, zgodovina, krimino­logija in psihoterapija ugotovile o poteku nasilnih konfliktov med družbenimi skupinami. Nasilna in genocidna dejanja imajo v razlicnih okolišcinah zelo po­doben potek, ki se zacne s klasifikacijo in simbolizacijo, nadaljuje s polarizacijo, dehumanizacijo in nacrtovanjem ter konca z iztrebljanjem in zanikanjem. Opa­žamo, da so nekatera geografska obmocja po svetu stalen vir nasilnih konflik­tov, v katerih se z ideologijo, nacrtovanjem s strani lokalnih in globalnih elit, diskriminacijo in preganjanjem vzdržuje genocidno nasilje. Hkrati smo price redkim in premalo znanim poskusom iskanja družbene pravicnosti in sprave v razlicnih, nekoc konfliktnih delih sveta. Po desetletjih relativnega družbenega miru in blagostanja imamo na Slovenskem priložnost in nalogo, da pretresemo posledice druge svetovne vojne, kakor se kažejo v starejši in mlajši generaciji, in poskusimo prepreciti njihovo škodljivo nadaljevanje. Pomembno je, da prepoznamo, poimenujemo in obravnavamo ranjenost ljudi, zlasti ker se ta najlažje in najpogosteje izraža na nacin, ki prikriva globino ranjenosti: z jezo, zanikanjem, ideološkim klasificiranjem in etiketiranjem, z zatekanjem v vlogo žrtve ter demonizacijo storilcev. Danes zelo jasno razume-mo, da je razgradnja jeze in njenih obrazov prvi pogoj za dostop do t. i. mehkega jedra clovekovega notranjega sveta, kjer se ranjenost preoblikuje v ranljivost in kjer se posameznik odpre medsebojni povezanosti v razumevanju in socutju. Hkrati ugotavljamo, da je razgradnja jeze vedno zelo oseben in negotov proces vztrajanja in odlocanja s številnimi stranpotmi in postanki, za katerega je bi-stveno zagotavljanje varnosti, zdravljenje krivic, sposobnost žalovanja in odpi­ranje dobremu. V nadaljevanju bosta predmet našega razmišljanja dve temeljni vprašanji, ki izhajata iz raziskav o genocidnih dejanjih in posegata v mehko osebno jedro doživljanja ter prav zato odpirata pot do zdravljenja custvenih ran. Prvic, ali ne bi vsak v podobnih okolišcinah ravnal enako, kot so ravnali storilci in navseza­dnje naši ocetje, ali bi znal in hotel mladi generaciji, navsezadnje lastnim otro­kom, o tem ravnanju povedati custveno avtenticno, ranljivo zgodbo o strahu, izgubi dostojanstva, izdajstvu, ponižanju in prikrivanju ter dolgi poti, ki vodi do poguma, sprave in odpušcanja. Sklenili bomo z mislijo, da na tej poti bolj kot kdajkoli išcemo vodnika. Aleš Gabric: Raznolikost bogati poglede v preteklost Pozive k narodni spravi so pogosto pospremili klici po ponovnem premisleku o naši preteklosti, ki so segali celo do tega, da naj bi prišli do »prave« ali pa »nove« resnice o dogajanju v Sloveniji med vojno in neposredno po njej. Prizadevanja za spravo so se tako sprevracala v iskanje »prave« resnice, zagovorniki naspro­tnih stališc pa niso dosegli nikakršnega zbližanja, kvecjemu nasprotno. Obema diametralno nasprotnima stališcema je bilo pogosto skupno le to, da nista do-pušcali možnosti drugacne interpretacije dogodkov od tistih, ki sta jih zago­varjali sami. Poleg tega je vecina polemik potekala med ljudmi, ki niso poklicni raziskovalci preteklosti, zato je bila v njihovih trditvah pogosto problematicna že uporabljena terminologija, ki je lahko precej odstopala od tiste, uveljavljene v historiografiji. Prispevek se bo osredotocil na poskus utemeljitve »pravilnega« pogleda na preteklost na spominskih obeležjih in v idejah za oblikovanje javne izjave, ki naj bi presegla razhajanja. Utrjevanje lastnega pogleda na preteklost se namrec ni omejevalo le na casopisne polemike in soocenja, temvec je skozi spomenike za daljši cas zaznamovalo tudi javni prostor. V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni je bilo tako postavljenih veliko spomenikov padlim borcem osvobodilne vojske, po demokratizaciji Slovenije pa so bila postavljena še številna obeležja padlim pripadnikom protipartizanskih enot. Skozi analizo besedil nekaterih spominskih obeležij bo prispevek opozarjal na spornosti interpretacij, ki po­skušajo biti dokoncne, a hkrati same odpirajo možnosti drugacnih pogledov na preteklost. V nesoglasja so bili pritegnjeni tudi nekateri vodilni državni organi ali pa so jih pobudniki poskušali pritegniti. Tudi v tem primeru je prihajalo do razlicnosti pogledov, ali je sploh smiselno, da se predpisuje nacin edinega razumevanja preteklosti, kajti sprava naj po mnenju nekaterih sploh ne bi bila mogoca, ce se ne bi poprej poenotili v »edini« resnici, o »edinem pravilnem« pogledu na zgodovino. Pod lupo bo postavljeno vprašanje, ali lahko oz. kako lahko politicne deklaracije oblastnih organov (sploh) pomagajo pri iskanju poti v spravo. Lenart Škof: Sveta vez življenja in smrti: meditacija o spravi Sprava v sebi nosi vec pomenov: lahko pomeni spravo na politicni ravni, ki je gesta države v razmerju do svojih državljanov. Njeni izvrševalci so politicni in drugi akterji in gesta slovenske sprave v Kocevskem rogu leta 1990 je bila pomembna tocka v procesu konstitucije slovenske državnosti. Vendar sprava v sebi nosi tudi bolj zakrite in težje dostopne elemente travme, ki pa jih ni mo­goce zaobseci na omenjeni politicni ravni. Zato je potrebna vzporedna, vendar mocna eticna intervencija, ki pa je v domeni filozofije, teologije, zgodovine in drugih humanisticnih ved. Tu smo se v Sloveniji vedno soocali s problemom dolocitve polja t. i. nicelne tocke etike, s katere bi bilo travme, povezane z voj­nim in povojnim nasiljem, mogoce misliti na nacin obcutenega razumevanja in odpušcanja ter s tem na nacin dogodka, in ne resnice sprave. To podrocje etike ne more biti na razpolago politicnim akterjem niti ni v domeni politike Cerkve ali katere koli druge civilnodružbene organizacije. V prispevku se bom na primeru Sofoklejeve Antigone dotaknil vprašanja t. i. nicelne tocke etike in to vprašanje povezal s problematiko razumevanja nenapisanih eticnih zakonov – zlasti ce jih uzremo v luci etike ranljivosti, femininosti-matriksialnosti ter v tem okviru razumljene telesnosti-kot-materialnosti. Antigonin eticni zakon bom v predavanju povezal z Jezusovo odrešenjsko navzocnostjo v svetu ter po­nudil model etike, ki bo pokazal, kako sta Antigona in Jezus v najvišji eticni konspiraciji, utemeljeni na ljubezni in bolecini, svetu razodela in ponudila novo matriksialno zavezo sprave. Zbornik s prispevki izide leta 2021. 24.NOVEMBRA Koga reševati v casu pandemije? Eticni, medicinski in kazenskopravni vidiki triaz.e Posvet Pandemija covida-19 je v mnogih državah privedla do resne preobremenitve zdravstvenega sistema. V takšni krizni situaciji prihaja do tako imenovanih ko­lizij dolžnosti, ko zaradi pomanjkanja osebja in zdravstvene opreme ni mogoce zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe vsem pacientom. Odlocevalci, ki morajo izbrati, komu od pacientov omogociti možnost preživetja, so pod velikim priti­skom. Njihovo odlocanje je povezano s kompleksnimi eticnimi, medicinskimi in pravnimi dilemami, o katerih smo v preteklosti razpravljali predvsem na podlagi hipoteticnih scenarijev. Kriza, ki jo je povzrocil covid-19, zahteva po­noven premislek o teh izzivih. Da bi o zagatah, do katerih lahko pride ob pomanjkanju opreme in osebja v casu pandemije, govorili, preden bi se v slovenskem zdravstvu zgodila krizna situacija, sta Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Svet za razvoj pri SAZU 24. novembra organizirala posvet o eticnih, medicinskih in kazenskopravnih vidikih triaže. Spletni dogodek, na katerem so nastopali go-vorci razlicnih strok, je v živo spremljalo vec kot 250 gledalcev. V štirih sekcijah so nastopili prof. dr. Matjaž Ambrož, akad. prof. dr. Valentin Hribar, izr. prof. dr. Matjaž Jereb, prof. dr. Dušan Keber, doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, doc. dr. Luka Mišic, izr. clan SAZU prof. dr. Marko Noc, prof. dddr. Andrej Pleterski ZRC SAZU, prim. Helena Reberšek Gorišek, akad. prof. dr. Blaž Rozman, izr. clanica SAZU prof. dr. Renata Salecl, prof. dr. Brigita Skela Savic, akad. prof. dr. Franc Strle, akad. prof. dr. Alenka Šelih, prof. dr. Mirjana Ule in svetovalec SAZU dr. Božidar Voljc. Govorci so v referatih naslovno temo osvetlili z razlicnih zornih kotov. Veckrat je bilo izpostavljeno, da bi bilo treba v epidemiji sprejeti sistemske re-šitve na državni ravni, da do tragicnih izbir zdravstvenih delavcev sploh ne bi prišlo. Zakonodajalec ima odgovornost, da tudi v casu zdravstvene krize poskr-bi za ustrezne kapacitete in opremo za varno izvajanje storitev in programov. Posebno pozornost je treba posvetiti domovom za starejše obcane, kjer se, kot nas ucijo zadnji meseci, okužbe s covidom-19 posebej hitro širijo. Ceprav je vprašanje tragicne izbire v krizni situaciji težko, je bilo opozor­jeno, da je treba tudi o takem vprašanju razpravljati, saj sicer celotno breme krizne situacije nosijo zdravstveni delavci. Nekateri govorci so izpostavili, da mora biti v casu, ko primanjkuje virov zdravljenja za vse, odlocanje strokovno upraviceno, solidarno, razumno in predstavljeno javnosti. Priporocili so tudi dobre prakse iz tujine, ki za življenjsko pomembne odlocitve uvajajo skupin­sko odlocanje. Vsebinska merila za razvršcanje pacientov, ce sredstev zdravlje­nja ni dovolj za vse, niso zakonsko urejena. Velja pa, da morajo biti odlocitve zdravstvenega osebja v skladu s temeljnimi ustavnimi naceli, kot sta denimo prepoved diskriminacije in spoštovanje clovekovega dostojanstva. Posebej je bil poudarjen institut vnaprej izražene volje, ki se v Sloveniji redko uporablja, nje­govo bistvo pa je, da se potencialni pacienti o tem, kakšno zdravljenje si želijo, opredelijo, preden se potencialno okužijo in zbolijo. Posvet se je dotaknil tudi težke teme, in sicer pomoci pri tem, da osebe umrejo v skladu z nacelom clove­škega dostojanstva. Dogodek, ki se je zacel po aplikaciji Zoom ob 9. uri, sta soorganizatorja dogodka izr. clanica SAZU prof. dr. Renata Salecl in prof. dddr. Andrej Pleterski z ZRC SAZU sklenila ob 14. uri. Sklepi Med pandemijo prihaja do pomanjkanja opreme in osebja, kar odpira po­membna medicinska, pravna in eticna vprašanja o triaži. Hkrati se pojavlja tudi problem neenake obravnave pacientov z drugimi boleznimi. Tovrstna situacija zahteva sistemske rešitve na državni ravni. Pomembno je, da je v casu, ko pri­manjkuje virov zdravljenja, odlocanje za vse pregledno in da se opira na stro­kovne analize. To pomeni, da obstajajo jasno dolocena, na širšem družbenem konsenzu temeljeca pravila odlocanja, komu nameniti (omejena) sredstva za zdravljenje. Pri tem je treba spoštovati nacelo uravnoteženosti sestavnih delov javnega zdravja in zdravstvenega sistema. Triažne odlocitve morajo temeljiti na ustavnih nacelih, kot sta prepoved diskriminacije in spoštovanje clovekovega dostojanstva. Biti morajo strokovno upravicene, solidarne in razumne, kriteriji pa morajo biti predstavljeni javnosti. Odlocitve naj bodo pregledne, dokumen­tirane in jasno ter z obcutkom sporocene pacientom in njihovim družinam. Skupinsko odlocanje zmanjšuje psihicno breme, ki ga nosi odlocevalec oziroma posameznik. Dobre prakse in priporocila iz tujine se ravnajo po nacelu »vec oci«, kar pomeni, da pri pomembnih odlocitvah sodeluje vec odlocevalcev. Ce je mogoce, naj bo clan triažne skupine tudi nekdo, ki ni zdravnik (denimo di­plomirana medicinska sestra ali diplomirani zdravstvenik, diplomirana soci­alna delavka ali diplomirani socialni delavec). Dobre prakse iz drugih držav omogocajo tudi stalno psihološko pomoc odlocevalcem. Smiselno je rešiti cim vec življenj in upoštevati možnosti uspeha intenzivnega zdravljenja. Hkrati pa je treba ta prizadevanja po smotrni alokaciji sredstev uravnotežiti z varstvom individualnih pravic posameznikov. Pri iskanju tega ravnovesja je treba iskati širše družbeno soglasje. Pravna stroka in del zdravstvene stroke ugotavljata, da zdravstvenim delavcem ni treba podeliti posebne imunitete, ker zdravstveni delavci za odlocanje v zvezi s pandemijo (in tudi v splošnem) niti kazensko niti odškodninsko namrec ne odgovarjajo objektivno. Objektivna je le presoja, ali je prišlo do kršitev pravil stroke, krivda oziroma odgovornost pa se presojata glede na okolišcine vsakega dejanskega stanja. Ob zdravstvenih tveganjih, ki so jim izpostavljeni zdravstveni delavci, bi vlada morala le-tem zagotoviti varnost in nadomestilo ob pojavu bolezni, invalidnosti ali smrti. Od odlocevalcev pri-cakujemo, da skrbijo za stalnost strokovnih analiz, ki se nanašajo na pandemijo in preobremenjenost zdravstvenega sistema, ter da z njimi seznanjajo javnost in javno utemeljujejo svoje odlocitve. Pomembno je tudi, da ljudje aktivno nacrtujejo življenje in tudi njegov ko­nec. Slednje lahko omogoci pisna vnaprej izražena volja o zdravstveni oskrbi, o cemer je treba ljudi ozavešcati. Posebno pozornost je treba posvetiti domovom za starejše obcane (DSO). Tam je treba v komunikaciji z oskrbovanci in nji­hovimi svojci napraviti nacrt zdravstvene obravnave za vsakega posameznega oskrbovanca. Pomembno je, da se o tem, kakšne zdravstvene obravnave si želi, izjavi vsak oskrbovanec oz. njegov pravni zastopnik. Hkrati je pomembno, da se zagotovi in izboljšuje dostopnost paliativne oskrbe. Paliativna pomoc pri umi­ranju naj vedno in povsod postane samoumevna. Posvet je prav tako izpostavil vprašanje dolgoletnega zanemarjanja problema financiranja slovenskega javne­ga zdravstva, pomanjkanja kadrov in premajhnega placila za njihovo delo, ki še posebej med pandemijo od tistih, ki neposredno delajo s pacienti s covidom-19, zahteva izjemne napore. Namen porabe proracunskih sredstev je problem »tri­aže« na družbeni ravni; med pandemijo je nujno, da vlada kar najvec sredstev nameni za javno zdravje in javni zdravstveni sistem. Renata Salecl in Andrej Pleterski Posnetek posveta je dostopen na povezavi https://www.youtube.com/ watch?v=tqXdAiJ__fE&feature=youtu.be. 10.DECEMBRA Dan fiziologije Spletni dogodek v organizaciji Slovenskega fiziološkega društva in SAZU Program – Robert Zorec (SAZU), Nina Vardjan (Slovensko fiziološko društvo): uvo­dne besede – Peter Korošec (Univerzitetna klinika Golnik): Novosti v patofiziologiji ana­filaksije – Mateja Mancek Keber (Kemijski inštitut): Zunajcelicni vezikli kot modula­torji naravnega imunskega odgovora – Robert Zorec (SAZU): predstavitev predavatelja – Mario Poljak (Medicinska fakulteta UL): Nobelova nagrada iz fiziologije ali medicine 2020: od odkritja povzrocitelja do izkoreninjenja hepatitisa C v manj kot 50 letih? – Tatjana Avšic - Županc (Medicinska fakulteta UL): SARS-CoV-2 – nov vi­rus, nova bolezen – Razprava in sklepne besede Dan fiziologije je bil na dan slovesne podelitve Nobelove nagrade iz fizio­logije ali medicine, ki so jo prejeli profesorji Harvey J. Alter, Michael Houghton in Charles M. Rice za odkritje virusa hepatitisa C. Osrednje predavanje je imel prof. dr. Mario Poljak, delavnica pa je naslovila razlicne vidike (pato)fiziologije vnetnih procesov, tudi aktualnega koronavirusa SARS-CoV-2. Dogodek je bil namenjen ozavešcanju laicne in strokovne javnosti o pomenu fiziologije, veje biologije in medicine. Mario Poljak: Nobelova nagrada iz fiziologije ali medicine 2020: od odkritja pov­zrocitelja do izkoreninjenja hepatitisa C v manj kot 50 letih? Nobelovo nagrado iz fiziologije ali medicine so 10. decembra podelili trem znanstvenikom za odkritje virusa hepatitisa C. Nagrajenci so Harvey J. Alter, raziskovalec na ameriškem Nacionalnem inštitutu za zdravje, Michael Houghton, raziskovalec na kanadski Univerzi v Alberti, in Charles M. Rice, raziskovalec na ameriški Rockefellerjevi univerzi. Trije znanstveniki so skupaj pomembno prispevali k boju proti hepatitisu C, ki se najpogosteje prenaša s krvjo, in tako pomagali rešiti milijone življenj. Svetovna zdravstvena organiza­cija ocenjuje, da na svetu trenutno 71 milijonov ljudi živi s kronicnim hepatiti­som C. Ce hepatitisa C ne prepoznamo ali ne zdravimo, lahko povzroci cirozo in raka jeter. Do šestdesetih let prejšnjega stoletja sta bili ugotovljeni dve glavni vrsti klinicno pomembnega hepatitisa, hepatitis A in hepatitis B, vendar je bilo znano, da samo virus hepatitisa B (Nobelova nagrada iz fiziologije ali medi­cine 1976) povzroca okužbo, ki se prenaša s krvjo. Harvey J. Alter je leta 1975 dokazal, da kronicni hepatitis, povezan s transfuzijami krvi, povzroca tudi neznani virusni povzrocitelj, ki ga je poimenoval virus hepatitisa ne-A, ne-B. Michael Houghton s sodelavci je leta 1989 prvi dolocil nukleotidno zaporedje virusa s kloniranjem in ga poimenoval virus hepatitisa C ter razvil prvi test za dokazovanje protiteles proti temu virusu. Charles M. Rice s sodelavci je leta 1997 z eksperimenti na opicah dokoncno dokazal, da virus hepatitisa C povzroca akutni in kronicni hepatitis C ter leta 2005 prvi vzgojil virus v ce­licni kulturi. Danes je hepatitis C mogoce popolnoma pozdraviti in že nekaj casa potekajo mednarodna prizadevanja za njegovo popolno izkoreninjenje. V predavanju so bili kriticno predstavljeni dosežki treh letošnjih dobitnikov Nobelove nagrade iz fiziologije ali medicine, povzetek slovenskih raziskav na podrocju hepatitisa C ter osebni pogled na možnosti in priložnosti izkoreni­njenja hepatitisa C. 15.DECEMBRA Prvi slovenski pravorecni posvet V soprirediteljstvu SAZU, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je potekal Prvi slovenski pra­vorecni posvet, pri katerem je z 18 predstavitvami sodelovalo 24 udeležencev. Posvet smo pripravili prof. dr. Jožica Škofic, dr. Tanja Mirtic, prof. dr. Hotimir Tivadar in podpisani. Zaradi neugodnih epidemioloških razmer je potekal na spletni platformi Zoom. Bil je zelo dobro obiskan, saj je zacetnemu delu priso­stvovalo 120 udeležencev, do konca, osem ur pozneje, pa nas je vztrajala vec kot polovica. Glede na to, da se o slovenskem pravorecju v stroki že zelo dolgo ni razpravljalo, se je posvet osredinil na vprašanje, kaj je govorjeni slovenski knjižni jezik, in v okviru tega vprašanja, kakšno mesto imajo v slovenski knjižni izreki tonemska in kolikostna nasprotja. Program – Akad. Peter Štih, predsednik SAZU, prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete UL, izr. prof. dr. Kozma Ahacic, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prof. dr. Marko Snoj, tajnik Razreda za filološke in literarne vede: pozdravni nagovori – Hotimir Tivadar in Luka Horjak: Smiselna kodifikacija slovenskega pravo­recja – Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik: Normativna merila in pravorec­ni izzivi pri prenovi pravopisa – Tanja Mirtic: Odpiranje pravorecnih vprašanj pri pripravi rastocega slovarja eSSKJ – Nataša Gliha Komac: O slovenskem pravorecju – z vidika statusa in korpusa slovenskega (knjižnega) jezika – Matej Šekli: Geneza naglasnih sistemov slovenskega jezika in njihova stan­dardizacija v knjižni slovenšcini – Darinka Verdonik: Govorni viri za pravorecje – Jerneja Žganec Gros: Izbor foneticno uravnoteženih besedilnih predlog za bazo branega govora – Simon Dobrišek: Uporabnost samodejnih razpoznavalnikov govora pri pra­vorecnih analizah slovenskega govorjenega jezika – Jože Faganel: Merila za pravorecno normiranje – Janez Dular: Sodobne tendence tonemskega naglaševanja v knjižni slovenšcini – Rok Dovjak: Skrb za jezikovno-govorno izobraževanje in zbornost izreke – Katarina Podbevšek, Nina Žavbi: Teme iz slovenskega pravorecja (s poudar­kom na tonemskosti in kolikosti) za študente dramske igre – Vera Smole: Je boljši akutirani ali cirkumflektirani cvicek? – Peter Jurgec: Raziskave kolikosti in tonemskosti slovenšcine: Stanje in obeti – Karmen Kenda Jež, Jožica Škofic: Tonemska in kolikostna nasprotja v slo­venskih narecjih – Marko Snoj, Janoš Ježovnik: Kolikostne opozicije v knjižni izreki – Alenka Valh Lopert, Melita Zemljak Jontes: O kolikosti in kakovosti nagla­šenih samoglasnikov v kultiviranem govoru Maribora – Peter Weiss: Naglaševanje crkovalnih kratic v slovenšcini – razprava in oblikovanje predlogov sklepov za javno razpravo Pobudniki posveta (prof. dr. Jožica Škofic, dr. Tanja Mirtic, izr. clan SAZU prof. dr. Marko Snoj in prof. dr. Hotimir Tivadar) smo k izvedbi pristopili s tako usklajeno definicijo govorjenega slovenskega knjižnega jezika: Knjižni jezik se uresnicuje pisno ali govorno. Tako kot pisna ima tudi go-vorjena uresnicitev knjižnega jezika poleg osnovne sporazumevalne funkcije tudi nacionalnoreprezentativno in nacionalnopovezovalno vlogo. Medtem ko je pisna uresnicitev slovenskega knjižnega jezika v javnem in uradnem govornem položaju tako rekoc enaka za vse pišoce in se variantnost kaže le v posameznostih, pa je variantnost glasovne ravnine govorjenega knjižnega jezika zaradi razlicnih na­recnih podlag, tujejezicnih vplivov in nalikovnih procesov prisotna že v izhodišcu. Variantnost je omejena predvsem na dolocen obseg segmentnih in predvsem su­prasegmentnih lastnosti, ki jim govorci v javnih in uradnih govornih položajih ter njihovi poslušalci pripisujemo nezaznamovanost in splošno sprejemljivost. Tako utemeljeni govorjeni knjižni jezik velja za kultivirano rabo jezika, ta pa je z vidika normativnosti hkrati izhodišcno vrednotenjsko merilo za vse druge socialno- in funkcijskozvrstne govorjene rabe. Tako kot pri pisni uresnicitvi jezika sta knjižna norma in knjižna raba tudi v govorjeni uresnicitvi v vzajemnem in soodvisnem odnosu. To besedilo kot predlog ponujamo v javno razpravo, v kateri pricakujemo kriticen odziv strokovne javnosti, predloge in dopolnila, ki bi jih vkljucili v osnovno besedilo ali nastajajoca pojasnila, ki bodo sestavni del definicije. Tokratni pravorecni posvet se je osredinil na vprašanje tonemskih in koli­kostnih nasprotij v govorjenem slovenskem knjižnem jeziku. Pobudniki smo na posvetu predstavili dva predloga sklepov, ki se glasita: Tonemska in netonemska izreka sta v govorjenem slovenskem knjižnem jezi­ku enakovredni. Razlicica govorjenega slovenskega knjižnega jezika brez izraženih kolikostnih nasprotij na naglašenih samoglasnikih je dopustna, vendar ne prednostna. Tudi ta dva predloga smo dali v javno razpravo, odprto do 15. februarja 2021, s prošnjo po dopolnitvah in morebitnih spremembah. Marko Snoj 16.DECEMBER Simpozij ob 100-letnici rojstva akademika dr. Emilijana Cevca V organizaciji SAZU in Slovenske matice je bil na akademijski spletni platfor-mi prirejen spominski simpozij v pocastitev 100-letnice rojstva akad. Emilijana Cevca (1920-2006). Cevc je s svojim znanstvenim in organizacijskim delom zaznamoval de­javnost in ugled obeh pomembnih ustanov (na SAZU je bil nacelnik Oddelka za zgodovinske vede in tajnik I. razreda); že ob 90-letnici njegovega rojstva je bil na SAZU njegovemu umetnostnozgodovinskemu delu posvecen simpozij, osredotocen na njegovo knjigo Slovenska umetnost in na vprašanje, kako pisati umetnostno zgodovino danes. Tokratni spominski simpozij pa je z izborom ra­znovrstnejših prispevkov želel opozoriti na celovitost, vsestranskost ter širino in globino njegove dejavnosti, torej na njegovo celotno književno, znanstveno in kritiško esejisticno delovanje, ob tem pa tudi na njegovo cloveško osebnost. Uvodoma je dr. Cevca kot izjemno osebnost v vsej njegovi širini, ki je segala na vec znanstvenih podrocij in je v odnosu do umetnostnih spomenikov pre­vzela tudi narodno vzgojiteljsko vlogo, pa tudi z nakazanimi osebnostnimi ka­rakteristikami, oprt na osebne spomine nanj, predstavil pobudnik in moderator simpozija akad. Milcek Komelj (Emilijan Cevc kot kompleksna umetnostnozgo­dovinska osebnost), sledili so referati, razvršceni po ustvarjalnih in tematskih podrocjih. O Cevcevi knjigi liricne proze Preproste stvari je spregovoril in jo subtilno oznacil književnik in umetnostni zgodovinar dr. Robert Simonišek (Cevcevo bistrenje pogleda skozi Preproste stvari), v zgodovinski cas, še poseb-no v idejno konstelacijo slovenske kulture med drugo svetovno vojno, pa jo je natancneje umestil in vsebinsko razložil prav tako književnik in umetnostni zgodovinar dr. Miklavž Komelj (Pišcalka, kaljena v ognju. Zgodnja proza Emi­lijana Cevca v kontekstu ljubljanske literarne scene med drugo svetovno vojno). Cevceva sedanja naslednica na umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU doc. dr. Mija Oter Gorencic je v bistvenem predstavila njegov prispevek k poznavanju srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem, ki se mu je Cevc posvetil že z diplomskim delom o freskah na Križni gori pri Škofji Loki, pri cemer je tudi s slikovnimi ponazoritvami posebej opozorila na njegove ikonografske ugotovitve, ob tem pa nazorno približala tudi njegov osebni od-nos do te tematike, izražen skozi liricno obcuten nacin besednih predstavitev (Emilijan Cevc in raziskovanje slovenskega srednjeveškega stenskega slikarstva). Predstavitev Cevcevega preucevanja renesancne umetnosti, ki jo je pripravil doc. dr. Gašper Cerkovnik, ki se danes posveca prav tej tematiki pa tudi zgo­dovini umetnostne zgodovine (Emilijan Cevc in raziskovanje renesanse na Slo­venskem), je zaradi avtorjeve bolezni odpadla. (Tako kot preostala besedila bo njegov prispevek predstavljen v pripravljajocem se knjižnem zborniku.) Prof. dr. Peter Krecic je opredelil vlogo Cevceve knjige Slovenska umetnost v raz­merju do predhodnice, Steletovega Orisa zgodovine umetnosti pri Slovencih, in do poznejših Šumijevih Pogledov na slovensko umetnost, kot pisec, ki je najprej preucil slovensko likovno kritiko med svetovnima vojnama, pa je osvetlil tudi Cevcev izjemni kritiški in esejisticni opus (Emilijan Cevc: Pisec drugega od treh orisov). Cevcev sorodnik in podpredsednik Slovenske matice prof. Janez Stergar je iz svojih spominskih izkušenj prispeval opažanja, ki prispevajo k spoznava­nju Cevcevega izrazitega znacaja, njegove domovinske ljubezni in odnosa do geneze slovenstva (Širše zanimivi spominski utrinki na strica in botra Emilijana Cevca). Tem predstavitvam je sledila še razprava z dodatnimi pojasnili o odpr­tih vprašanjih, v katero je poleg referentov posegel tudi predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabric. Sicer komorno zasnovan, a tehten in lepo sprejet posvet s skrbno in inven­tivno pripravljenimi predstavitvami slavljenca je v celoti samo še potrdil trajen pomen njegovega raziskovalnega dela, ki ostaja v marsicem temeljno za našo umetnostno zgodovino še danes, predvsem pa je spomnil na izjemnost njego­ve ustvarjalne osebnosti, saj je bil Cevc v eni osebi umetnik in znanstvenik, vsi nastavki njegovega zanimanja za umetnost in starožitnosti pa so zajeti že v njegovem tudi širše pomembnem proznem delu, ki je na simpoziju zasluženo doživelo še poseben poudarek. Potrdilo se je, da je bil Emilijan Cevc znanstveno zanesljiv in slovenskemu spomeniškemu gradivu vseh casov, zvrsti ter ravni predan umetnostni zgodovi­nar, ki je temeljil na izhodišcih akademikov Izidorja Cankarja in predvsem svo­jega ucitelja Franceta Steleta, a se je intuitivno poglabljal tudi v izrazne globine umetnostnega sporocila in z ustvarjalno vživetostjo v umetnost kongenialno izrazil tudi njene duhovne sfere. Kot izrazit humanist je prodiral v vzgibe, iz katerih se je porajala naša umetnost, in skozi ustvarjalne poskuse in dosežke naših prednikov dojemal predvsem snujocega cloveka, tako razbolenega v vsa­kokratnih zgodovinskih krizah kot zamaknjenega v vecnostnem hrepenenju, in je tudi v sodobni navidez razcloveceni umetnosti iskal izrecno cloveške dimen­zije; prav v takem spoznavanju pa je dojel tudi globlji cloveški smisel umetno­stnozgodovinske vede. Milcek Komelj PREDAVANJA NA SAZU NASTOPNA PREDAVANJA 5.MARCA Izr. clan prof. dr. Igor Maver: Slovensko-škotske knjiz.evne in kulturne povezave med obema vojnama Predavanje je osvetlilo predvsem družbeno delovanje in pisanje Škotinje Fanny S. Copeland, glavne predstavnice povezav med Škotsko in slovenskimi deželami med svetovnima vojnama in deloma tudi po drugi, ko je živela v Sloveniji: za Škotinjo se je, kljub rojstvu na Irskem in odrašcanju v Edinburgu, imela sama. Pisanje in prevajanje Copelandove, ceprav je v angleškem jeziku, je treba ohra­niti v narodovem spominu, škotskem in slovenskem – v obeh pa je bila doslej z nekaj izjemami slabo poznana –, saj predstavlja most med kulturama. Vseskozi je kot skrbna prevajalka v anglešcino izrecno poudarjala pomen slovenskega jezika, kar je za današnji cas posebej pomembno. Prof. dr. Maver je osvetlil njeno slovanofilsko in proslovensko delovanje med prvo svetovno vojno in po njej, predvsem v povezavi z dolocitvijo slovenske zahodne meje novonastale kraljevine SHS, prvikrat razvidno iz njene avtobiografije v rokopisu, obelodanil njene stike s slovenskimi pesniki in prevajalci ter analiziral njeno doslej nezna-no pesniško zbirko v tipkopisu Pesmi. Celotno besedilo predavanja bo objavljeno v zborniku nastopnih preda­vanj. 17.JUNIJA Izr. clan prof. dr. Janez Kranjc: Hiba casa ali hiba cloveka? Nekateri pravni vi-diki korupcije v anticnem Rimu Novi izr. clan SAZU prof. dr. Janez Kranjc je govoril o pravnih vidikih korup­cije v starem Rimu in jih ilustriral z literarnimi viri, odlomki spisov klasicnih pravnikov in tedanjih kodeksov. Celotno besedilo predavanja bo objavljeno v zborniku nastopnih preda­vanj. 1.JULIJA Izr. clanica prof. dr. Andreja Žele: Slovenšcina z vidika njenih druz.benih in stro­kovnih vlog Prof. Žele je podrobneje orisala knjižni jezik kot celoten sistem z normativni-mi pravili in sprotno rabo in kot izhodišcno merilo tudi za druge delitve in standardizacijo, ki zajema zlasti rabo z vkljucevanjem norme. Podrobneje je pojasnila oznake oz. kvalifikatorje in opozorila na zapostavljenost jezikoslovja ter slabljenje jezikovne kulture in kultiviranosti, s tem pa tudi funkcijske dife­renciacije jezika. Celotno besedilo predavanja bo objavljeno v zborniku nastopnih preda­vanj. 8.OKTOBRA Izr. clanica Nina Šenk Kosem: Marpurgi – pristop k ustvarjanju nove slovenske opere Skladateljica Nina Šenk Kosem je predstavila nastanek in ustvarjanje uspešne opere Marpurgi. Narocilo zanjo je dobila pred nekaj leti, da bi z njo zaznamovali stoletnico prikljucitve SNG Maribor k mariborski Drami. Delo je nastalo po romaneskni predlogi Marpurgov izpod peresa Zlate Vokac Medic, v katerem je opisano dogajanje ob koncu 15. stoletja. Celotno besedilo predavanja bo objavljeno v zborniku nastopnih preda­vanj. 14.OKTOBRA Izr. clan Milan Jesih: Vile ali lopata iz besed Pesnik Milan Jesih je predstavil petdeset let svojega pesništva in ocrtal zuna­nje, se pravi družbene in osebne avtopoetiške okolišcine posameznih obdobij in knjig pesmi. Celotno besedilo predavanja bo objavljeno v zborniku nastopnih preda­vanj. PREDAVANJI ASEF V Prešernovi dvorani SAZU sta predavala alumna ameriško-slovenske izobra­ževalne fundacije ASEF. 6.FEBRUARJA Dr. Marina Klemencic: Živi in pusti umreti: o biokemiji življenja in minljivosti Dr. Marina Klemencic je zaposlena na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehno­logijo Univerze v Ljubljani, kjer nadaljuje z raziskavami molekularnih mehniz­mov, ki omogocajo preživetje populacij enocelicnih organizmov. Kot docentka poskuša znanje in veselje za delo s temi majhnimi organizmi prenesti tudi na svoje študente. 25.FEBRUARJA Prof. dr. Boštjan Kobe: Strukturna biologija naravnih imunskih odzivov v ra­stlinah in živalih Prof. dr. Boštjan Kobe je diplomiral na Univerzi v Ljubljani, doktoriral pa na Univerzi v Teksasu (ZDA). Na Univerzi v Queenslandu v Avstraliji je od leta 2000. Za znanstveno delo je prejel vrsto štipendij in nagrad. Njegove raziska­ve se osredotocajo na strukturo in delovanje beljakovin s poudarkom na ra­zumevanju strukturne osnove intra- in medmolekulskih interakcij. Primarna tehnika, ki se uporablja v njegovem laboratoriju, je rentgenska kristalografija, v kombinaciji z množico drugih molekularno-bioloških, biofizikalnih in racun­skih tehnik. PREDSTAVITVE KNJIG 9.JANUARJA Akad. Peter Štih, dr. Aleš Gabric, dr. Jernej Kosi, dr. Luka Vidmar: Temelji slo­venstva (Cankarjeva založba, 2020) Prestižno izdajo knjige Temelji slovenstva odlikuje 280 visokolocljivostnih po­snetkov knjig, spomenikov in kljucnih dokumentov – nekateri so v tej izdaji prikazani prvic –, pridobljenih ne samo npr. iz NUK-a, Semeniške knjižnice, Ljubljanske nadškofije in Narodnega muzeja Slovenije, ampak tudi iz ustanov zunaj Slovenije, od Pariza in Budimpešte do Beograda in Münchna. Gre za prvo Predsednik Državnega zbora Igor Zorcic na obisku pri predsedniku SAZU (Foto: Matija Sušnik, spletna stran DZ) / Igor Zorcic, President of the Slovenian National Assembly visited the SASA President. Poslovili smo se od castnega clana SAZU akad. Franceta Bernika. / The SASA bade their final farewell to its Distinguished Member, Academician France Bernik. Akademijo je obiskal župan Mestne obcine Ljubljana Zoran Jankovic. / The Ljubljana Mayor, Mr. Zoran Jankovic, visited the SASA. Akad. Jože Pirjevec je predstavil svojo monografijo Partizani. / Academy Member Jože Pirjevec presented his monograph The Partisans. Izr. clanica Nina Šenk Kosem predava o svoji operi Marpurgi. / Associate Member Nina Šenk Kosem during introductory lecture on her opera The Marpurgi. Predsednik SAZU akad. Peter Štih je imel slavnostni nagovor ob stoletnici koroškega plebiscita. / SASA President, Acad. Peter Štih addressed the audience with a ceremonial speech on the occasion of the 100th anniversary of the Carinthian plebiscite. Nastopno predavanje izr. clana pesnika Milana Jesiha / Introductory lecture by new Associate Member, poet Milan Jesih Prof. dr. Renata Salecl in prof. dr. Marko Noc na spletnem posvetu Koga reševati v casu pandemije? / Prof. Dr. Renata Salecl and Prof. Dr. Marko Noc during the online symposium Whom to Rescue in Times of the Epidemic? enotno predstavitev temeljnih dokumentov slovenske zgodovine. Knjiga je roc­no vezana v usnje, okrašena je s pozlato in ima zlato obrezo. Izhodišce vsakega poglavja je bodisi citat bodisi slika ali dokument iz dolocenega obdobja ali o nekem dogodku v slovenski zgodovini, posamezna besedila pa ta dogodek ali to obdobje opišejo in ilustrirajo z dodatnimi do-kumenti. Knjiga tako kriticno obravnava stereotipe o zgodovinskih dogodkih in slovenskem jeziku (jezikovna identiteta ni narodna identiteta) in prevzeti imaginarij ter »nacionalizirane« predstave, hkrati pa skuša poudariti tisto, kar nas identitetno opredeljuje v širšem evropskem in globalnem kontekstu; skozi kljucne mejnike deluje kot enoten in celovit pregled zgodovinskega razvoja od prve naselitve Slovanov v 6. stoletju do današnjih dni in je neprecenljiv dokaz bogate dedišcine našega naroda. 6.FEBRUARJA Akad. Andrej Jemec: Vse, kar je (Slovenska matica, 2019) Naslov monografije akad. Jemca je vzet iz pesmi, ki jo je slikarju posvetil akad. Milcek Komelj. Ena izmed kitic se namrec glasi: Šelest sveta v barvito luc si vrisal / in vse, kar jč, prepesnil si v duhŕ / med zemskim dnom in zvezdami neba. Prav kozmicnost je ena izmed kljucnih znacilnosti Jemcevega opusa, ce po­vzamemo nekaj misli akad. Komelja in izr. clana SAZU prof. dr. Jožefa Muhovi-ca s predstavitve. Izraža se skozi sintezo barv in svetlobe, ki vznika iz teme: luc, ena njegovih temeljnih metafor, preseva gledalca kot presežno, transcendentno; kot kolorist, »v barvi utemeljen slikar«, pa Jemec ustvarja fantasticno in lunarno pokrajino, na kateri se v švigajocih gestah prižigajo kometi in zvezde. V barvah je slikar tako zelo muzikalen, da bi ob gledanju skoraj lahko zaslišali zvoke in-štrumentov, z njimi umetnik kot seizmograf zapisuje tresljaje casa in prostora: vcasih so ti »grafi« lahki in igrivi, drugic spet zapleteni in težavni kakor spremi­njajoci se svet, v središcu katerega je clovek (ceprav je za Jemcevo abstraktnost znacilna odsotnost figure). Prav zato pa so njegove slike z liricnimi ali filozof­skimi naslovi (V središcu vsega je clovek, Nocni utrip, Šelestenje in presevanje …) odprte za gledalcevo domišljijo in interpretacijo. Predstavitev knjige, ki je z letnico 2019 in podporo SAZU izšla pri Slo­venski matici in za katero je akad. Milcek Komelj prispeval obsežno spremno besedo, je vodila tajnica Matice urednica dr. Ignacija Fridl Jarc, na njej pa je spregovoril tudi akad. Jemec sam. V monografiji je predstavljenih osemdeset slik, ki jih je ustvaril v letih 2018 in 2019, sledila pa ji bo še ena, v kateri bodo zbrane reprodukcije vseh njegovih slik z razlicnih koncev sveta. 22.SEPTEMBRA Akad. Jože Pirjevec: Partizani (Cankarjeva založba, 2020) Kot je v uvodu poudaril urednik Aljoša Harlamov, gre za knjigo, ki odpira vrsto vprašanj, na številna pa tudi odgovori. Po njegovih besedah se bere kot roman, v katerem se liki ponavljajo v razlicnih zgodovinskih obdobjih in med seboj prepletajo. Akad. Pirjevec se je lotil te monografije, da bi še bolje spoznal zgodovino partizanskega gibanja in ga na nov nacin predstavil predvsem mladim genera-cijam, ki o tem malo vejo. S tem je želel tudi prispevati k narodni spravi; kot sam ugotavlja, pa je s tem polemiko le podžgal, ceprav ni hotel napisati apolo­gije partizanstva, temvec prikazati zgodovinsko dogajanje cim bolj pošteno, z dobrim dokumentiranjem in cim vec pregledanega gradiva. Ko je namrec pi-sal monografijo Tito in tovariši, je raziskal fonde v beograjskih arhivih in tam našel Titove dotlej še neznane spomine, ki pa so bili še posebej za pomembno leto 1943 tako dobro popisani, da so bili že pripravljeni za tisk. Obiskal je tudi razlicne arhive in biblioteke, predvsem v Münchnu in Berlinu, državni arhiv v Londonu in Churchillov arhiv v Cambridgeu. Od pokojnega prijatelja Dušana Bibra je dobil ves njegov arhiv, v Moskvi pa porocilo (objavljeno v samizdatu) k beli knjigi o ruski vojaški pomoci. Na predstavitvi so bile poudarjene presenetljive razlike med posameznimi partizanskimi gibanji, katerih razlog je bila tudi etnicna in okupatorska razko­sanost Jugoslavije. Naše odporniško gibanje, na primer, je imelo mocen intelek­tualni naboj, ta pa je bil že pred ustanovitvijo OF ociten pri Društvu prijateljev Sovjetske zveze (ustanovljeno leta 1940), ki je pokazalo slovenskim komuni­stom, kakšno zaledje lahko dobijo med slovenskimi intelektualci. Partizanstvo pri nas je nastalo iz želje mladih do upora (tu je avtor izpostavil primer akad. Antona Vratuše, ki je bil kot mlad casnik poslan na fronto, razpustil podrejene, da so se razbežali, se po vrnitvi v Ljubljano s svojimi fakultetnimi kolegi vadil v orožju in zacel z akcijami razoroževanja Italijanov, širjenjem letakov itn.). Tako so Slovenci odkrili vrednoto upora, najprej s tigrovci, potem z OF, KP pa je ta odpor znala organizirati in mu dati vsebino. V vseh plasteh odporniškega giba­nja je bila knjiga enako pomembna kakor puška. Tudi državnotvorni element je bil v našem gibanju bolj navzoc kot drugje: ozemeljsko razkosani Slovenci so vedeli, da hocejo imeti svojo državo in svoje meje. Proti pravilom Kominterne so razširili vpliv OF in »izvozili« partizansko gibanje med Slovence v italijanski in nemški, torej avstrijski maticni prostor. Zadnji del knjige predstavlja odnos partizanskega gibanja z zavezniki in njihovo pomocjo, zanimivi pa sta tudi tematiki o partizanskem zdravstvu in šolstvu, še dveh velikih stebrih in posebnostih v tedanji Evropi. Slovenski ko­munisti so bili namrec prepricani, da je treba množice intelektualno dvigniti, zato se je po slovenskem ozemlju šolstvo razširilo kapilarno. V zdravstvu so bile velike razlike med drugimi obmocji države in Slovenijo, kjer ranjencev niso nosili s sabo, temvec smo imeli bolnice, v katerih se je zdravilo na tisoce ljudi, ki jih okupatorji razen nekaj izjem niso nikoli našli. Medtem ko sta na jugu veliko žrtev zahtevala zaradi slabih higienskih razmer tudi tifus in zaradi stresa epi­lepsija, teh v Sloveniji zaradi dobrega sistema ni bilo. Je pa epilepsija prizadela veliko ljudi ob povojnih pobojih domobrancev, ki ga akad. Pirjevec imenuje »mrtvaški ples mašcevanja«. Ker je hotel biti verodostojen, je v knjigi spregovo­ril tudi o tej tragediji, ceprav domobrancev nikakor ne opravicuje. III. CLANI MEMBERS REDNI, IZREDNI IN DOPISNI CLANI I. RAZRED za zgodovinske in družbene vede REDNI CLANI Bratož, Rajko, dr. zgodovinskih znanosti, zaslužni profesor za zgodovino stare-ga veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Na­celnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda in nacelnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Malgajeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 231-18-14, gsm 031-268­395. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-11-92, faks: 01-425-93-37, e-pošta: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Hribar, Valentin, dr. politicnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28. januarja 1941 v Goricici pri Ihanu. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Tomišelj 31a, 1292 Ig, tel.: 059 939-439, e-pošta: valentin. hribar@siol.net. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-10-06, faks: 01 425-93-37. Mencinger, Jože, dr. znanosti, redni profesor predmetov Gospodarski sistem in politika, Statisticne metode družboslovnega raziskovanja, Mednarodni ekonomski odnosi in Pravo in ekonomika EU na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 5. marca 1941 na Jesenicah. Izredni clan od 5. maja 2011, redni clan od 1. junija 2017. Nacelnik Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 8. maja 2017 do 31. maja 2020. Clan predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU od 8. maja 2017 do 31. maja 2020. Zasebni naslov: Ulica bratov Ucakar 4, 1000 Ljubljana, e-pošta: joze.men­cinger@eipf.si. Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Mlinar, Zdravko, dr. družbenopoliticnih znanosti, redni profesor za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen za­služni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. aprila 1987. Nacelnik Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999. Zasebni naslov: Pod topoli 93, 1000 Ljubljana, tel.: 28-31-032. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-23, faks: 01 425-34-23, e-pošta: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomo­žne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor v pokoju. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Ljubljanska 3a, 2000 Maribor, tel.: 02 331-13-94. Pavcnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo pra­va Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljublja­ni. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Nacelnik Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 31. maja 2011 in tajnik I. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 31. maja 2011. Zasebni naslov: Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-26-90 ali 01 232-58-62. Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420-31-97, faks: 01 420-31-15, e-pošta: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanisticne študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940 v Trstu v Italiji. Dopisni clan od 6. junija 1995, izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 21. maja 2009. Zasebni naslov: Trg 28. avgusta 6, 6210 Sežana, e-pošta: pirjevecj@gmail.com. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisticne štu­dije, Titov trg 5, 6000 Koper, tel.: 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e-pošta: info@fhs-kp.si ali joze.pirjevec@fhs.upr.si. Splichal, Slavko, dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Nacelnik Od­delka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. junija 2011 do 8. maja 2017, tajnik I. razreda od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Pot na Golovec 1, 1000 Ljubljana, e-pošta: slavko.splichal@ guest.arnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva plošcad 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 580-52-42, faks: 01 580-51-06, e-pošta: slavko.splichal@ fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakul­tete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna clanica od 27. maja 1997, redna clanica od 12. junija 2003. Nacelnica Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005 do 6. maja 2008; clanica predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Pod bukvami 40, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-47-01 ali 4260 Bled, Gric 7a. Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420-31-93, faks: 01 420­32-45, e-pošta: alenka.selih@pf.uni-lj.si. Štih, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovi-no in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljublja­ni. Rojen 27. novembra 1960. Izredni clan od 1. junija 2007, redni clan od 18. junija 2015. Nacelnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 6. maja 2008 do 31. maja 2014. Tajnik I. razreda od 1. junija 2011 do 8. maja 2017. Podpredsednik SAZU od 8. maja 2017 do 31. maja 2020, predsednik SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Bratovševa plošcad 36, 1000 Ljubljana, tel.: 059 018908, pe-ter.stih@siol.net. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-11-98, faks: 01 425-93-37, e-pošta: peter.stih@guest.arnes.si. Teržan, Biba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko ar­heologijo kovinskih obdobij na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna clanica od 7. junija 2001, redna clanica od 1. junija 2007. Nacelnica Oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005 in od 1. junija 2014 do 31. maja 2020. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-15-54, faks: 01 423-12-20, e-pošta: biba.terzan@ff.uni-lj.si. Žižek, Slavoj, dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni clan od 5. maja 2005, redni od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Metelkova 7b, 1000 Ljubljana, tel.: 01 431-70-16, e-pošta: szizek@yahoo.com. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-10-00. IZREDNI CLANI Höfler, Janez, dr. muzikoloških znanosti, dr. umetnostnozgodovinskih znano­sti, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1942. Izre­dni clan od 1. junija 2017. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana; tel.: 01 241-12-10; e-pošta: janez.hoefler@ff.uni-lj.si Kranjc, Janez, dr. pravnih znanosti, redni profesor za rimsko pravo in pravno zgodovino na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru ter za nemško pravno terminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljublja­ni. Rojen 11. maja 1949. Izredni clan od 6. junija 2019. Službeni naslov: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420 31 98, e-pošta: janez.kranjc@pf.uni-lj.si. Salecl, Renata, redna profesorica, znanstvena svetnica na Inštitutu za krimi­nologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Rojena 9. januarja 1962. Izredna clanica od 1. junija 2017. Nacelnica Oddelka za družbene vede I. razreda od 1. junija. 2020. Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Poljanski na-sip 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 420-32-46, e-pošta: renata.salecl@pf.uni-lj.si Vodopivec, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, do 1999 redni profesor obce zgo­dovine 18. in 19. stoletja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 1999–2012 znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, 2012 upokojen. Rojen 7. julija 1946. Izredni clan od 6. junija 2019. Nacelnik Oddelka za zgodovinske vede I. razreda od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Poljanska 15, 1000 Ljubljana, tel.: 01 2313 354, 041 796 713, e-pošta: peter.vodopivec@guest.arnes.si. DOPISNI CLANI Dempsey, Charles G., rojen 11. marca 1937. umetnostni zgodovinar na Johns Hopkins University. Dopisni clan od 6. junija 2019. Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni clan od 23. maja 1985. Gleirscher, Paul, rojen 7. oktobra 1960, vodja Oddelka za prazgodovinsko in zgodnjesrednjeveško arheologijo v Deželnem muzeju v Celovcu, Avstrija. Dopisni clan od 18. junija 2015. Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni clan od 7. junija 2001. Härtel, Reinhard, rojen 24. novembra 1945. Upokojeni profesor srednjeveške zgodovine in pomožnih zgodovinskih znanosti na Univerzi v Gradcu. Do-pisni clan od 6. junija 2019. Klingemann, Hans-Dieter, rojen 3. februarja 1937. Dr. znanosti, profesor eme­ritus, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB). Dopisni clan od 1. junija 2017. Košak, Silvin, rojen 10. marca 1942. Dr. arheologije, izredni profesor za sta­ro orientalistiko in hetitologijo v pokoju. Znanstveni sodelavec Akademije književnosti in znanosti v Mainzu, Nemcija. Dopisni clan od 21. maja 2009. Madžar, Ljubomir, rojen 30. septembra 1938. Dr. znanosti, upokojeni professor ekonomije in predsednik Akademije ekonomskih nauka na Ekonomski fa-kulteti Univerze v Beogradu. Dopisni clan od 1. junija 2017. Menis, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni clan od 27. maja 1997. O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predava­telj na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnosti v pokoju. Dopisni clan od 1. junija 2007. Scalon, Cesare, rojen 20. novembra 1939. Dr. znanosti, upokojeni profesor za la-tinsko paleografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Vidmu. Dopisni clan od 1. junija 2017. Straus, Jože (Joseph), rojen 14. decembra 1938, naslovni redni profesor za in-telektualno lastnino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, honorni profe­sor za patentno pravo Univerze Ludwig Maximilian v Münchnu, zaslužni direktor Inštituta Maxa Plancka za inovacije in konkurenco (nekdanjega Inštituta Maxa Plancka za intelektualno lastnino, konkurencno pravo in davcno zakonodajo) v Münchnu, castni doktor univerz v Ljubljani in Kra­gujevcu. Dopisni clan od 6. junija 1995. Supicic, Ivan, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Uni-verze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekršcansko ar­heologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni clan od 7. junija 2001. Wakounig, Marija, rojena 19. marca 1959. Zgodovinarka, izredna profesorica na Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju. Dopisna clanica od 5. maja 2011. Wolfram, Herwig, rojen 14. februarja 1934. Zaslužni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede Univerze na Dunaju, nekdanji direktor Institut für Österreichische Geschichtsforschung. Dopisni clan od 18. junija 2015. II. RAZRED za filološke in literarne vede REDNI CLANI Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005; clan predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 5. maja 2011. Zasebni naslov: Rusjanov trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 540-90-60, e-pošta: kajetan.gantar@siol.net. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-44, faks: 01 425-64-92, e-pošta: kajetan.gantar@siol.net; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerceva 2, tel.: 01 241-14-14, faks: 01 425-93-37. Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007. Zasebni naslov: Pot v Ceželj 14, 1231 Ljubljana Crnuce, tel.: 01 537-40-14. Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni clan od 10. marca 1977, redni clan od 6. junija 1983. Zasebni naslov: Pleteršnikova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436-80-99. Krašovec, Jože, dr. biblicnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij – religijske antropologije, redni profesor za biblicni študij Stare za­veze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podcetrtku. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2014 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Dolnicarjeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 434-01-98, faks: 01 433-04-05. Službeni naslov: Teološka fakulteta, Poljanska 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 434-58-10, faks: 01 434-58-54, e-pošta: joze.krasovec@guest.arnes.si. Orešnik, Janez, dr. znanosti, zaslužni profesor, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filo­zofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni clan od 23. aprila 1987, redni clan od 27. maja 1993. Tajnik II. razre­da SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999. Zasebni naslov: Janežiceva 21, 1000 Ljubljana, tel.: 051 622-732, e-pošta: ja­nez.oresnik@sazu.si. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-14-22, faks: 01 425-93-37, e-pošta: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni pro-fesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni clan od 29. marca 1979, redni clan od 23. maja 1985. Zasebni naslov: Videmska 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 505-46-28, e-pošta: pir­jevec.paternu@gmail.com. IZREDNI CLANI Jesenšek, Marko, dr. jezikoslovnih znanosti, redni profesor na Oddelku za slo­vanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ro­jen 14. marca 1960. Izredni clan od 1. junija 2017. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Koroška cesta 166, 2000 Maribor, tel. 02 22- 93- 630, 051 324 250 e-pošta: marko.jesensek@um.si; marko@jesen­sek.si. Maver, Igor, dr. literarnih znanosti, anglist in francist, redni profesor na Oddel­ku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljublja­ni. Rojen 1. decembra 1960 v Ljubljani. Izredni clan SAZU od 6. junija 2019. Službeni naslov: Filozofska fakulteta UL, Oddelek za anglistiko in amerika­nistiko, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01/2411334, e-pošta: igor.maver@ ff.uni-lj.si. Snoj, Marko, primerjalni jezikoslovec, etimolog, slovaropisec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, profesor na Oddelku za pri­merjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 19. aprila 1959. Izredni clan od 18. junija 2015. Tajnik II. razreda od 1. oktobra 2015. Službeni naslov: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, tel. 01 / 470-61-62, e-pošta: marko.snoj@zrc-sazu.si Stanonik, Marija, literarna zgodovinarka, slovstvena folkloristka, etnologinja; znanstvena svétnica v pokoju; prof. na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 23. maja 1947. Izredna clanica SAZU od 18. junija 2015. Clanica predsedstva po 22. clenu zakona o SAZU od 1. junija 2020. Službeni naslov: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 / 519-88-64, e-pošta: stanonik@zrc-sazu.si. Žele, Andreja, visokošolska uciteljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljublja­ni, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rojena 7. avgusta 1963. Izredna clanica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: tel.: 051 335 052, e-pošta: andrejaz@zrc-sazu.si. Službeni naslov: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerceva 2/II, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241 10 00, e-pošta: andreja.zele@ff.uni-lj.si. DOPISNI CLANI Cooper, Henry R. Jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, In­diana, ZDA. Dopisni clan od 6. junija 1995. Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko na Inšti-tutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemcija. Dopisni clan od 18. maja 1989. Greenberg, Marc Leland, rojen 9. novembra 1961. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kan-sasu, ZDA, in njen dekan. Dopisni clan od 1. junija 2017. Hannick, Christian, rojen 3. septembra 1944. Predstojnik Oddelka za slovansko filologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni clan od 1. junija 2007. Karnicar, Ludvik, rojen 23. avgusta 1949. Izr. univ. profesor v pokoju (Univerza v Gradcu), slavist, dialektolog in slovaropisec. Dopisni clan SAZU od 1. junija 2017. Kozar - Mukic, Marija rojena 8. marca 1952, višja kustodinja etnologinja v po­koju (Muzej Savaria, Szombathely, Madžarska), etnologinja in slavistka. Dopisna clanica SAZU od 6. junija 2019. Kurkina, Ljubov Viktorovna, rojena 17. februarja 1937. Slavistka, etimologinja, leksikografinja na Inštitutu za ruski jezik V. V. Vinogradova RAN, Mo-skva, Rusija. Dopisna clanica od 18. junija 2015. Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemcija. Do-pisni clan od 12. junija 2003. Martinovic, Juraj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni clan od 23. maja 1985. Moskovich, Wolf, rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na Oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni clan od 5. maja 2005. Pohl, Heinz Dieter, rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in di­ahrono jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni clan od 5. maja 2005. Rothe, Hans, rojen 5. maja 1928. Dr. slovanskega jezikoslovja. Predstojnik Slavi­sticnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu, Nem-cija, v pokoju. Dopisni clan od 21. maja 2009. Spinozzi Monai, Liliana, rojena 30. oktobra 1936, zunanja sodelavka Mednaro­dnega središca za vecjezicnost (CEIP) Univerze v Vidmu in nekdanja razi­skovalka na Inštitutu za jezikoslovje iste ustanove. Posveca se teoreticnemu jezikoslovju in raziskavam slovenskih narecij v Furlaniji. Objavila je vec rokopisnih besedil Jana Baudouina de Courtenayja. Dopisna clanica od 6. junija 2019. Tokarz, Bozena, rojena 17. oktobra 1946, literarna teoreticarka, polonistka in slo­venistka, komparativistka, redna profesorica in vodja Enote za literarno teo­rijo in prevodoslovje na Oddelku za slovansko filologijo na Filološki fakulteti Šlezijske univerze, Katovice, Poljska, glavna urednica prevodoslovne revije Prevajanje slovanskih književnosti. Dopisna clanica od 18. junija 2015. Tokarz, Emil, rojen 6. oktobra 1944, jezikoslovec, slavist in splošni lingvist, upokojeni redni profesor Šlezijske in Bielske univerze (Poljska). Dopisni clan od 6. junija 2019. Verc, Ivan, rojen 2. februarja 1950, redni profesor za podrocje slavistike na Od­delku za pravne, jezikovne in prevajalske vede Univerze v Trstu, v pokoju. Nekdanji vodja Inštituta za slovansko filologijo na Filozofski fakulteti Uni-verze v Trstu in ustanovitelj prve slavisticne revije tržaške univerze Slavica tergestina. Dopisni clan od 6. junija 2019. Woschitz, Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni clan od 7. junija 2001. III. RAZRED za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede REDNI CLANI Bajd, Tadej, dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Podpredsednik SAZU od 5. maja 2011 do 6. maja 2014, predsednik SAZU od 6. maja 2014 do 31. maja 2020. Zasebni naslov: Bobenckova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-23-80, e-pošta: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. Bratko, Ivan, dr. racunalniških znanosti, redni profesor za podrocje racunal­ništva in informatike Fakultete za racunalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003. Nacelnik Oddelka za tehniške vede III. razre­da SAZU od 1. maja 2014 do 1. maja 2020. Zasebni naslov: Podrožniška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za racunalništvo in informatiko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-83-93, 01 476-83-87, 01 476-83-93, faks: 01 426-46-47, e-pošta: bratko@fri.uni-lj.si. Emri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 21. februarja 2013. Clan predsedstva po 22. clenu zakona o SAZU od 1. junija 2020, nacelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda od 1. maja 2020. Zasebni naslov: Grampovcanova 17, 1125 Ljubljana, tel.: 01 257-27-52, e­-pošta: ie@emri.si. Fajfar, Peter, dr. znanosti, upokojeni redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izre­dni clan od 18. maja 1989, redni clan od 27. maja 1993. Nacelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 18. aprila 2008. Clan pred­sedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 6. maja 2014 do 31. maja 2020. Zasebni naslov: Puharjeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Ja­mova 2, tel.: 01 476-85-92, e-pošta: pfajfar@fgg.uni-lj.si. Forstneric, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematicno analizo Fakulte­te za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Lju­bljani. Izredni clan od 8. aprila 1999, redni clan od 5. maja 2005. Nacelnik Oddelka za matematicne, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2014 do 1. maja 2017. Tajnik III. razreda SAZU od 1. maja 2017 do 31. maja 2020. Glavni tajnik SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Pot v Hrastovec 8, 1231 Ljubljana Crnuce, tel.: 01 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Lju­bljana, tel.: 01 476-65-56, 01 476-65-00, faks: 01 251-72-81, e-pošta: franc. forstneric@fmf.uni-lj.si. Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematicno analizo Fakulte­te za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni clan od 23. maja 1985, redni clan od 18. maja 1989; nacelnik Oddelka za matematicne, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008, tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Ljubljana, tel.: 01 476-65-48, 01 476-65-00, faks: 01 251-72-81; e-pošta: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za nara­voslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1969, redni clan od 25. marca 1976. Zasebni naslov: Mirje 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 426-55-57, e-pošta: peter. gosar@siol.net. Grabec, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Uni-verze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001; nacelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Kantetova 75, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-37-18, e-pošta: igor.grabec@fs.uni-lj.si. Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001; nacelnik Oddelka za matematicne, fizikalne in kemijske vede III. ra­zreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Pod bukvami 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-96-61. Službeni naslov: tel.: 01 477-37-95, faks: 01 425-70-74, e-pošta: gabrijel.ker­nel@ijs.si. Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomeha­niko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zasebni naslov: Planinska 26, 1231 Ljubljana Crnuce, tel.: 01 537-48-25, e­-pošta: alojzkralj7@gmail.com. Pirc, Raša, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Ste­fan« v Ljubljani, Odsek za teoreticno fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljublja­ni. Izredni clan od 1. junija 2007, redni clan od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Jamova 52, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-57-20. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Odsek za teoreticno fiziko, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-35-88, faks: 01 251-93-85, e-pošta: rasa.pirc@ ijs.si. Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995, predstojnik Oddelka za medna­rodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Zasebni naslov: Ticnica 26, 1360 Vrhnika, tel.: 01 755-11-40. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Vecna pot 113, 1000 Ljubljana, tel.: 01 479-85-67, e-pošta: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj.si; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 01 470-61-34, faks: 01 425­53-30, e-pošta: international@sazu.si. Tišler, Miha, dr. kemijskih znanosti, castni doktor Univerze v Ljubljani, re-dni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehno­logijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septem-bra 1926 v Ljubljani. Izredni clan od 5. februarja 1970, redni clan od 10. marca 1977. Zasebni naslov: Pod gradom 32, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 01 365­75-80, faks: 01 365-75-85, e-pošta: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Tomaževic, Miha, dr. znanosti, znanstveni svetnik Zavoda za gradbeništvo Slo­venije, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fa­kultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, upokojen. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni clan od 7. junija 2001, redni clan od 21. maja 2009. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 041 667-497. Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimiceva 12, tel. 01 280-44-00, faks: 01 280-44-84, e-pošta: miha.tomazevic@zag.si Turk, Vito, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta »Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni clan od 5. maja 2005, izredni clan od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Lamutova 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 519-96-51. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekular-no biologijo, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-33-65 ali 01 477-39-25, faks: 01 477-39-84, e-pošta: vito.turk@ijs.si. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni clan od 23. aprila 1987, redni clan od 30. maja 1991. Nacelnik Oddelka za matematic­ne, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Poštna 4, 1360 Vrhnika, tel.: 041 741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, bostjan.zeks@mf.uni-lj.si, tel.: 01 543-76-18, 01 543-76-00, faks: 01 431-51-27; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3. IZREDNI CLANI Brešar, Matej, dr. znanosti, redni profesor za matematiko Fakultete za matema­tiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Fakultete za naravoslovje in matema­tiko Univerze v Mariboru. Rojen 26. septembra 1963. Izredni clan od 18. junija 2015. Nacelnik Oddelka za matematicne, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2017 do 31. maja 2020. Tajnik III. razreda SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Kosarjeva 47b, 2000 Maribor, tel.: 02 251-47-34. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Lju­bljana, tel. 01 476-66-23, faks: 01 251-72-81, in Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška c. 160, 2000 Maribor, tel.: 02 229-36-91, faks: 02 251­81-80; e-pošta: matej.bresar@fmf.uni-lj.si ali matej.bresar@um.si. Jerala, Roman, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo in moleku­larno biologijo na Univerzi v Ljubljani in vodja Odseka za sintezno biolo­gijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Rojen 24. januarja 1962. Izredni clan od 6. junija 2019. Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, e-pošta: roman.jerala@ki.si. Knez, Željko, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Rojen 26. avgusta 1954. Izredni clan od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Aljaževa 15, 2000 Maribor; tel.: 02 320-30-00, 041 672-545; e-pošta: zeljko.knez@guest.armnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, tel.: 02 22-944-31, 041 371-666; e­-pošta: zeljko.knez@um.si Križan, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za ma-tematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalni svetnik na Institutu »Jožef Stefan«, gostujoci profesor na Univerzi v Nagoji. Rojen 21. maja 1958. Izredni clan od 1. junija 2017. Nacelnik Oddelka za matematicne, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. junija 2020. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, e-pošta: peter.krizan@ijs.si DOPISNI CLANI Boldireva, Jelena Vladimirovna, rojena 4. februarja 1961. Vodja raziskav na In-štitutu za kemijo trdnih stanj in mehanske kemije pri sibirski izpostavi Ru-ske akademije znanosti v Novosibirsku in vodja Katedre za kemijo trdnih stanj Univerze v Novosibirsku. Dopisna clanica od 1. junija 2017. Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Castni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesor za fiziko Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopi­sni clan od 23. aprila 1987. Carbonell, Ruben G., rojen 27. decembra 1947. Doktor znanosti, profesor ke­mijskega in biomolekularnega inženiringa na Univerzi Severne Karoline. Dopisni clan od 1. junija 2017. Geiger, Manfred, rojen 13. junija 1941. Dr. strojništva, redni profesor za pro-izvodne tehnologije na Univerzi Erlangen-Nürnberg, castni doktor Uni-verze v Ljubljani, redni clan Brandenburške akademije znanosti v Berlinu, Nemcija. Dopisni clan od 21. maja 2009. Haldane, Duncan, rojen 14. septembra 1951, profesor fizike na Univerzi Princeton, ZDA, Nobelov nagrajenec leta 2016. Dopisni clan od 6. junija 2019. Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za su­pramolekularno kemijo na Inštitutu za supramolekularno znanost in inže­niring pri Univerzi v v Strasbourgu. Profesor na Inštitutu za specialisticne študije Univerze v Strasbourgu. Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987. Dopisni clan od 12. junija 2003. Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1987. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Popovic, Dejan, rojen 2. aprila 1950, zaslužni profesor na danski univerzi v Aalborgu in kot redni clan Srske akademije znanosti in umetnosti redni profesor na Univerzi v Beogradu. Dopisni clan od 6. junija 2019. Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni clan, clan kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Uni-verze v Heidelbergu, Nemcija. Dopisni clan od 10. marca 1977. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlala Nehruja za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Sammut, Claude, rojen 9. marca 1956, profesor na School of Computer Science and Engineering, University of New South Wales, Sydney, Avstralija, vodja laboratorija za umetno inteligenco. Dopisni clan od 6. junija 2019. Villadsen, John, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehni­ške univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni clan od 7. junija 2001. IV. RAZRED za naravoslovne vede REDNI CLANI Avšic - Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikro­biologijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v Brežicah. Izredna clanica od 1. junija 2007, redna clanica od 18. ju­nija 2015. Tajnica IV. razreda od 25. maja 2017. Zasebni naslov: Mocilnikarjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 529-20-87. Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 543-74-50, faks: 01 543-74-01, e-pošta: tatjana.avsic@ mf.uni-lj.si. Gogala, Matija, dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodo­slovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 8. aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; pod-predsednik SAZU od 6. maja 2008 do 5. maja 2011. Clan predsedstva po 22. clenu zakona o SAZU od 5. maja 2011 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Pot na Ticnico 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 01 756­55-39, e-pošta: matija.gogala@guest.arnes.si. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-26, faks: 01 425-64-92. Kiauta, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije nevretencarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslužni profesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni clan od 1. junija 2007, redni clan od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Murnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-87-73; Callu­nastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485­442772, e-pošta: mbkiauta@gmail.com. Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik v pokoju, zaslužni redni pro-fesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Rojen 5. novembra 1943 v Lju­bljani. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Glavni tajnik od 6. maja 2008 do 6. maja 2014, podpredsednik SAZU od 6. maja 2014 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Cesta v Podboršt 12, 1231 Ljubljana Crnuce, p. p. 4959. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-28, faks: 01 425-64-92, e-pošta: kranjc@sazu.si. Kreft, Ivan, dr. znanosti, dr. h. c. (Slovaška kmetijska univerza v Nitri), redni profesor genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in njen za­služni profesor. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003. Tajnik IV. razreda SAZU od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012. Zasebni naslov: Kremžarjeva ulica 36, 1000 Ljubljana, tel.: 01 517-44-29, e­-pošta: ivan.kreft@guest.arnes.si. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, tel.: 01 320-32-61. Macek, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovin­skih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fi­tofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Olešcah pri Laškem. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 6. junija 1995. Tajnik IV. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; clan predsedstva po 22. clenu Zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Jeranciceva 12, 1133 Ljubljana Brod, tel.: 01 512-35-31. Sket, Boris, dr. znanosti, redni profesor, znanstveni svetnik na Oddelku za bi-ologijo Biotehniške fakultete. Rojen 30. julija 1936. Izredni clan od 5. maja 2011, redni clan od 1. junija 2017. Službeni naslov: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, p. p. 2995, 1001 Ljubljana, tel.: 01 320-33-63, e-pošta: boris.sket@bf.uni-lj.si Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica na Paleon­tološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna clanica od 23. maja 1985, redna clanica od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Tugomerjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 505-59-17. Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-63-73. Zorec, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru. Izredni clan od 7. junija 2001, redni clan od 1. junija 2007. Tajnik IV. razreda SAZU od 1. januarja 2013 do 8. maja 2017. Podpredsednik SAZU od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 01 256 13 84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Za­loška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 01 543 70 80, 01 543 70 20, faks: 01 543 70 21, e-pošta: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Zupancic, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. de­cembra 1931 v Ljubljani. Izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 7. junija 2001. Tajnik IV. razreda SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decem-bra 2006. Zasebni naslov: Trubarjeva 61, 1000 Ljubljana, tel.: 01 432-41-66. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-63-24, faks: 01 425-33-24. IZREDNI CLANI Anderluh, Gregor, dr. bioloških znanosti, redni profesor za podrocje biokemije Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik na Kemij­skem inštitutu. Rojen 15. julija 1969. Izredni clan od 1. junija 2017. Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-02-61, e-pošta: gregor.anderluh@ki.si. Gabrovšek, Franci, dr. fizike, izredni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Rojen 20. oktobra 1968. Izredni clan od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Stara Vrhnika 79, 1360 Vrhnika, tel.: 031 530-711, e-pošta: gabrovsek@zrc-sazu.si. Službeni naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, tel.: 05 700-19-07. Kraigher, Hojka, dr. kmetijskih znanosti za podrocje gozdarstva, izredna pro-fesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, znanstvena svetnica na Goz­darskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Rojena 4. septembra 1956. Izredna clanica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 01 256 13 84, 041 330 543, e-pošta: hojkakz@gmail.com. Službeni naslov: Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 200 78 20, e-pošta: hojka.kraigher@gozdis.si. DOPISNI CLANI Bosák, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in geo­morfolog, redni profesor ved o Zemlji. Ceška republika. Dopisni clan od 5. maja 2005. Ceulemans, Reinhart, rojen 15. januarja 1954. Zaslužni profesor ekologije na Univerzi v Antwerpnu. Castni doktor na Mendlovi univerzi v Brnu (Ceška) in Université d’Orléans (Francija). Clan belgijske Kraljeve akademije zna­nosti in umetnosti. Dopisni clan od 18. junija 2015. Gušic, Ivan, rojen 17. novembra 1938, dr. geologije, professor emeritus zagreb­ške univerze, redni clan Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni clan od 6. junija 2019. Ford, Derek Clifford, rojen 24. aprila 1935. Doktor znanosti, zaslužni profesor geografije in znanosti o Zemlji na Univerzi McMaster, Kanada. Dopisni clan od 1. junija 2017. Haydon, Philip G., rojen 11. aprila 1958. Dr. nevroznanosti, redni profesor, predstojnik Oddelka za nevroznanosti na Univerzi Tufts, Boston, ZDA. Dopisni clan od 21. maja 2009. Ilijanic, Ljudevit, rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za podrocje ge­obotanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodo­slovno-matematicne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 12. junija 2003. Neher, Erwin, rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanove Max-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemcija. No-belov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni clan od 1. junija 2007. Nicod, Jean, rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizicne geografije in kra­soslovja Univerze Aix-Marseille, Francija. Castni doktor Šlezijske univerze. Dopisni clan od 12. junija 2003. Noble, Denis, rojen 16. novembra 1936. Zaslužni profesor kardiovaskularne fi­ziologije in direktor Oddelka za racunalniško fiziologijo Univerze v Oxfor­du, Velika Britanija. Dopisni clan od 5. maja 2011. Parpura, Vladimir, rojen 5. decembra 1964. Doktor medicinskih znanosti (vzporedno z zoologijo in nevroznanostjo), profesor nevrobiologije na Uni-verzi Alabama v Birminghamu, ZDA. Dopisni clan od 1. junija 2017. Pignatti, (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na Univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni clan od 5. maja 2005. Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni clan od 6. junija 1995. Verkhratsky, Alexei, rojen 30. julija 1961, profesor nevrofiziologije, Faculty of Life Sciences, The University of Manchester. Dopisni clan od 6. junija 2019. V. RAZRED za umetnosti REDNI CLANI Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni clan od 7. junija 2001, redni clan od 1. ju­nija 2007. Zasebni naslov: Gorenjska cesta 13a, 1370 Logatec, tel.: 01 754-26-78. Grafenauer, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik Založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Tajnik V. razre­da SAZU od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2015. Zasebni naslov: Bratovševa plošcad 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 534-26-27, 041 632-072, e-pošta: nina.grafenauer@nova-revija.si. Jancar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Velika colnarska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 422-43-42, faks: 01 422-43-43, e-pošta: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje na Aka-demiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002 do 6. maja 2008; clan predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Zabreznica 40b, 4274 Žirovnica, tel./faks: 04 580-21-66, studio: Prešernova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-56-76, e-pošta: andrej. jemec@siol.net. Komelj, (Bogomil) Milcek, dr. znanosti, izr. profesor Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 16. novembra 1948. Izredni clan od 5. maja 2011, redni clan od 1. junija 2017. Tajnik V. razreda od 1. decembra 2015 do 31. maja 2020. Podpredsednik SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Glinškova plošcad 20e, 1000 Ljubljana, tel.: 01 537-18-83, 041 737-863, e-pošta: sumi.komelj@gmail.com. Kristl, Stanko, univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj na Fakulteti za arhitek­turo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Borsetova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-88-14, e-pošta: s.kristl@biro-arcus.si. Lebic, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbe­noteoreticne predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Lju­bljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Od leta 2003 izredni clan Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije. Tajnik V. ra­zreda SAZU od 1. junija 2008 do 23. avgusta 2009. Clan predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU od 6. maja 2014 do 31. maja 2020. Zasebni naslov: Ulica bratov Ucakar 134, 1000 Ljubljana, tel.: 01 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-29, faks: 01 425-34-23. Maticic, Janez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni clan od 23. aprila 1987, izredni clan od 7. junija 2001, redni clan od 1. junija 2007. Zasebni naslov: Lepi pot 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 252-23-05, 031 401-531, e-pošta: j.maticic@gmail.com. Mihelic, Milan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih La-zih pri Ribnici. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. aprila 1987. Zasebni naslov: Periceva 22, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektni biro, Dunajska 29, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436­14-48. Mušic, Marko Marijan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 1. junija 2007. Pod-predsednik SAZU od 6. maja 2008 do 27. februarja 2014, namestnik predse­dnika SAZU od 17. decembra 2013 do 27. februarja 2014. Predsednik SAZU od 27. februarja 2014 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Stari trg 11a, 1000 Ljubljana, tel./faks: 01 425-52-90, e-po­šta: info@ateljemarkomusic.si. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-27, faks: 01 425-64-92. Pahor, Boris, književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko knji­ževnost na srednji šoli s slovenskim ucnim jezikom v Trstu, Italija, v po­koju. Rojen 26. avgusta 1913. Dopisni clan od 27. maja 1993, redni clan od 21. maja 2009. Zasebni naslov: Salita a Contovello 71, 34136 Trst/Trieste, tel.: +39 040 410­880. Simcic, Zorko, pisatelj in dramatik. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izre­dni clan od 5. maja 2005, redni clan od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Metelkova 7/b, 1000 Ljubljana, tel.: 0590 27639, 031 200­866. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likov-no umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Zasebni naslov: Cesta na Rožnik 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-39-28, atelje: Svetceva 1, 1000 Ljubljana. IZREDNI CLANI Bratuša, Mirko, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 19. februarja 1963. Izredni clan od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Linhartova cesta 42, 1000 Ljubljana, tel.: 041 692 516, e-po­šta: mirko.bratusa@pef.uni-lj.si. Službeni naslov: Oddelek za likovno pedagogiko, Pedagoška fakulteta Uni-verze v Ljubljani, Kardeljeva plošcad 16, 1000 Ljubljana, tel.: 01 5892 248, e-pošta: mirko.bratusa@pef.uni-lj.si. Dekleva, Milan, diplomirani komparativist in literarni teoretik, pesnik, pripo­vednik, dramatik, esejist, prevajalec. Rojen 17. oktobra 1946. Izredni clan od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Aljaževa 13, 1000 Ljubljana, e-pošta: milan.dekleva@gmail.com. Jesih, Milan, pesnik, dramatik in prevajalec. Rojen 14. aprila 1950. Izredni clan od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Ulica pregnancev 5, 1000 Ljubljana, tel. 041 559 643, e-po­šta: milan.jesih@guest.arnes.si. Muhovic, Jožef, akademski slikar, doktor filozofskih znanosti, redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Rojen 22. decembra 1954. Izredni clan od 1. junija 2017. Tajnik V. razreda od 1. junija 2020. Zasebni naslov: e-pošta: jozef_muhovic@t-2.net. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, Erjavceva 23. 1000 Lju­bljana; e-pošta: muhovicjo@aluo.uni-lj.si. Novak, Boris A., pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in mladinski pisatelj, re-dni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 3. decembra 1953. Izredni clan od 1. junija 2017. Službeni naslov: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za pri­merjalno književnost in literarno teorijo, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 / 241-13-88, e-pošta: boris-a.novak@guest.arnes.si. Rojko, Uroš, redni profesor kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, skladatelj in klarinetist. Rojen 9. septembra 1954. Izredni clan od 18. junija 2015. Clan predsedstva po 22. clenu zakona o SAZU od 1. junija 2020. Zasebni naslov: Tbilisijska 8, 1000 Ljubljana, 01 256-71-74, rojkour@gmail. com, uros-rojko.de. Šenk Kosem, Nina, skladateljica, docentka na podrocju kompozicije. Rojena 14. februarja 1982. Izredna clanica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: tel. 041 533 233, e-pošta: senk.nina@gmail.com. DOPISNI CLANI Globokar, Vinko, rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni clan od 1. junija 2007. Haderlap, Maja, rojena 8. marca 1961, pesnica, pisateljica, dramaturginja, Celo­vec, Avstrija. Dopisna clanica od 1. junija 2017. Hamano, Tošihiro, rojen 6. decembra 1937. Slikar, grafik, kipar, Takamacu, Ja­ponska. Dopisni clan od 18. junija 2015. Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Nobelov nagrajenec za literaturo leta 2019. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, ucitelj na Osnovni šoli Šentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni clan od 23. maja 1985. Neidhardt, Velimir, rojen 7. oktobra 1943. Arhitekt, Zagreb, Hrvaška. Dopisni clan od 18. junija 2015. Oman, Valentin, rojen 14. decembra 1935. Akademski slikar, Finkenstein/Be­kštanj, Avstrija. Dopisni clan od 18. junija 2015. Paljetak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni clan od 7. junija 2001. Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštitu­ta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnicne univerze, Stuttgart, Nemcija, Dunaj, Avstrija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Ugljen, Zlatko, rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, re-dni profesor na Tehnicni fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, Sara­jevo, BiH, v pokoju. Dopisni clan od 1. junija 2007. VI. RAZRED za medicinske vede REDNI CLANI Cercek, Bojan, dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Kalifornijski univerzi. Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni clan od 1. junija 2007, redni clan od 18. junija 2015. Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, ZDA. Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Di­vision of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, ZDA, tel.: +1 310 423-38-36, faks: +1 310 423-02-45, e-pošta: bojan.cercek@cshs.org. Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni clan od 23. aprila 1987, redni clan od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Barvarska steza 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 282-18-00. Službeni naslov: Klinicni center, Klinicni oddelek za nevrokirurgijo, Zalo­ška 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 522-53-57, e-pošta: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. maja 1934 v Gru­bišnjem Polju. Izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 27. maja 1997. Zasebni naslov: Komenskega 20/II, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, Korytkova 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 543-71-37, 01 543-71-03, faks: 01 543-71-04, e-pošta: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si. Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicin­ske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Cupriji. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005. Zasebni naslov: Ilirska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Za­loška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 01 543-70-83, faks: 01 543-70-21, e-pošta: mar-jan.kordas@mf.uni-lj.si. Lamovec, Janez, dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inšti-tutu v Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni clan od 1. junija 2007, redni clan od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Ulica bratov Ucakar 132, 1000 Ljubljana. Službeni naslov: Onkološki inštitut, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 587­97-19, e-pošta: jlamovec@gmail.com. Peterlin, Matija, dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. ju­lija 1947 v Ljubljani. Izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 21. fe­bruarja 2013. Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel.: +1 415 665-20-71. Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel.: +1 415 502-1902, +1 415 502-19-05, faks: +1 415 502-19-01, e-pošta: matija.pe­terlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fa-kultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Lju­bljani. Izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Dermastjeva ul. 17, 1235 Radomlje, tel.: 01 534-65-66, e­-pošta: meta.rozman@siol.net. Službeni naslov: Klinicni center, Klinicni oddelek za revmatologijo, Vodni­kova 62, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522-55-33, faks: 01 522-55-98. Skaleric, Uroš, dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v Ljubljani. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Glavni tajnik SAZU od 6. maja 2014 do 9. aprila 2020. Zasebni naslov: Ulica bratov Jancar 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 300-21-10, faks: 01 522-25-04, e-pošta: uros. skaleric@mf.uni-lj.si. Sketelj, Janez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni clan od 7. junija 2001, redni clan od 1. junija 2007. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005 do 30. aprila 2011. Zasebni naslov: Jesihov štradon 47, 1000 Ljubljana, tel.: 01 427-56-26. Službeni naslov: Inštitut za patofiziologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 534-70-46, faks: 01 543-70-21, e-pošta: janez.sketelj@mf.uni-lj.si. Strle, Franc, dr. znanosti, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vrocin-ska stanja na Klinicnem centru v Ljubljani in predsednik raziskovalnega sveta Klinicnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Tajnik VI. ra­zreda od 1. maja 2011 do 1. junija 2017. Zasebni naslov: Kmecka pot 20, 1000 Ljubljana, tel.: 01 517-12-91. Službeni naslov: Klinika za infekcijske bolezni in vrocinska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana, tel.: 01 522-21-10, faks: 01 522-24-56, e-pošta: franc.strle@ kclj.si. Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni clan od 6. ju­ nija 1995, redni clan od 7. junija 2001; clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 4. novembra 2004 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Gradišce 6, 1000 Ljubljana, tel.: 041 778-235. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Lju­bljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 543-76-19, faks: 01 543-76-01, e-pošta: sasa.svetina@mf.uni-lj.si. IZREDNA CLANA Noc, Marko, specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medi­cine. Predstojnik Klinicnega oddelka za intenzivno interno medicino na Univerzitetnem klinicnem centru od 2001. Redni profesor interne medici­ne na Medicinski fakulteti v Ljubljani od 2007. Rojen 6. marca 1963. Izredni clan SAZU od 1. junija 2017. Službeni naslov: Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni kli­nicni center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522-37-90, 041 723-807; E­-pošta: marko.noc@mf.uni-lj.si. Serša, Gregor, dr. znanosti, redni profesor za molekularno biologijo in radiobi­ologijo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani ter vodja Oddelka za ek­sperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana. Rojen 4. marca 1956 v Ljubljani. Izredni clan SAZU od 18. junija 2015. Tajnik VI. razreda SAZU od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Kopališka 6, 1000 Ljubljana, tel.: 031 648-015. Službeni naslov: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana. Tel: 01 587-94-34, e-pošta: gsersa@onko-i.si. DOPISNI CLANI Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni clan od 7. junija 2001. Dimitrijevic, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Hausen, Harald zur, rojen 11. marca 1936. Virolog in nobelovec, Heidelberg, Nemcija. Dopisni clan od 18. junija 2015. Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicin­ske fakultete Univerze v New Yorku in Centra za nevrokemijo na Inštitutu NS Kline, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni clan od 18. maja 1989. Milic-Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na Oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, Meakins-Christie Laboratories na Univerzi McGill, Montreal, Kanada. Dopisni clan od 6. junija 1983. Shoenfeld, Yehuda, rojen 14. februarja 1948. Redni profesor za interno medici-no na Medicinski fakulteti Univerze v Tel-Avivu, vodja Centra za avtoimu­ne bolezni Medicinskega centra Sheba v Tel-Avivu, Izrael. Dopisni clan od 21. maja 2009. Stĺlberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Zaslužni profesor za klinicno nevrofiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni clan od 27. maja 1997. Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardioki­rurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni clan od 6. junija 1995. Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Uni-verze v Bonnu, Nemcija. Dopisni clan od 7. junija 2001. ZNANSTVENI SVETNIKI IN SVETOVALCI SAZU ZNANSTVENI SVETNIKI SAZU Cvetko-Orešnik, Varja, rojena 3. maja 1947. Jezikoslovka in pedagoginja, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Znanstvena svetnica SAZU od leta 1991. Gubina, Ferdinand, rojen 16. maja 1939. Doktor elektrotehniških znanosti, re-dni profesor za elektroenergetiko in predstojnik Katedre za elektroenerget­ske sisteme Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju. Clan Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. Mavko, Borut, rojen 29. februarja 1944. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Clan Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. Poredoš, Alojz, rojen 20. maja 1953. Doktor strojništva, redni profesor za ogre-vanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplote in snovi na Fakulteti za strojništvo. Tajnik Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. SVETOVALCI SAZU Globokar, Roman, rojen 11. decembra 1971, doktor znanosti, docent na Katedri za moralno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; direktor Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana – Šentvid, svetovalec SAZU na podrocju šolske vzgoje od 24. junija 2013. Košir, Fedja, rojen 24. maja 1940, profesor na Fakulteti za arhitekturo, svetova­lec SAZU za podrocje arhitekture in urbanizma od 1. decembra 2009. Lobnik, Franc, rojen 17. decembra 1942, zaslužni profesor pedologije in rabe in varstva tal Centra za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakul­teti Univerze v Ljubljani. Svetovalec SAZU za varstvo okolja od 3. junija 2014. Malle, Avguštin, rojen 5. januarja 1944, dr., vodja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Svetovalec SAZU za podrocje narodnih manjšin in Slo­vencev v zamejstvu od 26. marca 2012. Martelanc, Ivan, rojen 6. oktobra 1938, upokojeni univerzitetni diplomirani pravnik, svetovalec SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu od 1. decembra 2009. Musek, Janek, rojen 3. junija 1945, doktor znanosti, redni profesor za obco psi-hologijo, svetovalec SAZU na podrocju psihologije osebnosti in eticnih vrednot v šolski vzgoji od 24. junija 2013. Torelli, Niko, rojen 4. julija 1940, prof. dr., dr. h. c., dipl. gozdarski inženir in mag. lesarstva. Profesor na lesarskem in agronomskem oddelku Bioteh­niške fakultete in na Visoki šoli za dizajn. Svetovalec SAZU za podrocje naravoslovja od 14. junija 2011. Voljc, Božidar, rojen 3. januarja 1939, dr. med., dr. sci., specialist družinske me­dicine, diplomant javnega zdravstva z magisterijem in doktoratom v po­koju, strokovni svetovalec pri Inštitutu Emonicum za aktivno in zdravo življenje. Svetovalec SAZU za javno zdravstvo, zdravstveno gerontologijo in medgeneracijsko sožitje od 24. junija 2013. 2020 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS Gregor Anderluh OBJAVE Omersa N., Aden S., Kisovec M., Podobnik M., Anderluh G.: Design of protein logic gate system operating on lipid membranes. ACS synthetic biology. 2020, vol. 9, iss. 2, str. 316–328, https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.9b00340, http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12762&lang=slv, DOI: 10.1021/acssynbio.9b00340. Kraševec N., Novak M., Cepin U., Hodnik V., Narat M., Jamnik M., Anderluh G., Sepcic K.: Functional studies of nigerolysins in Aspergillus niger. V: Fungal genetics, host pathogen interaction and evolutionary ecology : pro­gram and abstracts : ECFG15. 15th European Conference on Fungal Geneti­cs, February 17-20, 2020 Rome, Sapienza University of Rome, Italy. [Rome: University of Sapienza, 2020]. Str. 282–283. https://www.ecfg15.org/wp--content/uploads/2020/03/ECFG15-Program_and_Abstracts.pdf. Kisovec M., Anderluh G., Podobnik M., Caserman S.: In-line detection of mo­noclonal antibodies in the effluent of protein A chromatography with QCM sensor. Analytical biochemistry. 1 Nov. 2020, vol. 608, str. 113899-1–113899­6. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0003269720304310, http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12394&lang=slv, DOI: 10.1016/j.ab.2020.113899. Sušjan P., Lainšcek D., Strmšek Ž., Hodnik V., Anderluh G., Hafner Bratkovic I.: Inhibition of the NLRP3 inflammasome by peptide inhibitors. V: Košnik M. (ur.). 7th Slovenian Pneumology, Allergology and Immunology Congress : 10th - 12th of December 2020, online : [book of abstracts]. Golnik: Slovenian Respiratory Society, 2020. Str. 37. https://drive.google.com/file/d/1325ajZ0 G4B4NzZpnkAXFRV9SKkFuuL-y/view. Šakanovic A., Kranjc N., Omersa N., Podobnik M., Anderluh G.: More than one way to bind to cholesterol : atypical variants of membrane-binding doma­in of perfringolysin O selected by ribosome display. RSC advances. 2020, vol. 10, iss. 63, str. 38678–38682. https://pubs.rsc.org/en/content/articlelan­ding/2020/RA/D0RA06976K#!divAbstract, DOI: 10.1039/D0RA06976K. La Pietra L., Hudel M., Pillich H., Mraheil M. A., Berisha B., Aden S., Hodnik V., Lochnit G., Rafiq A., Perniss A., Anderluh G., Chakraborty T.: Pho­sphocholine antagonizes listeriolysin O-induced host cell responses of Li-steria monocytogenes. The Journal of infectious diseases. 1 Nov. 2020, vol. 222, iss. 9, str. 1505–1516. https://academic.oup.com/jid/advance-article/ doi/10.1093/infdis/jiaa022/5714308, DOI: 10.1093/infdis/jiaa022. Anderluh G.: Poziv ob zavrnitvi imenovanja prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršica za direktorja Pedagoškega inštituta. Novicnik PI : spletni casopis Pedagoške­ga inštituta. 12. 10. 2020. https://www.pei.si/poziv-ob-zavrnitvi-imenova­nja-prof-dr-igorja-zagarja-znidarsica-za-direktorja-pedagoskega-instituta/. Sušjan P., Lainšcek D., Strmšek Ž., Hodnik V., Anderluh G., Hafner Bratkovic I.: Selective inhibition of NLRP3 inflammasome by designed peptide origi­nating from ASC. The FASEB journal. Aug. 2020, vol. 34, iss. 8, str. 11068– 11086. https://faseb.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1096/fj.201902938RR, DOI: 10.1096/fj.201902938RR. Anderluh G.: Slovenija potrebuje nov, moderen zakon za podrocje raziskav in razvoja. Pravna praksa : PP. 19. mar. 2020, leto 39, št. 11, str. 3. Lauria F., Bernabň P., Tebaldi T., Groen E. J. N., Perenthaler E., Maniscalco F., Rossi A., Donzel D., Clamer M., Marchioretto M., Omersa N., Orri J., Dalla Serra M., Anderluh G., Quattrone A., Inga A., Gillingwater T. H., Viero G.: SMN-primed ribosomes modulate the translation of transcripts related to spinal muscular atrophy. Nature cell biology. Oct. 2020, iss. 10, vol. 22, str. 1239–1251. https://www.nature.com/articles/s41556-020-00577-7, DOI: 10.1038/s41556-020-00577-7. Ni T., Jiao F., Yu X., Aden S., Ginger L., Williams S. I., Bai F., Pražák V., Karia D., Stansfeld P. J., Zhang P., Munson G., Anderluh G., Scheuring S., Gilbert R. J.: Structure and mechanism of bactericidal mammalian perforin-2, an an­cient agent of innate immunity. Science advances. 29 Jan. 2020, vol. 6, no. 5, eaax8286, str. 1–12. https://advances.sciencemag.org/content/6/5/eaax8286/ tab-pdf, DOI: 10.1126/sciadv.aax8286. Kraševec N., Novak M., Barat S., Skocaj M., Sepcic K., Anderluh G.: Unconven­tional secretion of nigerolysins a from Aspergillus Species. Microorgani­sms. Dec. 2020, iss. 12, [article] 1973, str. 1-23. https://www.mdpi.com/2076­2607/8/12/1973, DOI: 10.3390/microorganisms8121973. Bedina Zavec A., Omersa N., De Marco A., Jamnik M., Šakanovic A., Anderluh G., Podobnik M.: Using miscroscale thermophoresis and surface plasmon resonance to measure the interactions of extracellular vesicles. V: ISEV2020 abstract book. 9th Annual Meeting of the International Society for Extracel­lular Vesicles in Philadelphia, Pennsylvania, May 20-24, 2020. [S. l.]: Taylor & Francis, 2020. Str. 203. Journal of extracellular vesicles, vol. 9, sup. 1 (2020). https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/20013078.2020.1784511. Anderluh G.: Visions : Gregor Anderluh, Director of the National Institute of Che­mistry in Ljubljana, Slovenia. FEBS communications. str. [1]. https://network. febs.org/posts/63886-visions-gregor-anderluh-director-of-the-national-insti-tute-of-chemistry-in-ljubljana-slovenia?badge_id=671-director-visions. DRUGO Anderluh G.: Interactions of Nep1-like proteins from pathogenic microorganisms with plant sphinoglipids : lecture at the Half-Day Membrane Proteins, Insti-tut Pasteur, September 29th 2020. Anderluh G. (intervjuvanec) Zelo zaželen zakon, a le, ce bo pravi. Delo. [Tiska­na izd.]. 9. jan. 2020, leto 62, št. 6, str. 13 Kraševec N., Novak M., Cepin U., Hodnik V., Narat M., Jamnik M., Anderluh G., Sepcic K.: Functional studies of nigerolysins in Aspergillus-niger : lecture at the 17th International Aspergillus Meeting, Asperfest 17, February 16-17, 2020, Rome, Italy. Anderluh G. (intervjuvanec): Gregor Anderluh: »Narava izkorišca podobne zgradbe v razlicnih kontekstih« : oddaja Podobe znanja, program ARS, 11. 12. 2020. https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174738951?fbclid=IwAR2VlQgy­-oF4POLOShoOAXiDEY9FEKks49ImtGR6XyLKxu8Nkhr9XVEuG_Q. Rotter A., Muršic R., Jogan J., Vertacnik G., Eleršek T., Anderluh G., Hodnik N., Popit T., Ravnikar M. (intervjuvanci): Bomo znali zavreti in vrniti naravi, kar ji pripada?. Ljubljana: II. program Radia Slovenija - Val 202, dr. Andrej Šmuc. MMC RTV SLO : prvi multimedijski portal. 22. 4. 2020. https://val202. rtvslo.si/2020/04/od-rachel-do-grete-dan-zemlje-praznuje-pol-stoletja/ Twrdy V. (avtor), Kolar J., Pikalo J., Opara Krašovec U., Anderluh G., Lenarcic J., Gomboc A., Lozinšek M., Bohinc R. (intervjuvanci): Kaj caka slovensko znanost?. 1 spletni vir (1 videodatoteka (12 min, 50 sek)). Moje mnenje. https://4d.rtvslo.si/arhiv/moje-mnenje/174668311. Ridley M.: Kako inovacije spreminjajo svet in zakaj uspevajo v svobodni družbi. 1. izd. Ljubljana: UMco; Tržic: Ucila International, 2020. 414 str. Zbirka Angažirano. Anderluh G. (ur. 2005–) Kvarkadabra : casopis za tolmacenje znanosti. Ljubljana: Kvarkadabra, 1999–. Anderluh G. (clan ur. odbora 2007–) Analytical biochemistry. New York: Aca­demic Press. Anderluh G. (clan ur. odbora 2015–) Biochimica et biophysica acta. Biomembra­nes. Amsterdam: Elsevier, 1967–. Anderluh G. (clan ur. odbora 2016–) Scientific reports. London: Nature Publis­hing Group, 2011–. Anderluh G. (clan ur. odbora 2012–) Scientifica (Hindawi) (Online). Cairo: Hin­dawi Publishing Corporation, 2012–. Tatjana Avšic - Županc Mora-Cárdenas E., Aloise C., Faoro V., Knap Gašper N., Korva M., Caraccio-lo I., D’Agaro P., Avšic - Županc T., Marcello A.: Comparative specificity and sensitivity of NS1-based serological assays for the detection of flavi­virus immune response. PloS Negl Trop Dis. 2020 Jan 29; 14(1):e0008039. doi:10.1371/journal.pntd.0008039. Clement J., Ahlm C., Avšic - Županc T., Botten J., Chandran K., Jonsson C. B., Kariwa H., Klingström J., Klempa B., Krüger D. H., Leirs H., Li D., Liang M., Markotic A., Papa A., Schmaljohn C. S., Tischler N. D., Ulrich R. G., Vaheri A., Vial C., Yanagihara R., Maes P. Meeting report: Eleventh Inter­national Conference on Hantaviruses. Antiviral Res 2020 Apr; 176:104733. doi: 10.1016/j.antiviral.2020.104733. Albinsson B., Jääskeläinen A. E., Värv K., Jelovšek M., GeurtsvanKessel C., Vene S., Järhult J. D., Reusken C., Golovljova I., Avšic - Županc T., Vapa­lahti O., Lundkvist A.: Multi-laboratory evaluation of ReaScan TBE IgM rapid test, 2016 to 2017. Euro Survell 2020; 25(12): 1900427. http://dx.doi. org/10.2807/1560-7917.ES.2020.25.12.1900427. Caracciolo I., Mora Cardenas E., Aloise C., Carletti T., Segat L., Burali M. S., Chiarvesio A., Totis V., Avšic - Županc T., Mastrangelo E., Manfroni G., D'Agaro P., Marcello A.: Comprehensive response to Usutu virus following first isolation in blood donors in the Friuli Venezia Giulia Region of Italy: Development of recombinant NS1-based serology and sensitivity to anti­viral drugs. PLoS Negl Trop Dis. 2020 Mar 30;14(3):e0008156. doi: 10.1371/ journal.pntd.0008156. eCollection 2020 Mar. Venturi G., Aberle S. W., Avšic - Županc T., Barzon L., Batejat C., Burdino E., Carletti F., Charrel R., Christova I., Connell J., Corman V. M., Emmanouil M., Jääskeläinen A. J., Kurolt I., Lustig Y., Martinez M. J., Koopmans M., Nagy O., Nguyen T., Papa A., Pérez-Ruiz M., Pfeffer M., Protic J., Reime-rink J., Rossini G., Sánchez-Seco Farińas M. P., Schmidt-Chanasit J., Söde­rholm S., Sudre B., Van Esbroeck M., Chikv-Working Group, Reusken C. B. : Specialist laboratory networks as preparedness and response tool - the Emerging Viral Diseases-Expert Laboratory Network and the Chikun­gunya outbreak, Thailand, 2019. Euro Surveill. 2020 Apr; 25(13): 1900438.. doi: 10.2807/1560-7917.ES.2020.25.13.1900438. Poljak M., Korva M., Knap Gašper N., Fujs Komloš K., Sagadin M., Uršic T., Av­šic - Županc T., Petrovec M.: Clinical evaluation of the cobas SARS-CoV-2 test and a diagnostic platform switch during 48 hours in the midst of the COVID-19 pandemic. J Clin Microbiol. 2020 May 26;58(6):e00599-20. doi: 10.1128/JCM.00599-20. Print 2020 May 26. Strasek-Smrdel K., Korva M., Pal E., Rajter M., Skvarc M., Avšic - Županc T.: Case of Babesi crassa-Like Infection, Slovenia, 2014. Emerg Infect Dis 2020; 26(5): 1038-1040. doi: 10.3201/eid2605.191201. Knap N., Korva M., Ivovic V., Kalan K., Jelovšek M., Sagadin M., Zakotnik S., Strašek Smrdel K., Slunecko J., Avšic - Županc T.: West nile virus in Slove­nia. Viruses. 2020 Jul 3;12(7):E720. doi: 10.3390/v12070720. Maver Vodicar P., Oštrbenk Valencak A., Zupan B., Avšic - Županc T., Kurdija S., Korva M., Petrovec M., Demšar J., Knap N., Štrumbelj E., Vehovar V., Poljak M.: Low prevalence of active COVID-19 in Slovenia: a nationwi­de population study odf a probability-based sample. Clin Microbiol Infect. 2020 Nov 26(11):1514-19. doi: 10.1016/j.cmi.2020.07.013. Epub 2020 Jul 18. Alm E., Broberg E. K., Connor T., Hodcroft E. B., Komissarov A. B., Maurer--Stroh S., Melidou A., Neher R. A., O'Toole Á., Pereyaslov D.; WHO Euro­pean Region sequencing laboratories and GISAID EpiCoV group; WHO European Region sequencing laboratories and GISAID EpiCoV group*: Geographical and temporal distribution of SARS-CoV-2 clades in the WHO European Region, January to June 2020. Euro Surveill. 2020 Aug 25(32):2001410. doi: 10.2807/1560-7917.ES.2020.25.32.2001410. Frelih M., Erman A., Wechtersbach K., Pleško J., Avšic - Županc T., Kojc N.: SARS-CoV-2 Virions or Ubiquitous Cell Structure? Actual Dilemma in COVID-19 Era. Kidney Int Rep. 2020 Sep;5(9):1608-1610. doi: 10.1016/j. ekir.2020.07.003. Epub 2020 Jul 15. Garrison A. R., Alkhovsky S. V., Avšic - Županc T., Bente D. A., Bergeron É., Burt F., Di Paola N., Ergünay K., Hewson R., Kuhn J. H., Mirazimi A., Papa A., Sall A. A., Spengler J. R., Palacios G., Consortium I. R.: ICTV Virus taxonomy Profile: Nairoviridae. J Gen Virol. 2020 Aug;101(8):798-799. doi: 10.1099/jgv.0.001485. Epub 2020 Aug 24. Kuhn J. H., Adkins S., Alioto D., Alkhovsky S. V., Amarasinghe G. K., Anthony S. J., Avšic - Županc T., Ayllón M. A., et al.: 2020 taxonomic update for phylum Negarnaviricota (Riboviria: Orthornavirae), including the large or­ders Bunyavirales and Mononegavirales. Arch Virol. 2020 Dec;165(12):3023­3072. doi: 10.1007/s00705-020-04731-2. Epub 2020 Sep 4. Resman Rus K., Kopitar A. N., Korva M., Ihan A., Petrovec M., Avšic - Županc T.: Comparison of Lymphocyte Populations in Patients With Dobrva or Puumala orthohantavirus Infection. Front Cell Infect Microbiol. 2020 Oct 16;10:566149. doi: 10.3389/fcimb.2020.566149. eCollection 2020. Coutard B., Romette J. L., Miyauchi K., Charrel R., Prat C. M. A.; EVA Zika Workgroup, EVA COVID-19 Workgroup: The Importance of Biobanking for Response to Pandemic Caused by Emerging Viruses: The European Virus Archive As an Observatory of the Global Response to the Zika Vi­rus and COVID-19 Crisis. Biopreserv Biobank. 2020 Dec;18(6):561-569. doi: 10.1089/bio.2020.0119. Epub 2020 Nov 11. Hoornweg T. E., Zutt I., de Vries A., Maas M., Hoogerwerf M. N., Avšic - Žu-panc T., Korva M., Reimerink J. H. J., Reusken C. B. E. M.: Development of a Comparative European Orthohantavirus Microneutralization Assay With Multi-Species Validation and Evaluation in a Human Diagnostics. Front Cell Infect Microbiol. 2020 Dec 22;10:580478. doi: 10.338 Emerik Bernard RAZSTAVA Bernard E.: 15 let Novomeških likovnih dni 1/2, 29. november 2019–1. februar 2020, Dolenjski muzej, Novo mesto. France Bernik Bernik F.: Tisoc ur bridkosti za eno uro veselja : Ivan Cankar [celovecerni doku­mentarni film]. [Ljubljana]: Filmoteka, 2020. 1 spletni vir (1 videodatoteka (78 min, 44 sek)). https://bsf.si/sl/film/tisoc-ur-bridkosti-za-eno-uro-veselja/. Ivan Bratko Šoberl D., Bratko I., Žabkar J.: Learning to control a quadcopter qualitative­ly. Journal of intelligent & robotic systems, Dec. 2020, vol. 100, no. 3/4, str. 1097–110. Rajko Bratož OBJAVE Bratož R.: Aquileia ai tempi di Cromazio. Memorie Storiche Forogiuliesi. 2019, vol. 99, str. 57–76, (izšlo maja 2020). Bratož R.: Aquileia tardoantica nella tradizione storiografica medioeva­le. Antichitŕ altoadriatiche. 2020, vol. 92, str. 71–90. (= LEGITE, TENETE, IN CORDE HABETE. Miscellanea in onore ei Giuseppe Cuscito. Ed. Bi-sconti F., Cresci Marone G., Mainardis F., Prenc F.). Bratož R.: Péter Kovács, A history of Pannonia in the late Roman period I (284-363 AD). Bonn: Habelt 2016. VIII, 320 S. 5 Abb. (Antiquitas. Reihe I, 67). Gnomon : kritische Zeitschrift für die gesamte klassische Altertumswis­senschaft. 2019, bd. 91, h. 6, str. 567–568. DRUGO Bogataj J. D., Bratož R., Cedilnik A., Movrin D., Špelic M., Valencic R.: Hi­eronymus noster - Slavicus : odmevi Stridoncanove dedišcinev slovenski in širši slovanski kulturi = Hieronymus noster - Slavicus : echoes of the Stridonian's legacy in the Slovenian and broader Slavic culture. Edinost in dialog : revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 75, št. 1, str. 97–100. Bratož R. (clan ur. odbora 2010–) Mitteilungen zur Christlichen Archäologie. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1995–. Bratož R. (clan ur. odbora 2014–) Antichitŕ altoadriatiche. Editreg Trieste. Bratož R. (clan ur. odbora 2014–) Atti e Memorie della Societŕ Istriana di Arche­ologia e Storia Patria. Trieste: Tipografia-Litografia Moderna, 1884–. Bratož R. (clan ur. odbora 2012–) Quaderni giuliani di storia. Trieste: Deputazi-one di storia patria per la Venezia Giulia, 1980–. Bratož R. Keria (clan ur. sveta 2007–): studia Latina et Graeca. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 1999–. Bratož R. (clan ur. odbora 2001–) Studia Historica Slovenica : casopis za hu­manisticne in družboslovne študije. [Tiskana izd.]. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica, 2001–. Bratož R. (clan ur. odbora 2011–) Radovi. Zagreb: Zavod za hrvatsku povijest, 1987–. Bratož R. (clan ur. odbora 1996–) Zgodovinski casopis : glasilo Zveze zgodovin­skih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Zveza zgodovinskih dru­štev Slovenije, 1947–. Mirko Bratuša SAMOSTOJNA RAZSTAVA Bratuša M.: Kipi za otroke, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 9. 7.–6. 10. 2020 (katalog razstavljenih del 48 str., spremno besedilo Muhovic J.). TRAJNE JAVNE POSTAVITVE Bratuša M.: Spomenik dr. Stanko Janežic, (bron in tonalit, višina 220 cm) Or-mož, september 2020. Bratuša M.: Spomenik Dragotin Ferdinand Ripšl, (bron in beton, višina 180 cm) Krško, november 2020. Matej Brešar Brešar M.: Commutators and images of noncommutative polynomials. Advan­ces in mathematics. Nov. 2020, vol. 374, art. 107346 (21 str.). https://doi. org/10.1016/j.aim.2020.107346, 10.1016/j.aim.2020.107346. Brešar M.: Functional identities and zero Lie product determined Banach alge­bras. Quarterly Journal of Mathematics. June 2020, vol. 71, iss. 2, str. 649– 665. https://doi.org/10.1093/qmathj/haz060, 10.1093/qmathj/haz060. Bojan Cercek Chernomordik F., Cercek B., Lio W. M., Mihailovic P. M., Yano J., Herscovici R., Zhao X., ZhouJ., Chyu K. Y., Shah P. K., Dimayuga P. C.: The Role of T Cells reactive to the Cathelicidin Antimicrobial Peptid LL-37 in Acute Coronary Syndrome and Plaque Calcification. Front Immunol. 2020, Oct 6:11:575577, Doi:103389/fimmu.2020.575577. eCollection 2020. Lio W. M., Cercek B., Yano J., Yang W., Ghermezi J., Zhao X., Zhou J., Zhou B., Freeman M. R., Chyu K-Y., Shah P. K., Dimayuga P. C.: Sex as a Deter­minant of Responses to a Coronary Artery Disease Self-Antigen Identifi­ed by Immune-Peptidomics. Front. Immunol., 21 April 2020 | https://doi. org/10.3389/fimmu.2020.00694. Herscovici R., Mirocha R., Salomon J., Merz N. B., Cercek B., Goldfarb M.: Sex differences in crude mortality rates and predictive value of intensive care unit-based scores when applied to the cardiac intensive care unit. https:// doi.org/10.1177/2048872619872129 Eur Heart J Acute Cardiovasc Care, Aug 27 2020. Cercek B.: Moje sodelovanje s slovenskimi znanstveniki/zdravniki = My col­laboration with Slovenian scientists/physicians. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje clanov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustano­vami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 19–23, 125–130. Milan Dekleva Dekleva M.: Zaplešiva, Dante, Cankarjeva založba, 2020. Dekleva M.: in vsi so ocarani z mesecino (okrog pesmi) / Zora in cricek, pesniški diptih, (Hiša poezije), 2020. Dekleva M.: Palacinkožer, izvirna zgodba za otroke, Morfem+, 2020. Dekleva M.: Mala Alma na veliki poti, izvirna slikanica, Mladinska knjiga, 2020. Igor Emri Bek M., Aulova A., Oseli A., von BernstorffB., Emri I.: Advanced Impact and Vibration Insulation Based on High Pressure Technology. Advanced Expe­rimental Mechanics, Vol.5 (2020), 3-23. Venkatesh R., Voloshin A. S., Emri I., Brojan M., Govekar E.: Digital image correlation based internal friction characterization in granular materi­als. Experimental mechanics. Tiskana izd. 2020, vol. 60, str. 481–492. https:// link.springer.com/article/10.1007%2Fs11340-019-00570-8, DOI: 10.1007/ s11340-019-00570-8. Co A. (ur). ICR2020 : 18th International Congress on Rheology, Rio de Janeiro, December 14-17, 2020 : book of abstracts. Rio de Janeiro, 2020. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (261 str.)). https://icr2020online.com/images/program/ ICR2020_Book_of_Abstracts.pdf. Aulova A., Bek M., Kossovich L., Emri I.: Needleless electrospinning of PA6 fi­bers : the effect of solution concentration and electrospinning voltage on fi­ber diameter. Strojniški vestnik. Jun. 2020, vol. 66, no. 6, str. 421–430. https:// www.sv-jme.eu/sl/article/needless-electrospinning-of-pa6-fibers-effect-of­-solution-concentration-and-electrospinning-voltage-on-fiber-diameter/, DOI: 10.5545/sv-jme.2020.6713. Jenkinson I. R., Emri I., et al.: Rheology of foam at the ocean-air interface : its role in climate management. V: Co A. (ur.). ICR2020 : 18th International Congress on Rheology, Rio de Janeiro, December 14-17, 2020 : book of abstrac­ts. Rio de Janeiro, 2020. Str. https://icr2020online.com/images/program/ ICR2020_Book_of_Abstracts.pdf. Peter Fajfar OBJAVA Kosic M., Dolšek M., Fajfar P.: Failure probability of regular and irregular RC frame structures. Chapter 12. V: Köber D. (ur.): Seismic behaviour and de­sign of irregular and complex civil structures III (Geotechnical, Geological and Earthquake Engineering, Vol. 48). Cham: Springer. 2020, str. 141–152, https://doi.org/10.1007/978-3-030-33532-8_12. Fajfar P.: Petnajst ljubljanskih stolpnic, ki ne bi prenesle zelo mocnega potresa. Delo, 11. 4. 2020, str. 25. DRUGO Fajfar P. (zaslužni ur. 2015–) Earthquake engineering & structural dynamics. Chichester; New York: J. Wiley, 1972–. Fajfar P. (clan ur. odbora 1997–) Journal of earthquake engineering. Philadelphia: Taylor & Francis Group, 1997–. Fajfar P. (clan ur. odbora 2002–) Earthquake engineering and engineering vibra­tion. Dordrecht: Springer, 2002–. Fajfar P. (clan ur. odbora 2003–) Bulletin of earthquake engineering. Dordrecht: Springer, 2003–. Fajfar P.: Potresi – napovedovanje in zašcita: predavanje – Pravna fakulteta Sre­brna katedra in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 26. 5. 2020, (Kaj mora pravnik vedeti o razvoju drugih znanosti? – serija predavanj na daljavo). http://predavanja.ustava.si/2020/06/01/predavanje--zasl-prof-dr-petra-fajfarja-potresi-napovedovanje-in-zascita/. Dušan Ferluga Ferluga D. (clan ur. odbora 1999–) Pathology oncology research. Budapest: Tud. Kiadó. Ferluga D. (clan ur. odbora 1989–) Pathology research and practice. Stuttgart; New York: Fisher, 1978–. Franc Forstneric Forstneric F.: The Calabi-Yau property of superminimal surfaces in self-dual Einstein four-manifolds. The Journal of geometric analysis, [v tisku] 2020, 27 str. https://doi.org/10.1007/s12220-020-00455-6, doi: 10.1007/s12220­020-00455-6. Forstneric F.: H-principle for complex contact structures on Stein manifolds. Journal of symplectic geometry, vol. 18, no. 3, str. 733–767. https://dx.doi. org/10.4310/JSG.2020.v18.n3.a4, doi: 10.4310/JSG.2020.v18.n3.a4. Alarcón A., Forstneric F.: A foliation of the ball by complete holomorphic discs. Mathematische Zeitschrift, Oct. 2020, vol. 296, iss. 1–2, str. 169–174. https:// doi.org/10.1007/s00209-019-02430-6, doi: 10.1007/s00209-019-02430-6. Forstneric F., Wold E. F.: Runge tubes in Stein manifolds with the density proper­ty. Proceedings of the American Mathematical Society, Feb. 2020, vol. 148, no. 2, str. 569–575. https://doi.org/10.1090/proc/14309, doi: 10.1090/proc/14309. Alarcón A., Forstneric F.: The Calabi-Yau problem for Riemann surfaces with finite genus and countably many ends. Revista matemática iberoameri­cana, [v tisku] 2020, 14 str. https://doi.org/10.4171/rmi/1231, doi: 10.4171/ rmi/1231. Fornćss J. E., Forstneric F., Wold E. F.: Holomorphic approximation: the legacy of Weierstrass, Runge, Oka-Weil, and Mergelyan. V: Breaz D., Rassias M. Th. (ur.). Advancements in complex analysis : from theory to practice. Cham: Springer. cop. 2020, str. 133–192. https://doi.org/10.1007/978-3-030-40120­7_5, doi: 10.1007/978-3-030-40120-7_5. Forstneric F.: Matematicna analiza na FMF. V: Dobovišek M. (ur.), Kodre A. (ur.). Sto let matematike in fizike na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana: Fakulte­ta za matematiko in fiziko. 2020, str. 113–131. Alarcón A., Forstneric F., López F. J.: New complex analytic methods in the stu­dy of non-orientable minimal surfaces in Rn, (Memoirs of the American Mathematical Society, no. 1283). Providence: American Mathematical So­ciety, cop. 2020. VI, 77 str. https://doi.org/10.1090/memo/1283, http://www. ams.org/books/memo/1283/memo1283.pdf, doi: 10.1090/memo/1283. Franci Gabrovšek Kaufmann G., Mayaud C., Kogovšek B., Gabrovšek F.: Understanding the tem­poral variation of flow direction in a complex karst system (Planinska Jama, Slovenia) = Razumevanje casovne spremenljivosti smeri toka v kom­pleksnem kraškem sistemu (Planinska jama, Slovenija). Acta carsologica. 2020, letn. 49, št. 2/3, str. 213–228. https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/article/ view/7373/8523, DOI: 10.3986/ac.v49i2-3.7373. Mlakar P., Grašic B., Božnar M., Popovic D., Gabrovšek F.: Information system for scientific study of the micrometeorology of karst caves - case of Postojn-ska jama cave, Slovenija = Informacijski sistem za znanstvene raziskave mi-kroklime v kraških jamah : primer Postojnske jame, Slovenija. Acta carso­logica. 2020, letn. 49, št. 2/3, str. 297–310. https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/ article/view/7540/8520, DOI: 10.3986/ac.v49i2-3.7540. Blatnik M., Mayaud C., Gabrovšek F.: Supplement to the paper »Groundwater dynamics between Planinsko Polje and springs of the Ljubljanica River, Slovenia« from Blatnik et al. (2019) published in Acta Carsologica 48/2 = Dodatek k clanku »Dinamika podzemne vode med Planinskim poljem in izviri Ljubljanice, Slovenija«, objavljenem v Acta carsologica 48/2. Acta car-sologica. 2020, letn. 49, št. 1, str. 143–147. https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/ article/view/8967/8246, DOI: 10.3986/ac.v49i1.8967. Blatnik M., Culver D. C., Gabrovšek F., Knez M., Kogovšek B., Kogovšek J., Liu H., Mayaud C., Mihevc A., Mulec J., Aljancic M., Otonicar B., Petric M., Pipan T., Prelovšek M., Ravbar N., Shaw T. R., Slabe T., Šebela S., Zupan Hajna N., Knez M. (ur.), Otonicar B. (ur.), Petric M. (ur.), Pipan T. (ur.), Slabe T. (ur.): Karstology in the classical karst. Cham: Springer, cop. 2020. XII, 222 str. Advances in karst science. Kajetan Gantar OBJAVE Gantar K.: Der Laibacher Bischof Thomas Chrönn und seine lateinische Jugendge­dichte. - Wiener humanistische Blätter 60 (Wien 2019), 51–61. Gantar K.: Sprehodi po anticni književnosti. –V: Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah (SAZU 19. in 20. aprila 2017, Ljubljana 2020). 37–46. Gantar K.: Odmevi Murkovih raziskav v homeroslovju.– Matija Murko – slovan-ski filolog v najširšem pomenu besede (Ljubljana 2020), 101–112. Gantar K.: Izvor tragedije iz Dionizovega bogoslužja. – Spremna študija k prevo­du dveh Ajshilovih tragedij (Peržani, Vklenjeni Prometej, Ljubljana 2020, 119–164. Gantar K.: Protest zoper vojaško degradacijo stoletnice Univerze v Ljubljani. – Delo 4. 1. 2020. Gantar K.: Provokativno kolesarjenje ni izviren domislek.- Družina 69, 22 (31. 5. 2020), 12. Gantar K.: Ob prejemu naziva castni clan DKPS. Vzgoja XXII, številka 88 (2020), 52. PREVOD Gantar K.: Ajshil, Peržani – Vklenjeni Prometej. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2020 (190 strani). DRUGO Gantar K.: France Bernik, predsednik in castni clan SAZU (govor na žalni seji SAZU, 15. septembra 2020). Gantar K.: Pedagoški eros med vceraj in danes, med brezosebno apatijo in oseb­nim tveganjem (govor na Slomškovi proslavi, Ponikva 26. september 2020). Jože Možina – Kajetan Gantar, intervju v dveh nadaljevanjih v dokumentarni seriji Pricevalci (na prvem programu RTV SLO 22. in 29. septembra 2020, dosegljivo tudi kot DVD). Kajetan Gantar, Utrinki ugaslih sanj (oddaja na radiu Ognjišce 14. oktobra 2020). Janja Ulaga – Kajetan Gantar, intervju v okviru radijske oddaje Slovenci po svetu (na Radiu Veseljak, 19. novembra 2020). Josip Globevnik Globevnik J.: On discs in bidiscs. Journ. Math. Anal. Appl. 488 (2020) no. 1, 124061, 2 pp. Matija Gogala Trilar T., Gogala M., Graziani F., Ceccolini F., Cianferoni F.: First data on Ci­cadas of Kefalonia, Greece (Hemiptera: Cicadidae), including bioacoustics. Russian Entomol. J. 29(1): 12–19. 2020. Trilar T., Gjonov I., Gogala M.: Checklist and provisional atlas of singing cica­das (Hemiptera: Cicadidae) of Bulgaria, based on bioacoustics. 2020. https://doi.org/10.3897/BDJ.8.e54424 (09 Oct 2020) Gogala M.: Giorgio Pilleri in Tony J. Peterle, dva pri nas malo znana naravo­slovca slovenskega rodu. Proteus 82(7): 291, 327–331. 2020. Igor Grabec Grabec I., Sok A. E.: Modeling of lizard skin pattern by cellular automaton. Non­linear phenomena in complex systems : an interdisciplinary journal. 2020, vol. 23, no. 1, str. 1–16. DOI: 10.33581/1561-4085-2020-23-1-1-16. Grabec I., Sok A. E.: Random walk of foraging. Nonlinear phenomena in com­plex systems : an interdisciplinary journal. 2020, vol. 23, no. 3, str. 254–261. DOI: 10.33581/1561-4085-2020-23-3-254-261. Grabec I.: Sodelovanja med Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani in Cornell University, Ithaca, NY, ZDA = Cooperation between the Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana and Cornell University, Ithaca, NY, USA. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje clanov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljublja­na: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 24–28, 131–136 Grabec I. (avtor, fotograf): Utrinki in kipi. Prevalje: Kulturno društvo Mohorjan, 2020. 128 str. Niko Grafenauer Grafenauer N.: Halomušnice : telefonske pesmi o živalih. Jezero: Morfemplus, 2020. 77 str. Grafenauer N.: Kaj ima sonce najraje. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 96 str., Zbirka Soncnica. Grafenauer N.: (prireditelj). Kekec in Pehta. 3. ponatis. Ljubljana: Grafenauer, 2020. 60 str. Grafenauer N.: Pedenjped. Ljubljana: Zveza društev slepih in slabovidnih Slove­nije, 2020. 23 f. Zbirka Cicibanov vrtiljak. Grafenauer N.: Pedenjped gre v pedenjsvet. 1. natis. Ljubljana: Grafenauer, 2020. 79 str. Grafenauer N.: Živali, živali vsenaokrog. 1. natis. Ljubljana: Grafenauer, 2020. [39] str. Janez Höfler OBJAVE Höfler J.: Še nekaj premislekov k zgodovini kartuzijanskega samostana v Žicah in Marijini cerkvi v Špitalicu. Zbornik za umetnostno zgodovino. Nova vr­sta. [Tiskana izd.]. 2018 (izšlo 2020), 54, str. 17–35, 202, [210]. http://www. suzd.si/images/stories/pdf/zuz_54_2018/hoefler_ZUZ_2018.pdf. DRUGO Höfler J. (clan ur. odbora 2007–) Historia artis: zbirka Oddelka za umetnostno zgodovino. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2007–. Tine Hribar Hribar T.: Beograjski pogovori in osamosvojitveni plebiscit, Delo – Sobotna pri­loga, 24. oktobra 2020, leto 61, str. 10–11. Hribar T.: Kaj je in kaj ni vsebina sprave, Delo – Sobotna priloga, 21. november 2020, leto 61, str. 18–19. Hribar T.: Dvojni atentat na Demos, predplebiscitni in poosamosvojitveni, Delo – Sobotna priloga, 19. december 2029, leto 61, str. 4–6. Hribar T.: Clovekovo dostojanstvo, svetost življenja in pomoc pri umiranju, pred­govor v Robert Orfali: Smrt z dostojanstvom, Ciceron, Mengeš 2020, str. 13–58. Hribar T. (prevajalec). Martin Heidegger: O stvari mišljenja, Slovenska matica, Ljubljana 2020. Drago Jancar KNJIGE Jancar D.: La fuite extraordinaire de Johannes Ott (Galjot). Roman. Prevedla Andrée Lück-Gaye, Phébus, Pariz 2020. Jancar D.: Kaleriorja (Galjot). Roman. Prevedel Kari Klemela. Mansarda, Sauvo 2020. Jancar D.: Ucenik't na Džojs (Joyceov ucenec). Kratke zgodbe. Prevedel Ljudmil Dimitrov. IK Kolibri, Sofija 2020. Jancar D.: Pa i ljubav (In ljubezen tudi). Roman. Prevedla Anita Peti-Stantic. Meandar, Zagreb 2020. Jancar D.: Mayis, Kasim (Maj, november). Roman. Prevedla Nese Ay Basman. Dedalus Kitap, Istanbul 2020. Jancar D.: Kuzey Isiklari (Severni sij). Roman. Prevedla Nese Ay Basman. Deda­lus Kitap, Istanbul 2020. Jancar D.: Strom beze jména (Drevo brez imena). Roman. Prevedel Petr Mainuš. Altenber, Jihlava 2020. Jancar D.: Nasmešlivoe voždelenie (Posmehljivo poželenje). Roman. Prevedla Nadežda Starikova. Centr knigi Rudomino, Moskva 2020. KRATKE ZGODBE Jancar D.: Ängelns blick (Pogled angela). V švedšcino prevedla Ann-Sofie Oman. Nya Argus, Nr. 12-13. Esbo 2020, str. 394–397. Jancar D.: Kastilskata kartina (Kastiljska slika). Prevedel Ljudmil Dimitrov. Ve­stnik literaturen, 10.–16. 6. Sofija, 2020, str. 11–12. CLANKI, ESEJI Jancar D.: Sanjaci in mesecniki, v: Manifest Alpe-Adria. Verlag Löcker, Wien 2020, str. 91–93. Jancar D.: Dnevi vojne. Mohorjev koledar 2021. Celjska Mohorjev družba, Celje 2020, str. 157–164. Jancar D.: Träumer und Schlafwandler. Manifest Alpe Adria. Verlag Löcker, Wien 2020, str. 93–95. Jancar D.: Sognatori e sonnambuli. Manifest Alpe Adria. Verlag Löcker, Wien 2020, str. 96–97. Jancar D.: Dankesworte – anlässlich der Verleihung des Österreichischen Staat­spreises für Europäische Literatur 2020. Lichtungen, Nr: 163, Graz novem­ber 2020, str. 140–41. Jancar D.: Écrire dans la langue d'une petite nation Ex nihilo. No. 2 (Juin 2020). Université de Cery-Pontoise, Cergy 2020, str. 76–80. »Es war exotisch - natürlich«. Dialog Drago Jancar – Erich Klein. Anzeiger 4/20, str. 28 – 32. Time Past and Present: Ripples and Reflections. Spletni dialog: Drago Jancar, Ljubljana - Yi Zhou, Peking. EU – China Litfest. 22. november 2020. GLEDALIŠCE Jancar D.: Izbrane zgodbe. Video branje desetih zgodb iz knjige Mnoga življenja. Drama SNG Maribor, maj– junij 2020. Andrej Jemec SKUPINSKE RAZSTAVE Zbirka Gorjupove galerije, (nova postavitev, 7), Gorjupova galerija v osnovni šoli, Kostanjevica na Krki, 7. februar 2020. Izbor del iz Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj, Avla Mestne obcine Kranj, 10. junij 2020–28. februar 2021. Izbor graficnih listov privatne zbirke Ota Vogrina, Grafika +, Likovni salon Lojze Šušmelj, Selnica ob Dravi. 2.–23. junij 2020. DRUGO Vošcilnica za Veleposlaništvo R. Slovenije, Dunaj, 2020, slika: Andrej Jemec be-sedilo: Florjan Lipuš. Roman Jerala OBJAVE Lebar T., Lainšcek D., Merljak E., Aupic J., Jerala R.: A tunable orthogonal coi-led-coil interaction toolbox for engineering mammalian cells. Nature che­mical biology. May 2020, vol. 16, iss. 5, str. 513–519, https://www.nature. com/articles/s41589-019-0443-y, DOI: 10.1038/s41589-019-0443-y. Thai Ha V., Lainšcek D., Gesslbauer B., Jarc Jovicic E., Hyötyläinen T., Ilc N., Lakota K., Tomšic M., Van De Loo F. A. J., Bochkov V., Petan T., Jerala R., Mancek Keber M.: Synergy between 15-lipoxygenase and secreted PLA­2PLA2 promotes inflammation by formation of TLR4 agonists from extra­cellular vesicles. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. [Online ed.]. 13 Oct. 2020, vol. 117, iss. 41, str. 25679–25689, https://www.pnas.org/content/early/2020/09/23/2005111117, DOI: 10.1073/ pnas.2005111117. Scalvini B., Sheikhhassani V., Woodard J., Aupic J., Dame R. T., Jerala R., Ma-shaghi A.: Topology of folded molecular chains : from single biomolecules to engineered origami. Trends in chemistry. 1 Jul. 2020, vol. 2, iss. 7, str. 609– 622, https://www.cell.com/trends/chemistry/fulltext/S2589-5974(20)30111­8, DOI: 10.1016/j.trechm.2020.04.009. Segal E., Jerala R., et al.: Building an international consortium for tracking coronavirus health status. Nature medicine. [Online ed.]. 2020, str. 1–4. https://www.nature.com/articles/s41591-020-0929-x.pdf, DOI: 10.1038/ s41591-020-0929-x. Lainšcek D., Fink T., Forstneric V., Hafner-Bratkovic V., Orehek S., Strmšek Ž., Mancek Keber M., Pecan P., Esih H., Malenšek Š., Aupic J., Dekleva P., Pla-per T., Vidmar S., Kadunc S., Bencina M., Omersa N., Anderluh G., Pojer F., Lau L., Hacker D., Correia B., Peterhoff D., Wagner R., Jerala R.: Immune response to vaccine candidates based on different types of nanoscaffolded RBD domain of the SARS-CoV-2 spike protein bioRxiv doi: https://doi. org/10.1101/2020.08.28.244269 POMEMBNA PROJEKTA Proof of concept ERC grant. Office of Naval Research (ONR) projekt. Marko Jesenšek OBJAVE Jesenšek M.: The Slovenian language, literature and teaching of Slovenian lan­guage research project. Slavia Centralis 2020. 13/2, 7-30. http://www.ff.um. si/dotAsset/83663.pdf. Jesenšek M.: Majniška deklaracija in slovenski jezik (1917-1989-2020). V: Anton Korošec in sto let Majniške deklaracije. Referati z znanstvenega simpozija Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije. Ur. Marko Jesenšek. Ljuto-mer: Gimnazija Franca Miklošica, 2020, 179-207. Jesenšek M.: Prekmurski knjižni jezik in narecje. »Mi vsi živeti šcemo« : Pre­kmurje 1919: okolišcine, dogajanje, posledice. Zbornik prispevkov medna­rodnega in interdisciplinarnega posveta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ur. Štih P., Ajlec K., Kovacs A. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 524-564. Jesenšek M.: Cankarjev vpliv na prenovo slovenskega knjižnega jezika. Z Lu­blane pres Víden do Prahy (Ivan Cankar a jeho soucasníci) = Iz Ljubljane preko Dunaja v Prago (Ivan Cankar in njegovi sodobniki). Ur. Jensterle Do-ležal A. Praha: Národní knihovna Ceské republiky, Slovanská knihovna, 2020. 251-261. Jesenšek M.: Murkova pisma Jagicu (1887-1923). Matija Murko - slovanski fi­lolog v najširšem pomenu besede. Razprave II. razreda, 24. Ur. Jesenšek M., Stanonik M. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 276-298. Jesenšek M.: Ada Vidovic Muha o povezavah med slovenskim in ceškim jeziko­slovjem. Pogled v jezik in iz jezika. Adi Vidovic Muha ob jubileju. Ur. Krajnc Ivic M., Žele A. Mednarodna knjižna zbirka Zora 133. Maribor: Univerzi­tetna založba, 2020. 21-38. Jesenšek M.: Slovensko jezikoslovje, književnost in poucevanje slovenšcine. Slo­vensko jezikoslovje, književnost in poucevanje slovenšcine; Slovar slovenske­ga knjižnega jezika 16. stoletja; Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar. Ur. Jesenšek M. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 135. Maribor: Univerzitetna založba, 2020. 10-54. Jesenšek M.: Življenje in delo castne obcanke obcine Selnica ob Dravi akade­mikinje Zinke Zorko. Zinkin zbornik. Ur. Jesenšek M. Selnica ob Dravi: Obcina, 2020. 7-41. Jesenšek M.: Car, Janko: (1932-2017). Slovenska biografija, Novi Slovenski biograf-ski leksikon, 2020. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023080/. Jesenšek M.: Bohoricev šolski red Ordo scholae procerum in Carniolia (1575). Casopis za zgodovino in narodopisje. 2020, letn. 91 = n. v. 56, zv. 2/3, str. 206–210. Jesenšek M.: Mikolic V.: Izrazi moci slovenskega jezika. Koper: Znanstveno-raz­iskovalno središce Koper, Annales ZRS; Ljubljana: Slovenska matica, 2020. 382 str. Jesenšek M.: Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije. Spremna beseda. Anton Korošec in sto let Majniške deklaracije. Rreferati z znanstvenega sim-pozija Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije. Ur. Marko Jesenšek. Ljutomer: Gimnazija Franca Miklošica, 2020. 11-30. Jesenšek M.: Usodna zmota: slovenski jezik nas doloca ali razmislek o (ne)po­trebnosti slovenskega ucnega jezika v visokem šolstvu in znanosti. Casopis za prijazen Maribor. 3. dec. 2020, št. 2, 14-15. Jesenšek M.: Najpomembnejši so medcloveški odnosi. Šime Ivanjko: Aforizmi in razmišljanja o pravu in pravnikih. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba, 2020. 15-18. DRUGO Jesenšek M.: Dober vecer: dr. Marko Jesenšek - pogovor v oddaji Dober ve-cer, RTV Slovenija, TV Maribor, 21. 9. 2020. https://www.rtvslo.si/4d/ arhiv/174719625?s=tv Jesenšek M.: Dr. Marko Jesenšek - pogovor v oddaji Poglobljeno, Radio Maribor, 28. apr. 2020. https://4d.rtvslo.si/arhiv/poglobljeno/174689117. Jesenšek M.: Po jeziku in veri se narod nareja - prof. dr. Marko Jesenšek v od­daji Iz roda v rod, Radio Maribor, 4. 10. 2020. https://www.rtvslo.si/4d/ arhiv/174722424?s=radio. Jesenšek M.: Po jeziku smo ustvarjeni - intervju v oddaji Iz roda v rod, Radio Maribor, 9. 2. 2020. https://4d.rtvslo.si/arhiv/iz-roda-v-rod/174671227. Jesenšek M.: V spomin škofu Jožetu Smeju - intervju v oddaji Sedmi dan, Ra­dio Slovenija, program ARS, 6. 12. 2020. https://ars.rtvslo.si/2020/11/sedmi--dan-165/. Jesenšek M. (slavnostni govornik): Ob slovenskem kulturnem prazniku in obele­žitvi 500-letnice rojstva Adama Bohorica. Osrednja prireditev v obcini Be­nedikt, 7. 2. 2020. Marko Jesenšek (ur.) Anton Korošec in sto let Majniške deklaracije [referati z znanstvenega simpozija Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije]. Lju­tomer: Gimnazija Franca Miklošica, 2020. 255 str. Jesenšek M. (ur.) Slovensko jezikoslovje, književnost in poucevanje slovenšcine; Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar. Maribor: Univerzitetna založba, 2020. 399 str. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 135. Jesenšek M. (ur.): Zinkin zbornik. Selnica ob Dravi: Obcina. 2020. 176 str. Jesenšek M. (ur.), Stanonik M. (ur.): Matija Murko - slovanski filolog v najšir­šem pomenu besede. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 321 str. Razprave II. razreda, 24. Jesenšek M. (ur.), Orel I. (ur.), Orožen M. (ur.): Vodnikov katekizem: kershanski navuk sa Ilirske deshele vsét is Katehisma sa vse zerkve Franzoskiga Zesar­stva. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. 2020. 351 str. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 139. Jesenšek M. (ur.), Sedar K. (ur.) Petstoletnica Adama Bohorica. Zbornik povzet­kov znanstvenega simpozija. Murska Sobota, 22. oktober 2020. Murska So-bota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. 1 spletni vir [27 str.]. https://www. dr-siftar-fundacija.org/wp-content/uploads/2020/10/PETSTOLETNICA­-ADAMA-BOHORICA-ZBORNIK-POVZETKI-REFERATOV.pdf. Jesenšek M. (ur.) Mednarodna knjižna zbirka Zora. Maribor: Univerzitetna za­ložba. Jesenšek M. (glavni in odgovorni ur.) Slavia Centralis. Maribor: Filozofska fa-kulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Jesenšek M. (clan ur. odbora) Casopis za zgodovino in narodopisje. Maribor: Zgodovinsko društvo, 1904–. Jesenšek M.: (clan ur. odbora): Edinost in dialog: revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog. Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski di­alog pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Maribor: Inštitut Stanka Janežica za dogmaticno, osnovno in ekumensko teologijo ter religiologijo in dialog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. Milan Jesih Jesih M.: Žlahta. Sodobnost 6/2020. Jesih M.: Domoznanske. Airbeletrina, v Panorama, 16. aprila 2020 (splet). Jesih M.: Šest pesmi. Vrabec anarhist, 20. maja 2020 (splet). Gabrijel Kernel Kernel G., Pelicon P.: Darko Jamnik (1925–2020) : nekrolog. Delo. 31. jul. 2020, leto 62, št. 175, str. 23. Boštjan Kiauta OBJAVE Kiauta B.: Franciscus de Paula Schrank (1747–1835) – prvi porocevalec o poja­vljanju kacjih pastirjev ob onesnaženih vodah v našem prostoru in v Evropi (Odonata: Zygoptera). Erjavecia 35: naslovnica, 2–8. Kiauta B.: Pater Roman Tominec OFM (1900–1991) o simboliki kacjega pastirja v upodobljajoci umetnosti (1958). Zapis ob 30. obletnici smrti. Erjavecia 35: 92–96. Kiauta B.: Some personal recollections of the late Angelo Barbosa Monteiro Ma-chado (1934–2020). Odonatologica 49(3/4): 191–198. DRUGO Kiauta B. (clan ur. odbora) Odonatologica. Osmylus Scientific Publishers, Woln­zach. Vol. 49. Matjaž Kmecl Kmecl M.: Pesmi o zemlji dobrotnici. V: Šali F.: Njive. Vavta vas: samozal., 2020. 46 str. Kmecl M.: Pesmi tihožitij in besov. Koroški koledar ... 2020, str. 23–28. Željko Knez OBJAVE Primožic M., Knez Ž., Leitgeb M.: Activity of a-amylase from P. ostreatus grown on waste substrates. V: Book of abstracts. 3rd International Conference Te­chnologies and Business Models for Circular Economy (online conference), TBMCE 2020, 15 December 2020. [S. l.: s. n., 2020]. Str. 47. Perva-Uzunalic A., Ledinek N., Finšgar M., Knez Ž., Novak Z.: Analysis of related substances of prednisolone in active ingredient. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbor­nik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annu­al Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 128. Kupnik K., Primožic M., Knez Ž., Leitgeb M.: Antimicrobial activity of Aloe ar­borescens and Aloe barbadensis. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. 1 str. Colnik M., Knez Hrncic M., Škerget M., Knez Ž.: Biodegradable polymers, cur­rent trends of research and their applications, a review. Chemical industry & chemical engineering quarterly. 2020, vol. 26, iss. 4, str. 401–418. DOI: 10.2298/CICEQ191210018C. Vasic K., Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: Biodiesel production using solid acid catalysts based on metal oxides. Catalysts. Published: 17 February 2020, vol. 10, no. 2, str. 1–20. https://www.mdpi.com/2073-4344/10/2/237, DOI: 10.3390/catal10020237. Knez Hrncic M., Ivanovski M., Cör D., Knez Ž.: Chia Seeds (Salvia Hispanica L.) : an overview-phytochemical profile, isolation methods, and application. Molecules. 2020, vol. 25, no. 1, str. 1–19. DOI: 10.3390/molecules25010011. Pantic M., Knez Ž., Novak Z.: Coating of bioaerogels : novel route in product optimization. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Che­mical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Lju­bljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 64. Kotnik P., Colnik M., Finšgar M., Knez Ž., Škerget M.: Determination of C1-C6 hydrocarbons in gaseous plastic degradation products by GC-MS method. Polymer degradation and stability. Dec. 2020, vol. 182, str. 1–8, https://www. sciencedirect.com/science/article/pii/S0141391020303165, DOI: 10.1016/j. polymdegradstab.2020.109386. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: Development of chitosan functio­nalized magnetic nanoparticles with bioactive compounds. Nanomateri­als. 25 Sep. 2020, vol. 10, iss. 10, str. 1–25, https://www.mdpi.com/2079­4991/10/10/1913, DOI: 10.3390/nano10101913. Žitek T., Dariš B., Finšgar M., Knez Ž., Bjelic D., Knez Hrncic M.: The effect of polyphenolics in extracts from natural materials on metabolic activity of metastatic melanoma WM-266-4 cells. Applied sciences. 2020, vol. 10, iss. 10, str. 1–17. DOI: 10.3390/app10103499. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: The effect of scSO2 treatment on pretein concentration and protease activity in graham flour. V: Book of ab­stracts. 3rd International Conference Technologies and Business Models for Circular Economy (online conference), TBMCE 2020, 15 December 2020. [S. l.: s. n., 2020]. Str. 49. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: Enzyme deactivation using high pressure carbon dioxide technology. V: Bogataj M. (ur.), Kravanja Z. (ur.), Novak-Pintaric Z. (ur.). 2nd International Conference on Technologies & Bu­siness Models for Circular Economy : conference proceedings. 1st ed. Maribor: University Press: Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, 2020. Str. 205–210. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/472/570/801-1. Vasic K., Knez Ž., Kumar S., Kumar Pandey J., Leitgeb M.: Epoxy functiona­lized carboxymethyl dextran magnetic nanoparticles for immobilization of alcohol dehydrogenase. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.]. 2020, vol 67, no. 4, str. 1172–1179. https://journals.matheo.si/index.php/ACSi/article/ view/6065, DOI: 10.17344/acsi.2020.6065. Knez Ž.: Hvala profesorjem Prve. V: Prva gimnazija Maribor : per aspera ad astra. Maribor: Tronlab. 4. 10. 2020, 1 str. https://www.prva-gimnazija. si/170-letna-izobrazevalna-tradicija/170-zgodb-prve/hvala-profesorjem--prve. Gagic T., Knez Ž., Škerget M.: Hydrothermal hydrolysis of sweet chestnut (Ca­stanea sativa) tannins. Journal of the Serbian Chemical Society. 2020, vol. 85, no. 7, str. 896–883. DOI: 10.2298/JSC190711108G. Milovanovic T.: Hydrothermal processes for conversion of lignocellulosic biomass to value-added compounds : doctoral disertation. Maribor: [T. Milovanovic], 2020. XVI, 138 str. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=76613. Gagic T., Perva-Uzunalic A., Knez Ž., Škerget M.: Hydrothermal treatment of sugars to obtain high-value products. Journal of the Serbian Chemical Soci­ety, Journal of the Serbian Chemical Society. 2020, vol. 85, no. 1, str. 97–109. DOI: 10.2298/JSC181218070G. Vasic K., Knez Ž., Leitgeb M.: Immobilization of alcohol dehydrogenase from Saccharomyces cerevisiae onto carboxymethyl dextran-coated magnetic nanoparticles : a novel route for biocatalyst improvement via epoxy acti­vation. Scientific reports. Oct. 2020, vol. 10, art. no. 19478, str. 1–17. DOI: 10.1038/s41598-020-76463-x. Vasic K., Knez Ž., Leitgeb M.: Immobilization of alcohol dehydrogenase onto carboxymethyl dextran coated magnetic nanoparticles via epoxy activati­ on. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Sloven-ski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 111. Primožic M., Kravanja G., Knez Ž., Crnjac A., Leitgeb M.: Immobilized laccase in the form of (magnetic) cross-linked enzyme aggregates for sustainable diclofenac (bio)degradation. Journal of cleaner production. 1 Dec. 2020, vol. 275, str. 1–16. DOI: 10.1016/j.jclepro.2020.124121. Finšgar M., Perva-Uzunalic A., Behr H., Ledinek N., Knez Ž., Novak Z.: An improved reversed-phase high-performance liquid chromatography me­thod for the analysis of related substances of prednisolone in active ingre­dient. ACS omega. 2020, vol. 5, no. 14, str. 7987–8000, ilustr. DOI: 10.1021/ acsomega.0c00037. Žitek T., Leitgeb M., Golle A., Dariš B., Knez Ž., Knez Hrncic M.: The influence of hemp extract in combination with ginger on the metabolic activity of metastatic cells and microorganisms. Molecules. 2020, vol. 25, no. 21, str. 1–17. https://www.mdpi.com/1420-3049/25/21/4992, DOI: 10.3390/molecu­les25214992. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: The influence of supercritical car­bon dioxide on graham flour enzyme polyphenol oxidase activity. Mole­cules. 17 dec. 2020, vol. 25, no. 24, str. 1–13. https://www.mdpi.com/1420­3049/25/24/5981, DOI: 10.3390/molecules25245981. Verdnik A., Colnik M., Knez Ž., Škerget M.: Izolacija keratina iz odpadne volne s hidrotermicnimi postopki. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 194. Kotnik P., Knez Hrncic M., Bren U., Krajnc P., Knez Ž.: Laboratorijske vaje pri predmetu Kemija : navodila za vaje in delovni zvezek : zbrano gradivo. Ma-ribor 2020. VIII, 58 str. Borjan D., Leitgeb M., Knez Ž., Knez Hrncic M.: Microbiological and antioxi­dant activity of phenolic compounds in olive leaf extract. Molecules. 1 dec. 2020, vol. 25, no. 24, str. 1–31. DOI: 10.3390/molecules25245946. Knez Ž., Cör D., Pantic M., Knez Ž., Knez Hrncic M.: Pasti in prednosti indu­strijske predelave hrane = Pitfalls and advantages of industrial food proces­sing. V: Raspor P. (ur.). [Hrana, prehrana, zdravje] : gojimo, hranimo, ohra­njajmo. Skupaj : Konferenca Hrana, prehrana, zdravje = Conference Food, Nutrition, Health : [vecavtorska monografija]. Ljubljana: Evropska mreža deklaracije za hrano, tehnologijo, prehrano za zdravje, 2020. Str. 123–130. Djordjevic A., Kotnik P., Horvat D., Knez Ž., Antonic M.: Pharmacodynamics of malondialdehyde as indirect oxidative stress marker after arrested-heart cardiopulmonary bypass surgery. Biomedicine & pharmacotherapy. [Online ed.]. Dec. 2020, vol. 132, str. [1]–5. https://www.sciencedirect.com/science/ article/pii/S0753332220310696, DOI: 10.1016/j.biopha.2020.110877. Horvat G., Pantic M., Knez Ž., Novak Z.: Polisaharidni aerogeli s siliko. V: Pin-tar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemij­sko društvo, 2020. Str. 55. Bjelic S., Kravanja G., Knez Ž., Leitgeb M.: Poly(e-caprolactone)/Hydroxyapati-te/Silica nanoparticles composites prepared by supercritical CO2 foaming. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski ke­mijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 78. Dariš B., Knez Ž.: Poly(3-hydroxybutyrate) : Promising biomaterial for bone tis­sue engineering. Acta pharmaceutica. 2020, vol. 70, no. 1, str. 1-15. ISSN 1846-9558. https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_je­zik=322393, DOI: /10.2478/acph-2020-0007. Pantic M., Horvat G., Knez Ž., Novak Z.: Preparation and characterization of chitosan-coated pectin aerogels : curcumin case study. Molecules. 2020, vol. 25, no. 5, str. 1–14. DOI: 10.3390/molecules25051187. Colnik M., Kotnik P., Knez Ž., Škerget M.: Razgradnja odpadkov iz polipro­pilena z uporabo superkriticne vode. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik pov­zetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Por­torož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 143. Vasic K., Knez Ž., Konstantinova E. A., Kokorin A., Gyergyek S., Leitgeb M.: Structural and magnetic characteristics of carboxymethyl dextran coated magnetic nanoparticles : from characterization to immobilization applica­tion. Reactive & functional polymers. [Print ed.]. March 2020, vol. 148, str. 1–13. DOI: 10.1016/j.reactfunctpolym.2020.104481. Gagic T., Knez Ž., Škerget M.: Subcritical water extraction of chestnut bark and optimization of process parameters. Molecules. 2020, vol. 25, no. 12, str. 1-23. DOI: 10.3390/molecules25122774. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: Supercritical carbon dioxide influen­ce on graham flour enzyme polyphenol oxidase activity. V: Pintar A. (ur.), et al. Zbornik povzetkov = Book of abstracts : Slovenski kemijski dnevi 2020 = 26th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society : 16.-18. september 2020, Portorož, Portorose, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2020. Str. 110. Leitgeb M., Knez Ž., Primožic M.: Sustainable technologies for liposome prepa­ration. The Journal of supercritical fluids. 1 November 2020, str. 1-17. DOI: 10.1016/j.supflu.2020.104984. Kravanja G., Primožic M., Knez Ž., Leitgeb M.: Transglutaminase release and activity from novel poly(beta-caprolactone)-based composites prepared by foaming with supercritical CO2. The Journal of supercritical fluids. Str. 1–18. DOI: 10.1016/j.supflu.2020.105031. Škerget M., Colnik M., Kotnik P., Knez Ž.: Use of supercritical water for degra­dation of polyethylene waste. V: Bogataj M. (ur.), Kravanja Z. (ur.), Novak­-Pintaric Z. (ur.). 2nd International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy : conference proceedings. 1st ed. Maribor: Uni­versity Press: Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, 2020. Str. 57–64. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/472/570/801-1. DRUGO Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: The effect of supercritical carbon dioxide on flour quality : lecture online presented at a conference Materials, Methods & Technologies 2020, which was held on 29 August - 1 September 2020, Bolgaria. Vasic K., Knez Ž., Leitgeb M.: Immobilization of beta-galactosidase onto aminosi-lane magnetic nanoparticles and its hyperactivation : lecture online presented at a conference Materials, Methods & Technologies 2020, which was held on 29 August - 1 September 2020, Bolgaria. Knez Ž. (ur. 2008–2020, clan ur. sveta 2008–2020) Acta medico-biotechnica : AMB. Maribor: Medicinska fakulteta, 2008–. Milcek Komelj NATISNJENA BESEDILA Komelj M.: Novomeški ustvarjalni prerod v osrcju slovenske kulture. Sto let od prve pokrajinske umetniške razstave v Novem mestu. Katalog Sto let novo­meške pomladi. Novo mesto, Dolenjski muzej 2020, str. 45-59. Komelj M.: Odkrivanje Prekmurja v slovenski likovni umetnosti in umetnostni zgodovini. »Mi vsi živeti šcemo«. Prekmurje 1919: okolišcine, dogajanje, posledice. Zbornik prispevkov mednarodnega in interdisciplinarnega po­sveta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ljubljana 29.-30. maj 2019. Ljubljana, SAZU, 2020, str. 642-691. Komelj M.: Izhodišca za posvet. Vpisi v prostor. Identiteta in varovanje sloven-skega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izrocila. Prispevki s posveta SAZU 25. oktobra 2017. Lju­bljana, SAZU, 2020. str. 8-11. Komelj M.: Stališce V. razreda za umetnosti o Plecnikovem stadionu za Beži­gradom. Porocilo na nujni seji Odbora za kulturo DZ 22. maja 2020. Vpisi v prostor. Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izrocila. Prispevki s posveta SAZU 25. oktobra 2017. Ljubljana, SAZU, 2020, str. 183-185. Komelj M.: Arhitekt v risbi. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 70. knjiga. Ljubljana, SAZU, 2020, str. 129-131. Komelj M.: Mirko Bratuša. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 70. knjiga. Ljubljana, SAZU, 2020, str. 285-287. Komelj M.: Akademik dr. Alojz Rebula (1924-2028). Spremna beseda v knjigi Alojz Rebula: Apokrif. Trst, Mladika, 2020, str. 129-150. (Ponatis govora z žalne slovesnosti na SAZU.) Komelj M.: Tršarjeva ognjevita stvariteljska strast. Besedilo v katalogu Drago Tršar: Množice in figure. Kranj, Gorenjski muzej, 2020. Komelj M.: S sliko k Resnici. Intervju s slikarjem Andrejem Jemcem. Slovenski cas. Casnik za družbo in kulturo, priloga tednika Družine, februar 2020, str. 4-5. Komelj M.: Pet najnovejših graficnih poetik. Zloženka ob razstavi petih grafi­kov (Miha Erica, Anite Indihar Dimic, Natalije Juhart, Alje Košar in Miha Percica). Ljubljana, Galerija ZDSLU, 2020. Komelj M.: Dve umetniški oblicji iz istega graficnega gnezda. Zloženka grafic­ne razstave Anite Indihar Dimic in Natalije Juhart. Novo mesto, Galerija Krka, 2020. Komelj M: Živi Janez Bernik. Spominska razstava Janeza Bernika v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Zvon, 2000, št. 1-2, str. 80. Komelj M.: Božji ucitelj. Stane Kregar: Sv. Dominik Savio, 1950. Vzgoja 2020, št. 85, str. 44-45. Komelj M.: Medsebojnost na ozadju neskoncne skrivnosti. Marko Šuštaršic: Fi­gura v belem, 1975. Vzgoja 2020, št. 86, str. 40-41. Komelj M.: Vzgojiteljski nacrt slikarskega teoretika. Zoran Didek: Kote - avto­portret ob Krki, 1960. Vzgoja 2020, št. 87, str. 33-34. Komelj M.: Zoran Didek in macka (pesem). Vzgoja 2020, št. 87, str. 34. Komelj M.: Srcni utrip slikarjeve narave. France Pavlovec: Ob Savi. 1943, Vzgoja 2020, št. 88, str. 40-42. Komelj M.: Diade. Življenjska modrost Trobiševih diad. Spremna beseda v knji­gi Smiljan Trobiš: Vse se iztoci v ljubezen. Novo mesto, Kulturno društvo Severin Šali, 2020, str. 68-69. Odlomek besedila tudi v Trobiševi knjižici Moc diad, Novo mesto, KDSŠ 2020. Komelj M.: Trobiševa Tinca. Spremna beseda v zbirki Smiljana Trobiša Tinca. Novo mesto, Kulturno društvo Severin Šali, založba Spes, 2020, str. 37-39. Komelj M.: Nadarjen za prikupno pripovedovanje. (Spominska izjava ob smrti nadškofa Alojzija Urana.) Družina, 26. IV. 2020, str. 7. Komelj M.: Trobiševe življenjske resnice. Spremna beseda v knjigi Smiljan Tro­biš: Tu, kjer smo, išcemo nebo. Novo mesto, Kulturno društvo Severina Šalija, 2021 (izšlo oktobra 2020). Komelj M.: Vznemirljiva mladost novomeške pomladi. Besedilo vkljuceno v clanek Petra Raka: Novomeška pomlad nas že stoletje spominja na priho­dnost. Delo, 26. IX. 2019, str. 14; tudi na spletni strani SAZU. Komelj M.: Novo mesto naj ostane žlahtno kulturno središce. Uvodni govor akad. prof. dr. Milcka Komelja, ob ustanovitvi Kulturnega društva Severi­na Šalija na ustanovnem zboru 2. decembra 2016. Oddaljene bližine. Kroni­ka kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 11-15. Komelj M.: Govor predsednika KDSŠ Milcka Komelja. Oddaljene bližine. Kro­nika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 18-19. Komelj M.: Zahvala prof. dr. Milcka Komelja za priznanje castnega mešcanstva. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 56-58. Komelj M.: Svetla, z nostalgijo prepojena knjiga. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 64-67. Komelj M.: Bernikov Nocni dnevnik v temacni svetlobi Podob iz sanj. Odda­ljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 75-85. Komelj M.: Knjiga Marinke Miklic V kamen vklesano, Oddaljene bližine. Kro­nika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 93-95. Komelj M.: Bo slovenšcina še naprej naš jezik? Pozdravne besede akad. prof. dr. Milcka Komelja na srecanju Zagovor slovenšcine na Slovenski matici, 13. julija 2016. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 113-115. Komelj M.: Razmišljanja Milcka Komelja o ogroženosti slovenskega jezika. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 115-116. Komelj M.: Govor Milcka Komelja ob 70-letnici delovanja Knjižnice Mira-na Jarca. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 148-149. Komelj M.: Kiparstvo kartuzijana Janeza Hollensteina: Vzpenjanje, Vstajenje, Razsvetljenje … Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 155-156. Komelj M.: Grad Otocec in gradoslovec Ivan Stopar. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 159-161. Komelj M.: Slovenska jezikovna zavest je v mocni krizi. Govor akademika dr. Milcka Komelja na srecanju nekdanjih novomeških gimnazijcev in drugih ustvarjalnih Novomešcanov v pocastitev 300-letnice rojstva cesarice Mari-je Terezije v franciškanskem samostanu v Novem mestu, 8. septembra 2017. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 175-177. Komelj M.: Govor akad. Milcka Komelja na razstavi svetoletnih vrat blaženih mucencev v Novem mestu. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 237-240. Komelj M.: Govor Milcka Komelja na razstavi slovenske grafike v Novem mestu. Oddaljene bližine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 265-269. Komelj M.: »V zrcalu svojih angelov se je Metka Krašovec (1941-2018) izkrista­lizirala v ocarljiv spomin«. Govor akad. dr. Milcka Komelja. Oddaljene bli­žine. Kronika kulturnega društva Severina Šalija 2017-2018. Novo mesto, KDSŠ, 2020, str. 332-337. Komelj M.: O maternem jeziku. Pratika 2021. Celovec, Mohorjeva družba, str. 94-96. Kot poslanica ob svetovnem dnevu maternih jezikov najprej obja­vljeno na spletnem portalu Slovenske matice. Komelj M.: Stoletnica novomeške pomladi. Slavnostni govor ob otvoritvi jubi­lejne umetniške razstave 26. IX. 2020. Rast, letnik 31, december 2020, št. 3, str. 31-39. GOVORI, PREDSTAVITVE Komelj M.: Slikar Janez Bernik. Predstavitev umetnika na otvoritvi Bernikove razstave v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, 8. I. 2020. Komelj M.: Poslovilni govor za slikarjem Tonetom Seifertom. Cerkev v Dra­vljah, 17. I. 2020. Deloma objavljen v Družini, 26. I. 2020. Komelj M: Predstavitev graficark Anite Indihar - Dimic in Natalije Juhart. Otvoritveni govor ob razstavi njune originalne grafike v Kambicevi galeriji v Metliki, 5. V. 2020. Komelj M.: Sodelovanje pri predstavitvi knjige A. Jemca Vse, kar je … SAZU, 6. II. 2020. Komelj M.: Spominska predstavitev slikarja Toneta Seiferta. Srecanje, posvece-no spominu na umetniškega vodjo Skumavceve likovne kolonije. Resnik na Pohorju, 11. II. 2020. Komelj M.: Slavnostni govor na prireditvi Nov (Podbevškov) list Rastoce knji­ge Novega mesta kot uvod v praznovanje 100-letnice Novomeške pomladi. Novo mesto, Park Rastoce knjige, 11. VI. 2020. Komelj M.: Predstavitev umetnosti Štefana Planinca. Ob sliki Štefana Planinca In memoriam – Drenov bataljon 1971. Galerijska prireditev v sklopu Mu-zejske poletne noci. Novo mesto, Dolenjska galerija, 20. VI. 2020. Komelj M.: Govor ob otvoritvi razstave Draga Tršarja. Kranj, Galerija Prešerno­vih nagrajencev, 9. VI. 2020. Komelj M.: Slavnostni govor ob 100-letnici Novomeške pomladi. Novo mesto, preddverje Dolenjske galerije, 26. IX. 2020. Komelj M.: Umetnost akademika Draga Tršarja. Sodelovanje ob zatvoritvi raz-stave Draga Tršarja in Mirka Bratuše. Kranj, Galerija Prešernovih nagra­jencev, 6. X. 2020. Komelj M.: Akademik Alojz Rebula in njegova zadnja, posmrtno izdana knjiga Apokrif. Sodelovanje na tiskovni konferenci. Ljubljana, Galerija Družina, 30. X. 2020. Komelj M.: Emilijan Cevc kot kompleksna umetnostnozgodovinska osebnost. Uvodne besede na simpoziju SAZU in Slovenske matice ob 100-letnici roj­stva akad. Emilijana Cevca in moderiranje simpozija (v zoom-izvedbi). Lju­bljana, 16. XII. 2020. TV ODDAJE Komelj M.: Predstavitev Ignacije Fridl Jarc. Predvajano pred njenim televizij-skim intervjujem z Jožetom Možino. TV Slovenija, 8. III. 2020. Komelj M.: Lebdenja, baletna zgodba Rut Vavpotic. Sodelovanje v dokumentar­nem filmu. TV Slovenija 2, 25. III. 2020; ponovitev TV Slovenija 2, 1. X. 2020. Komelj M.: Izjava o pomenu Rastoce knjige za TV Skledar, Državni svet, 7. VII. 2019. Komelj M.: Neskoncne širine. Sodelovanje v dokumentarnem TV filmu. TV Slovenija, 1. program, 7. VIII. 2020 (ponovitev). Komelj M.: Otoki svetlobe. Sodelovanje v dokumentarnem TV filmu o Milcku Komelju. TV Slovenija, 2. program, 2. IX. 2020 (ponovitev). Komelj M.: Stoletnica novomeške pomladi. TV Vaš val, Novo mesto, 26. IX. 2020. Komelj M.: Izjava ob stoletnici novomeške pomladi. TV Slovenija, Porocila, 27. IX. 2020. Komelj M.: Izjava o novomeški pomladi. TV Slovenija. Odmevi. Kultura, 28. IX. 2020. Komelj M.: Izjava o Niku Grafenauerju. Predvajano v sklopu televizijskega in-tervjuja z akad. Nikom Grafenauerjem (ponovitev ob njegovi 80-letnici). TV Slovenija, decembra 2020. Komelj M.: Kip Pastircek (Decek s pišcalko) in drugi kipi otrok akademika Zdenka Kalina. TV Slovenija, Intervju o Kalinu, posnet za TV oddajo Slo­venski magazin. RADIJSKE ODDAJE Komelj M.: Sto let novomeške pomladi. Besedilo slavnostnega govora v Novem mestu. Radio Slovenija, 3. program ARS, oddaja Kulturni odmevi, 25. IX. 2020. Komelj M.: Pomen novomeške pomladi za novomeško kulturo. Radio Slovenija, 26. IX. 2020. Komelj M.: Ob stoletnici novomeške pomladi. Izjava za Slovensko tiskovno agencijo, 26. IX. 2020. DRUGO Komelj M.: (recenzent) Nataša Golob: Pol stoletja oddelka za umetnostno zgo­dovino. Zbirka Historia facultatis. Ljubljana, Znanstvena založba Filozof­ske fakultete Univerze v Ljubljani, 2020. UREDNIŠTVO Komelj M.: Forum, revija Slovenskega društva likovnih kritikov; clan uredni­škega odbora in uredništva knjižnih izdaj SDLK. Komelj M. (ur.): Vpisi v prostor. Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturne­ga izrocila. Prispevki s posveta SAZU 25. oktobra 2017. Ljubljana, SAZU, 2020. Janko Kos Kos J.: Primerjalna zgodovina svetovne literature. Ljubljana : Slovenska matica, 2020, 197 str. Kos J.: Problemi književnega pouka. V: Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah, ur. Kos J. in Stanonik M. Ljubljana : SAZU. str. 5–35. Kos J.: Slovenska osamosvojitvena ideja in temeljni politicni problemi poosa­mosvojitvene Slovenije. V: Z lepilom na podplatih, trideset let slovenske države. Ur. Štuhec J. I. Celjska Mohorjeva družba in Zbor za republiko, 2020. Str. 15–25. Hojka Kraigher OBJAVE Alizoti P., Malliarou E., Bekiaroglou P., Sarvani C., Chasilidis P., Georgiadi E., Barbas E., Kavaliauskas D., Finžgar D., Westergren M., Fussi B., Kiourtsis F., Kraigher H., Aravanopoulos F.: Assessing the response of a Hellenic Fagus sylvatica population to interannual climate variability via monito­ring the phenology of various biological traits. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in chan­ging environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 64. Studia Forestalia Slovenica, 166. Krajnc L., Prislan P., Gricar J., Božic G., Kraigher H.: A comparison of radial wood increment and wood density of six different beech provenances. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 53. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Božic G., Ferreira A., Pintar A. M., Beltram G., Kovac M., Istenic D., Šcap Š., Westergren M., Bajc M., Zorko D., Verebic S., Ogris N., Kraigher H.: Cul­tivation and utilization of Poplars, Willows and other fast-growing trees in Slovenia : report of the National Poplar Commission. Ljubljana: [Slovenian Forestry Institute], 2020. (30 str.). http://dirros.openscience.si/. Aravanopoulos F., Westergren M., Fussi B., Kiourtsis F., Avramidou E. V., Baier R., Božic G., Ganopoulos I., Kavaliauskas D., Konnert M., Malliarou E., Andonovski V., Ballian D., Ivankovic M., Kajba D., Heino K., Orlovic S., Kiourtsis F., Bordacs S., Veselic Ž., Breznikar A., Kraigher H.: Delineati­on of regions for forest genetic monitoring on a transect from Bavaria to Greece. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 65. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Finžgar D., Martinovic T., Bajc M., Kraigher H.: Describing succession of de­composer fungi on coarse woody debris in virgin forest Rajhenavski Rog in Slovenia. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 90. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Dovc N., Damjanic R., Bajc M., Westergren M., Kavaliauskas D., Ballian D., Aravanopoulos F., Fussi B., Kraigher H.: Development of the sampling de­sign within the LIFEGENMON project. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing envi­ronments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 73. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Grebenc T., Unuk Nahberger T., Železnik P., Šibanc N., Kraigher H.: Drivers of ectomycorrhizal fungi diversity and their contribution to a global soil bi­odiversity and ecosystem functions. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing enviro­nments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 82. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Mrak T., Hukic E., Štraus I., Unuk Nahberger T., Kraigher H.: Ectomycorrhi­zal community composition of organic and mineral soil horizons in silver fir (Abies alba Mill.) stands. Mycorrhiza. 2020, vol. 30, iss. 5, str. 541–553. https://doi.org/10.1007/s00572-020-00970-y, http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12156, DOI: 10.1007/s00572-020-00970-y. Mrak T., Šibanc N., Štraus I., Brailey-Jones P., Ferlan M., Gricar J., Kraigher H.: Ectomycorrhizal fungi of Quercus pubescens suffering from drought and wildfire. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 93. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Mrak T., Eler K., Badea O., Hoshika Y., Carrari E., Paoletti E., Kraigher H.: Ele­vated ozone prevents acquisition of available nitrogen due to smaller root surface area in poplar. Plant and soil. [Print ed.]. 2020, vol. 450, iss. 1-2, str. 585–599. https://doi.org/10.1007/s11104-020-04510-7, http://dirros.opensci­ence.si/IzpisGradiva.php?id=12154, DOI: 10.1007/s11104-020-04510-7. Westergren M., Oddou-Muratorio S., Bajc M., Damjanic R., Dovc N., Kraigher H., González-Martínez S. C.: Evolutionary potential in a natural beech po­pulation. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 60. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Kraigher H., Aravanopoulos F., Fussi B., Kiourtsis F., Konnert M., Westergren M.: Forest genetic monitoring - where from and where to?. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodi­versity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 33. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Kiourtsis F., Hasilidis P., Sarvani C., Bekiaroglou P., Rousakis G., Georgiadou M., Maliarou E., Kraigher H., Fragkiskakis N., Aravanopoulos F.: Forest genetic monitoring integration to forest management plans. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and bio­diversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 50. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Sever K., Breznikar A., Damjanic R., Dovc N., Schuck A., Zudin S., Kraigher H.: Forest tending of the seed stands with the I+ Trainer virtual tool : the Implementation of forest genetic monitoring in policy, regulation and fo­restry. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 57. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Rantaša B., Breznikar A., Veselic Ž., Westergren M., Božic G., Bajc M., Baloh T., Kavcic Sonnenschein K., Vilhar U., Železnik P., Finžgar D., Sever K., Gregoric A., Kiourtsis F., Sarvani X., Avramiodou E., Malliarou E., Fussi B., Walter M., Kraigher H.: From science to practice : the Implementation of forest genetic monitoring in policy, regulation and forestry practice. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 56. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Memiševic Hodžic M., Ballian D., Kraigher H.: Frost damages of common be­ech in the international provenance test in bosnia and Herzegovina com­pared to spring phenology in 2019. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing enviro­nments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 82. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Vilhar U., Aravanopoulos F., Bajc M., Baloh T., Božic G., Breznikar A., Damja­nic R., Dovc N., Finžgar D., Fussi B., Georgiadi E., Grebenc T., Hrenko M., Kiourtsis F., Malliarou E., Rantaša B., Sarvani C., Kavcic Sonnenschein K., Šibanc N., Štupar B., Unuk Nahberger T., Vodlan V., Walter M., Žižek L., Železnik P., Kraigher H.: General public dissemination of Lifegenmon pro­ject : a story of success. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFE­GENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slove­nica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 59. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Vettori C., Fussi B., Baloh T., Ciabatti F., Kraigher H., Logli F., Miozzo M., No-centini S., Lanšcak M., Rantaša B., Travaglini D., Westergren M., Paffetti D.: Genetic and genomic landscape approach for adaptative forestry in cli­mate change. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest ge­netic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljublja­na, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdar-ski inštitut Slovenije, 2020. Str. 38. Studia Forestalia Slovenica, 166. http:// dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Tourvas N., Malliarou E., Westergren M., Fussi B., Bajc M., Kavaliauskas D., Barbas E., Alizoti P., Kiourtsis F., Kraigher H., Aravanopoulos F.: Genetic monitoring in the hybridogenous fir (Abies borisii-regis) : interpretation of the first temporal and intergenerational comparison using SSR genetic markers. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 58. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Valic A. (scenarist), Kraigher H., Westergren M., Božic G., Oražem D., Breznikar A., Debevec B., Golob M., Hren B.: Gozd in podnebne spremembe. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2020. 1 spletni vir. https://4d.rtvslo.si/ arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/174685900. Kraigher H.: Kreft, Ivan (avtor, fotograf). Grenko seme tatarske ajde. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 79 str. Kavaliauskas D., Fussi B., Westergren M., Alizoti P., Božic G., Breznikar A., Bajc M., Ballian D., Barbas E., Damjanic R., Dovc N., Finžgar D., Malliarou E., Kavcic Sonnenschein K., Tourvas N., Aravanopoulos F., Kraigher H.: Gui­delines for conducting forest genetic monitoring of the seven tree species - Abies alba/Abies borisii-regis complex, Fagus sylvatica, Fraxinus excelsior, Pinus nigra, Populus nigra, Prunus avium, Quercus petraea/robur com­plex. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 30. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Kavaliauskas D., Fussi B., Ballian D., Alizoti P., Westergren M., Bajc M., Božic G., Malliarou E., Tourvas N., Barbas E., Breznikar A., Damjanic R., Dovc N., Finžgar D., Kavcic Sonnenschein K., Aravanopoulos F., Kraigher H.: Guidelines for conducting genetic monitoring in the field : Abies alba/Abies borisii-regis. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest ge­netic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljublja­na, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdar-ski inštitut Slovenije, 2020. Str. 84. Studia Forestalia Slovenica, 166. http:// dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Westergren M., Alizoti P., Aravanopoulos P., Bajc M., Božic G., Breznikar A., Damjanic R., Dovc N., Finžgar D., Fussi B., Kavaliauskas D., Sever K., Kav-cic Sonnenschein K., Kraigher H.: Guidelines for conducting genetic moni­toring in the field : Fagus sylvatica L. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing enviro­nments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 105. Studia Foresta­lia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Westergren M., Bajc M., Ballian D., Breznikar A., Damjanic R., Dovc N., Fus­si B., Kavaliauskas D., Železnik P., Kavcic Sonnenschein K., Kraigher H.: Guidelines for conducting genetic monitoring in the field : Fraxinus excel­sior. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic mo­nitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 106. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://di­rros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Božic G., Bordacs S., Heinze B., Dovc N., Aravanopoulos F., Westergren M., Bajc M., Ballian D., Kavaliauskas D., Damjanic R., Vujnovic Z., Fussi B., Kraig-her H.: Guidelines for conducting genetic monitoring in the field : Populus nigra L. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 69. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Sever K., Breznikar A., Kavaliauskas D., Damjanic R., Kavcic Sonnenschein K., Westergren M., Aravanopoulos P., Konnert M., Fussi B., Kraigher H.: Gu­idelines for conducting genetic monitoring in the field : Quercus robur L. and Quercus petraea (Matt.) Liebl. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing enviro­nments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 97. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Kavaliauskas D., Fussi B., Alizoti P., Božic G., Westergren M., Bajc M., Mallia­rou E., Tourvas N., Barbas E., Breznikar A., Damjanic R., Dovc N., Finžgar D., Ballian D., Kavcic Sonnenschein K., Aravanopoulos F., Kraigher H.: Guidelines for conducting genetic monitoring in the field : Wild cherry (Prunus avium L.). V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFE­GENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slove­nica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 85. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Damjanic R., Finžgar D., Dovc N., Bajc M., Westergren M., Kavaliauskas D., Fussi B., Aravanopoulos F., Kraigher H.: The implementation of a databa­se system for forest genetic monitoring (FGM) within the LIFEGENMON project. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 72. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Bajc M., Fussi B., Avramidou E. V., Westergren M., Kavaliauskas D., Mallia­rou E., Farsakoglou A.-M., Aravanopoulos F., Kraigher H.: Interlaboratory comparison of microsatellite data : an approach used in the Lifegenmon project. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 67. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Brailey-Jones P., Damjanic R., Šibanc N., Kraigher H.: Introducing a web-based population genetics analysis platform for use in the LIFEGENMON project and beyond. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest ge­netic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljublja­na, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdar-ski inštitut Slovenije, 2020. Str. 44. Studia Forestalia Slovenica, 166. http:// dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Cocozza C., Paoletti E., Mrak T., Zavadlav S., Levanic T., Kraigher H., Giovan­nelli A., Hoshika Y.: Isotopic and water relation responses to ozone and water stress in seedlings of three oak species with different adaptation stra­tegies. Forests. 2020, vol. 11, iss. 8, 15 str. https://doi.org/10.3390/f11080864, http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12329, DOI: 10.3390/ f11080864. Kavcic Sonnenschein K., Sarvani C., Walter M., Malliarou E., Rantaša B., Baloh T., Aravanopoulos F., Bajc M., Bekiaroglou P., Božic G., Breznikar A., Da­mjanic R., Dovc N., Elizoti P., Fussi B., Georgiadi E., Grebenc T., Hasilidis P., Hrenko M., Kavaliauskas D., Kiourtsis F., Rousakis G., Šibanc N., Štupar B., Unuk Nahberger T., Vilhar U., Vodlan V., Žižek L., Fragkiskakis N., Železnik P., Kraigher H.: LIFE for European Forest Genetic Monitoring System (LIFEGENMON) communication and dissemination activities. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 37. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Rantaša B., Breznikar A., Gregoric A., Sever K., Vilhar U., Železnik P., Kavcic Sonnenschein K., Westergren M., Baloh T., Finžgar D., Kraigher H.: LI­FEGENMON communications, a 360° approach : communicating forest genetic resources to different target audiences. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in chan­ging environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of Septem­ber till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 94. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=12521. Bajc M., Alizoti P., Andonovski V., Avramidou E. V., Ballian D., Barbas E., Bekia­roglou P., Belovarska M., Bordacs S., Božic G., Brailey-Jones P., Breznikar A., Chasilidis P., Damjanic R., Dovc N., Finžgar D., Fussi B., Ivankovic M., Kajba D., Kavaliauskas D., Kavcic Sonnenschein K., Kiourtis F., Konnert M., Mal-liarou E., Martinovic T., Mataruga M., Orlovic S., Sever K., Stojnic S., Šibanc N., Tourvas N., Westergren M., Aravanopoulos F., Kraigher H.: Lifegenmon Forest Genetic Monitoring Manual. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing enviro­nments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 43. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Tourvas N., Westergren M., Fussi B., Bajc M., Malliarou E., Kavaliauskas D., Farsakoglou A.-M., Kiourtsis F., Kraigher H., Aravanopoulos F.: Minimum requirements for genetic monitoring : a proposed workflow. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and bio­diversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 101. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Alizoti P., Malliarou E., Bekiaroglou P., Sarvani C., Chasilidis P., Georgiadi E., Barbas E., Kavaliauskas D., Finžgar D., Westergren M., Fussi B., Kiourtsis F., Kraigher H., Aravanopoulos F.: Monitoring forest tree phenology : a simple early warning system on climate change impacts in forest ecosy­stems. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 22. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Alizoti P., Rousakis G., Chasilidis P., Bekiaroglou P., Papapetrou P., Tourvas N., Barbas E., Kavaliauskas D., Finžgar D., Westergren M., Fussi B., Kiourtsis F., Kraigher H., Aravanopoulos F.: Monitoring phenology to assess the re­sponse and adaptive potential of a Hellenic Abies borisii-regis population to inter-annual climate variability. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing enviro­nments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 63. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Unuk Nahberger T., Kraigher H., Grebenc T.: PCR primers comparisons for a successful Tuber spp. DNA region amplification in routine identifications = Primerjava PCR zacetnih oligonukleotidov za uspešno pomnoževanje DNA regije Tuber spp. pri rutinski identifikaciji. Folia biologica et geologi-ca. 2020, letn. 61, št. 2, str. 229–238. https://doi.org/10.3986/fbg0076, https:// ojs.sazu.si/folia_bio_geo/article/view/7983, http://dirros.openscience.si/Iz-pisGradiva.php?id=12296, DOI: 10.3986/fbg0076. Dovc N., Damjanic R., Westergren M., Kermavnar J., Finžgar D., Hrenko M., Božic G., Alizoti P., Kavaliauskas D., Aravanopoulos F., Fussi B., Kraigher H.: Phenological observations within the LIFEGENMON project in Slo­venia. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 74. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Kraigher H., Andonovski V., Bajc M., Ballian D., Belovarska M., Damjanic R., Ivankovic M., Orlovic S., Stojnic S., Šibanc N., Westergren M.: Policy and practice in conservation of FGR in selected LIFEGENMON transect co­untries. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 52. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Sever K., Breznikar A., Rantaša B., Kraigher H.: Proposed guidelines on forest genetic conservation for integration in forest management plans in Slo­venia. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 98. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Gregoric A., Sever K., Breznikar A., Rantaša B., Kavcic Sonnenschein K., Žele­znik P., Kraigher H.: Protocol for handling of forest tree seedlings and Pro­tocol for obtaining seed material, parts of plants and seedlings. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and bio­diversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 83. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=12521. Kraigher H., Božic G., Dovc N.: Seznam gozdnih semenskih objektov : stanje na dan 1. 1. 2020. Uradni list Republike Slovenije. 24. jan. 2020, leto 30, št. 4, str. 443– 451. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0114/ seznam-gozdnih-semenskih-objektov---stanje-na-dan-1--1--2020, https://www.uradni-list.si/files/RS_-2020-004-00114-OB~P001-0000.PDF. Vilhar U., Skudnik M., Kavcic Sonnenschein K., Štefanic D., Triplat M., Kraig-her H.: Spletna anketa projekta ValoFor o odnosu lastnikov malih gozdnih posesti do gospodarjenja z gozdom. Gozdarski vestnik : slovenska strokovna revija za gozdarstvo. 2020, letn. 78, št. 3, str. 160. Alizoti P., Aravanopoulos P., Bajc M., Damjanic R., Fussi B., Kavaliauskas D., Westergren M., Kraigher H.: Technical Guidelines for the genetic monitoring of Pinus nigra Arn. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFE­GENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slove­nica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 62. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Šibanc N., Damjanic R., Bajc M., Kraigher H., González-Martínez S. C., Wester-gren M.: Temporal variation in effective reproductive success and non-ran­dom dispersal in forest trees. V: Scientific Conference - Genetics to the rescue: managing forests sustainably in a changing world : January 27 - 31, 2020 ­University of Avignon, Avignon, France. Avignon: INRAE, 2020. (spletna datoteka pdf (2 str.). https://colloque.inrae.fr/confgentree2020/layout/set/ print/Submission/POSTER-Temporal-variation-in-effective-reproducti-ve-success-and-non-random-dispersal-in-forest-trees/(offset)/1, https:// colloque.inrae.fr/confgentree2020/layout/set/print/Submission/POSTER­-Temporal-variation-in-effective-reproductive-success-and-non-random­-dispersal-in-forest-trees/(offset)/1. Damjanic R., Šibanc N., Bajc M., Kraigher H., González-Martínez S. C., Kavalia­uskas D., Fussi B., Tourvas N., Aravanopoulos F., Westergren M.: Temporal variation in effective reproductive success and non-random dispersal in fo­rest trees. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 45. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Kavaliauskas D., Fussi B., Westergren M., Bajc M., Malliarou E., Tourvas N., Alizoti P., Aravanopoulos F., Kraigher H.: The indicator »gene flow / ma­ting system« to monitor genetic changes over time in European beech and Silver fir. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 31. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Aravanopoulos F., Tourvas N., Westergren M., Fussi B., Bajc M., Kavaliauskas D., Malliarou E., Kiourtsis F., Kraigher H.: The utility of gene-linked SNPs as a marker of choice for forest genetic monitoring. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Lju­bljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 23. Studia Fore-stalia Slovenica, 166. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Aravanopoulos F., Westergren M., Fussi B., Kavaliauskas D., Bajc M., Tourvas N., Alizoti P., Kiourtsis F., Kraigher H.: What constitutes a biologically significant difference in the frame of forest genetic monitoring temporal assessments?. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest ge­netic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljublja­na, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdar-ski inštitut Slovenije, 2020. Str. 40. Studia Forestalia Slovenica, 166. http:// dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. Bajc M., Bekiaroglou P., Chasilidis P., Damjanic R., Dovc N., Finžgar D., Fussi B., Kavaliauskas D., Kiourtis F., Konnert M., Malliarou E., Westergren M., Aravanopoulos F., Kraigher H.: 'What's the damage?' The assessment of cost of forest genetic monitoring based on the Lifegenmon project acti­vities. V: Kraigher H. (ur.). Forest science for future forests : forest genetic monitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Str. 24. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dir­ros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12521. DRUGO Kraigher H. (intervjuvanka). Naravna obnova je še vedno alfa, ni pa vec omega obnove gozdov : S prof. dr. Hojko Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije o sodobnih pristopih genetskega varstva gozdov. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2020. Podobe znanja. https://ars.rtvslo.si/2020/04/ hojka-kraigher/. Kraigher H. (glavna ur. 2015–) Lifegenmon novice. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založna Silva Slovenica, 2015–. Kraigher H. (clanica ur. sveta 2010–) Spanish journal of rural development. Lugo: Ignacio Javier Díaz-Maroto Hidalgo, 2009–. Kraigher H. (odgovorna ur.) Forest science for future forests : forest genetic mo­nitoring and biodiversity in changing environments : LIFEGENMON final conference : from 21st of September till 25th of September 2020, Ljubljana, Slovenia : [book of abstracts]. 1st ed. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2020. Studia Forestalia Slovenica, 166. http://dirros.open-science.si/IzpisGradiva.php?id=12521, http://dx.doi.org/10.20315/SFS.162, DOI: 10.20315/SFS.162. Aljoz Kralj Kralj A.: Izbrani spomini na številna bivanja v ZDA, A kot Amerika, A as Ame­rica, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2020, str. 36–41, ditto, Selected Memories of My Numerous Stays in the USA, stran 143–148. Kralj A.: Študij robotike in prve celice v tovarnah Iskre, ROBOT.SI, Zacetki Slovenske industrijske robotike, Katalog ob razstavi Tehniškega muzeja Slovenije, Ljubljana 2020, str. 8–12. Andrej Kranjc Kranjc A.: Življenje in delo Baltazarja Hacqueta. V: Hacquet B., Cec T. (avtor dodatnega besedila, ur.), Hribar M. (avtor dodatnega besedila, ur.), Schein V. (ur., avtor dodatnega besedila). Oryctographia Carniolica ali Fizikalno ze­mljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel. 1. izd. Cerkni-ca: Knjižnica Jožeta Udovica; Ljubljana: »Maks Viktor«, str. XXVII–XXXII, 02020. Kranjc A.: Teorija hidrofilacij Atanazija Kircherja : prva znanstvena razlaga pre­sihanja Cerkniškega jezera. Življenje in tehnika : revija za poljudno tehniko, znanost in amaterstvo. Letn. 71, 2020, str. 66–73. Kranjc A.: Ivan Gams : 1923–2014. Naše jame : glasilo Društva za raziskovanje jam Slovenije. Št. 48, 2020, str. 219–221. Kranjc A.: (avtor predgovora v:) Juvanec B. Arhitektura Dežele med Jelovico in Karavankami. 1. izd. Ljubljana: i2: SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2020, str. 4–6. Janez Kranjc Kranjc J.: Rimsko pravo. 4., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Lexpera, GV založba, 2020. 949 str. Zbirka Pravna obzorja, Veliki format, 10. Kranjc J.: Ulp. D. 6,1,9 - Nochmals zum Problem der Passivlegitimation bei der rei vindicatio. V: Vladár V. (ur.). Perpauca terrena blande honori dedicata : pocta Petrovi Blahovi k nedožitým 80. narodeninám. [Trnava: Trnavská univerzi­ta, Pravnicka fakulta, 2019]. Str. 253–267. Izšlo 2020. Kranjc J.: The capacity of Roman women to own property. V: Ünver Y., Kra­ljic S. (ur.). Mülkiyet hukuku = Eigentumsrecht in Hinsicht auf öffentlich- und privaten Recht. VIII. Türkiye-Slovenya karsilastirmali hukuk sempozyumu, Özyegin Üniversitesi Hukuk Fakültesi, Ljubljana Üniversitesi Hukuk Fakül­tesi, Maribor Üniversitesi Hukuk Fakültesi, 21 Mart 2019 = VIII. Türkisch--Slowenisches Rechtsvergleichendes Symposium, Rechtswissenschaftliche Fakultät der Universität Özyegin, Rechtswissenschaftliche Fakultät der Uni-versität Ljubljana, Rechtswissenschaftliche Fakultät der Universität Mari-bor, 21. Maerz 2019 = VIII. Turkey-Slovenia Comparative Law Symposium, Özyegin University Faculty of Law, Ljubljana University Faculty of Law, Ma-ribor University Faculty of Law. Ankara: Seçkin, Hukuk, 2020. Str. 107–133. Kranjc J.: Privilegia ne inroganto. V: Matovic T., Božic M. (ur.). Nomophylax : zbornik radova u cast Srdana Šarkica. Beograd: Pravni fakultet Univerziteta Union: Službeni glasnik, 2020. Str. [35]–52. Kranjc J.: Le systčme judiciaire en Slovénie pendant et aprčs la seconde guerre mondiale. V: Gojosso É. (ur.). Cahiers poitevins d'histoire du droit. Onzičme cahier. [Paris]: LGDJ; [Poitiers]: Université de Poitiers, 2020. Str. 151–169. Collection de la Faculté de droit et des sciences sociales, 110. Preostale bibliografske enote so manjši prispevki predvsem v reviji Pravna praksa. Jože Krašovec OBJAVE Krašovec J.: Razsežnosti Božje pravicnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu. Ljubljana: SAZU in Založba Družina, 2020. 383 str. Krašovec J.: Hermenevtika dialoga v delih Hermanna Cohena, Franza Rosen-zweiga in Martina Bubra = Hermeneutics of Dialogue in the Works by Her­mann Cohen, Franz Rosenzweig and Martin Buber. Edinost in dialog : revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 75, št. 2, str. 31-50. Krašovec J.: Od simbola besede v Svetem pismu do teologije o opravicenju = From the Symbol of the Word in the Bible to the Theology of Justificati­on. Bogoslovni vestnik : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 80, 1, str. 49-61. Krašovec J.: Mejniki sodelovanja z ameriškimi raziskovalci = Milestones of Co­operation with American Researchers. V: Simoniti V. (ur.), A kot Amerika : sodelovanje clanov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 45-49, 152-157. Krašovec J.: Razsežnosti Božje pravicnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu. Ljubljana: Družina, 2020. 383 str. Krašovec J. (intervjuvanec): Svetopisemske osnove sprave. Družina : slovenski katoliški tednik. [Spletna izd.]. 24. jun. 2020. Krašovec J. (intervjuvanec). Sadar S. (avtor): Spoznavanje Svetega pisma z dr. Krašovcem. Ljubljana: Radio Ognjišce, 2020. 1 spletni vir (1 zvocna datote­ka (45 min, 22 sek)). Radijska kateheza. Krašovec J. (intervjuvanec). Krevs N. (avtor): Starozavezni Mojzes : pogovor o znameniti starozavezni biblicni osebnosti. Ljubljana: Radiotelevizija Slove­nija javni zavod, 2020. 1 spletni vir (1 zvocna datoteka (22 min, 58 sek)). Sedmi dan. DRUGO Krašovec J. (clan ur. odbora 2001–) Acta theologica Sloveniae. Ljubljana: Teološka fakulteta: Inštitut za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje kršcanstvo, 2001–. Krašovec J. (clan ur. sveta 1997–) Bogoslovni vestnik. Ljubljana: Teološka fakul­teta Univerze v Ljubljani, 1920–. Krašovec J. (clan ur. sveta 2013–) Religious and sacred poetry. Kraków: Scholar­ly Foundation of Catholics »Eschaton«: = Fundacja Naukowa Katolików »Eschaton«, 2013–. Krašovec J. (clan ur. sveta 1997–) Tretji dan. Ljubljana: Društvo SKAM: Med-škofijski odbor za mladino, 1984/1985–. Krašovec J. (clan ur. sveta 1995–) Vetus Testamentum. Leiden: Brill. Ivan Kreft OBJAVE Kreft I., Zhou M., Golob A., Germ M., Likar M., Dziedzic K., Luthar Z.: Bre­eding buckwheat for nutritional quality. Breeding science, 2020, 70, 67-73. Luthar Z., Germ M., Likar M., Golob A., Vogel-Mikuš K., Pongrac P., Kušar A., Pravst I., Kreft I.: Breeding buckwheat for increased levels of rutin, querce-tin and other bioactive compounds with potential antiviral effects. Plants, 2020, 9, (1638) 1-13. Vombergar B., Dolinšek J., Kreft I., Horvat M., Vorih S.: Dobrote brez glutena = Gluten-free delicacies. Ljubljana: Kmecki glas, 2020. 135 str. Dziedzic K., Kurek S., Mildner-Szkudlarz S., Kreft I., Walkowiak J.: Fatty acids profile, sterols, tocopherol and squalene content in Fagopyrum tataricum seed milling fractions. Journal of cereal science, 2020, 96, (103118) 1-6. Kreft I.: Grenko seme tatarske ajde. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 79 str. Germ M., Árvay J., Vollmannová A., Tóth T., Kreft I., Golob A.: Hydrothermal treatments affecting the concentration of neochlorogenic acid in dough of Tartary buckwheat. Agriculture, 2020, no. 2 (601), 1-8. Cajzek F., Bertoncelj J., Kreft I., Poklar Ulrih N., Polak T., Požrl T., Pravst I., Polišenská I., Vaculová K., Cigic B.: Preparation of [beta]-glucan and an-tioxidant-rich fractions by stone-milling of hull-less barley. International journal of food science & technology, 2020, 55, 681-689. Azad M. O. K., Park B. S., Adnan M., Germ M., Kreft I., Woo S. H., Park C. H.: Silicon biostimulant enhances the growth characteristics and fortifies the bioactive compounds in common and Tartary buckwheat plant. Journal of crop science and biotechnology, 2020, 24, 51-59. Kreft I., Vombergar B.: Tatarska ajda - vir inovacij v Sloveniji in v Evropi. Mli­narstvo in pekarstvo, 2020, 21 (122), 12-14. DRUGO Kreft I. (glavni in odgovorni ur. 2016-) Folia biologica et geologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009–. Kreft I. (glavni in odgovorni ur. 2017–) Fagopyrum. Ljubljana: Slovenska akade­mija znanosti in umetnosti, 1981–. Peter Križan Križan P., Sahoo, D et al. [Belle Collaboration]: Search for lepton-number- and baryon-number-violating tau decays at Belle, Physical Review D, Volume: 102, Issue: 11, Article Number: 111101. Križan P., Li Y. et al. [Belle Collaboration]: Search for a doubly charged DDK bound state in Upsilon(1S, 2S) inclusive decays and via direct production in e(+)e(-) collisions at root s=10.520, 10.580, and 10.867 GeV, Physical Review D, Volume: 102, Issue: 11, Article Number: 112001. Križan P., Yelton J. et al. [Belle Collaboration]: Search for transitions from Upsilon(4S) and Upsilon(5S) to eta(b) (1S) and eta(b) (2S) with emission of an omega me­son. Physical Review D Volume: 102 Issue: 9 Article Number: 092011. Križan P., Lecoq P. et al.: Roadmap toward the 10 ps time-of-flight PET challen­ge. Physics in Medicine and Biology. Volume: 65, Issue: 21, Article Number: 21RM01. Križan P., Yelton, J. et al. [Belle Collaboration]: Study of electromagnetic decays of orbitally excited Xi(c) baryons, Physical Review D. Volume: 102, Issue: 7. Article Number: 071103. Križan P., Nayak M. et al. [Belle Collaboration]: Measurement of the charm­-mixing parameter y(CP) in D-0 -> K-S(0)omega decays at Belle, Physical Review D. Volume: 102, Issue: 7, Article Number: 071102. Križan P., Abudinen F. et al. [Belle II Collaboration]: Search for Axionlike Par­ticles Produced in e(+)e(-) Collisions at Belle II, Physical Review Letters. Volume: 125, Issue: 16, Article Number: 161806. Križan P., Yonenaga M. et al.: Performance evaluation of the aerogel RICH co­unter for the Belle II spectrometer using early beam collision data. Progress of Theoretical and Experimental Physics. Volume: 2020, Issue: 9, Article Number: 093H01 0. Korpar S., Krizan P.: Solid state single photon sensors for the RICH application. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Section A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment Volume: 970, Article Number: 163804. Križan P., Ku Y. et al. [Belle Collaboration]: Search for B-0 decays to invisible final states (plus gamma) at Belle, Physical Review D. Volume: 102, Issue: 1, Article Number: 012003. Križan P., Chen Y. Q. et al. [Belle Collaboration]: Dalitz analysis of D-0 -> K- pi(+)eta decays at Belle, Physical Review D. Volume: 102, Issue: 1, Article Number: 012002. Križan P., Lai Y-T et al. [Belle II Collaboration]: Performance of the Belle II ae-rogel-based ring-imaging Cherenkov counter system in SuperKEKB 2019 phase 3 operation, Journal of Instrumentation. Volume: 15, Issue: 7, Article Number: C07039. Križan P., Seidl R. et al. [Belle Collaboration]: Update of inclusive cross sections of single and pairs of identified light charged hadrons. Physical Review D, Volume: 101, Issue: 9, Article Number: 092004. Križan P., Jia S. et al. [Belle Collaboration]: Evidence for a vector charmoniumli­ke state in e(+ )e(-) -> Ds+Ds2*(2573)(-) + c.c. Physical Review D. Volume: 101, Issue: 9, Article Number: 091101. Križan P.: Chilikin, K. et al. [Belle Collaboration]: First search for the eta(c2) (1D) in B decays at Belle, Journal of High Energy Physics. Issue: 5, Article Number: 034. Križan P., Caria G. et al. [Belle Collaboration]: Measurement of R(D) and R(D*) with a Semileptonic Tagging Method. Physical Review Letters. Volume: 124, Issue: 16, Article Number: 161803. Križan P., Adachi I et al. [Belle II Collaboration]: Search for an Invisibly De­caying Z ‘ Boson at Belle II in e(+)e(-) -> mu(+)mu(-) (e(+/-)mu(-/+)) Plus Missing Energy Final States, Physical Review Letters Volume: 124, Issue: 14, Article Number: 141801. Križan P., Burmistrov L. et al.: Belle II aerogel RICH detector. Nuclear Instru­ments & Methods in Physics Research Section A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment. Volume: 958. Article Number: 162232. Križan P., Katrenko P. et al. [Belle Collaboration]: Observation of the Radiative Decays of Upsilon(1S) to chi(c1). Physical Review Letters. Volume: 124, Is­sue: 12. Article Number: 122001. Križan P., Chu K. et al. [Belle Collaboration]: Study of B -> p p-bar pi pi. Physical Review D Volume: 101, Issue: 5. Article Number: 052012. Križan P., Consuegra D. et al.: Simulation study to improve the performance of a whole-body PbF2 Cherenkov TOF-PET scanner. Physics In Medicine And Biology. Volume: 65, Issue: 5. Article Number: 055013. Križan P., Prim M. T. et al. [Belle Collaboration]: Search for B+ -> mu(+)nu(mu) and B+ -> mu N+ with inclusive tagging, Physical Review D, Volume: 101, Issue: 3, Article Number: 032007. Križan P., Kou E. et al.: The Belle II Physics Book. Progress Of Theoretical And Experimental Physics. Volume: 2020, Issue: 2. Article Number: 029201. Križan P., Abudinen F. et al. [Belle II Collaboration]: Measurement of the inte­grated luminosity of the Phase 2 data of the Belle II experiment. Chinese Physics C. Volume: 44, Issue: 2. Article Number: 021001. Križan P., Dolenec R. et al.: Efficiency of a Cherenkov based PET module with an array of SiPMs. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Sec­tion A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment. Vo­lume: 952. Article Number: 162327. Križan P., Kindo H. et al.: Initial performance of the Aerogel RICH detector of the Belle II experiment. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Section A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment. Volume: 952. Article Number: 162252. Križan P., Pestotnik R. et al.: Front-end electronics of the Belle II aerogel ring imaging detector. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Sec­tion A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment. Vo­lume: 952. Article Number: 161711. Križan P., Pestotnik R. et al.: Calibration of the Belle II aerogel ring imaging detector. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Section A-Accelerators Spec­trometers Detectors and Associated Equipment. Volume: 952, Article Num­ber: 161800. Križan P.: Tamechika, S. et al.: Development of alignment algorithm for Belle II Aerogel RICH counter. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Section A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment. Volume: 952. Article Number: 162337. Križan P., Yonenaga M. et al.: Performance and commissioning of HAPDs in the Aerogel RICH counter. Nuclear Instruments & Methods in Physics Research Section A-Accelerators Spectrometers Detectors and Associated Equipment. Volume: 952. Article Number: 162264. Janez Lamovec Gašljevic G., Hertl K., Gazic B., Lamovec J., Žgajnar J.: Reducing indicati­ons for radial scar surgical excision in Slovenian breast cancer screening program. Ann Diagn Pathol. 2020 Apr;45:151438. doi: 10.1016/j.anndia­gpath.2019.151438. Epub 2019 Dec 3.PMID: 31927469 Lojze Lebic NOVA DELA Lebic L.: Oltar spomina (Brane Senegacnik), za soliste, mešani zbor, orgle in tolkala (trajanje 15 minut). NATIS PARTITUR Lebic L.: Sonata za violino in klavir. Kulturno društvo Mohorjan, Prevalje. POMEMBNEJŠE IZVEDBE (IZBOR) Lebic L.: Kako kratek je ta cas. Celovecerni koncert z deli skladatelja ob podelitvi castne listine ter imenovanju za castnega clana Slovenske filharmonije. 16. januarja 2020 v dvorani Marjana Kozine. Zbor in inštrumetnalisti SF, dir.: Jerica Bukovec, Slovenska filharmonija, Ljubljana. Lebic L.: Intrada za deset trobilcev in tolkala, 1. 5. 2020 v Slovenski filharmoniji. Trobilci in tolkalci SF. Lebic L.: Rej za harmoniko, 27. 6. 2020, Vrhnika. Na podelitvi Cankarjeve na-grade. Nejc Grm. Lebic L.: Invokacija. (Invocation) ŕ Primož Ramovš. Za klarinet in klavir. Du-šan Sodja (klarinet), Tatjana Kaucic (klavir). Viteška dvorara, Križanke, Ljubljana, 11. 8. 2020. Lebic L.: Godalni kvartet. Festival Ohridsko leto. V cerkvi sv. Sofije, Makedonija. Lebic L.: Godalni kvartet. Ob 150-letnici rojstva Huga Wolfa, 8. 10. 2020, Slovenj Gradec. Godalni kvartet Disonance. Lebic L.: Rej, za harmoniko. 15. 10. 2020, Festival Ljubljana - Križanke. Teja Udovic - Kovacic. BESEDE O SKLADATELJU Ksenija Hocevar: Doma svetovljan, v tujini Slovenec. Družina, 19. januar 2020, letnik 69, št. 3, str.10–11, Crt Sojar Voglar: Antologija založbe ZKP RTV Slovenija 2020. Glasna, revija Glasbene mladine Slovenije, letnik 51, št.1, 2020, str. 11. Jože Macek Macek J.: Delovanje dunajskega Terezianuma in Theodorja Kravine na podro-cju ekonomije in agronomije. Acta agriculturae Slovenica. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 115, št. 2, str. 485–494. http://ojs.aas.bf.uni-lj.si/index.php/AAS/ article/view/1664/417, DOI: 10.14720/aas.2020.115.2.1664. Macek J:. K zgodovini laškega nogometa. Zgodovina za vse : vse za zgodovino. 2020, leto 27, št. 2, str. 129–131. Macek J.: Zgodovina slovenskega agrarnega prebivalstva. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 256 str. Macek J. (recenzija): Boštjan Vršcaj: K zgodovini laškega gasilstva. Nesebicno v službi ljudstva. Prostovoljno gasilsko društvo Laško 1870–2020. Laško: Pro-stovoljno gasilsko društvo 2020, 224 str. Zgodovina za vse. Vse za zgodovino, Celje XXVll, št. 2, 2000, str. 123–128. Macek J. (prevajalec): Opis kraja Laško sredi 19. stoletja – Bad F. J.: Topographi-sch Statistisches Lexikon von Steiermark mit historischen Notizen und Be-merkungen. lll. Band, Verlag für Sammler, Graz, 1980. str 1121–1171. Lju­bljana Salve, 2020. 30 str. Macek J. (prevajalec): Opis kraja Rimske Toplice sredi 19. stoletja po Topo­graphisch Statistisch en Lexikon, von Steiermark mit historischen Notizen und Bemerkungen. lV. Band. Verlag fi.ir Sammler, Graz 1980, str. 1132– 1136. Ljubljana 2020. 10 str. Macek J. (recenzija): Pieter M. Judson: Habsburg. Geschichte eines lmperiums 1740–1918. Aus dem Englischen von Michael Kribler. Verlag C. H. Beck, 2077, 667 str. Zgodovinski casopis, Ljubljana 2020, let.74, št. 1–2 (161), str. 278–283. Janez Maticic NOVA DELA Maticic J.: Soupir (Vzdih) za sopran in klavir, op. 72 (2020). Maticic J.: Fantasia poetica za klavir in orkester, op. 5 (1945, 2020). TISKANA DELA Maticic J.: 5 Fantaisies za klavir op.2 (1943-1944), Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2020, (Muzicija DSS; št. 305). Maticic J.: 10 Pěeces Spéciales za klavir op. 9 (Introduction »Mrtvi tulipan«, Noc­turno, Souvenir: 1943, Berceuse: 1944, Melodie, Prélude Passionné: 1947, Valse: 1948, Preludé: 1949, Danse: 1959, Preludé: 1960), Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2020, (Muzicija DSS; št. 306). Maticic J.: 3 Etudes za klavir, op. 71 (Élan 1946, Hybrida 1958–2017, Languida 2000– 2017), Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2020, (Muzicija DSS; št. 305). Igor Maver OBJAVE Maver I.: Introduction. V: Maver I., ur. Transcending Boundaries: Migrations, Dislocations, and Literary Transformations. Tübingen: Stauffenburg Verlag, 2020, str. 11–13. Maver I.: Moji kalifornijski znanstveni dnevi = My Californian scientific visits. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje clanov SAZU z znanstveni-mi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akade­mija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 50–53, 158–161. Krašovec J.: Razsežnosti Božje pravicnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu. Ljubljana: Družina, 2020. 383 str. Objavljen del recenzije I. Mavra. Maver I.: Submerged layers of Slovenian identity in Krissy Kneen's wri­ting. Acta neophilologica. [Tiskana izd.]. 2020, [letn.] 53, [št.] 1/2, str. 21–31. DOI: 10.4312/an.53.1-2.21-31. DRUGO Maver I. (ur.) Transcending Boundaries: Migrations, Dislocations, and Literary Transformations. Tübingen: Stauffenburg Verlag, 2020. 454 str. Maver, I. (glavni ur. 2014–) Acta neophilologica. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1968–. Maver I. (clan ur. odbora 2013–) Journal of language, literature and culture. Mil­ton Park, Abingdon: Taylor & Francis: Australasian Universities Language and Literature Association, 1953–. Maver I., gostujoci profesor na Fakulteti za filološke in kulturne študije Uni-verze na Dunaju, dva zakljucena doktorata znanosti z zagovorom. Maver I.: Serija vectedenskih vabljenih predavanj na Univerzi Roma 2 Tor Ver­gata v Rimu. Jože Mencinger OBJAVE Mencinger J.: O dveh idejah Veljka Rusa. V: Toš N. (ur.). Veljko Rus v pogovorih z javnostjo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2020. Str. 389–390. Znan­stvena knjižnica, Refleksije, 7. Mencinger J.: Pravo v primežu politike. V: Pravo in (r)evolucija 1920–2020 : pre­tekle izkušnje, prihodnji izzivi : povzetki = Law and (r)evolution 1920-2020 : past experiences, future challenges : abstracts. Ljubljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani: = Faculty of Law, University of Ljubljana, 2020. Str. 24–25. Mencinger J. (intervjuvanec): Univerza je kot ladja, ki se le pocasi obraca : po­govor z letošnjim castnim mešcanom Ljubljane. Delo. [Tiskana izd.]. 8. maj 2020, leto 62, št. 104, str. 11. Mencinger J. (intervjuvanec), Grilc U. (avtor): Mestna obcina Ljubljana podelju­je naziv castna mešcanka glavnega mesta Ljubljana za leto 2020 akad. zasl. prof. dr. Jožetu Mencingerju. Ljubljana : glasilo Mestne obcine Ljubljana. maj 2020, letn. 25, št. 4, str. 9. DRUGO Mencinger J. (ur. 1993–) Gospodarska gibanja. Ljubljana: Ekonomski institut Pravne fakultete, 1971–. Zdravko Mlinar OBJAVE Mlinar Z.: Kako postati glasnik raznovrstnosti? : uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Žirovski obcasnik : zbornik za vsa vpraša­nja na Žirovskem, 2020, letn. 41, št. 50, str. 192–211. Mlinar Z.: Kako presegati paradoks nemocnih?. V: Ignjatovic M. (ur.), Kanjuo Mrcela A., Kuhar R. (ur.). Družbene neenakosti in politika : Slovensko so-ciološko srecanje, Ljubljana, 6.–7. november 2020. Ljubljana: Slovensko so-ciološko društvo. 2020, str. 193–196. Mlinar Z.: Sodelovanje z ameriškimi družboslovci : družbeni kontekst in oseb­ne izkušnje = Cooperation with American social scientists : social context and personal experience. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje clanov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences insti­tutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2020, str. 54–58, 162–167. Mlinar Z.: Sociolog Veljko Rus – obogatil in zadolžil nas je. V: Toš N. (ur.). Veljko Rus v pogovorih z javnostjo, (Znanstvena knjižnica, Refleksije, 7). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 2020, str. 397–400. Mlinar Z.: Predgovor. V: Splichal S. Javnost - mediji - oblast. 1. elektronska izd. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 2020. https://knjigarna.fdv.si/ knjige/i_819_javnost-mediji-oblast. Mlinar Z.: Anton Bogataj, avtor monografij o vaseh v župniji Stara Oselica : o izkušnjah nepoklicnega raziskovalca vaškega življenja : intervju. Žirovski obcasnik : zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem, letn. 41, št. 50, str. 58–68. Mlinar Z.: Kako postati glasnik raznovrstnosti? : uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Žirovski obcasnik : zbornik za vsa vpraša­nja na Žirovskem, 2020, letn. 41, št. 50, str. 192–211. DRUGO Mlinar Z. (recenzent): Ramovš J. Integrirana dolgotrajna oskrba. Ljubljana: In-štitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 2020. 320 str.. Toš, Niko (urednik). Veljko Rus v pogovorih z javnostjo, (Znanstvena knjižnica, Refleksije, 7). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2020. 468 str., tabeli. Mlinar Z.: Delo na domu v prostorsko-casovnih koordinatah : o dosedanjih raziskovanjih in izzivih za naprej : prispevek na online okrogli mizi Sekci­je za prostor in okolje v okviru letnega srecanja Slovenskega sociološkega društva Družbene neenakosti in politika, 7. nov. 2020. Mlinar Z. (clan ur. sveta 1981–) International journal of sociology and social po­licy. Hull: Barmarick Publications. Mlinar Z. (clan ur. sveta 1997–) Space & polity. Abingdon, Oxfordshire: Carfax. Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1995–) Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja. Ljubljana: Visoka šola za politicne vede, 1964–. Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1980–) Žirovski obcasnik : zbornik za vsa vpra­šanja na Žirovskem. Žiri: DPD Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980–. Jožef Muhovic OBJAVE Muhovic J. & Snoj V.: Diafanije. Pogovori o likovni in literarni umetnosti. Ljublja­na, Literarno-umetniško društvo Literatura (zbirka Novi pristopi: 76), 2020. Muhovic J.: Kipi za otroke – v nas, v: Bratuša M., Kipi za otroke, Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev (razstavni katalog), 3–7; 2020. Muhovic J.: Stvarnost, umetnost, vrednote in mi, na: http://www.kud-kdo.si/ stvarnost-umetnost-vrednote-in-mi/ (28. septembra 2020). Muhovic J.: Zweistromland ali: Razmerje med likovno in vizualno umetnostjo, v: Pogacar V., Premzl P. (eds.), Monografija Društva likovnih umetnikov Maribor ob stoletnici organizirane likovne dejavnosti v okoljih severo--vzhodne Slovenije, Maribor: Društvo likovnih umetnikov Maribor, 2020, 364–373 (elektronski vir, decembra 2020, https://www.dlum.si/application/ files/6916/0874/5038/DLUM-100let-Book-web4.pdf) AKTIVNA UDELEŽBA NA ZNANSTVENIH SRECANJIH Muhovic J.: Transformacije v umetnostnem prostoru pozne moderne. Referat na znanstveni konferenci Transformacije v teoriji. Aktualne raziskave, Akademija za likovno umetnost v sodelovanju z Akademijo za gledališce, radio, film in televizijo ter Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, Koper, 29. september 2020. Muhovic J.: Berlin, Akademie der Künste, European Alliance of Academies; Ber­lin, 8.–10. oktober 2020, sodelovanje v online programu. Muhovic J.: O razliki med gledati in videti ter med zunanjostjo in notranjostjo v likovnih fenomenih, predavanje na daljavo; dogodek »Gledati in videti«, 9. novembra 2020 ob 18. uri, Narodna galerija v Ljubljani v sodelovanju s Sinapso, slovenskim društvom za nevroznanost. Marko Marijan Mušic PROJEKTI Mušic M.: Osrednje ljubljansko pokopališce Žale, Osrednja aleja, Cardo celotne­ga pokopališca, projekt idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev. Mušic M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališca Žale, tretja etapa prve faze širitve, žarno grobno polje, sprememba projekta žarne oaze v talno žarno grobno polje, idejna zasnova in projekt za izvedbo. Mušic M.: Park spomina Teharje (kulturni spomenik državnega pomena), poro-cilo o možnosti realizacije zacasne ureditve informacijskega centra v Parku spomina Teharje in idejna zasnova. Mušic M.: Svetišce sv. Janeza Krstnika, Podmilacje, BiH, ureditev župnijskega dvora, idejna zasnova notranje ureditve. Mušic M.: Svetišce sv. Janeza Krstnika, Podmilacje, BiH, ureditev župnijskega dvora, spremljajoci prostori, projekt za izvedbo. Mušic M.: Svetišce sv. Janeza Krstnika, Podmilacje, BiH, streha prezbiterija, projekt za izvedbo. Mušic M.: Svetišce sv. Janeza Krstnika, Podmilacje, BiH, ureditev prezbiterija nove cerkve, idejni projekt. REALIZACIJE Mušic M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališca Žale, tretja etapa prve faze širitve, 1. faza izvajanja, žarne oaze in spremljajoce ureditve, izvajanje. Mušic M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališca Žale, tretja etapa prve faze širitve, 1. faza izvajanja, žarne oaze in spremljajoce ureditve, projekt izvedenega stanja (PID). Mušic M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališca Žale, Gaj spomina II, obmocje spominskih plošc z imeni pokojnikov katerih pepel je razsipan v Obodnem parku, nadaljevanje urejanja. Mušic M.: Svetišce sv. Janeza Krstnika, Podmilacje, BiH, ureditev razglednih teras in Kapele križa na vrhu zvonika nove cerkve. PREDSTAVITVE, POVEZANE Z DELOM MONOGRAFIJE, REVIJE IN KATALOGI Piranesi, Autumn 2020 No.42/43 Central-European Arhitectural Magazine for the Culture of the Environment srednje evropska arhitekturns revija za kulturo prostora. Intervju Robert Potokar / Interview, Marko Mušic: Izjemni, avtorsko prepo­znavni opus / Exceptional Oeuvre with Authorial Distinction (strani 55 do 77). OBJAVE Prešernova nagrada za akademika Marka Mušica, 4. 12. 2020, https://www.sazu. si/events/5fc8c3c71acbfdec07c85d1c. Levicnik M.: Ministrsvo za kulturo je tokrat pohitelo z novico o Prešernovih na­grajencih. Oddaja Osmi dan, 10. 12. 2020 / TV Slovenija 1. Rituper Rodež N.: Ko ustvarjanju nameniš svoje življenje. Najvišje nagrade za dosežke v umetnosti 10. 12. 2020/ Vestnik MS. Nagrajenca sta pisatelj Feri Lainšcek in arhitekt Marko Mušic, 10. 12. 2020 / Novi Glas. Lavreata Feri Lainšcek in Marko Mušic – Delo, https://delo.si, www.delo.si › la­vreata-feri-lainscek-in-marko-music, https://delo.si. 3. dec. 2020. Bratož I.: Lavreata Feri Lainšcek in Marko Mušic, https://www.delo.si/tag/pre­sernov-sklad/. https://www.delo.si/kultura/razno/lavreata-feri-lainscek-in­-marko-music/. Delo, 3. 12. 2020. m.facebook.com › Delo.FB › posts: Delo - Velika Prešernova nagrajenca sta pi-satelj Feri ... 3. dec. 2020. Lavreata Feri Lainšcek in Marko Mušic - Aktualno 24, www.aktualno24.si › news › lavreata-feri-lainscek-in-m... Lavreata Feri Lainšcek in Marko Mušic · Vir Delo, 3. 12. 2020, 11:10. Lavreata Feri Lainšcek in Marko Mušic - Delo - GoSucker.com ... www. gosucker.com › http://www.gosucker.com/1/Hrvatska/0/16/Svijet/611/Delo/ Lavreata-Feri-Lainscek-in-Marko-Music-8839698.html. Znani so prejemniki Prešernovih nagrad in nagrad ..., www.gov.si › Novice. 3. dec. 2020. Znani Prešernovi nagrajenci - Gorenjski glas, http://www.gorenjskiglas.si/artic le/20201208/C/201209813/1168/znani-presernovi-nagrajenci, 8. dec. 2020. https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5fc8bb28838f8/znana-sta--dobitnika-presernove-nagrade-v-letu-2021 ... 3. dec. 2020. Znani letošnji Prešernovi nagrajenci. http://novice.najdi.si/predogled/novica /9fc8ecde4c4665b0f39a743522cab507/Dru%C5%BEina/Kultura/Znani--leto%C5%A1nji-Pre%C5%A1ernovi-nagrajenci. Družina › Kultura. Rupar A.: Nagrada Prešernovega sklada Branetu Senegacniku. 3. 12. 2020. 3. dec. 2020. Rajh M.: Prešernova nagrajenca za leto 2021: Pisatelj Feri Lainšcek in arhitekt Marko Mušic. https://net-tv.si/32351-2/. 3. 12. 2020. Marko Noc Overtchouk P., Barthelemy O., et al., Noc M. (sodelavec pri raziskavi), et al. Angiographic predictors of outcome in myocardial infarction patients presenting with cardiogenic shock : A CULPRIT-SHOCK angiographic substudy. EuroIntervention. 2020, vol. 16, str. 1–4. DOI: 10.4244/EIJ­-D-20-00139. Pirnat M., Stillman A. E., Rienmüller R., Noc M., Gorenjak M., Šeruga T.: Can the degree of coronary collateralization be used in clinical routine as a valid angiographic parameter of viability?. The international journal of car­diovascular imaging. 2020, str. [1–10]. https://link.springer.com/article/10. 1007%2Fs10554-020-01984-5, https://doi.org/10.1007/s10554-020-01984-5, DOI: 10.1007/s10554-020-01984-5. Tadel Kocjancic Š., Jazbec A., Radšel P., Noc M.: Can we predict the extent of neurologicaldamage after cardiac arrest?. Resuscitation. 2020, vol. 155, suppl. 1, str. s34. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S0300957220304123, DOI: 10.1016/j.resuscitation.2020.08.098. Sever M., Beovic B., Vracko P., Noc M., Plankar Srovin T., Pokorn M., Baš D., Markovic S., Rozman A., Gorjup P., Hrovatic M., et al. Experience of Slo­venia in the treatment and prevention of Covid-19 : Uzbekistan - Slovenia digital discussion, 27 May 2020. Shanmugasundaram M., Truong H. T., Harash A., Hu D., Tran A., Smith N., Ciurlino B., Noc M., Hsu P., Kern K. B. Extending time to reperfusion with mild therapeutic hypothermia : a new paradigm for providing primary percutaneous coronary intervention to remote ST segment elevation myo­cardial infarction patients. Therapeutic hypothermia and temperature ma­nagement. 2020, vol. 10, str. 1–4. DOI: 10.1089/ther.2019.0039. Freund A., Jobs A., Lurz P., Feistritzer H.-J., De Waha-Thiele S., Meyer-Saraei R., Montalescot G., Huber K., Noc M., Windecker S., et al. Frequency and impact of bleeding on outcome in patients with cardiogenic shock. JACC: cardiovascular interventions. 2020, vol. 13, iss. 10, str. 1182–1193. DOI: 10.1016/j.jcin.2020.02.042. Uminska J. M., Ratajczak J., Buszko K., Sobczak P., Sroka W., Marszall M. P., Adamski P., Steblovnik K., Noc M., Kubica J.: Impact of mild therapeutic hypothermia on bioavailability of ticagrelor in patients with acute myo­cardial infarction after out-of-hospital cardiac arrest. Cardiology Journal. 2020, vol. 27, no. 6, str. 780–788. DOI: 10.5603/CJ.a2019.0024. Cernic Šuligoj N., Rojko M., Šuligoj B., Zorc M., Kar S., Noc M.: Long-term transesophageal echocardiography after patent foramen ovale closure by BioSTAR and Amplatzer patent foramen ovale occluders. Catheterization and cardiovascular interventions. 2020, vol. 95, iss. 3, str. 349–354. DOI: 10.1002/ccd.28360. Barbato E., Noc M., Baumbach A., Dudek D., Bunc M., Skalidis E., Banning A., Legutko J., Witt N., Pan M., et al.: Mapping interventional cardiolo­gy in Europe : the European Association of Percutaneous Cardiovascu­lar Interventions (EAPCI) Atlas Project. European heart journal. Jul. 2020, vol. 41, iss. 27, str. 2579–2588. https://academic.oup.com/eurheartj/arti­cle/41/27/2579/5862541, DOI: 10.1093/eurheartj/ehaa475. Krepek M., Kordiš P., Goslar T., Noc M.: Mehanska cirkulatorna podpora z ECMO pri bolnikih s kardiogenim šokom. Kardiološki zbornik ... 2020, str. 62–65. Mrevlje B., Kleczynski P., Kranjec I., Jakala J., Noc M., Rzeszutko L., Dziewierz A., Wizimirski M., Dudek D., Legutko J.: Optical coherence tomography versus intravascular ultrasound for culprit lesion assessment in patients with acute myocardial infarction. Posteepy w Kardiologii Interwencyjnej = : Advances in Interventional Cardiology. 2020, vol. 16, iss. 2, str. 145-152. DOI: 10.5114/aic.2020.96057. Beovic B., Bregant T., Bitenc M., Fafangel M., Gorišek Miksic N., Grmek-Košnik I., Jereb M., Krek M., Lejko-Zupanc T., Noc M., Petrovec M., Poklukar J., Rajapakse R., Repar Bornšek S., Rozman A., Vracko P.: Osnovne informaci­je o covidu-19 : kratek povzetek. Isis : glasilo Zdravniške zbornice Slovenije. 1. okt. 2020, leto 29, št. 10, str. 30–35. http://online.pubhtml5.com/agha/ nxez/#p=30. Rubini Giménez M., Miller P. E., Alviar C. L., Diepen S. Van, Granger C. B., Montalescot G., Windecker S., Maier L., Serpytis P., Serpytis R., Noc M., et al.: Outcomes associated with respiratory failure for patients with car-diogenic shock and acute myocardial infarction : a substudy of the CUL­PRIT-SHOCK Trial. Journal of clinical medicine. 2020, vol. 9, iss. 3, str. 1-10. https://www.mdpi.com/2077-0383/9/3/860, DOI: 10.3390/jcm9030860. Goslar T., Cankar T., Krepek M., Noc M.: Oživljanje s pomocjo ECMO v primeru refraktarnega srcnega zastoja. Kardiološki zbornik ... 2020, str. 66–69. Pareek N., Kordiš P., Beckley-Hoelscher N., Pimenta D., Tadel Kocjancic Š., Jaz­bec A., Nevett J., Fothergill R., Kalra S., Noc M., et al.: A practical risk score for early prediction of neurological outcome after out-of-hospital cardiac arrest : MIRACLE[sub]2. European heart journal. Dec. 2020, vol. 41, iss. 47, str. 4508–4517. https://academic.oup.com/eurheartj/advance-article/ doi/10.1093/eurheartj/ehaa570/5878044, DOI: 10.1093/eurheartj/ehaa570. Feistritzer H.-J., Desch S., Freund A., Poess J., Zeymer U., Quarrak T., Schneider S., De Waha-Thiele S., Fuernau G., Eitel I., Noc M., et al. Prognostic impact of active mechanical circulatory support in cardiogenic shock complica­ting acute myocardial infarction, results from the culprit-shock trial. Jo­urnal of clinical medicine. 2020, vol. 9, iss. 6, str. 1–10. https://www.mdpi. com/2077-0383/9/6/1976, DOI: 10.3390/jcm9061976. Kern K. B., Radšel P., Jentzer J. C., Seder D. B., Lee K. S., Lotun K., Janarda­hanan R., Stub D., Hsu C.-H., Noc M.: Randomized pilot clinical trial of early coronary angiography versus no early coronary angiography for post-cardiac arrest patients without st-segment elevation : the PEARL study. Circulation. 2020, vol. 142, no. 21, str. 2002–2012. DOI: 10.1161/ CIRCULATIONAHA.120.049569. Bunc M., Noc M., Steblovnik K., Cercek M., Langel C.: Urgentna perkutana vstavitev biološke aortne zaklopke v kirurško vstavljeno degenerativno spremenjeno biološko zaklopko ob podpori venoarterijske zunajtelesne membranske oksigenacije in intraaortne balonske crpalke pri bolniku v kardiogenem šoku – prikaz primera. V: Fras Z. (ur.), Košnik M. (ur.). 62. Tavcarjevi dnevi : zbornik 2020 : [(spletni kongres)]. V Ljubljani: Me-dicinska fakulteta, Katedra za interno medicino: Slovensko zdravniško društvo, 2020. Str. 123–124. Mohammad M. A., Koul S., Egerstedt A., Smith J. G., Noc M., Lang I. M., Holzer M., Clemmensen P., Gidlof O., Metzler B., et al. Using proximity extension proteomics assay to identify biomarkers associated with infarct size and ejection fraction after ST-elevation myocardial infarction. Scien­tific reports. 2020, vol. 10, iss. 1, str. 1–11. https://www.nature.com/arti­cles/s41598-020-75399-6, DOI: 10.1038/s41598-020-75399-6. DRUGO Noc M.: Koga reševati v casu epidemije? : prispevek na posvetu Koga reševati v case epidemije: eticni, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže, 24. no-vember 2020, Zoom. Noc M. (clan ur. sveta 2004–) Slovenska kardiologija : znanstveno strokovna revija za podrocje srcno-žilne medicine. Ljubljana: Klinika za kardiologijo, 2004–. Boris A. Novak PESNIŠKA KNJIGA Novak B. A.: Lunin koledar : praznicna pesniška pratika. Novo mesto: Goga, 2020. 522 str. Literarna zbirka Goga. PREVODNA PESNIŠKA KNJIGA Novak B. A. MOM. Mala Osobna Mitologija. Prevela Jelena Ivaniševic. Beo-grad: Treci trg i Srebrno drvo, 2020. 123 str. REVIJALNI PREVODNI OBJAVI NOVAKOVE POEZIJE Novak B. A.: Plutajuca kula (šest pjevanja iz prvog sveska trece knjige epa Vrata nepovrata). Izbor, prijevod i bilješka Božidar Brezinšcak Bagola. V: »Poezija (Casopis pjesnicke prakse)«, Zagreb, godina XVI, br. 1-2, lipanj 2020, str. 39-63. Novak B. A.: Mjesecev kalendar (izbor) & Dan po dan – lirski roman povodom »Lunina koledara« Borisa A. Novaka. Prijevod i esej Tonko Maroevic. V: »Forum« (Zagreb, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti), srpanj – ru­jan 2020, br. 7-9, 749-768. Novak B. A. Vrata nepovrata (ep) – Prvo pjevanje: Postava, Drugo pjevanje: Ro­doslovlje. Preveo / prepjevao Luko Paljetak. V: »Dubrovnik« (Casopis za književnost i znanost – Ogranak Matice hrvatske u Dubrovniku), Nova serija, godište XXXI, 2020, br. 3-4, str. 227-242. IZVIRNI ZNANSTVENI CLANEK Novak B. A.: Listanje Sarajevskih zvezkov v spominskem zrcalu. Primerjalna književnost. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 43, št. 2, str. 17-40. STROKOVNI CLANEK Novak B. A.: Vinko Möderndorfer, umetniški Poliglot = Vinko Möderndorfer, ar­tistic polymath. V: Ucakar A. (ur.). Quo vadis? : 2020 : 35. mednarodni literar­ni festival Vilenica = 35th Vilenica International Literary Festival. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev: = Slovene Writers' Association, 2020. Str. 74–87. POLJUDNI CLANKI Novak B. A. (avtor, prevajalec). A kot Amerika = A as America. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje clanov SAZU z znanstvenimi in umetniški-mi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 63–71, 173–181. Novak B. A.: Pesniški podmladek študentskega gibanja 1968–72. V: Štrajn D. (ur.), et al. 1968 : cas upora, upanja in domišljije : zgodbe študentskega giba­nja 1964–1974. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. Str. 283–294. Zbirka Historia facultatis. Novak B. A.: Tonko Maroevic (1941–2020) : nekrolog v vecnem sedanjiku. So-dobnost. okt. 2020, letn. 84, št. 10, str. 1622–1628. Novak B. A.: Spomin prostora: Kocevski Rog. V: Lokalitetno v identiteti : zbor­nik ob deseti obletnici priznanja obcine Kocevje Deklica s pišcalko. Ur. Lela B. Njatin. Str. 76–94. Kocevje: Obcina Kocevje, 2020. PREDGOVOR, SPREMNA BESEDA Novak B. A.: Poezija napisana u »jeziku uspomena« = Poesia scritta nella »lin­gua dei ricordi«. V: Milic J. (ur.), Osti J.: Barbara i barbar = Barbara e il barbaro. Salerno: Multimedia Edizioni, 2020. Str. 6–13. Boris Pahor Zvonar Predan D. Pahor B.: Boris Pahor - najini pogovori. Elektronska izd. Mari-bor: Kulturni center, 2020. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB). Zbirka E-knjige Kulturnega centra, 061. https://www.biblos.si/isbn/9789616781664. Pahor B.: Cutim potrebo, da se oglasim. Delo. 26. avg. 2020, let. 62, št. 196, str. 4–5. Pahor B.: »Io l'ho vista bruciare : l'onorificenza del Colle mi ha commosso« : l'intervista. Corriere della sera. 12. jul. 2020, anno 145, n. 165, str. 11. Pahor B.: Io, nella notte dei cristalli italiana : cent'anni fa l'incendio del Narodni dom, che il 13 luglio verrŕ riconsegnato alla comunitŕ slovena : lo scrittore, presente all'eccidio, rievoca i fatti e chiede chiarezza sui rapporti tra Slove­nia e Italia dal 1880 al 1956. Il sole 24 ore : quotidiano politico, economico, fianziario. 5. jul. 2020, anno 156, n. 183, str. 3. Pahor B.: Majdica. Novi glas. 28. maj 2020, leto 25, št. 21, str. 9. Pahor B.: Necropolis. Edinburgh: Canongate, 2020. XIX, 172 str. The canons. Pahor B.: O zvestobi lastnemu jeziku : pismo Borisa Pahorja, uglednega staroste slovenskih pisateljev. Novi glas. 16. apr. 2020, leto 25, št. 15, str. 8. Pahor B.: Pahor »Ho aspettato cent'anni questo giorno, ne č valsa la pena« : intervi­sta allo scrittore sloveno. La Repubblica. 14. jul. 2020, anno 45, n. 165, str. 12–13. Pahor B.: Il rogo nel porto. 1a ed. Milano: La nave di Teseo, 2020. 302 str. I del­fini, 79. Pahor B.: Lo scrittore Boris Pahor e il rogo del 13 luglio 1920 : »Lo vidi, avevo 7 anni«. Il Piccolo : giornale di Trieste. 13. jul. 2020, anno 140, ed. del lunedě n. 27, str. 2. Pahor B., Duša Z. (ur.), Ucakar P. (ur.): Tako mislim. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 103 str. Pahor B.: Zaupno pismo dragim prijateljem : pisatelj Boris Pahor. Primorski dnevnik. [Tiskana izd.]. 16. apr. 2020, letn. 76, št. 91, str. 17. Boris Paternu Paternu B., spremna beseda/postfazione (str. 458–465) v: France Prešeren, Poe-sie, traduzione, note e redazione critica di Miran Košuta, Založništvo trža­škega tiska (ZTT) / Editoriale stampa triestina, 2020, 485 str. Marijan Pavcnik OBJAVE Pavcnik M.: Teorija prava : prispevek k razumevanju prava. 6., pregledana in do-polnjena izd. Ljubljana: Lexpera, GV Založba, 2020. 681 str. Zbirka Pravna obzorja, Veliki format, 12. Pavcnik M.: Normative Konkretisierung des Gesetzes. V: Schweighofer E. (ur.). Ve­rantwortungsbewusste Digitalisierung : Tagungsband des 23. Internationalen Rechtsinformatik Symposions IRIS 2020 = Responsible digitalization : Proce­edings of the 23rd International Legal Informatics Symposium IRIS 2020. Bern: Editions Weblaw, 2020. Str. 437–442. Editions Weblaw, 2, Colloqui­um, 28. Pavcnik M.: Razumevanje prava : (odziv na Pitamicev izziv). Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 75, št. 1/2, str. 5–26, 111–112. Pavcnik M.: Razumevanje prava : odziv na Pitamicev izziv. Pravna praksa : PP. 5. mar. 2020, leto 39, št. 8/9, str. 3. Pavcnik M.: Rechtliche Natur des Staates nach Leonid Pitamic. V: Jestaedt M. (ur.), Poscher R. (ur.), Kammerhofer J. (ur.). Die Reine Rechtslehre auf dem Prüfstand : Hans Kelsen's Pure theory of law: conceptions and misconceptions : Tagung der Deutschen Sektion der Internationalen Vereinigung für Rechts- und So-zialphilosophie vom 27.-29. September 2018 in Freiburg im Breisgau. Stutt­gart: F. Steiner, cop. 2020. Str. 361–371. Archiv für Rechts- und Sozialphi­losophie, Beiheft, 163. Pavcnik M.: Vprašanje razlagalnega prvenstva (pravo kot sistem nacel in pra­vil). V: Pavcnik M. (ur.), Novak, A. (ur.). Razlagalni pomen pravnih nacel. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 11–27, 159, 165. Razprave, 39. Pavcnik M.: Law as text and law as the process of interpretation and the applica­tion of such texts. V: Žák Krzyžanková K. (ur.). Právo jako multidimenzio­nální fenomén : pocta Aleši Gerlochovi k 65. narozeninám. Plzen: Vydavatel­ství a nakladatelství Aleš Cenek, 2020. Str. 443–448. Pavcnik M.: Teorija prava z metodologijo pravnega vrednotenja. Pravna praksa : PP. 27. avg. 2020, leto 39, št. 33, str. 32–33. Pavcnik M.: Novi enostavcni utrinki. Pravna praksa : PP. 3. dec. 2020, leto 39, št. 47, str. 17. Pavcnik M.: Spodjedanje pravne države : odklonilno loceno mnenje sodnika dr. Marijana Pavcnika k odlocbi št. U-I-110-16 z dne 12. 3. 2020. Ljubljana: Ustavno sodišce RS, 2020. http://odlocitve.us-rs.si/documents/b2/64/u­-i-110-16-odklonilno-lm-dr-pavcnik.pdf. Pavcnik M.: Odklonilno loceno mnenje sodnika dr. Marijana Pavcnika k odlocbi št. U-I-110/16. Pravna praksa : PP. 23. apr. 2020, leto 39, št. 15/16, str. 31–32. Pavcnik M.: Sistem zavor in ravnovesij kot stalnica : loceno mnenje sodnika dr. Marijana Pavcnika k odlocbi št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020. Ljubljana: Ustavno sodišce RS, 2020. http://www.us-rs.si/documents/2e/ab/u-i-83-20­lm-dr-pavcnik3.pdf. Pavcnik M., Jadek-Pensa D.: Plehki formalizem : odklonilno loceno mnenje sodni­ka dr. Marijana Pavcnika k sklepu št. Up-814/18 z dne 3. 9. 2020, ki se mu pridružuje sodnica dr. Dunja Jadek Pensa. Ljubljana: Ustavno sodišce RS, 2020. http://www.us-rs.si/documents/b6/d3/up-814-18-odklonilno-lm-dr--pavcnik2.pdf. Pavcnik M.: Doslednost vladavine prava : loceno mnenje sodnika dr. Marijana Pavcnika k delni odlocbi in sklepu št. U-I-445/20 z dne 3. 12. 2020. Ljubljana: Ustavno sodišce RS, 2020. http://www.us-rs.si/documents/46/5a/u-i-445­20-lm-dr-pavcnik2.pdf. Pavcnik M.: »Stiska uci misliti« : loceno mnenje sodnika dr. Marijana Pavcnika k sklepu št. U-I-473/20 z dne 21. 12. 2020. Ljubljana: Ustavno sodišce RS, 2020. http://www.us-rs.si/documents/85/5b/u-i-473-20-lm-dr-pavcnik2.pdf. Pavcnik M.: Razumevanje prava. V: Pravo in (r)evolucija 1920-2020 : pretekle izkušnje, prihodnji izzivi : povzetki = Law and (r)evolution 1920-2020 : past experiences, future challenges : abstracts. Ljubljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani: = Faculty of Law, University of Ljubljana, 2020. Str. 14–15. DRUGO Pavcnik M. (ur.), Novak A. (ur.): Razlagalni pomen pravnih nacel. Ljubljana: Slo­venska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 190 str. Razprave, 39. Pavcnik M.: Normative Konkretisierung des Gesetzes : predavanje na konferenci IRIS 2020, Pravna fakulteta Univerze v Salzburgu, 27. feb. 2020. Pavcnik M. (clan ur. sveta 2012–2019) ARSP. Stuttgart: Steiner Verlag, 1964–. Pavcnik M. (clan ur. odbora 2011–) Danube : law and economics review. Brno: European Association Comenius, 2010–. Pavcnik M. (clan ur. odbora 1997–) Isopoliteia. Athäena: Ant. N. Sakkoula. Pavcnik M. (predsednik ur. odbora 2017–) Odlocbe in sklepi Ustavnega sodišca. Ljubljana: Nova revija, 1993–Ljubljana: Nova revija, 1993–[201-]Ljubljana: Ustavno sodišce Republike Slovenije, [2013]–. Pavcnik M. (ur. 1994–) Pravna obzorja. Ljubljana: Cankarjeva založba in GV Založba (od št. 30). Leta 2020 so izšla štiri dela: št. 10-12 v velikem formatu in št. 5 v malem formatu Pavcnik M. (clan ur. odbora 2019–) Pravni vjesnik : tromjesecni glasnik za pravne i društveno-humanisticke znanosti Pravnog fakulteta Sveucilišta J.J. Stros­smayer u Osijeku. Osijek: Pravni fakultet, 1985–. Pavcnik M. (clan ur. odbora 1979–) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953–. Pavcnik M. (clan ur. sveta 2003–) Revus : revija za evropsko ustavnost. Ljublja­na: GV Revije: Pravna praksa, 2003–Ljubljana: GV revije: Pravna praksa, 2003–2007, Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2008–2009 Kranj: Klub Revus, 2011–. Pavcnik M. (ur. 2003–) Scientia, iustitia. Ljubljana: Cankarjeva založba (št. 1-7), Uradni list RS (št. 8-16) in GV Založba (od št. 17). Leta 2020 je izšlo eno delo (št. 34). Pavcnik M. (clan ur. sveta 2011–) Studia iuridica Cassoviensia. Košice: Univerzi­ta P. J. Šafárika v Košiciach, 2011–. Matija Peterlin Cary D. C., Peterlin B. M.: Proteasomal Inhibition Potentiates Latent HIV Reac­tivation. AIDS Res Hum Retroviruses. 2020. 36:800-7. Raša Pirc Asbani, B., Kutnjak, Z., Pirc, R., Rožic, B.: Electrocaloric response in lantha­num-modified lead zirconate titanate ceramics. Journal of Applied Physics, 2020, vol. 127, no. 22, str. 224101-1–224101-5. Filipic, C., Kutnjak, Z., Pirc, R., Canu, G., Petzelt, J.: BaZrTiO: lead-free iso- x 1-x3 valent relaxor ferroelectric or dipolar glass. Conference Proceedings: Elec­tronic Materials and Applications (EMA 2020); Orlando, Florida, str. 21. Jože Pirjevec OBJAVE Pirjevec J.: Partizani. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020. 864 str., [80] str. Raziskovalni programi, P6-0272, SI, Sredozemlje in Slovenija; ARRS, Temeljni projekti, J6-9356, SI, Antifašizem v julijski krajini v transnacio­nalni perspektivi, 1919–1954. Pirjevec, Jože. Partizani. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020. 864 str., [80] str. Pirjevec, Jože. Partizani. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020. 864 str., [80] str. Pirjevec J.: The Comintern and the Yugoslav experiment. V: Sorokin A. K. (ur.). Levaja al'ternativa v XX veke : drama idej i sud'by ljudej : k 100-letiju Ko­minterna : sbornik dokladov Meždunarodnoj naucnoj konferencii Moskva, 26-28 junja 2019 g. = The left alternative in the 20th century : drama of ideas and personal stories : on the 100th anniversary of the Comintern : collected reports of the International Scientific Conference, Moscow, 26-28 June, 2019. Moskva: Politiceskaja enciklopedija, 2020. Str. 153–169. http://rgaspi.info/ sbornik-materialov-levaya-alternativa/. Pirjevec J., Troha N., Bajc G., Dukovski D., Franzinetti G.: Fojbe. Zagreb: Sre­dnja Europa, 2020. XXII, 365 str., [32] str. Pirjevec J.: Glossae : izbor tedenskih glos, objavljenih v Primorskem dnevniku (1978–2020). Koper: ZRS, Annales ZRS, 2020. 473 str. Parovel P. G.: Izbrisana identiteta : nasilno poitalijancenje priimkov, imen in kra­jevnih imen v pokrajini »Julijska Benecija« od 1919 do 1945 s seznami za pro­vince Trst, Gorica in Istra ter podatki prvih 5300 dekretov. Koper: samozal. Z. Cok, 2020. 248 str. Pirjevec J. (intervjuvanec): Jože Pirjevec. Dnevnik. [Tiskana izd.]. 11. jul. 2020, leto 70, št. 158 (pril. Objektiv), str. 8–11. Pirjevec J. (intervjuvanec): »Cento anni fa la cittŕ si suicidň, oggi č possibile una vera svolta« : lo studioso sloveno Jože Pirjevec analizza i difficili rapporti con la minoranza. Il Piccolo : giornale di Trieste. 12. jul. 2020, anno 140, n. 165, str. 3. Pirjevec J.: Knjiga o življenju nekega stalinista, ki je prevaral slovenske komuni­ste. Primorski dnevnik. 12. mar. 2020, letn. 76, št. 61, str. 18. Pirjevec J. (intervjuvanec): Pri ZRS Koper je že od samega zacetka. Primorske novice. 2. dec. 2020, letn. 74, št. 279, str. 17. Pirjevec J.: Tito in tovariši. 2. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020. 839 str. DRUGO Pirjevec J. (clan ur. odbora 2003–) Acta Histriae. Koper; Milje: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko; = Capodistria; Muggia: Societŕ storica del Litorale, 1993–. Pirjevec J. (intervjuvanec): Jože Pirjevec, zgodovinar. Ljubljana: Oddelek za zgo­dovino UL FF, 2020. 1 spletni vir (1 videoteka (1h, 38 min)). https://youtu. be/KDoSdHFIv-8. Pirjevec J., Grafenauer D., Domej T., Pinter Š. (intervjuvanci): Koroški plebiscit 1920 : usodne locnice za koroške Slovence in poplebiscitni begunci : oddaja Ars Humana, Radio Slovenija, 17. 2. 2020. https://ars.rtvslo.si/2020/02/ko­roski-plebiscit-1920/, https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3035006/. Uroš Rojko NOVA DELA Rojko U.: The Rhythm of Skin (Ritem kože) za dva tolkalca. Rojko U.: Two Violas za dve violi. Krstna izvedba: 30. 6. 2020. Chemnitz, Bac­kstage21 Beethoven zum 250 Geburtag. Lolla Süßmilch in Ina Popotnig – violi. https://www.youtube.com/watch?v=HnclzZzCieg&t=1006s. Rojko U.: Frulatna Cajonada za kljunaste flavte, flavto in dva tolkalca. IZVEDBE DEL Rojko U.: Share Through the Air za kljunasto flavto, flavto, harfo in cembalo, Ha­ifa (Israel), Haifa School of Arts, Ansambel Airborne Extended, 14. 1. 2020. Rojko U.: ObSession za akordeon in tolkala, Maribor, cikel Carpe Artem, Stefan Hussong – akordeon, Simon Klavžar – tolkala, 30. 1. 2020. Rojko U.: Sfinga za simfonicni orkester, Ljubljana, orkester Slovenske filharmonije, mladinski koncert (kr stna izvedba), zaradi koronavirusa odpadel, 12. 3. 2020. Rojko U.: Molitve za violo in akordeon, video-koncert društva za novo glasbo Mannheim (Youtube), DUO2KW (Kai Wangler – akordeon), Klaus-Peter Werani – viola), https://www.youtube.com/watch?v=p2kwI43GIN0&t=4343s, 24. 6. 2020. Rojko U.: Ja za violoncelo solo z dvema lokoma, fremdbestimmt 1 (odlocanje od zunaj 1): politika/družba, YouTube spletni koncert, Matthias Lorenz – vi­oloncelo, https://www.youtube.com/watch?v=fP1Z2sAKSWU, 11. 9. 2020. Rojko U.: Ja za violoncelo solo z dvema lokoma, fremdbestimmt 1 (odlocanje od zunaj 1): politika/družba, Dresden, GEH8, Matthias Lorenz – violoncelo, https://www.geh8.de/matthias-lorenz/, 14. 9. 2020. Rojko U.: Septetto Fluido za pihalni kvintet, klavir in kontrabas, Klangspuren Schwatz, Innsbruck, Haus der Musik, IEMA-Ensemble, dirigent: Lautaro Mura Fuentealba, 14. 9. 2020. Rojko U.: Chiton, Ljubljana, 2. koncert cikla kitarskih koncertov, atrij Akademi­je za glasbo v Ljubljani, Karmen Štendler – kitara, 15. 9. 2020. Rojko U.: Two Violas, Chemnitz, Club des Wltechos, Duo Violaviola (Lol-la Süßmilch in Nina Popotnig – violi), https://www.youtube.com/ watch?v=HnclzZzCieg&t=1006s, 26. 9. 2020. Rojko U.: Vox, Monolog Padlega Angela, Quasi Neoliberamente, ob skladbah Mi­niature (Iris ter Schiphorst), Unleashed und HrUP (Luka Juhart), Bamberg, Johanniskapelle, Luka Juhart – akordeon, Uroš Rojko – klarinet, 8. 10. 2020. Rojko U.: Vox, Monolog Padlega Angela, Quasi Neoliberamente, ob skladbah Mi­niature (Iris ter Schiphorst), Unleashed und HrUP (Luka Juhart), München, Schwere Reiter, Luka Juhart – akordeon, Uroš Rojko – klarinet, https:// www.youtube.com/watch?v=EoW9CETD0PI, 09. 10. 2020. Rojko U.: Vox, Monolog Des Gefallenen Engels, Quasi Neoliberamente, ob Unle­ashed in HrUP Luke Juharta, Slowindova pomlad, dvorana Marjana Kozine Slovenske Filharmonije – spletni koncert, Luka Juhart – akordeon, Uroš Roj­ko – klarinet, 24. 11. 2020. Rojko U.: Ritualities za nosilec zvoka (1995), Mednarodni bienale za sodobno glasbo Koper, Akuzmatika (otvoritveni spletni koncert), https://www.you-tube.com/watch?v=My5hKXaiWBk&t=2s, 30. 11. 2020. Rojko U.: Chiton, Bürgerstiftung Stuttgart, Fenster Auf (Streaming), Thilo Ruck – kitara, 16. 12.–31. 12. 2020. Rojko U.: Vox, Monolog Padlega Angela, Quasi Neoliberamente, ob Unle­ashed in HrUP (Luka Juhart), Nova Gorica: Festival Ubrane Note & Slowindova pomlad, dvorana Marjana Kozine Slovenske Filharmoni­je – spletni koncert, Luka Juhart – akordeon, Uroš Rojko – klarinet https://www.youtube.com/watch?v=9MjAJtow0tQ, 28. 12. 2020. RECENZIJI Pompe G.: Divje meditativna družbena kritika v modernisticnem zvoku, sple­tna recenzija, SIGIC, 26. 2. 2019. Maia Juvanc: Kricanje dveh pušcavnikov, spletna recenzija, SIGIC, 17. 12. 2020. Blaž Rozman Wu W., Jordan S., Graf N., … Rozman B.: Progressive skin fibrosis is associated with a decline in lung function and worse survival of patients with diffuse cutaneous systemic sclerosis in the European scleroderma trials and rese­arch (EUSTAR) cohort. Ann Rheum Dis 2019, letn. 78, 648-656. Elhai M., Boubaya M., Distler O., … Rozman B.: Outcomes of patients with systemic sclerosis treated with Rituximab in contemporary practice: a pro­spective study. Ann Rheum Dis 2019, letn. 78, 979-987. Becker M., Graf N., Sauter R., … Rozman B.: Predictors of disease worsening defined by progression of organ damage in diffuse systemic sclerosis: a Eu­ropean scleroderma trials and research (EUSTAR) analysis. Ann Rheum Dis 2019, letn. 78, 1242-1248. Sobanski V., Giovanelli J., Allanorey Y., …Rozman B.: Phenotypes determined by cluster analysis and their survival in the prospective scleroderma trials and research cohort of patients with systemic sclerosis. Arthritis Rheumatol 2019, letn. 71, 1553-1570. Butikofer L., Varisco PA., Distler O., …Rozman B.: ACE inhibitors in SSc pa­tients display a risk factor for scleroderma renal crisis – a Eustar analysis. Arthritis Res Ther 2020, letn. 22, 2141-2142. Renata Salecl TISKANE OBJAVE Salecl R.: A passion for ignorance : what we choose not to know and why. New Jersey; Oxford [i. e.] Woodstock: Princeton University Press, 2020. 195 str. Salecl R.: Strast do nevednosti : kdaj in zakaj ne želimo vedeti. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 223 str. Salecl R.: Clovek cloveku virus. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 79 str. Zbirka Ergo. Briški L., Ambrož M., Salecl R.: Koga reševati v casu pandemije? : eticni in kazenskopravni vidiki triaže. Revija za kriminalistiko in kriminologijo. jul.– sep. 2020, letn. 71, št. 3, str. 183–193. Salecl R.: Zavist v casu koronavirusa. V: Alternative : novi svetovni red. Ljublja­na: Mladina, 2020. Pos. št., str. 34–39. Mladina, Prispevki k razumevanju casa. Salecl R.: Naj gre vse k vragu. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.]. 18. jan. 2020, leto 62, št. 14, str. 32. Salecl R.: Koronakapitalizem ali koliko je vredno življenje. Delo, Sobotna prilo­ga. [Tiskana izd.]. 11. apr. 2020, leto 62, št. 85, str. 8. Salecl R.: Robot v koronskih casih. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.]. 9. maj 2020, leto 62, št. 105, str. 32. https://www.delo.si/sobotna-priloga/robot-v­-koronskih-casih-306459.html. Salecl R.: Uniforme in maske. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.]. 4. jul. 2020, leto 62, št. 152, str. 32. https://www.delo.si/sobotna-priloga/uniforme-in­-maske-325923.html. Salecl R.: Medijski pavji ples. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.]. 29. avg. 2020, leto 62, št. 199, str. 32. https://www.delo.si/sobotna-priloga/medijski-pavji--ples-344137.html. Salecl R.: Telefoni, cepivo in verige. Sobotna priloga. 19. dec. 2020, leto 62, št. 292, str. 31. Salecl R.: The secret in the body : the fantasy structure of genes and brains. V: Bjerre H. J. (ur.). Analyzing the cultural unconscious : science of the signifier. London: Bloomsbury Academic, 2020. Str. 47–61. Salecl R.: Skrivnost v telesu : fantazmatska struktura genov in možganov. V: Salecl R. (ur.), et al. Premešcanje mej v kriminologiji in kriminalitetni po­litiki. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2020. Str. 211–227, 510–511, 519. Salecl R.: Tako se rojevajo diktatorji. V: Splichal S. (ur.). Premisleki o prihodnosti javnih medijev. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2020. Str. 197–202. Knjižna zbirka Javnost. Salecl R.: Choice and consumerism. V: Stavrakakis Y. (ur.). Routledge handbook of psychoanalytical political theory. New York; London: Routledge, 2020. Str. 307–315. Routledge handbooks. Salecl R.: La crisis de confianza. V: Europa 28 : mujeres escriben sobre el futuro de Europa. Barcelona: Galaxia Gutenberg, 2020. Str. 71–76. Ensayo. Salecl R.: Kriza povjerenja. V: Cleave S. (ur.), Hughes S. (ur.). Europa 28 : žene obuducnosti Europe. Zaprešic: Faktura, 2020. Str. 211–216. Biblioteka Plat-forma, knj. 87. Salecl R.: The crisis of trust. V: Hughes S. (ur.), Cleave S. (ur.). Europa28 : writing by women on the future of Europe. [Manchester]: Comma Press, 2020. Str. 191–196. Salecl R., Badalic V.: Uvod. V: Salecl R. (ur.), et al. Premešcanje mej v krimi­nologiji in kriminalitetni politiki. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2020. Str. 7–12. Salecl R.: Zanikanje v casu pandemije. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.]. 24. okt. 2020, let. 62, št. 247. https://www.delo.si/sobotna-priloga/zanikanje-v­-casu-pandemije/. Salecl R. (intervjuvanka). Ljubezen v casu izbire : Renata Salecl. Obrazi : kjer znani prikažejo svoj pravi obraz. 13. feb. 2020, št. 2, str. 28–31. Salecl R. (intervjuvanka). Na viruse se bomo morali navaditi : Renata Salecl. Obrazi, Avenija. okt. 2020, št. 10, str. 30–35. Salecl R. (intervjuvanka). Kako najti ljubezen danes? : Renata Salecl, filozofinja in sociologinja. Ona plus. 4. mar. 2020, leto 10, št. 2, str. 40–41, portret. Salecl R. (intervjuvanka). Ljudi je prihodnosti upraviceno strah : Renata Salecl, filozofinja in sociologinja. Ona plus. 1. sep. 2020, leto 10, št. 7, str. 44–47, portret. DRUGO Avšic-Županc T., Beovic B., Jaklic M., Mrak M., Salecl R. (intervjuvanci): Družba, ki se bo polarizirala, ne bo imela dobre prihodnosti. 24ur.com. 17. apr. 2020. https://www.24ur.com/novice/korona/koronavirus-kako-naprej_2.html. Salecl R.: Tesnoba nevednosti. Delo.si. [Spletna izd.]. 14. mar. 2020. https://www. delo.si/sobotna-priloga/tesnoba-nevednosti-287772.html. Salecl R. (intervjuvanka), Bîlîr S. (oseba, ki intervjuva). Renata Salecl: “Her Seçim, Ayni Zamanda Bir Kaybedistir“. V: Cins. Istanbul: Birlikte Dagitim. 2020, [1] str. https://www.cins.com.tr/genel/renata-salecl-her-secim-ayni--zamanda-bir-kaybedistir/. Salecl R. (intervjuvanka). Dr. Renata Salecl : v koronavirus težko streljamo. Dnevnik online, Dnevnikov objektiv. [Spletna izd.]. 28. mar. 2020. https:// www.dnevnik.si/1042925778. Salecl R. (intervjuvanka), Zgonik S. (oseba, ki intervjuva). »To epidemijo in vse, ki bodo prišle za njo, smo si nakopali sami«. Mladina. [Spletna izd.]. 25. sep. 2020. https://www.mladina.si/201487/to-epidemijo-in-vse-ki-bodo-prisle--za-njo-smo-si-nakopali-sami/. Salecl R. (intervjuvanka). Renata Salecl : potrošniki podpiramo izkorišcanje. Ona plus. [Spletna izd.]. 15. 1. 2020. https://onaplus.delo.si/renata-salecl-po­trosniki-podpiramo-izkoriscanje. Mocnik P. (oseba, ki intervjuva), Salecl R. (intervjuvanka), Možina M. (inter­vjuvanec). Agresivno vedenje in ovaduštvo v casu epidemije : ce se omejimo sami, pricakujemo, da se omejijo tudi drugi. Ljubljana: Radiotelevizija Slo­venija javni zavod, 2020. 1 spletni vir (1 zvocna datoteka (10 min, 47 sek)). Kaj pa zdaj?. https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/kaj-pa-zdaj-3/. Salecl R. (intervjuvanka), Persaud R. (oseba, ki intervjuva). Are you ignorant about the pandemic?. [S. l.: s. n.], 2020. 1 spletni vir (1 zvocna datoteka (52 min, 39 sek)). Raj Persaud in conversation. https://rajpersaud.libsyn.com/ are-you-ignorant-about-the-pandemic#. Hvalc L., Salecl R. (intervjuvanka). Maske namesto pendrekov. 1 spletni vir (1 zvocna datoteka (28 min, 11 sek)). Koronavirus podkast. https://www. rtvslo.si/4d/arhiv/174728759?s=radio. Djilas I., Salecl R., Markovcic K. (drugo). Plenarno predavanje Ivane Djilas in Renate Salecl na Kulturnem bazarju : cigavo delo je spreminjanje kultur­nih vzorcev?. 1 spletni vir (1 videoteka (49 min, 23 sek)). https://ars.rtvslo. si/2020/10/plenarno-predavanje-kulturni-bazar/. Sodja M., Jaklic M., Salecl R., Mrak M., Beovic B, Avšic-Županc T. (intervju­vanci). Premiki so nujni na vseh ravneh. Ljubljana: Pro Plus, 2020. 1 spletni vir (1 videodatoteka (44 min, 8 sek)). Koronavirus - kako naprej. https:// www.24ur.com/novice/korona/koronavirus-kako-naprej_2.html. Salecl R. (intervjuvanka, Hvalc L. (oseba, ki intervjuva). Strah me je, da prehi­tro drvimo v militaristicen diskurz. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, Val 202, 2020. Nedeljski gost. https://val202.rtvslo.si/2020/03/rena­tasalecl/. Letnar Cernic J., Salecl R., Fidler S., Teršek A., Kurnik A., Dobranic F., Koban D. (intervjuvanci). Protivladni protesti : TV Slovenija 1, Oddaja Tednik, 11. 5. 2020, ob 20.00. Ljubljana: RTV Slovenija, 2020. Salecl R., Eng D. L. Choice in the time of a pandemic : predavanje na Wolf Huma­nities Center, 18 November, 2020, University of Pannsylvania. Salecl R.: Invisibility and ignorance in times of the pandemic : plenarno pre­davanje na International Conference In/Visible: Designs of Social Experi­ence, Tischner European University, 30th September - 2nd October 2020, Krakow. Salecl R.: Why do we need new human right? : predavanje na Airspace Tribunal, 7 November 2020, Toronto. Salecl R., Novak J.: Debatna kafana DVOM : festival Mladi levi 2020, 22.-29 av-gust 2020. Ljubljana. Salecl R. (oseba, ki intervjuva), Harcourt B. E. (intervjuvanec). Illusions and ignorance: a critique : webinar, Monday 12 October 2020. Salecl R., Drapal A. (diskutant). Pogovor : 7. klubski dogodek Sekcije managerk, 27. avgust 2020, Antiq Palace Hotel & Spa, v Ljubljani. Jovic D., Mehmedinovic S., Salecl R. (intervjuvanci), Štiks I. (oseba, ki inter-vjuva). Postpandemijski svijet : okrogli stol Festival svjetske književnosti, [ZOOM] 8. september 2020. Salecl R. (clanica ur. odbora 2020–) Digital war.. [London?]: Palgrave Macmil­lan, 2020–. Salecl R. (clanica ur. sveta 2018–) The Lacanian review. Paris: New Lacanian school, 2016–. Salecl R. (clanica ur. odbora 2005–) Law, culture and the humanities : a publica­tion of the Association for the study of law, culture and humanities. London: Hodder, 2005–. Salecl R. (clanica ur. sveta 2008–) New formations. London: Lawrence & Wis-hart, 1987–. Salecl R. (ur.), Badalic V., Kanduc Z., Komel S., Dolenc S., Šugman Stubbs K., Selinšek L., Hafner M., Ambrož M., Jager M., Mihelj Plesnicar M., Briški L.: Premešcanje mej v kriminologiji in kriminalitetni politiki. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2020. 535 str. Salecl R. (clanica ur. sveta 2015) Savoirs et clinique : revue de psychanalyse. Ra-monville-Saint-Agne: Ed. Eres. Salecl R. (recenzent). Rizman R.: Družba in politika v casu retrotopije : teme iz politicne sociologije. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakul­tete, 2020. 359 str. Gregor Serša Markovic K., Milacic R., Vidmar J., Markovic S., Ursic K., Nikšic Žakelj M., Cemazar M., Sersa G., Unk M., Scancar J.: Monolithic chromatography on conjoint liquid chromatography columns for speciation of platinum-based chemotherapeutics in serum of cancer patients. Journal of Trace Elements in Medicine and Biology 2020; 57: 28-39. Campana L. G., Mocellin S., Snoj M., Sersa G.: A dedicated checklist to improve the quality of reporting in electrochemotherapy and enable comparison with other skin-directed therapies. Clinical Oncology 2020; 32: e127-8. Kranjc Brezar S., Prevc A., Niksic Zakelj M., Brozic A., Cemazar M., Strojan P., Sersa G.: Synergistic effect of concurrent cisplatin treatment and a frac­tionated radiotherapy regimen for HPV-positive and HPV-negative expe­rimental pharyngeal squamous cell carcinoma tumors. Scientific Reports 2020; 10: 1563. Milevoj N., Tozon N., Licen S., Lampreht Tratar U., Sersa G., Cemazar M.: He­alth-related quality of life in dogs treated with electrochemotherapy and/or interleukin-12 gene electrotransfer. Vet Med Sci 2020; 6: 290-8. Kranjc Brezar S., Kranjc M., Cemazar M., Bucek S., Sersa G., Miklavcic D.: Gene electrotransfer of siRNA to silence enhanced green fluorescent protein in tumor mediated by a high intensity pulsed electromagnetic field. Vaccines 2020; 8: 49. Remic T., Sersa G., Ursic K., Cemazar M., Kamensek U.: Development of tumor cell-based vaccine with IL-12 gene electrotransfer as adjuvant. Vaccines 2020; 8: 111. Kranjc Brezar S., Mrak V., Bosnjak M., Savarin M., Sersa G., Cemazar M.: In-tratumoral gene electrotransfer of plasmid DNA encoding shRNA against melanoma cell adhesion molecule radiosensitizes tumors by antivascular effects and activation of an immune response. Vaccines 2020; 8: 135. Jamsek C., Sersa G., Bosnjak M., Groselj A.: Long-term response of electroche­motherapy with reduced dose of bleomycin in elderly patients with head and neck non-melanoma skin cancer. Radiol Oncol 2020; 54: 79-85. Todorovic V., Prevc A., Nikšic Žakelj M., Savarin M., Bucek S., Grošelj B., Stro­jan P., Cemažar M., Serša G.: Pulsed low dose-rate irradiation response in isogenic HNSCC cell lines with different radiosensitivity. Radiol Oncol 2020; 54: 168-179. Edhemovic I., Brecelj E., Cemazar M., Boc N., Trotovsek B., Djokic M., Dezman R., Ivanecz A., Potrc S., Bosnjak M., Markelc B., Kos B., Miklavcic D., Ga­sljevic G., Sersa G.: Intraoperative electrochemotherapy of colorectal liver metastases: a prospective phase II study. EJSO 2020, 46: 1628-33. Djokic M., Dezman R., Cemazar M., Stabuc M., Petric M., Smid L. M., Jansa R., Plesnik B., Bosnak M., Lampreht Tratar U., Trotovsek B., Kos B., Miklavcic D., Sersa G., Popovic P.: Percutaneous image guided electrochemothera­py of hepatocellular carcinoma: technological advancement. Radiol Oncol 2020; 54: 347-52. Dezman R., Cemazar M., Serša G., Seliškar A., Erjavec V., Trotovsek B., Gaslje­vic G., Bosnjak M., Lampreht Tratar U., Kos B., Djokic M., Milevoj N., Stu-kelj M., Boc N., Izlakar J., Popovic P.: Safety and feasibility of electroche­motherapy of the pancreas in a porcine model. Pancreas 2020; 49: 1168-73. Pirc E., Federici C., Bosnjak M., Peric B., Rebersek M., Pecchia L., Glumac N., Cemazar M., Snoj M., Sersa G., Miklavcic D.: Early cost-effectiveness analysis of electrochemotherapy as a prospect treatment modality for skin melanoma. Clinical Trepaeutics 2020; 42: 1535-48. Clover A. J. P., deTerlizzi F., Bertino G., Curatolo P., Odili J., Campana L. G., et al.: Electrochemotherapy in the treatment of cutaneous malignancy: Outcomes and subgroup analysis from the cumulative results from the pan-European International Network for Sharing Practice in Electroche­motherapy gatabase for 2482 lesions in 987 patients (2008-2019). Eur J Can­cer 2020; 138: 30-40. Nemec A., Milevoj N., Lampreht Tratar U., Sersa G., Cemazar M., Tozon N.: Elec­troporation-based treatments in small animal veterinary oral and maxillo-facial oncology. Front Vet Sci 2020; 7: 575911. doi: 10.3389/fvets.2020.575911. Sersa G., Mascherini M., McKenzie G. A. M., de Terlizzi F., Odili J., Gehl J., Di Prata C., Bertino G., Bisase B., Curatolo P., Kis E., Lico V., Muir T., Or­lando A., Pritchard-Jones R., Quaglino P., Clover J. P., Spina R., Groselj A., Cappellesso R., Valpione S., Matteucci P., Campana L. G.: Outcomes of ol­der adults aged 90 and over with cutaneous malignancies after electroche­motherapy with bleomycin: a matched cohort analysis from the InspECT registry. EJSO 2020, https://doi.org/10.1016/j.ejso.2020.10.037. Jesenko T., Bosnjak M., Markelc B., Sersa G., Znidar K., Heller L., Cemazar M.: Radiation induced upregulation of DNA sensing pathways is cell-type specific and can mediate the off-target effects. Cancers 2020; 12(11): 3365. Djokic M., Cemazar M., Bosnjak M., Dezman R2., Badovinac D., Miklavcic D., Kos B., Stabuc M., Stabuc B., Jansa R., Popovic P., Smid L. M., Sersa G., Trotovsek B.: A prospective Phase II study evaluating intraoperative elec­trochemotherapy of hepatocellular carcinoma. Cancers 2020; 12: 3778. Zorko Simcic Tavbar V., Kac D., Andrej P., Glazer A., Simcic Z. (intervjuvanci): Novo življenje pesnikove knjižnice : kako se je s knjižno in drugo dokumentarno zapušci-no pesnik, literarni zgodovinar in urednik Janko Glazer simbolicno vrnil v prenovljeno okolje svojega službovanja. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2020. 1 spletni vir (1 zvocna datoteka (29 min, 41 sek)). Sledi casa. https://radioprvi.rtvslo.si/2020/01/sledi-casa-200/. Uroš Skaleric OBJAVA Skaleric U.: Moje izkušnje z delom in bivanjem v ZDA = My experience with work and life in the USA. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje clanov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljublja­na: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 80–83, 190–195. DRUGO Skaleric U. (clan. ur. odbora 2003–) Zobozdravstveni vestnik. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev, 1945–. Boris Sket OBJAVE Sket B.: Oris zgodovine Oddelka za biologijo na Univerzi v Ljubljani – do konca tisocletja. Acta biologica slovenica : ABS. 2020, vol. 63, št. 1, str. 80–84. Sket B.: Rektor v posebnem casu. V: Universitatis Labacensis Rector fui: Spomini na rektorska leta. Znanstvena založba Filozofske fakultete Ubiverze v Lju­bljani, 2020, 37–52. DRUGO Sket B. (clan ur. odbora 1997–) Acta biologica slovenica : ABS. Ljubljana: Dru-štvo biologov Slovenije, 1997–. Sket B. (ur. 2003–) Mémoires de biospéologie : écologie et biologie des populations souterraines. Moulis. Sket B. (clan ur. odbora 2006–) National geographic. Slovenija. Ljubljana: Rokus, 2006–Ljubljana: Rokus, 2006–2008, Ljubljana: Rokus Klett, 2009–. Sket B. (ur. 2002–) Subterranean biology. [Moulis (St. Girons)]: International So­ciety of Subterranean Biology, 2003–. Sket B. (clan ur. odbora 2003–) Travaux de l'Institut de spéologie »Émile Racovi­tza«. Bucuresti: Editura Academiei Române, 1970–. Lecroy S., Lörz A.-N., Horton T. (glavni ur.), Lowry J. (glavni ur.), Broyer C. de (glavni ur.), Bellan-Santini D. (ur.), Sket B. (sour.) World Amphipoda Database : (part of WoRMS - the World Register of Marine Species). [S. l.: s. n.], 2020. Sket B. (ur. 2005–) Zootaxa. Auckland: Magnolia Press, 2001–. Janez Sketelj Sketelj J. (clan ur. sveta 2004–) Slovenska kardiologija : znanstveno strokovna revi­ja za podrocje srcno-žilne medicine. Ljubljana: Klinika za kardiologijo, 2004–. Marko Snoj OBJAVE Snoj M.: Slovar Pohlinovega jezika : na osnovi njegovih jezikoslovnih del. Ljublja­na: Založba ZRC, 2020. Snoj M.: Vse z veliko zacetnico. V: Dobrovoljc H., et al. (ur.), Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom : o spremembi pravopisnega pravila za pisanje ze­mljepisnih imen. Ljubljana, str. 79–82. Ljubljana. Snoj M.: Slovenistika prek luže : cisatlantski pogled = Slovene linguistics from across the pond : a cisatlantic view. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje clanov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, str. 84–88, 196–200. Snoj M.: Komét -a m : samostalnik moškega spola. Delo. [Tiskana izd.]. 1. avgust 2020, leto 62, št. 176, str. 14. Snoj M.: Od kod priimek Murko?. V: Jesenšek M. (ur.), Stanonik M. (ur.), Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razprave II. razreda 24, str. 9. Snoj M.: O priimku Muha. V: Kranjc Ivic M. (ur.), Žele A. (ur.), Pogled v jezik in iz jezika : Adi Vidovic Muha ob jubileju. Maribor, Mednarodna knjižna zbirka Zora133, str. 17–20. Snoj, M.: Besedotvorje: prikaz na samostalniških izpeljankah s priponskimi obrazili -ica, -ca, -ka in -ika. V: Šekli M. (ur.), Rezonicnik L. (ur.), Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru. Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije 30, str. 153–168. Snoj, M., Brenko L., Potocnik L., Rotter M.: Krajevna imena v obcini Sodražica. V: Mihelic L., et al. (ur.), Sodraških 800, str. 471–484. Snoj, M.: Etymology. V: Greenberg, M. L. (ur.), Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online. Leiden: Brill. DRUGO Snoj M.: Kaj je novega pri starih receh ali nekaj svežih etimoloških razlag. Pre­ davanje v Lingvisticnem krožku, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 13. januar 2020. Snoj, M.: Vse slovenske besede. Predavanje na prireditvi Dan slovarjev, Slavi­sticno društvo Slovenije, 15. oktober 2020. Slavko Splichal Splichal S.: Javnost, mediji, oblast. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2020. Splichal S.: Tönnies, Ferdinand (1855-1936). V: Ritzer G. (ur.). Blackwell encyclo­pedia of sociology. Malden (MA): Blackwell. 2020, 4 str. https://onlinelibra­ry.wiley.com/doi/abs/10.1002/9781405165518.wbeost030.pub2 Splichal S.: Deprofessionalization. V: Ritzer G. (ur.). Blackwell encyclopedia of sociology. Malden (MA): Blackwell. 2020, 6 str. https://onlinelibrary.wiley. com/doi/10.1002/9781405165518.wbeos1629. Splichal S.: A Marxist approach to communication freedom. TripleC. 2020, vol. 18, no. 1, str. 337–349. Splichal S.: Media research in socialist Slovenia/Yugoslavia: some afterthoughts. TripleC. 2020, vol. 18, no. 1, str. 350–359. Splichal S.: “Vsa živa bitja se bodo sporazumela prej kot politiki”: mišljenjska obzorja Franceta Vrega. V: Splichal S., Vobic I. (ur.), Vreg France.: Demo­kraticno komuniciranje : izbrana dela. 1. e-izd. Ljubljana: Založba FDV, 2020, str. 13–45. Splichal S.: Assange in presstitutke: vloga sodne veje oblasti v refevdalizaciji javne sfere. Mladina. [Tiskana izd.]. 19. jun. 2020, [št.] 25, str. 32–35. Splichal S.: Javnost, množica, mediji in oblast. Delo, Sobotna priloga. 18. jul. 2020, leto 62, št. 164. Splichal S.: Cas brez javnosti, cas brez zasebnosti: koronademokracija. Dnevnik, Dnevnikov objektiv. 9. maj 2020, leto 70, št. 105, str. 12–13. Splichal S.: Javni mediji so lakmusov papir demokracije. V: Splichal S. (ur.). Pre­misleki o prihodnosti javnih medijev. Ljubljana: Založba FDV, 2020, str. 15–21. Splichal S.: Predgovor. V: Splichal S. (ur.). Premisleki o prihodnosti javnih me-dijev. Ljubljana: Založba FDV, 2020, str. 8–9. Splichal S.: Preživetvena loterija za najranljivejše : epidemija nepravicnosti. Dnevnik, Dnevnikov objektiv. 23. maj 2020, leto 70, št. 117, str. 11–12. Splichal S.: Predgovor. V: Rizman R: Družba in politika v casu retrotopije: teme iz politicne sociologije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. DRUGO Splichal S., Vobic I. (ur.) France Vreg: Demokraticno komuniciranje (izbrana dela). Ljubljana: Založba FDV, 2020. Splichal S (ur.) Premisleki o prihodnosti javnih medijev. Ljubljana: Založba FDV, 2020. Splichal S. (glavni ur. 1994–) Javnost-The Public. Abingdon: Routledge / Taylor & Francis. Splichal S. (clan ur. sveta 2013–) Comunicaçăo & cultura. Lisboa: Quimera. Splichal S. (clan ur. odbora 2013–) Communication & Social Change. Barcelona: Hipatia Press. Splichal S. (clan ur. odbora 2018–) Creativity Studies. Vilnius Gediminas Tech­nical University Press. Splichal S. (clan ur. odbora 2001–) Electronic Journal of Communication. New York: Communication Institute for Online Scholarship. Splichal S. (clan ur. odbora 2013–) Journalism Studies. Basingstoke: Routledge / Taylor & Francis. Splichal S. (clan ur. odbora 2001–) Médiakutató. Budapest: Médiakut. Alapítv.: Új Mandátum Lap- Kvk. Splichal S. (clan ur. odbora 2005–) Medijska istraživanja: znanstveno-struc­ni casopis za novinarstvo i medije. Zagreb: Doron: Fakultet politickih nauka. Splichal S. (clan ur. odbora 2012–) Medijski dijalozi : casopis za istraživanje medija i društva. Podgorica: Elit – Ekonomska laboratorija za istraživanje tranzicije. Splichal S. (clan ur. sveta 2017–) Problemi dell’informazione. Bologna: Societŕ Editrice il Mulino. Splichal S. (clan ur. odbora 1994–) Zeszyty Prasoznawcze. Kraków: Krakowskie Wydawnictwo Prasowe RSW Prasa-Ksieazka-Ruch. Marija Stanonik OBJAVE Stanonik M.: Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej 1515–1918, Monografija z antologijo vojaških pesmi, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020, 511 strani. Stanonik M.: Cebela na cvetu in v svetu: cebela v naravi in gospodarstvu, slo­venski kulturni zgodovini, slovstveni folklori in literaturi: ob prvem sve­tovnem dnevu cebel in 80-letnici Slovenske akademije znanosti in ume­tnosti. Dopolnjena elektronska izdaja. Slovenska matica, Ljubljana 2019. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB). https://www.biblos.si. Stanonik M.: »Lahko pravim, da sem tudi jaz v resnici en Slovenc«: francoski princ o slovenšcini v svojem otroštvu, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, Simpozij Obdobja: Slovenšcina – diskur­zi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo, Znanstvena založba Filozof­ske fakultete, Ljubljana 2020, 347–357. Stanonik M.: Umetniški samorastnik, Slovenski cas 122, priloga Družine 69, št. 23, junij 2020, 12. Stanonik M.: Ne na levi ne na desni. Ob 130. obletnici rojstva pesnika Vida Am­brožica, ki se je neodvisno od katere koli vladajoce strukture vsestransko odzival na konkreten prostor in cas, Slovenski cas, št. 124, avgust 2020, št. 11–11. Stanonik M.: Trije avtorji iz vasi pod lipo, Naš casopis, 29. junij 2020, 50. Stanonik M.: Dvajset let pozneje: epilog in memoriam Matija Murko, Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Jesenšek M., sour. Stanonik M., Slovenska akademija znanosti in umetnosti, (Razprave), II. razred za filološke in literarne vede, Ljubljana 2020, 309–321. Stanonik M.: Položaj slovstvene folklore v osnovni in srednji šoli, Posvet o knji­ževnem pouku v osnovnih in srednjih šolah, SAZU (Zbirka Znanje kot vre­dnota: izobraževanje za 21. stoletje, 4), 19. in 20. aprila 2017. Stanonik M.: Glasovi – knjižna zbirka slovenskih folklornih pripovedi iz naših dni, Slovenika, casopis za kulturu, nauku in obrazovanje / Casopis za kul­turo, znanost in izobraževanje V, Beograd 2019, 159–161. Stanonik M.: Beseda h knjigi, Tone Košir, Milena Iglicar, Pošte bodi in delaj, Folklorne in spominske pripovedi iz župnij Šentjošt in Lucine (Glasovi 53), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020, 7–9. Stanonik M.: Beseda h knjigi, Koritnik B., Koritnik N., Podbrežnik Vukmir B., Jaz sem pa tako slišal, Folklorne in druge pripovedi od Spodnjih Pirnic prek Vodic, Mengša, Domžal, Lukovice, Blagovice, Moravc in Vac do Podgorice (Glasovi 54), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020, 7–8. Stanonik M.: Beseda h knjigi, Marija Stanonik, Iva Potocnik, Vartac – Moja vas, Slovenska narecna besedila in risbe otrok iz Benecije, Rezije in Kanalske doline (Glasovi 55), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020, 7–8. Stanonik M.: Sad, ki je zorel trideset let, Marija Stanonik, Iva Potocnik, Vartac – Moja vas, Slovenska narecna besedila in risbe otrok iz Benecije, Rezije in Kanalske doline (Glasovi 55), (Glasovi 55), Založba ZRC, ZRC SAZU, Lju­bljana 2020, 9–23. Stanonik M.: Vademekum po slovenskem etnicnem ozemlju, Stanonik M., Po-tocnik I., Vartac – Moja vas, Slovenska narecna besedila in risbe otrok iz Benecije, Rezije in Kanalske doline (Glasovi 55), (Glasovi 55), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020, 25–31. Stanonik M.: Rože s trnjem, Marijane Starc, Marijana Starc, Rozarij, Samoza­ložba, Postojna september, 2020, 5–7. Stanonik M.: Nadina duhovna pot, Nada Kerševan, Na poti zorenja. Molitvene pesmi. Samozaložba. Koper 2020, 7–13. Stanonik M.: Marica Albreht (1943–2020), Družina 69, št. 48, 29. novembra 2020, 27. Stanonik M.: Božja beseda je živa (Heb 4,12): Beseda v poeziji Vladimirja Tru­hlarja (1912–1977), Božja beseda danes, revija Zavoda Biblicno gibanje, XXVIII (2020), št. 3, 23. Stanonik M.: Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah, Šekli M. in Rezonicnik L. (ur.), Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru, Slovenski slavisticni kongres, Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije, Gradec / Graz, Maribor, 1–3. okt., 8–9. okt. 2020, 541–543. DRUGO Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Jesenšek M., sour. Stanonik M., Slovenska akademija znanosti in umetnosti, (Razprave), II. razred za filološke in literarne vede, Ljubljana 2020. Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah, SAZU (Zbirka Znanje kot vrednota: izobraževanje za 21. stoletje, 4), 19. in 20. aprila 2017, ur. Kos J. in Stanonik M. Košir T., Iglicar M.: Pošten bodi in delaj, Folklorne in spominske pripovedi iz žu­pnij Šentjošt in Lucine (Glasovi 53), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020. Koritnik B., Koritnik N., Podbrežnik Vukmir B.: Jaz sem pa tako slišal, Folklor­ne in druge pripovedi od Spodnjih Pirnic prek Vodic, Mengša, Domžal, Lu-kovice, Blagovice, Moravc in Vac do Podgorice (Glasovi 54), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020. Stanonik M., Potocnik I., Vartac – Moja vas, Slovenska narecna besedila in risbe otrok iz Benecije, Rezije in Kanalske doline (Glasovi 55), (Glasovi 55), Za­ložba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2020. Branko Stanovnik OBJAVI Stanovnik B.: Application of organic azides in the synthesis of heterocyclic systems. Advances in heterocyclic chemistry. 2020, vol. 130, str. 145–194. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0065272519300510, DOI: 10.1016/bs.aihch.2019.10.005. https://www.hindawi.com/journals/ tswj/annual.issues/. Stanovnik B.: Sodelovanje ZDA - Slovenija = USA-Slovenia Cooperation. V: Si-moniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje clanov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA mem­bers with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 89–94, 201–206. DRUGO Stanovnik B. (clan ur. odbora 2003–) Advances in heterocyclic chemistry. New York [etc.]: Academic Press, 1963–. Stanovnik B. (predsednik ur. sveta 1995–, clan uredniškega odbora 1976–) Acta chimica slovenica. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Che­mical Society, 1993–2017. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2000–) Targets in heterocyclic systems chemistry and properties. Roma: Societŕ Chimica Italiana. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2006–) Trends in Heterocyclic Chemistry Trends in Heterocyclic Chemistry. Trivandrum: Research Trends. Stanovnik B. (ur. 2010–, clan ur. sveta 2010–) ARKIVOC. Gainesville: Arkat USA Inc., 2000–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 1985–) Croatica chemica acta. Zagreb: The Croa­tian Chemical Society, 1956–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2011–) International journal of organic chemistry. Irvine, CA: Scientific Research Pub., 2011–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 1997–) Journal of heterocyclic chemistry. Provo, Utah, etc.: HeteroCorporation. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2014–) Journal of the Turkish Chemical Society. Section A, Chemistry. Harbiye-Istanbul: Turkish Chemical Society, 2014–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 1998–) Molecules. Basel: MDPI, 1996–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2019–) Russian chemical bulletin. New York: Con­sultants Bureau, cop. 1993–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2013–) The scientific world journal. Boynton Be­ach (FL): Scientific World, 2001–. Franc Strle Hagedoorn N. N., Borensztajn D. M., Nijman R., Nieboer D., Herberg J. A., Balode A., Von Both U., Carrol E. D., Eleftheriou I., Emonts M., Pokorn M., Strle F., et al.: Development and validation of a prediction model for invasive bacterial infections in febrile children at European Emer­gency Departments : Mofiche, a prospective observational study. Archi­ves of Disease in Childhood. 2020, vol. 105, str. 1–7. DOI: 10.1136/archdis­child-2020-319794. Maraspin-Carman V., Lusa L., Blejec T., Ružic-Sabljic E., Pohar Perme M., Strle F.: Course and outcome of erythema migrans in pregnant women. Jour­nal of clinical medicine. 2020, vol. 9, iss. 8, str. [1]–20. https://www.mdpi. com/2077-0383/9/8/2364, DOI: 10.3390/jcm9082364. Ogrinc K., Kastrin A., Lotric-Furlan S., Bogovic P., Rojko T., Cerar Kišek T., Ružic-Sabljic E., Wormser G. P., Strle F.: Effect of statin use on the clinical manifestations, laboratory test results and outcome of lyme neuroborrelio-sis. Journal of clinical medicine. 2020, vol. 9, iss. 9, str. 1–11. https://www. mdpi.com/2077-0383/9/9/2995, DOI: 10.3390/jcm9092995. Lantos P. M., Rumbaugh J., Bockenstedt L. K., Falck-Ytter Y. T., Aguero-Rosen­feld M. E., Auwaerter P. G., Baldwin K., Bannuru R. R., Belani K. K., Bowie W. R., Strle F., et al.: Clinical practice guidelines by the Infectious Dis­eases Society of America, American Academy of Neurology, and American College of Rheumatology : 2020 guidelines for the prevention, diagnosis, and treatment of Lyme disease. Neurology. 2020, str. 1–12. DOI: 10.1212/ WNL.0000000000011151. Hagedoorn N. N., Borensztajn D. M., Nijman R., Balode A., Von Both U., Carrol E. D, Eleftheriou I., Emonts M., Van Der Flier M., De Groot R., Pokorn M., Strle F., et al.: Variation in antibiotic prescription rates in febrile children presenting to emergency departments across Europe (Mofiche) : a multi-centre observational study. PLoS medicine. [Online ed.]. 2020, no. 8, vol. 17, str. 1–23. https://journals.plos.org/plosmedicine/article?id=10.1371/journal. pmed.1003208, DOI: 10.1371/journal.pmed.1003208. Strle F., Henningsson A. J., Strle K.: Diagnostic Utility of CXCL13 in Lyme Neu­roborreliosis. Clinical infectious diseases. [Print ed.]. 2020, vol. 70, str. 1–3. DOI: 10.1093/cid/ciaa337. Strle K., Strle F.: Posttreatment symptoms in lyme borreliosis. Clinical infectious diseases. [Print ed.]. 2020, vol. 71, iss. 12, str. 3125–3127. DOI: 10.1093/cid/ ciz1218. Wormser G. P., Strle F.: Evaluation of the role of oral penicillin for treating Lyme disease patients with erythema migrans in the United States. Dia­gnostic Microbiology and Infectious Disease. [Online ed.]. Aug. 2020, vol. 97, iss. 4, str. 1–3. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/ S0732889320304454, DOI: 10.1016/j.diagmicrobio.2020.115071. Klepac P., Socan M., Fafangel M., Blaško M., Lešer V., Hojs A., Veninšek-Perpar I., Mali P., Levicnik-Stezinar S., Rahne-Potokar U., Razboršek I., Avšic-Žu­panc T., Lejko-Zupanc T., Strle F., Ternifi V., Pavlic Cuk M., Kalan K., Trilar T., Racnik J., Slavec B., Malovrh T., Hrovatin B.: Virus zahodnega Nila v sezoni 2019 = West Nile virus in 2019 transmission season - an update from Slovenia. Enboz. feb. 2020, letn. 10, št. 2, str. 12–22. https://www.nijz.si/si­tes/www.nijz.si/files/uploaded/enboz_2020_stevilka_2.pdf. Saša Svetina Svetina S.: Theoretical bases for the role of red blood cell shape in the regulation of its volume. Frontiers in physiology, 2020, vol. 11, clanek št. 544, str. 1–13. Alenka Šelih OBJAVE Šelih A.: Cotic D. (1922–2015). Slovenska biografija, Novi Slovenski biografski leksikon. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022530/. Šelih A.: Države »Vzhodne Evrope« dobivajo identiteto = East-European co­untries are getting an identity. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : so-delovanje clanov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 95–98, 207–211. Šelih A. (intervjuvanka): Ekonomski neoliberalizem je povzrocil prenos go-spodarskih praks na druga podrocja življenja. Vrabec anarhist : portal za književnost in mišljenje. 24. avg. 2020. http://vrabecanarhist.eu/alenka-se­lih-neza-vilhelm-intervju/. Kos Ž., Šelih A.: Katja Vodopivec : za pravicno družbo : pravnica. V: Ugrinovic A. (ur.), Antic Gaber M.: Nepozabne : ženske, ki so premikale meje našega sveta. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. Str. 186–189. Šelih A.: Kazensko pravo in kriminalitetna politika v casu tranzicije: med clove­kovimi pravicami in ucinkovitim zatiranjem kriminalitete. V: Pravo in (r) evolucija 1920–2020 : pretekle izkušnje, prihodnji izzivi : povzetki = Law and (r)evolution 1920-2020 : past experiences, future challenges : abstracts. Lju­bljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani: = Faculty of Law, University of Ljubljana, 2020. Str. 30–31. Bavcon L., Šelih A., Korošec D., Ambrož M., Filipcic K.: Kazensko pravo. Splošni del. 6. izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2020. 583 str. Šelih A.: Ob 30. obletnici sprejema Konvencije OZN o otrokovih pravicah. V: Urataric Malnar N. (ur.), Zega P. (ur.): Državljani prihodnosti : zbornik o uresnicevanju pravice otrok do participacije. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, 2020. Str. 31–34. Šelih A: »Slowenischer Exzeptionalismus« in der Kriminalitätspolitik – im Übergang vom autoritären zum demokratischen System, V: Drenkhahn K. (Hrsg): Kriminologie und Kriminalpolitik im Dienste der Menschenwürde, Festschrift für Frieder Dünkel zum 70. Geburtstatg,Mönchengladbach, Fo­rum Verlag Godesberg GmbH, 2020, str. 265–284. DRUGO Šelih A. (clanica ur. odbora 1984–) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953–. Šelih A. (clanica ur. odbora 2013–2020) Archiwum Kryminologii. Warszawa: Panstwowe Wydawnictwo Naukowe; Wroclaw: Zaklad Narodowy im. Os-solinskich; Warszawa: »Scholar«. Šelih A. (clanica ur. sveta 2004–) European journal of criminology : journal of the European Society of Criminology. London: Sage, 2004–. Nina Šenk Kosem POMEMBNEJŠE IZVEDBE V LETU 2020 Šenk N.: Concerto for Orchestra (krstna izvedba, narocilo festivala musica viva). Bavarski radijski orkester, Matthias Pintscher – dirigent. 7. 2. 2020 ob 20h, musica viva, München, Nemcija. Šenk N.: Baca II za ansambel. Ensemble modern, David Niemann – dirigent. 24. 5. 2020, Frankfurt LAB, Frankfurt, Nemcija. Šenk N.: One’s Song, Version III za solo trobento – krstna izvedba. Franc Kosem – trobenta. 11. 6. 2020, v živo iz Slovenske filharmonije, Ljubljana, Slovenija. Šenk N.: Shadows of Stillness za ansambel – svetovna praizvedba. Narocilo Ensemble intercontemporain. Ensemble intercontemporain, 10. 7. 2020 APRČS, DEMAIN Festival, Théâtre du Châtelet, Pariz, Francija. Šenk N.: Navitas II za trobilni trio. Clani Klangforum Wien, 6. 8.–8. 8. 2020, Hofkonzerte Graz (razlicne lokacije), Avstrija. Šenk N.: Elementi za orkester. Jyväskylä Sinfonia, Ville Matvejeff – dirigent. 2. 9. 2020, Jyväskylä City Theatre, Finska. Šenk N., Pison I.: Marpurgi (opera) – Premiera 2. 10. 2020, SNG Maribor. Pono­vitve: 4. 10., 6. 10., 7. 10., 9. 10. in 10. 10. 2020. Šenk N.: …da kehrte die Ruhe ein… za trobilni trio, krstna izvedba, narocilo društva SiBrass, Gábor Tarkövi – trobenta, Andrej Žust – rog, Jesper Busk Sřrensen – po­zavna. 11. 10. 2020 Koncertni cikel SiBRASS, Slovenska filharmonija, Ljubljana. DRUGO https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/nina-senk-opera-je-fantasticen-medij-ki--lahko-nagovarja-sedanjost/538730. https://www.primorski.eu/kultura/nina-senk-in-sodobna-opera-kot-najvecja- -luknja-XJ649527. https://www.delo.si/nedelo/ko-obrne-list-stvari-stojijo/. https://www.dnevnik.si/1042940064. https://www.delo.si/kultura/ocene/ocenjujemo-marpurgi/. https://www.vecer.com/kultura/razmisljali-o-premieri-brez-publike-10153947. https://www.vecer.com/kultura/operna-kritika-marpurgi-tehtno-in-zrelo-de­ lo-10224076. https://www.dnevnik.si/1042941013/kultura/glasba/kritika-marpurgi-praznik--slovenske-operne-produkcije. https://www.deutschlandfunkkultur.de/nina-senks-neue-oper-marpurgi-am­-slowenischen.1091.de.html?dram:article_id=485618. https://odkrito.svet24.si/clanek/intervjuji/rada-bi-spremenila-percepcijo-so­dobne-glasbe-v-sloveniji-829731. https://ars.rtvslo.si/2020/10/nina-senk-marpurgi-radijski-in-videoprenos-nove--slovenske-opere-iz-sng-maribor/. Peter Štih OBJAVE Štih P.: O zacetkih Turjaških na Kranjskem. V: Preinfalk M., Oter Gorencic M., Komic Marn R. (ur.). Grad Turjak. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Knj. 1, str. 69–86. Castellologica Slovenica, 2. Štih P.: On the raetian-alemannic connections with Istria, Dalmatia and Ca-rantania in the Carolingian age - two examples. V: Josipovic I., Jurkovic M. (ur.). Aspice hunc opus mirum : zbornik povodom sedamdesetog rodendana Nikole Jakšica = Festschrift on the occasion of Nikola Jakšic's 70th birthday. Zadar: University of Zadar; Motovun: University of Zagreb, International Research Center for Late Antiquity and the Middle Ages, 2020. Str. 171– 184. Dissertationes et monographiae, 15. Štih P.: Installation des Slaves et ethnogenčse. V: et al. Un pays au carrefour : histoire de la Slovénie. Berlin [etc.]: P. Lang, 2020. Str. 75–86. Štih P.: La période carolingienne: IXe sičcle. V: et al. Un pays au carrefour : hi-stoire de la Slovénie. Berlin [etc.]: P. Lang, 2020. Str. 86–102. Štih P.: Predgovor. V: »Mi vsi živeti šcemo« : Prekmurje 1919: okolišcine, doga­janje, posledice : zbornik prispevkov mednarodnega in interdisciplinarnega posveta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana, 29.–30. maj 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 7–10. Štih P.: Religious transition and social changes among the Carantanians. V: Di-esenberger M., Eichert S., Winckler K. (ur.). Der Ostalpenraum im Frühmit­telalter - Herrschaftsstrukturen, Raumorganisation und archäologisch-histo­rischer Vergleich. Wien: Verlag der österreichischen Akademie der Wissen­schaften, 2020. Str. 129–134. Forschungen zur Geschichte des Mittelalters, Bd. 23, Denkschriften, Bd. 511. Štih P.: Über die Anfänge der Auersperger in Krain. V: Feller C., Luger D. (ur.). Semper ad fontes : Festschrift für Christian Lackner zum 60. Geburt-stag. Wien: Böhlau Verlag, 2020. Str. 341–356. Veröffentlichungen des Insti-tuts für Österreichische Geschichtsforschung, Bd. 76. Štih P.: Le circostanze storiche in cui avvenne la donazione del 1001, v: Gorizia Historical Yearbook/Agenda storica di Gorizia/Goriški zgodovinski rokov-nik/Historisches Jahrbuch von Görz 2021, izd. Stelio Raida (Gorizia 2020), str. 238–257. Štih P.: Pomembno je, da se ob pravih trenutkih oglasimo v javnosti : dr. Peter Štih. Intervju. Delo. 9. jul. 2020, leto 62, str. 13. Štih P.: »Revizija zgodovine je negativni predznak dobila v trenutku, ko so se zgodovine polastile ideologije in z njimi zvezane politike«. Intervju. Mladi­na. 31. jul. 2020, št. 31, str. 36–42. DRUGO Štih P. (sour.) »Mi vsi živeti šcemo« : Prekmurje 1919: okolišcine, dogajanje, po­sledice : zbornik prispevkov mednarodnega in interdisciplinarnega posveta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana, 29.–30. maj 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 702 str. Štih P. (sour.): Lane F. C., Benetke, pomorska republika. Ljubljana: Slovenska matica, 2020. 459 str., [16] str. Štih P. (odgovorni ur. od 2000–) Zgodovinski casopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Štih, Peter (odgovorni ur. od 2000–), Zbirka Zgodovinskega casopisa. Štih, Peter (clan ur. odbora od 2019–), Atti. Centro di ricerche storiche, Rovi­gno. Štih, Peter (clan ur. odbora od 1993–),Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja. Štih, Peter (clan ur. odbora od 2011–), Radovi. Zavod za hrvatsku povijest. Štih, Peter (clan ur. odbora od 2001–), Studia Historica Slovenica : casopis za humanisticne in družboslovne študije. Biba Teržan OBJAVE Teržan B.: Dolenjska halštatska skupina. Uvodnik in kratek oris/ The Dolenjska Hallstatt Group. An introduction and brief outline. V: Arheološki vestnik 71, 2020, 361–394; DOI:https://doi.org/103986/AV.71.12. Teržan B.: Waffenweihungen in der Karsthöhle Mušja jama/ Fliegenhöhle bei Škocjan (Slowenien): Sieger – Verlierer – Übelebende. V: Hansen S., Krau­se R. (ur.), Materialisierung von Konflikten/ Materialisation of Conflicts. Beiträge der Dritten Internazionalen LOEWE-Konferenz, Fulda. Universi­tätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 346 (Bonn 2019) 223-240. Teržan B.: Metallurgical activity in the Early Bronze Age period on the hilltop settlement of Pod near Bugojno/ Metalurška dejavnost v zgodnji bronasti dobi na Gradini Pod pri Bugojnu. V: Godišnjak/ Jahrbuch 48, Centar za balkanološka ispitivanja ANU BiH (Sarajevo 2019) 59-71. Teržan B., Bricelj M.: Danubian Horseman from Novo mesto? V: Arhaika 7-8, Casopis Odeljenja za arheologiju Filozofski fakultet Univerzitet u Beogradu (Beograd 2019-2020) 79-100. Teržan B., Hänsel B.+, Mihovilic K.: Grab vice versa Siedlung – Repräsentati­onsformen im bronzezeitlichen Monkodonja, Istrien. V: Hansen S. (ur.), Repräsentationen der Macht. Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte 25 (Wiesbaden 2020) 201-207. Hänsel B., Teržan B.: Metalni predmeti i drugi pojedinacni nalazi od kame­na, gline, kosti i veprovog zuba/ Metallgegenstände und andere Funde aus Stein, Ton, Knochen und Eberzahn. V: Teržan B., Mihovilic K. (ur.), Mon-kodonja – istraživanje protourbanog naselja broncanog doba Istre. Knjiga 3: Nalazi od metala, gline, kosti i kamena te ljudskih i životinjskih kostiju/ Monkodonja – Forschungen zu einer protourbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Teil 3: Die Funde aus Metall, Ton, Knochen und Stein sowie die menschlichen und tierischen Knochen. Monografije i katalozi 34, Arheo­loški muzej Istre (Pula 2020) 147-249; http://www.ami-pula.hr/fileadmin/ user upload/Dokumenti/2020/MONOGRAFIJE i KATALOZI/28.05.2020/ monkodonja-3.1pdf. Mihovilic K., Hänsel B., Teržan B. : Fortifikacijski sistemi broncanodobnih na­selja u Istri – Koncepti i promjene/ Fortification systems of Bronze Age settlements in Istria – Concepts and changes. V: Archaeologia Adratica 12, 2018 (Zadar 2020) 161-191. DRUGO Teržan B., Mihovilic K. (sour.), Monkodonja – istraživanje protourbanog naselja broncanog doba Istre. Knjiga 3: Nalazi od metala, gline, kosti i kamena te ljudskih i životinjskih kostiju / Monkodonja – Forschungen zu einer proto­urbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Teil 3: Die Funde aus Metall, Ton, Knochen und Stein sowie die menschlichen und tierischen Knochen. Mo-nog rafije i katalozi 34, Arheološki muzej Istre (Pula 2020) 606 str.; http:// www.ami-pula.hr/fileadmin/user upload/Dokumenti/2020/MONOGRA­FIJE i KATALOZI/28.05.2020/monkodonja-3.1pdf. Teržan B. (clanica ur. odbora od 2007–) Archaeologia Adriatica, Sveucilište Za­dar. Teržan B. (clanica znanstv. sveta od 2014–) Archaeologia Austriaca, OAW, Wien/ Dunaj. Teržan B. (clanica ur. odbora od 1993–) Arheološki vestnik, SAZU, ZRC Inštitut za arheologijo. Teržan B. (clanica ur. odbora od 2015– ) Histria Archaeologica, Arheološki mu-zej Istre, Pula. Teržan B. (clanica ur. odbora od 1994–) Katalogi in monografije, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana. Miha Tišler OBJAVA Tišler M.: Znanost povezuje = Scientific cooperation. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje clanov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustano­vami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 99–101, 212–214. DRUGO Tišler M. (clan ur. odbora 1998–) Acta chimica slovenica. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–2017. Miha Tomaževic Tomaževic M.: Kubica J. (ur.). Brick and block masonry - from historical to susta­inable masonry. London: CRC, 2020. 1096 str. https://www.17ibmac.com/, https://www.17ibmac.com/index.php?mod=proceedings&pscroll=1. Triller P., Tomaževic M., Gams M.: Experimental testing of seismic response of brick masonry walls under different boundary conditions. V: Kubica J. (ur.). Brick and block masonry - from historical to sustainable masonry. Lon­don: CRC, 2020. Str. 838–845. Lotric S., Jesenko T., Lutman M., Prebil D., Kus R., Tomaževic M., Wojcicki P., Wojcicki R., Kodelja U., Mali M., Štulc M., Fabcic M. (intervjuvanci). Potre­sna varnost : oddaja 24 ur Inšpektor, POP TV, 29. 8. 2020. Triller P., Tomaževic M., Gams M.: Scheibenschubversuche an Ziegelmau­erwerk mit unterschiedlichen Versuchsrandbedingungen. Das Mauerwerk. Nov. 2020, jahrg. 24, heft 3, str. 206–214. https://onlinelibrary.wiley.com/ doi/10.1002/dama.202000012, DOI: 10.1002/dama.202000012. Triller P., Gams M., Tomaževic M.: Vpliv vpetosti med preiskavo obnašanja ne­armiranih zidov pri potresni obtežbi = Influence of boundary restraints at testing of seismic behaviour of unreinforced masonry walls. Gradbeni vestnik : glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, maj 2020, letn. 69, str. 131–148. http://www.zveza-dgits.si/vpliv-vpetosti-med­-preiskavo-obnasanja-nearmiranih-zidov-pri-potresni-obtezbi. Drago Tršar SAMOSTOJNE RAZSTAVE Tršar D.: Galerija Prešernovih nagrajencev, Množice in figure (keramika), 9. julij–22. avgust 2020. SKUPINSKE RAZSTAVE Majski Salon, OŠ Vic, 9. maj 2020. Vito Turk OBJAVE Lozkhomoev A. S., Mikhaylov G., Turk V., Turk B., Vasiljeva O.: Application of crumpled aluminiumhydroxyde nanostructures for cancer treatment. V: Ostermeyer G.-P., Popov L. V., Shiko V. E., Vasiljeva O. (ur.). Multicsca­le biomechanics and tribology of inorganic and organic systems: In memory of professor Sergey Psakhie. Springer tracts in mechanical engineering. Str. 211–223. (2020 ). Turk V.: Ob stoti obletnici rojstva našega nekdanjega direktorja prof. dr. Milana Osredkarja (1919–2003 ). Novice IJS. Marec 2020, št. 192, str. 9–11. Turk V.: A dangerous crossroads. Research Europe, 2. julij 2020, (e-izdaja ), str. 12, Ex Libris. Turk V.: The COVID-19 pandemic in Slovenia and the Proteolysis group at the J. Stefan Institute. News Letter of the Japanese Society for Proteases in Pathophysiology-JSPP. JSPP against COVID-19. Avgust 2020, str. 28–35. Turk V.: Slovenija na nevarnem razpotju. Vecer, Priloga V Soboto, 5. september 2020, str 22–23. DRUGO Turk V. (clan ur. odbora 2004–) Biochimica et Biophysica Acta-Proteins and Pro-teomics. Amsterdam. Elsevier. Dragica Turnšek OBJAVA Turnšek D.: Sodelovanje z geologi in paleontologi iz ZDA = Cooperation with geologists and palaeontologists from the USA. V: Simoniti V. (ur.). A kot Amerika : sodelovanje clanov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi ustano­vami v ZDA = A as America : cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Str. 102–104, 215–217. DRUGO Turnšek D. (clanica ur. odbora 1995–) Geologija. Ljubljana: Geološki zavod Slo­venije: Slovensko geološko društvo, 1953–. Peter Vodopivec Vodopivec P.: Les socialistes »utopiques« français dans le Journal des öster­reichischen Lloyd (1841-1847) et le Laibacher Zeitung (1850). Acta Histriae. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 28, št. 2, str. 297–310. https://zdjp.si/wp-content/ uploads/2020/12/AH_28-2020-2_VODOPIVEC.pdf, 10.19233/AH.2020.16. Vodopivec P.: O slowenskich zainteresowaniach Bulgarami i Bulgaria (1850­1908). Zeszyty Naukowe Uniwersytetu Jagiellonskiego. Prace historyczne. Schedae historicae. Print. 2020, 147, z. 2, str. 227–249. https://www.ejour­nals.eu/autorzy/99999913961/Peter-Vodopivec/, 10.4467/20844069PH.20.01 3.12467. Vodopivec P.: O višjem šolstvu v Ljubljani, slovenskih študentih in prizadeva­njih za ustanovitev univerze pred letom 1914. V: Gabric A. (ur.). 100 let Uni-verze v Ljubljani. Ljubljana: Slovenska matica: Univerza, 2020. Str. 33–56. Vodopivec P.: Dahavski zapornik št. 62173 = The Dachau prisoner no. 62173. Da­havski porocevalec : glasilo Skupnosti internirancev Dachau Slovenija. 2020, str. 17–22. http://www.skupnostdachau.si/uploads/Porocevalec_2020_net.pdf. Robert Zorec OBJAVE D’Adamo P., Horvat A., Gurgone A., Mignogna M. L., Bianchi V., Masetti M., Ripamonti M., Taverna S., Velebit J., Malnar M., Muhic M., Fink K., Bachi A., Restuccia U., Belloli S., Moresco R. M., Mercalli A., Piemonti L., Potokar M., Bobnar S. T., Kreft M., Chowdhury H. H., Stenovec M., Vardjan N., Zo-rec R.: Inhibiting glycolysis rescues memory impairment in an intellectual disability Gdi1-null mouse. Metabolism. 2020 Dec 9:154463. doi: 10.1016/j. metabol.2020.154463. Jorgacevski J., Zorec R., Potokar M.: Insights into Cell Surface Expression, Su­pramolecular Organization, and Functions of Aquaporin 4 Isoforms in As-trocytes. Cells. 2020 Dec 7;9(12):2622. doi: 10.3390/cells9122622. Chowdhury H. H., Zorec R.: Exocytotic fusion pore under stress. Cell Stress. 2020 Aug 10;4(9):218-226. doi: 10.15698/cst2020.09.230. Verkhratsky A., Zorec R.: Large-Scale Proteomics Highlights Glial Role in Neurodegeneration. Cell Metab. 2020 Jul 7;32(1):11-12. doi: 10.1016/j. cmet.2020.06.001. Valencia R. G., Mihailovska E., Winter L., Bauer K., Fischer I., Walko G., Jor­gacevski J., Potokar M., Zorec R., Wiche G.: Plectin dysfunction in neurons leads to tau accumulation on microtubules affecting neuritogenesis, organ­elle trafficking, pain sensitivity and memory. Neuropathol Appl Neurobiol. 2020 Jun 2. doi: 10.1111/nan.12635. Stenovec M., Li B., Verkhratsky A., Zorec R.: Astrocytes in rapid ketamine antidepressant action. Neuropharmacology. 2020 Aug 15;173:108158. doi: 10.1016/j.neuropharm.2020.108158. Velebit J., Horvat A., Smolic T., Prpar Mihevc S., Rogelj B., Zorec R., Vardjan N.: Astrocytes with TDP-43 inclusions exhibit reduced noradrenergic cAMP and Ca2+ signaling and dysregulated cell metabolism. Sci Rep. 2020 Apr 7;10(1):6003. doi: 10.1038/s41598-020-62864-5. Steardo L., Steardo L. Jr, Zorec R., Verkhratsky A.: Neuroinfection may con­tribute to pathophysiology and clinical manifestations of COVID-19. Acta Physiol (Oxf). 2020 Jul;229(3):e13473. doi: 10.1111/apha.13473. Epub 2020 Apr 11. Lisjak M., Potokar M., Zorec R., Jorgacevski J.: Indirect Role of AQP4b and AQP4d Isoforms in Dynamics of Astrocyte Volume and Orthogonal Ar­rays of Particles. Cells. 2020 Mar 17;9(3):735. doi: 10.3390/cells9030735. Božic M., Verkhratsky A., Zorec R., Stenovec M.: Exocytosis of large-diame­ter lysosomes mediates interferon .-induced relocation of MHC class II molecules toward the surface of astrocytes. Cell Mol Life Sci. 2020 Aug; 77(16):3245-3264. doi: 10.1007/s00018-019-03350-8. Epub 2019 Oct 30. VABLJENA PREDAVANJA Zorec R.: »Regulation of Membrane Fusion Pore Constriction and Widening«, Session 7: Exocytotic fusion pore, 25. 1. 2020 ISCCB-20 Choromaffin Cell Conference Chennai, India IIT Madras. Zorec R.: »Precision Medicines in Neurology and Oncology«, section Advanced Technology for Human Health; Global Health Industry Cooperation Con-ference-Leaders’ Online Video Summit (GHICC 2020), 8. 6. 2020, Beijing Time: 15:00-17:30. Zorec R.: »PRECISION MEDICINES: Advanced personalized cell-based vacci­ne to treat prostate cancer« Section: Gene and Cell therapy, held on 10. 11. 2020. UNI-MIND Video Conference. Mitja Zupancic Zupancic M.: Syntaxonomic problem of Illyrian (Dinaric) fir-beech forests (Abieti-Fagetum dinaricum (illyricum) s. lat.) = Sintaksonomski problem ilirskih (dinarskih) jelovo-bukovih gozdov (Abieti-Fagetum dinaricum (il-lyricum) s. lat.). Folia biologica et geologica. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 61, št. 2, str. 239-255. Andreja Žele OBJAVE Žele A., Krajnc Ivic M.: Sodobna slovenska skladnja : diskurzni in slovnicni vidik. Maribor: Univerzitetna založba Univerze: = University Press, 2020. 455 str. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 134. Žele A.: Murkov jezikovni delež pri aktualnih vprašanjih slovenske skladnje. V: Jesenšek M. (ur.), Stanonik M. (ur.). Matija Murko - slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in ume­tnosti, 2020. Str. 299–308. Razprave, 24. Žele A.: Izražanje povratnosti v slovenšcini. V: Krajnc Ivic M. (ur.), Žele A. (ur.). Pogled v jezik in iz jezika : Adi Vidovic Muha ob jubileju. Maribor: Univerzi­tetna založba: = University Press, 2020. Str. 148–162. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 133. Žele A.: Slovenšcina v sodobni slovenski znanosti. V: Vogel J. (ur.). Sloven-šcina - diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo. 1. natis. Lju­bljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. Str. 103–109. Ob-dobja, 39. Žele A., Jakopin P.: Izrazna moc Ivana Cankarja, merjena s pridevniki v njego­vih besedilih. V: Jensterle-Doležal A. (ur.). Z Lublane pres Víden do Prahy : (Ivan Cankar a jeho soucasníci) = Iz Ljubljane preko Dunaja v Prago : (Ivan Cankar in njegovi sodobniki). Vyd. 1. Praha: Národní knihovna Ceské repu­bliky, Slovanská knihovna, 2020. Str. 225–233. Uhlik M., Žele A.: Kontrastivna obravnava povratnosvojilnega zaimka v slo­venšcini in rušcini. Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. 2020, letn. 26, št. 1, str. 95–110. Uhlik M., Žele A.: Vzrok v slovenšcini : predlogi in predložne zveze. Slavisticna revija : casopis za jezikoslovje in literarne vede. jan.–mar. 2020, letn. 68, št. 1, str. 21–39. DRUGO Žele A.: A fully functioning language inside the EU : an emphasis on developing the academic and technical language (Slovenian case) : lecture at Joint acade­my day 2019, Austrian Academy of Sciences, Vienna, 2020. Žele A.: Slovstvena folklora v precepu ubeseditvenih možnosti = Literary folklo­re facing the dilemma of articulative possibilities. V: Klobcar M. (ur.), Pisk M. (ur.), Serec Hodžar A. (ur.). Mednarodni simpozij Vecjezicnost v folklori : 1.–2. oktober 2020 = International Symposium Multilinguality in Folklore : 1-2 October 2020. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. str. 30–31 Žele A.: (intervjuvanka). Predlogi. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija jav­ni zavod, 2020. Dobro jutro, Jezikovni koticek. https://www.rtvslo.si/4d/ arhiv/174722072?s=tv. Žele A. (gostujoca ur. 2020): Krajnc Ivic M., Žele A.: Pogled v jezik in iz jezika : Adi Vidovic Muha ob jubileju. Maribor: Univerzitetna založba: = University Press, 2020. Str. 9–13, portret. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 133. Žele A.(clanica ur. odbora 2005–) Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slo­venski jezik Frana Ramovša. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ra-movša ZRC SAZU, 1991–. Žele A. (glavna ur. za jezikoslovje 2020–, gostujoca urednica 2014, clanica ure­dniškega odbora 2011–, tehnicna urednica 2004–2010) Slavisticna revija : casopis za jezikoslovje in literarne vede. Ljubljana: Slavisticno društvo Slo­venije, 1948–. Žele A. (clanica ur. odbora 2017–) Slavistika Beograd: Slavisticko društvo Srbije, 1997–. Žele A. (podrocna ur. 2013-) Slovenska biografija. Ljubljana: Slovenska akade­mija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013–. Žele A. (glavna ur.) eSSKJ. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2020. 1. e-izd. (pdf). Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2019. Rastoci slovarji. https:// zalozba.zrc-sazu.si/p/1548. financer: ARRS, Programi, P6-0038, SI, Sloven-ski jezik v sinhronem in diahronem razvoju; SAZU, Programi, SI, Naravna in kulturna dedišcina slovenskega naroda. Slavoj Žižek OBJAVE Žižek S.: Dans la tempęte virale : la COVID-19 estremence al mundo. Arles: Actes sud, 2020. 152 str. Žižek S.: Der Exzess der Leere : ökonomisch-philosophische Notizen zu Sexualität und Kapital. Wien; Berlin: Verlag Turia + Kant, [2020]. 436 str. Neue Su­bjektile. https://d-nb.info/1202805388/04. Žižek S.: Hegel im verdrahteten Gehirn. 1. Aufl. Frankfurt am Main: S. Fischer, 2020. 288 str. http://deposit.dnb.de/cgibin/dokserv?id=ec3383d121bd431eb d899d9ce6896601&prov=M&dok_var=1&dok_ext=htm. Žižek S.: Hegel in a wired brain. London [etc.]: Bloomsbury, 2020. 201 str. Žižek S.: Hegel in a wired brain. Reprinted. London [etc.]: Bloomsbury, 2020. 201 str. Žižek S.: Hocemo drugacen konec sveta. Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja. 2020, letn. 58, št. 3/4, str. 53–70, 231, 238. Žižek S. (intervjuvanec): Howgh, ich habe gesprochen! : der Philosoph Slavoj Ži-žek über sein Theaterstück »Die Drei Leben der Antigone« im Gespräch mit dem Regisseur Felix Ensslin. Theater der Zeit. 2020, jahr. 75, nr. 3, str. 20–23. Žižek S.: Kje je razkol? : Marx, Lacan, kapitalizem in ekologija. Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja. 2020, letn. 58, št. 1/2, str. 67–94, 243, 248. Žižek S.: Klein bottle : Le tube de caption, or, the subject's snout. V: Kroupa G. (ur.), Simoniti J. (ur.). New realism and contemporary philosophy. Lon­don [etc.]: Bloomsbury Academic, 2020. Str. 195–208. https://www.blooms­burycollections.com/book/new-realism-and-contemporary-philosophy/ ch10-klein-bottle-le-tube-de-caption-or-the-subject-s-snout-the-research­-included-in-this-chapter-was-funded-by-the-slovenian-research-agency­-arrs-und. Žižek S.: Lacans politische Klinik des Seins. Frankfurt am Main: V. Klostermann, cop. 2020. 88 str. Klostermann Essay, 4. Žižek S.: A left that dares to speak its name : untimely interventions. Cambridge (UK); Medford (MA): Polity Press, 2020. VI, 295 str. Žižek S.: Mutlak geritepme : yeni bir diyalektik materyalizm temeline dogru. Is­tanbul: Encore, cop. 2020. 416 str. Žižek S.: Pandemia : la COVID-19 estremence al mundo. Barcelona: Anagrama, 2020. 145 str. Žižek S.: Pandemic! : COVID-19 shakes the world. New York: Polity, 2020. 136 str. Žižek S.: Pandemie : hoe corona de wereld verandert. Haarlem: Rouwhorst &Van Roon, 2020. 159 str. Žižek S., Engelmann P. (ur.). Pandemie! : Covid-19 erschüttet die Welt. 1. Au-flage. Wien: Passagen, 2020. 110 str. Passagen Thema. http://deposit.dnb. de/cgi-bin/dokserv?id=533af1b80ebc4ffd84d0cd74bbbecf9d&prov=M&d ok_var=1&dok_ext=htm. Žižek S.: Sex and the failed absolute. 1 ed. London [etc.]: Bloomsbury Academic, 2020. 481 str. Žižek S.: Sex and the failed absolute. London; New York: Bloomsbury Academic, 2020. IX, 481 str. Žižek S.: Sex and the failed absolute. Reprinted. London [etc.]: Bloomsbury Aca­ demic, 2020. IX, 481 str. Žižek S.: Sex und das verfehlte Absolute. Darmstadt: wbg Academic, 2020. 560 str. Žižek S.: El sexo y el fracaso del absoluto. 1 ed. Barcelona: Paidós, 2020. 541 str. Žižek S.: Umutsut olma cesareti. Istanbul: Eksik parça, 2020. 384 str. Adsuara A.: Zizek, qué fácil lo tienes : panfleto contra el intelectual del hoy. Ma­drid: Sequitur, 2020. 182 str. Zalloua Z. A.: Žižek on race : toward an anti-racist future. Reprinted 2020 (twi­ce). London [etc.]: Bloomsbury Academic, 2020. XIII, 242 str. DRUGO Žižek S. (clan ur. odbora 1979–) Problemi : revija za kulturo in družbena vpra­ šanja. Sbriglia R: (ur.), Žižek S. (ur.). Subject lessons : Hegel, Lacan, and the future of materialism. Evanston (Illinois): Northwestern University Press, 2020. 270 str. Diaeresis. POKOJNI CLANI / DECEASED SASA MEMBERS Andolšek - Jeras, Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fa-kultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna clani-ca od 23. aprila 1987, redna clanica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; clanica predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti. Andric, Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Sr-bija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni clan od 2. junija 1953. Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni clan od 10. marca 1977. Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profe­sor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 13. marca 1972, redni clan od 23. marca 1978. Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonom­skih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. aprila 1987; nacelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995. Balenovic, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni clan od 25. marca 1976. Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni pro-fesor, College Station, Teksas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni clan od 23. maja 1985. Bartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 17. oktobra 1958. Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih zna­nosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 10. marca 1977, redni clan od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002. Bedjanic, Milko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1968, redni clan od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti. Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in kon­kurencno pravo, München, Nemcija. Dopisni clan od 6. junija 1983. Belic, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profe­sor za lingvistiko na Univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akade­mije znanosti in umetnosti. Dopisni clan od 7. novembra 1947. Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških zna­nosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni clan od 23. marca 1978. Benhart, František, rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Ceška republika. Dopisni clan od 23. maja 1985. Bergles, Arthur E., rojen 9. avgusta 1935, umrl 17. marca 2014. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni clan od 7. junija 2001. Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavik v ceškem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Ceška. Dopisni clan od 5. februarja 1971, redni clan od 24. aprila 1981. Bernik, France, rojen 13. maja 1927, umrl 27. aprila 2020, dr. literarnih zna­nosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znan­stveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Izredni clan od 6. junija 1983, redni clan od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; clan ožjega predsedstva od 19. decembra 1991 do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; castni clan SAZU od 12. junija 2003. Bernik, Janez, rojen 6. septembra 1933, umrl 15. julija 2016, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 27. maja 1993. Redni clan Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni clan od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni pro-fesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 3. julija 1964. Blinc, Robert, rojen 31. oktobra 1933, umrl 26. septembra 2011, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor fizike, dekan Mednarodne podiplomske šole Jo-žefa Stefana, znanstveni svetnik Institita »Jožef Stefan«. Izredni clan od 7. februarja 1969, redni clan od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999. Bogdanovic, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na Univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališca v Beogradu, Sr-bija. Dopisni clan od 2. junija 1953. Bole, Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog – malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni clan od 10. marca 1977. Redni clan od 23. maja 1985. Borisevic, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923, umrl 25. oktobra 2015. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Boršnik, Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani. Izredna clanica od 10. marca 1977. Brajdic, Ivan, rojen 16. junija 1924, umrl 5. junija 2008, pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni clan od 18. maja 1989. Brajkovic, Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Bravnicar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni clan od 13. marca 1972, redni clan od 21. marca 1974. Brecelj, Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in pred­stojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949. Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni clan od 16. maja 1940. Brodar, Srecko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljublja­ni. Izredni clan od 6. decembra 1949, redni clan od 2. junija 1953. Broz - Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi castni clan SAZU od 6. novembra 1948. Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih zna­nosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 21. marca 1974, redni clan od 29. marca 1979. Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 23. maja 1985. Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, castni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni clan od 7. februarja 1967. Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 2. junija 1953. Cevc, Emilijan, rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inšti-tutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. maja 1985. Nacelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do 7. maja 1996. Cigoj, Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univer­ze v Ljubljani. Izredni clan od 6. junija 1983, redni clan od 23. aprila 1987. Cilenšek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemcija. Dopisni clan od 7. februarja 1967. Cronin, James W., rojen 29. septembra 1931, umrl 25. avgusta 2016, dr. fizike, redni profesor na Univerzi v Chicagu, ZDA. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1980, castni doktor Univerze v Novi Gorici. Dopisni clan od 21. maja 2009. Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakul­tete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1967, redni clan od 5. februarja 1970. Nacelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgo­dovinske in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991. Camo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profe­sor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni clan od 13. marca 1972. Celešnik, Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za celjustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1969. Cernigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Cop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fa-kultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 13. marca 1972, redni clan od 25. marca 1976. Cubrilovic, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Deanovic, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profe­sor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 21. marca 1974. Demus, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Despic, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005, redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Do-pisni clan od 25. marca 1976. Dimnik, Martin, rojen 6. oktobra 1941, umrl 15. novembra 2020, dr. znanosti, profesor za srednji vek kijevske Rusije in dekan pri Pontifical Institute of Mediaeval Studies (PIMS) v Torontu. Dopisni clan od 5. maja 2011. Djordjevic, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politicne vede in ustavno pravo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 17. oktobra 1958. Djurdjev, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni pro-fesor za zgodovino turškega obdobja na Filozofski fakulteti Univerze v Sa­rajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni clan od 7. februarja 1969. Djuricic, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni clan od 22. decembra 1961. Dolar, Davorin, rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 5. februarja 1970, redni clan od 10. marca 1977. Dolenc, Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938; nacelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni clan od 2. junija 1953, redni clan od 5. februarja 1970. Drovenik, Matija, rojen 14. februarja 1927, umrl 30. oktobra 2015. dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališca mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profe­sor. Izredni clan od 23. marca 1978, redni clan od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999. Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske ke­mije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Ca-racasu, Venezuela. Dopisni clan od 10. marca 1977. Dyggve, Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, castni dr., inž., arhi­tekt in arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni clan od 17. oktobra 1958. Elsner, Norbert, rojen 11. oktobra 1940, umrl 16. junija 2011. Vodja Zoološkega inštituta Univerze v Göttingenu, Nemcija. Specialist s podrocja nevroeto­logije akusticne komunikacije pri insektih. Dopisni clan od 12. junija 2003. Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925, umrl 30. marca 2019. Redni profesor za muzikologijo na Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tübingenu, Nemcija. Dopisni clan od 30. maja 1991. Fettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljublja­ni. Izredni clan od 21. marca 1974, redni clan od 29. marca 1979. Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljublja­ni in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 20. marca 1975, redni clan od 23. marca 1978. Nacelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in druž­bene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991. Finžgar, Fran Saleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni clan od 7. oktobra 1938; nacelnik razreda za umetnost od 28. januar­ja 1939 do 30. septembra 1949. Fischer, Kurt von, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni clan od 29. marca 1979. Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924, umrl 25. oktobra 2010, redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrva­ška. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Franchini, Aldo, rojen 3. decembra 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni clan od 29. marca 1979. Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hr-vaška. Dopisni clan od 6. junija 1983. Fucic, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni sve­tnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni clan od 18. maja 1989. Gabrovec, Stane, rojen 18. aprila 1920, umrl 12. januarja 2015, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega mu-zeja v Ljubljani. Izredni clan od 23. aprila 1987, redni clan od 30. maja 1991. Gams, Ivan, rojen 5. julija 1923, umrl 10. marca 2014, dr. znanosti, redni profe­ sor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 23. marca 1978, redni clan od 23. maja 1985. Gaspari, Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Lju­bljana. Redni clan od 13. marca 1972. Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 25. marca 1976. Gerškovic, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor politicnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni clan od 17. oktobra 1958. Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za obco zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Lju­bljani. Izredni clan od 6. junija 1983, redni clan od 23. aprila 1987. Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stratigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemcija. Dopisni clan od 7. junija 2001. Gligoric, Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Srbija. Dopisni clan od 7. februarja 1967. Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališca v Ljubljani. Redni clan od 2. junija 1953. Golic, Ljubo, rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko teh­nologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 27. maja 1993. Goricar, Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, re-dni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1969, redni clan od 25. marca 1976; nacelnik oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti. Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni pro-fesor za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izre­dni clan od 10. marca 1977. Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni clan od 21. decembra 1962. Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 7. februarja 1968, redni clan od 13. marca 1972. Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimna­zijski profesor, Ljubljana. Izredni clan od 16. maja 1940, redni clan od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septem-bra 1949 do smrti. Grafenauer, Stanko, rojen 13. maja 1922, umrl 7. avgusta 2010, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fa-kultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 17. aprila 1973, redni clan od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989. Grdenic, Drago, rojen 31. avgusta 1919, umrl 7. septembra 2018, redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni clan od 25. marca 1976. Grickat - Radulovic, Irena, rojena 19. januarja 1922, umrla 7. aprila 2009. Znan­stvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd. Dopisna clanica od 6. junija 1983. Grimic, Vill, rojen 7. junija 1925, umrl 3. oktobra 2016. Književnik in preva­jalec. Tajnik uprave kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni clan od 30. maja 1991. Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasicno filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Iz­redni clan od 17. oktobra 1958, redni clan od 10. marca 1977. Gubenšek, Franc, rojen 31. oktobra 1937, umrl 17. avgusta 2010, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Gušic, Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 3. julija 1964. Gyergyek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. upo­rabnih znanosti, castni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehni­ko in racunalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. aprila 1987. Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923, umrl 17. julija 2019. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Hadži, Dušan, rojen 26. avgusta 1921, umrl 24. septembra 2019, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fa-kultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1967, redni clan od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992. Hadži, Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematicni fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938. Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni pro-fesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni clan od 27. maja 1997. Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921, umrl 20. septembra 2016. Redni profe­sor za fiziko Univerze v Berkeleyu, Kalifornija, ZDA. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Hauptmann, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., re-dni profesor za obco zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrva­ška. Dopisni clan od 16. maja 1940. Hegedušic, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski sli­kar mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni clan od 20. marca 1975. Herak, Milan, rojen 5. marca 1917, umrl 26. aprila 2015, redni profesor za pale-ontologijo Fakultete za naravoslovne in matematicne vede Univerze v Za­grebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni clan od 30. maja 1991. Hieng, Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljublja­na. Izredni clan od 6. junija 1995. Horvat, Matija, rojen 23. septembra 1935, umrl 26. aprila 2014, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Lju­bljani. Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003. Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933, umrl 4. septembra 2011. Redni profesor za paleontologijo na Geološko-paleontološkem inštitutu Univerze v Baslu, Švica. Dopisni clan od 27. maja 1993. Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 17. aprila 1973. Ilešic, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profe­sor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1967, redni clan od 5. februarja 1970. Ingolic, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981. Inkret, Andrej, rojen 29. aprila 1943, umrl 2. avgusta 2015, dr. znanosti, za­služni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Tajnik II. razreda od 1. julija 2010 do smrti. Ivic, Milka, rojena 11. decembra 1923, umrla 7. marca 2011. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Sr-bija. Dopisna clanica od 6. junija 1983. Ivic, Pavle, rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbi­ja. Dopisni clan od 29. marca 1979. Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Aka-demije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949. Jakopic, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni clan od 7. oktobra 1938. Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni clan od 23. maja 1985, redni clan od 18. maja 1989. Jama, Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Lju­bljana. Redni clan od 7. oktobra 1938. Jovcic, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogra­du, Srbija. Dopisni clan od 7. februarja 1967. Jurancic, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984. Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920, umrl 30. septembra 2016, redni profe­sor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Giessnu, Nemcija. Dopisni clan od 12. junija 2003. Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni clan od 2. junija 1953. Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985. Kambic, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, re-dni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Lju­bljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 23. maja 1985, redni clan od 18. maja 1989. Karamata, Stevan, rojen 26. septembra 1926, umrl 25. julija 2015, redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni clan od 30. maja 1991. Kardelj, Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksisticni teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s podrocja marksisticnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Ca-stni clan SAZU od 6. decembra 1949. Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928, umrl 10. februarja 2014. Redni pro-fesor heterociklicne kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni clan od 7. junija 2001. Kenk, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslov­nih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretencarjev, ZDA. Dopisni clan od 6. junija 1983. Kermauner, Taras, rojen 13. aprila 1930, umrl 11. junija 2008, dr. literarnih zna­nosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijo. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni clan od 5. februarja 1971. Kidric, Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodar­skega sveta FLRJ. Redni clan od 6. decembra 1949. Kidric, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik Akademije. Redni clan od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 nacelnik filozofsko-filološko-historicnega ra­zreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti. Klopcic, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevaja­lec, Ljubljana. Izredni clan od 23. marca 1978, redni clan od 6. junija 1983. Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališce, radio, film in televizijo v Ljubljani. Re-dni clan od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti. Kochansky - Devidé, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matema­ticni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna clanica od 20. marca 1975. Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 29. marca 1953. Koneski, Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija. Dopisni clan od 7. februarja 1968. Konstantinovic, Zoran, rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni clan od 18. maja 1989. Konstantinovski, Georgi, rojen 29. julija 1930, umrl 8. decembra 2020. Arhi­tekt. Redni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni clan od 1. junija 2007. Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni clan od 2. oktobra 1956. Kos, Božidar, rojen 3. maja 1934, umrl 29. marca 2015, skladatelj in teoretik, profesor za kompozicijo na Konservatoriju Univerze v Sydneyju v pokoju. Dopisni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Kos, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949. Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni pro-fesor za obco zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Kosmac, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni clan od 22. decembra 1961. Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Münchnu, Nemcija. Dopisni clan od 30. maja 1991. Kostrencic, Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Prav­ni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 2. junija 1953. Košir, Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 24. junija 1955. Kovacic, Lojze, rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003. Kovic, Kajetan, rojen 21. oktobra 1931, umrl 7. novembra 2014, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomocnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002. Kozak, Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni clan od 22. decembra 1961. Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni clan od 2. junija 1953. Koželj, Venceslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoreticno elektroniko Univerze v Ljubljani. Iz­redni clan od 2. junija 1953, redni clan od 21. decembra 1962. Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Lju­bljana. Redni clan od 2. junija 1953. Krašovec, Metka, rojena 7. oktobra 1941, umrla 24. aprila 2018. Akademska slikarka in graficarka, redna profesorica za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Izredna clanica od 18. junija 2015. Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 24. aprila 1981. Kratochvíl, Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravo­slovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant, vodilni znanstveni de­lavec Inštituta za raziskovanje vretencarjev pri Ceškoslovaški akademiji znanosti. Dopisni clan od 5. februarja 1970. Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasicno filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni clan od 23. maja 1985. Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni pro-fesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 17. oktobra 1958. Kreft, Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, knji­ževnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko knji­ževnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 22. de­cembra 1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. Krek, Uroš, rojen 21. maja 1922, umrl 2. maja 2008, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 29. marca 1979, redni clan od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996. Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemcija. Dopisni clan od 27. maja 1993. Krklec, Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni clan od 7. februarja 1969. Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Za­greb, Hrvaška. Dopisni clan od 2. junija 1953. Kuhelj, Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških zna­nosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnolo­gijo Univerze v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Kumbatovic Kalan, Filip, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Aka-demiji za gledališce, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. maja 1985. Kuret, Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih zna­nosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 30. maja 1991. Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938. Kühn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni pro-fesor za paleontologijo in paleobiologijo na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni clan od 6. februarja 1965. Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 24. aprila 1981. Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog, Ljubljana. Redni clan od 16. maja 1940; tajnik razreda za ume­tnosti od 30. septembra 1949 do smrti. Laroche, Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splo­šno lingvistiko in primerjalno slovnico na Univerzi v Strasbourgu in di­rektor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni clan od 29. marca 1979. Lavrac, Ivan, rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politicno ekonomijo in zgodovino politicne ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 23. aprila 1987. Lavric, Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., castni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni clan od 6. decembra 1949; podpred­sednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti. Lavrin, Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na Univerzi v Nottinghamu. Dopisni clan od 2. oktobra 1956. Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni clan od 23. maja 1985. Lencek, Rado L., rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA, in njen zaslužni profesor. Dopisni clan od 30. maja 1991. Levec, Janez, rojen 23. oktobra 1943, umrl 13. januarja 2020, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta. Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003; nacelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Tajnik razreda za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1. maja 2014 do 1. maja 2017. Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, castni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949. Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni clan od 23. marca 1978, redni clan od 6. junija 1983. Logar, Valentin (Tine), rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 13. marca 1972, redni clan od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za fi­lološke in literarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979. Lorkovic, Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni pro-fesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Do-pisni clan od 30. maja 1991. Luckmann, Thomas (Tomaž), rojen 14. oktobra 1927, umrl 10. maja 2016, zaslu­žni profesor za sociologijo Univerze v Konstanci, Nemcija. Castni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze v Linköpingu, Nacionalne tehniške univer­ze v Trondheimu, Univerze v Trieru in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni clan od 27. maja 1997. Lukic, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teo­loških znanosti, dr. fil., redni profesor za historicno dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni clan od 16. maja 1940. Lunacek, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni clan od 30. junija 1954. Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Univerze v Za­grebu, Hrvaška. Dopisni clan od 8. aprila 1999. Majer, Boris, rojen 15. februarja 1919, umrl 14. aprila 2010, dr. filozofskih zna­nosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni clan od 25. marca 1975, redni clan od 24. aprila 1981. Maksimovic, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisatelji-ca, Beograd, Srbija. Dopisna clanica od 7. februarja 1969. Mansfield, Peter, rojen 9. oktobra 1933, umrl 8. februarja 2017. Redni profesor za fiziko na Univerzi v Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino leta 2003. Dopisni clan od 1. junija 2007. Mardešic, Sibe, rojen 20. junija 1927, umrl 18. junija 2016. Redni profesor za matematicno analizo in topologijo Prirodoslovno-matematicne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni clan Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni clan od 12. junija 2003. Maroevic, Tonko, rojen 22. oktobra 1941, umrl 11. avgusta 2020. Znanstveni svetnik na Inštitutu za umetnostno zgodovino in profesor na Katedri za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju, pesnik, komparativist, kritik, esejist, prevajalec. Dopisni clan od 5. maja 2011. Matevski, Mateja, rojen 13. marca 1929, umrl 6. junija 2018. Pesnik in prevaja­lec, Skopje, Makedonija. Dopisni clan od 1. junija 2007. Maticetov, Milko, rojen 10. septembra 1919, umrl 5. decembra 2014, dr. znano­sti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Matjašic, Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znano­sti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni clan od 21. marca 1974, redni clan od 18. maja 1989. Mavretic, Anton, rojen 11. decembra 1934, umrl 21. novembra 2019. Redni pro-fesor in raziskovalec na Univerzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni clan od 1. junija 2007. Mayer, Ernest, rojen 10. novembra 1920, umrl 17. marca 2009, dr. filozofije, botanik taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biolo­škem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni clan od 21. marca 1974, redni clan od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003. McLaren, Anne, rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica na inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna clanica od 6. junija 1995. Mekuli, Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo. Pesnik in prevajalec. Dopisni clan od 29. marca 1979. Melik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni clan od 16. maja 1940, redni clan od 21. decem-bra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti. Melik, Vasilij, rojen 17. januarja 1921, umrl 28. januarja 2009, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Lju­bljani. Izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 27. maja 1997. Menart, Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in preva­jalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Izredni clan od 6. junija 1983, redni clan od 23. aprila 1987. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. janu­arja 1993. Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetovalec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Merhar, Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Uni-verze v Ljubljani. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 23. maja 1985. Merků, Pavle, rojen 12. julija 1927, umrl 20. oktobra 2014. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni clan od 23. maja 1985. Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in ma­tematicne vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni clan od 6. junija 1995. Michie, Donald, rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških zna­nosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za ume­tno inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni clan od 5. maja 2005. Mihajlovic, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998. Redni pro-fesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematicne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 25. marca 1976. Mihalic, Slavko, rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni clan od 6. junija 1995. Mihelic, France, rojen 27. aprila 1907, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Uni-verze v Ljubljani. Redni clan od 6. februarja 1965. Milcinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Lju­bljani. Izredni clan od 22. decembra 1961, redni clan od 5. februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Milcinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 23. marca 1979, redni clan od 6. junija 1983. Minatti, Ivan, rojen 22. marca 1924, umrl 9. junija 2012, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Izredni clan od 23. aprila 1987, redni clan od 30. maja 1991. Mohorovicic, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profe­sor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 6. junija 1983. Molč, Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Polj-ska. Dopisni clan od 22. decembra 1961. Moravec, Dušan, rojen 4. oktobra 1920, umrl 25. februarja 2015, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988. Moszynski, Leszek, rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profe­sor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni clan od 7. junija 2001. Müller Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925, umrl 20. septembra 2013. Re-dni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemcija. Dopisni clan od 27. maja 1993. Murko, Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni clan od 16. maja 1940. Mušic, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 5. februarja 1970, redni clan od 29. marca 1979. Mušic, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Nahtigal, Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profe­sor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter castni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; nacelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filo­zofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni clan od 6. junija 1983. Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor mu-zikologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Ceškoslovaške akademi­je znanosti. Dopisni clan od 7. novembra 1947. Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni clan od 22. decembra 1961. Neuhäuser, Rudolf, rojen 17. junija 1933, umrl 10. septembra 2020, redni profe­sor za slavistiko na Inštitutu za slovanske jezike in književnosti Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni clan od 6. junija 1995. Nitsch, Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na Univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni clan od 7. novem-bra 1947. Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, pro-fesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni clan od 7. februarja 1968. Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 22. decembra 1961, redni clan od 5. februarja 1970. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992. Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 22. decembra 1961. Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni pro-fesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fa-kultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 3. julija 1964. Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanicne znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni clan od 29. marca 1979. Oštir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 2. junija 1953 do 17. junija 1958. Panteleev, Dimitr, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj, prevaja­lec, bibliotekar in dramaturg, Sofija, Bolgarija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Paulin, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanicno sistematiko, Ljubljana. Izredni clan od 16. maja 1940. Pavcek, Tone, rojen 29. septembra 1928, umrl 20. oktobra 2011, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe. Izredni clan od 7. junija 2001; clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008, redni clan od 1. junija 2007. Pavicevic, Branko, rojen 2. marca 1922, umrl 13. marca 2012. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Podgorici, Crna gora. Dopisni clan od 10. marca 1977. Pavlov, Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialekticnega materializma in marksisticne estetike na Univerzi v Sofiji, Bolgarija. Dopisni clan od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949. Pavšic, Vladimir – Bor, Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj, Ljubljana. Redni clan od 6. februarja 1965. Pécsi, Márton, rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raz­iskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni clan od 18. maja 1989. Peklenik, Janez, rojen 11. junija 1926, umrl 15. marca 2016, dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnicno kibernetiko, obdelovalne sisteme in racunalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za stroj­ništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 5. februarja 1970, redni clan od 29. marca 1979. Perovic, Slobodan, rojen 10. septembra 1932, umrl 17. februarja 2019. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu. Do-pisni clan od 23. aprila 1987. Persianinov, Leonid Semenovic, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Mo-skvi, Rusija. Dopisni clan od 29. marca 1979. Peterlin, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslov­nih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni clan od 21. decembra 1946, redni clan od 6. decembra 1949. Pitamic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Crtan iz clanstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupšcini SAZU 17. decembra 1996. Plecnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938. Plemelj, Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., castni dok-tor matematicnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938; nacelnik razreda za matematicne, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. Plenicar, Mario, rojen 5. avgusta 1924, umrl 2. oktobra 2016, dr. znanosti, re-dni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 30. maja 1991. Pleterski, Janko, rojen 1. februarja 1923, umrl 2. junija 2018, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 27. maja 1993. Pogacnik, Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Maribo­ru in njen zaslužni profesor. Dopisni clan od 30. maja 1991, izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 23. marca 1999 do smrti. Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni pro-fesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938; nacelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Popov, Andrej Vladimirovic, rojen 24. oktobra 1939, umrl 9. januarja 2009. Vodja oddelka za nevroetologijo žuželk Secenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v Sankt Peterburgu, Ru-sija. Dopisni clan od 7. junija 2001. Potrc, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni clan od 10. marca 1977, redni clan od 6. junija 1983. Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik labo­ratorija za organsko kemijo Visoke tehniške šole v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni clan od 29. marca 1979. Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo in-dustrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 25. marca 1975, redni clan od 24. aprila 1981. Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, razisko­valec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni clan od 7. junija 2001. Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921, umrl 20. januarja 2009. Redni profe­sor za sodno medicino Humboldtove univerze v Berlinu, Nemcija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Prunc, Erich, rojen 15. oktobra 1941, umrl 28. maja 2018. Redni profesor za pre­vodoslovje na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Dopisni clan od 1. junija 2007. Pusic, Eugen, rojen 1. julija 1916, umrl 20. septembra 2010, redni profesor za upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 7. junija 2001. Rajicic, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni pro-fesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 20. marca 1975. Rakovec, Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehno­logijo Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 21. decembra 1946, redni clan od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981. Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filo­zofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemcija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljublja­ni. Redni clan od 7. oktobra 1938; nacelnik filozofsko-filološko-historicne­ga razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti. Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, viš­ji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni clan od 10. marca 1977, redni clan od 6. junija 1983; clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na Tehniški univerzi v Braun-schweigu. Dopisni clan od 3. julija 1964. Ravnikar, Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhi­tekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhi­tekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1969, redni clan od 29. marca 1979. Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924, umrl 23. oktobra 2018, pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija. Dopisni clan od 27. maja 1993, redni clan od 21. maja 2009. Rechinger, Karl Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorni svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni clan od 30. maja 1991. Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni clan od 16. maja 1940. Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znano­sti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni clan od 23. maja 1985. Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935, umrl 10. februarja 2018. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni clan od 27. maja 1993. Rus, Veljko, Rojen 8. decembra 1929, umrl 26. februarja 2018, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fa-kultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in diri-gent, Norveška. Dopisni clan od 25. marca 1976. Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za reani­matologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni clan od 6. junija 1983. Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., pro-fesor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 7. februarja 1967. Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemij­skega inštituta Boris Kidric v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni clan od 16. maja 1940 do 16. decembra 1940, ponovno od 6. decem-bra 1949; tajnik razreda za matematicne, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti. Savic, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 13. marca 1972. Scott, James Floyd, rojen 4. maja 1942, umrl 6. aprila 2020, redni profesor za fi­ziko, direktor za raziskave v Cavendish Laboratory v Cambridgeu. Dopisni clan od 5. maja 2011. Seidl, Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, stro­kovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljublja­na. Izredni clan od 16. maja 1940. Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitek­ture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni clan od 27. maja 1997. Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929, umrl 25. novembra 2012. Redni profesor za potresno inženirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakul­tete Univerze v Bristolu, Anglija. Redni clan Royal Academy of Enginee­ring. Dopisni clan od 12. junija 2003. Simoniti, Primož, rojen 28. decembra 1936, umrl 17. julija 2018, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakulte­te Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 7. junija 2001, redni clan od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007 do 30. junija 2010. Sirotkovic, Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 29. marca 1979. Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 2. junija 1953. Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni pro-fesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 7. februarja 1967. Sovrč, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni clan od 2. junija 1953. Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Stankovic, Siniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profe­sor za zoologijo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 2. junija 1953. Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934, umrl 4. septembra 2009. Redni profesor za molekularno fiziko na Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademi­je znanosti, Poznanj. Dopisni clan od 27. maja 1993. Stanonik, Janez, rojen 2. januarja 1922, umrl 28. decembra 2014. Dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fa-kultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. aprila 1987. Stelč, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni pro-fesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 16. maja 1940. Stern, Pavao, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za far-makologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Do-pisni clan od 21. marca 1974. Stefanovic, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929, umrl 1. avgusta 2020. Upravnik Muzikološkega inštituta v pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Stevanovic, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 20. marca 1975. Stuhlpfarrer, Karl, rojen 23. septembra 1941, umrl 5. novembra 2009. Redni profesor za zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni clan od 1. junija 2007. Stupica, Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni clan od 10. marca 1977, redni clan od 6. junija 1983. Svane, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927, umrl 22. junija 2012. Redni pro-fesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Ĺrhusu, Danska. Dopi­sni clan od 18. maja 1989. Szentágothai, János, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni pro-fesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Šalamun, Tomaž, rojen 4. julija 1941, umrl 27. decembra 2014. Pesnik in preva­jalec. Izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 21. februarja 2013. Šašel, Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni clan od 23. maja 1985. Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Ma-riboru. Izredni clan od 7. junija 2001. Šercelj, Alojz, rojen 8. decembra 1921, umrl 17. maja 2010, dr. znanosti, palino-log, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 27. maja 1997. Šidak, Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za obco zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949. Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menicno in cekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni clan od 16. maja 1940. Škerlj, Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 7. februarja 1969. Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slo­venski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni clan od 21. decembra 1946. Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni clan od 2. oktobra 1956. Štampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška; predsednik JAZU. Dopisni clan od 7. novembra 1947. Šuklje, Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških zna­nosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnicne mehanike Fakul­tete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 7. februarja 1969, redni clan od 20. marca 1979. Tavcar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za gene-tiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 2. junija 1953. Tavcar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni clan od 6. decembra 1949. Taylor, Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, pro-fesor zgodovine na Univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni clan od 6. junija 1983. Tesničre, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni clan od 2. junija 1953. Teune, Henry, rojen 19. marca 1936, umrl 12. aprila 2011. Sociolog, redni pro-fesor na oddelku za politicne znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji, ZDA. Dopisni clan od 1. junija 2007. Todorovic, Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 2. junija 1953. Tolstoj, Nikita Iljic, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanšcino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Tomovic, Rajko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za racunalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Uni-verze v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 18. maja 1989. Toporišic, Jože, rojen 11. oktobra 1926, umrl 9. decembra 2014, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 27. maja 1997. Trofenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Münchnu, Nemcija. Dopisni clan od 30. maja 1991. Trontelj, Jože, rojen 1. junija 1939, umrl 9. decembra 2013, dr. znanosti, dr. me­dicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti in Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, zdravnik specia­list nevrolog na Inštitutu za klinicno nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinicni center v Ljubljani. Izredni clan SAZU od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; predsednik SAZU od 6. maja 2008 do smrti. Trstenjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, castni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psiholo­gijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 29. marca 1979, redni clan od 6. junija 1983. Udovic, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevaja­lec, Ljubljana. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. maja 1985. Ušenicnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., re-dni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni clan od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Cr-tan iz clanstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupšcini SAZU 17. decembra 1996. Vavilov, Sergej Ivanovic, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predse­dnik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni clan od 7. no-vembra 1947. Vavpetic, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 17. oktobra 1958. Veber, France, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profe­sor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 16. maja 1940 do 18. maja 1945, ko se je odrekel clanstvu. Posmrtno rehabiliti-ran na skupšcini SAZU 17. decembra 1996. Vidav, Ivan, rojen 17. januarja 1918, umrl 6. oktobra 2015, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 17. oktobra 1958, redni clan od 21. decembra 1962. Vidmar, Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, castni doktor Univerze v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; castni clan SAZU od 25. marca 1976. Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, castni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni clan od 16. maja 1940, nacelnik matematicno-prirodo­slovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matema­ticne, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti. Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni pro-fesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 23. marca 1978, redni clan od 6. junija 1983. Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektro­tehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 10. marca 1977, redni clan od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in nacelnik oddelka za tehniške vede III. razre­da od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996; clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Volkov, Mstislav Vasiljevic, rojen 2. junija 1923, umrl 1. januarja 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Mo-skvi, Rusija. Dopisni clan od 7. februarja 1968. Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 2. junija 1953. Vratuša, Anton, rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavecih, Murska Sobota, umrl 30. julija 2017, dr. slavisticnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogra­du in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni clan od 23. marca 1978, redni clan od 23. maja 1985. Vrišer, Igor, rojen 13. januarja 1930, umrl 23. januarja 2013, dr. znanosti, re-dni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 23. aprila 1987, redni clan od 27. maja 1993. Vucenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. zna­nosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Vuga, Saša, rojen 8. februarja 1930, umrl 25. decembra 2016, pisatelj in drama-tik. Izredni clan od 1. junija 2007, redni clan od 21. februarja 2013. Waugh, John S., rojen 25. aprila 1929, umrl 22. avgusta 2014, redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni clan od 18. maja 1989. Wollman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni clan od 7. februarja 1969. Wraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni clan od 7. februarja 1969. Zadnikar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavo­du za spomeniško varstvo. Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003. Zadravec, Franc, rojen 27. septembra 1925, umrl 24. julija 2016, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 29. marca 1979, redni clan od 23. maja 1985. Zajc, Dane, rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižnicar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 27. maja 1997. Závada, Vilém, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga, Ceška. Dopisni clan od 29. marca 1979. Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za obco sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fa-kulteti za sociologijo, politicne vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni clan od 6. decembra 1949, redni clan od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti. Zlobec, Ciril, rojen 4. julija 1925, umrl 24. avgusta 2018, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju. Izredni clan od 23. maja 1985, redni clan od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999; clan predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zorko, Zinka, rojena 24. februarja 1936, umrla 22. marca 2019. Dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Peda­goške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Izredna clanica od 12. junija 2003, redna od 21. maja 2009. Zupancic, Crtomir, rojen 28. novembra 1928 , umrl 28. septembra 2018, dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor Ludwig-Maximilianove univerze v Münchnu, Nemcija. Izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 5. maja 2011. Zupancic, Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik nacelnika matematicno-priro­doslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945. Zupanec - Sodnik, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, sli­karka. Izredna clanica od 25. marca 1976. Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profe­sor za obco zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljublja­ni. Izredni clan od 2. junija 1953, redni clan od 17. oktobra 1958. Tajnik ra­zreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982. Župancic, Andrej O., rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. zna­nosti, dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 3. julija 1964, redni clan od 5. februarja 1970. Župancic, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Lju­bljana. Redni clan od 7. oktobra 1938. UMRLI V LETU 2020 DEPARTED IN 2020 DIMITRIJE STEFANOVIC (1929–2020) Prvega avgusta 2020 nas je v svojem enaindevetdesetem letu zapustil dr. Dimitrije Stefanovic, muzikolog in dirigent, do-pisni clan SAZU. Po rodu je bil iz Panceva v Vojvodini. Na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu je vpisal študij nemšcine in anglešcine, ki ga je koncal leta 1955, leto zatem pa je koncal tudi študij glasbene zgodovine na beograjski Akademiji za glasbo. Leta 1958 se je zaposlil na Inštitutu za muzikologijo Srbske akademije znanosti in umetnosti, kjer ga je karierna znanstvena pot leta 1979 pripeljala do položaja inštitutskega vodje; to funkcijo je opravljal do leta 2000. Leta 1976 je postal izr. clan in leta 1985 redni clan Srb­ske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2007 je bil imenovan za generalnega tajnika akademije in bil na to funkcijo za štiriletno obdobje ponovno izvoljen leta 2011. Za njegovo znanstveno pot je bilo odlocilno, da je leta 1950 prevzel diri­gentsko vodstvo Srbskega društva cerkvenega petja v Pancevu. V tej zadolži­tvi in zatem kot dirigent vec drugim zborom v Beogradu, med drugim tudi Študijskemu zboru muzikološkega inštituta na akademiji, ki ga je leta 1969 sam ustanovil, se je posvetil negovanju tradicionalnega srbskega cerkvenega petja, tako starega enoglasnega kot novejšega vecglasnega iz 19. in 20. stole-tja. Posebne zasluge si je pridobil z odkritji in izvedbami dotlej neznanega srbskega repertoarja, ki ga je razširil z malo znanimi ali neznanimi kom­pozicijami iz drugih pravoslavnih liturgicnih repertoarjev, bizantinskega, bolgarskega, ruskega pa tudi gregorijanskega in glagolskega. Z gostovanji po Jugoslaviji in zunaj nje – leta 1957 je bil z akademskim zborom Branko Kr­smanovic povabljen tudi na Kitajsko – in številnimi posnetki na gramofon­skih plošcah si je prislužil sloves enega vodilnih posrednikov pravoslavnega liturgicnega petja. Ljubezen do stare pravoslavne liturgije je Stefanovica navedlo, da se je od­locil za nadaljevanje študija v Oxfordu. Tu je pod mentorstvom znamenitega poznavalca bizantinske liturgicne glasbe Egona Wellesza leta 1960 magistriral in leta 1967 doktoriral, med doktorskim študijem je sodeloval tudi z drugimi pomembnimi muzikologi bizantinisti, kot sta Henry Tilliard in Oliver Strunk. Po opravljenem doktoratu je razvil zavidljivo mednarodno znanstveno karie­ro kot gostujoci predavatelj na univerzah in drugih znanstvenih ustanovah v Evropi in ZDA – med drugim je leta 2004 predaval tudi na SAZU ob osemsto­letnici srbskega samostana Hilandar na Sveti gori –, kot avtor številnih študij in clankov, objavljenih v vodilnih znanstvenih revijah, organizator kongresov in simpozijev in urednik kongresnih zbornikov. Objavljal je tudi v Muzikološkem zborniku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in bil somentor disertantom na fakultetnem Oddelku za muzikologijo. V svojem znanstvenem delu se je Stefanovic osredotocil na raziskovanje pravoslavne cerkvene glasbe, tako bizantinske kot staroslovanske. To je obse­galo odkrivanje, transkribiranje, kriticno vrednotenje in objavljanje srednjeve­ških glasbenih dokumentov, kar je dopolnjeval s konkretno izvajalsko prakso. Poleg tega je svoje raziskovalno podrocje širil še na druge vidike tematike, ki se ji je posvecal, med drugim na historiografijo in lingvistiko, posebej na staro cerkveno slovanšcino. Ob vsej tej širini in poglobljenosti pridobljenega znanja pa je pomembno tudi njegovo družbeno delovanje, mocno zaznamovano z du­hovnostjo pravoslavja. Kmalu po izvolitvi za rednega clana Srbske akademije znanosti in umetno­sti, leta 1986, je Stefanovic postal dopisni clan takratne Jugoslovanske akade­mije znanosti in umetnosti v Zagrebu in zatem, leta 1987, SAZU. Bil je nosilec številnih odlikovanj, med drugim medalje sv. Save prve stopnje, ki jo je prejel leta 1990, in križa za zasluge Zvezne republike Nemcije leta 1991. Janez Höfler FRANCE BERNIK (1927–2020) Castni clan SAZU akad. dr. France Bernik visokega nazi­va ni dobil samo za pomembne dosežke na podrocju lite-rarne zgodovine, ampak predvsem za zasluge pri odlicnem vodenju Akademije, pri oplemenitenju njene dejavnosti in dvigu njenega ugleda doma in na tujem. O akad. Berniku, znanstveniku in mednarodnem predavatelju, bodo sprego­vorili kolegi literarni zgodovinarji na žalni seji, ki jo bomo na Akademiji pripravili, brž ko bodo dopušcale razmere. V tem intimnem trenutku pa želim na kratko obuditi spomin na njegovih deset let predsedovanja Akademiji v letih 1992–2001. Danes velja splošno mnenje, da je najpomembnejša naloga evropskih aka-demij znanstveno utemeljeno svetovanje politiki. Tega se je akad. Bernik zave­dal že pred tridesetimi leti. Funkcijo predsednika je prevzel v obcutljivem casu osamosvajanja. Pod njegovim predsedovanjem je Akademija dejavno posegala v družbena dogajanja in se nanje odzivala z izjavami za javnost, kot so bile, na primer, izjava o vkljucevanju Slovenije v Evropsko zvezo, izjava o pogubnem znižanju sredstev za raziskovalno dejavnost in izjava o jeziku. V casu njegovega predsedovanja se je mocno razmahnila simpozijska de­javnost SAZU. Med najpomembnejšimi simpoziji omenjam Kolokvij ob tristo­letnici ustanovitve Academiae operosorum, Mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih, simpozij Slovenci in država ter posvet Država in Cerkev. Vecina omenjenih dogodkov se je odlikovala z udeležbo eminentnih znanstvenikov iz tujine. Tako se je Akademija ucinkovito odzivala na aktualne izzive na podro-cjih družboslovnih in humanisticnih znanosti. V casu njegovega vodenja se je Akademija uveljavila v mednarodnem, predvsem evropskem prostoru. Vclanila se je v vrsto mednarodnih zvez, kar tudi danes sodi med njene najpomembnejše aktivnosti. Sklenjene so bile pogod-be s številnimi uglednimi tujimi akademijami. Po vsem povedanem ni težko razumeti, da je bil v šestih letih mojega pred­sedovanja akad. Bernik moj vzornik. Posnemal sem ga predvsem v spodbujanju delavnosti clanov pri delu Akademije, pri njeni še vecji mednarodni dejavnosti in pri svetovanju politiki. Ni pa bil samo moj vzornik, bil je tudi moj svetovalec. Mnogokrat sem ga prosil za nasvet, zgodilo pa se je tudi, da se je sam oglasil v predsedniškem kabinetu in mi odkrito povedal, kaj bi bilo mogoce v delu Akademije izboljšati. Nazadnje sem ga nekajkrat obiskal na domu. Spominjam se, s kakšno vnemo mi je pripovedoval o svojih smucarskih doživljajih in celo o raznih smucarskih tehnikah, ki jih je obvladal. Ob slovesu sva se dogovorila, da se, ce ne prej, spomladi srecava na kavi, na Novem trgu. Tedaj nisem vedel, da je bilo tisto prednovoletno srecanje najino zadnje. Tadej Bajd Življenjska pot akad. Franceta Bernika je tako bogata, vsestranska in raznolika, da je ni mogoce strniti v en sam govor. In obenem tako polna grenkih razocaranj, bridkih ponižanj in padcev, pa spet presenetljivih dvigov in vzponov, da bi jo v vsej dramaticnosti lahko polnokrvno predstavil samo pisatelj velikega formata. France Bernik se je rodil 13. maja 1927 v Zapužah pri Dravljah kot prvi otrok v delavski družini, ki se je kmalu po njegovem rojstvu preselila v Gun-clje. Osnovno šolo je obiskoval v Šentvidu. Aprila 1941 je pred koncem šolskega leta zaradi izbruha vojne že dobil spricevalo o mali maturi na mešcanski šoli v Šentvidu. Kmalu zatem je moral v nemško Hauptschule in nato v trgovsko šolo v Kranju, kjer so med vojno ukinili gimnazijo. Vmes je med pocitnicami moral obiskovati tecaj nemške športne in predvojaške prevzgoje v Landskronu na Ko­roškem. Po koncu vojne je vse zamujeno v enem letu z izpiti nadoknadil, tako da se je jeseni 1946 že vpisal na študij slavistike. Junija 1951 je diplomiral in nato dobil delovno mesto asistenta pri prof. Antonu Slodnjaku. Cez šest let pa mu je bilo nepricakovano, brez pojasnila, delovno razmerje ukinjeno z odlocbo, pod katero je bil podpisan prodekan Filozofske fakultete Ivan Vidav, ki pa z ukinitvijo ni imel nic (kot mi je Bernik sam rekel, je bil prode­kan in naš poznejši akademik s tem ponižan v nehvaležno vlogo poštarja). Vse to dogajanje je bilo povezano s poskusi politicnega podrejanja univerze, za katerimi je stal Boris Kraigher, ki je 18. maja 1957 na seji Predsedstva CK ZKS razpravljal o problemu »reelekcije osemnajstih asistentov, katerih pretežni del predstavlja ak­tivne sovražnike socializma«. V konkretnem primeru Franceta Bernika je bila po vsej verjetnosti v ozadju njegova cerkvena poroka z Mišo Kanc, ki je veljala za »hcerko razlašcenega kapitalista«.2 Bernik se je pritožil rektorju univerze Boži­darju Lavricu in pisal tudi Francu Kimovcu Žigi, eksekutorju partijske direktive, a brez uspeha. Cez noc se je znašel na cesti in ostal tri leta in pol brez službe, edini vir preživljanja mlade družine je bila Mišina skromna uciteljska placa. Discipliniranje univerze se z odstranitvijo Bernika ni koncalo, ampak šele zacelo. Sledila je casopisna gonja proti Bernikovemu mentorju prof. Slodnjaku in njegovi Zgodovini slovenske književnosti (Geschichte der slowenischen Litera­tur, 1958), ki je izšla pri berlinski založbi De Gruyter, in njegova odstranitev. Po njej tudi drugi Slodnjakovi ucenci in Bernikovi kolegi niso imeli izgledov, da bi se uveljavili v Sloveniji, zato so poiskali delo na univerzah na jugu države: Štefan Barbaric in Janez Rotar v Zadru, Jože Pogacnik v Zagrebu, Novem Sadu in Osijeku. Berniku je v tej njegovi eksistencni stiski po svojih moceh nazadnje poma-gal Beno Zupancic, ki je dosegel, da je Bernik prišel na delovno mesto glavnega urednika knjižnih edicij, ki je bilo pri Slovenski matici ustanovljeno ob njeni stoletnici. Med enajstletnim Bernikovim uredništvom se je Slovenska matica razžive-la in zacela izdajati vrsto novih knjižnih zbirk, Razprave in eseji, Spomini in sre-canja, Filozofska knjižnica, v kateri so izhajali nemarksisticni filozofi, in monu­mentalno izdajo Slovenskih ljudskih pesmi. Bernik se je po Slodnjakovi pobudi v teh letih lotil izdajanja obsežne korespondence nekdanjega predsednika Slo­venske matice Frana Levca,3 ki je prava zlata jama dragocenih podatkov za našo literarno zgodovino zadnjih desetletij 19. in prvih desetletij 20. stoletja. Med službovanjem v Slovenski matici se je Bernik seznanil z mnogimi pomembnimi kulturnimi delavci in besednimi ustvarjalci, pridobil pa si je tudi dragocenih organizatorskih, redaktorskih in drugih delovnih izkušenj, ki so mu koristile pozneje, ko je prišel na vodilno mesto v SAZU. Literarni znanosti pa se je Bernik lahko zacel v polnem obsegu posvecati šele po tem, ko je leta 1972 prišel na Inštitut za slovensko literaturo in literarne 2 Njeni starši so bili lastniki majhne drogerije na vogalu Židovske ulice. V Ljubljani so bile v povojnih letih tri manjše drogerije (kot mi je pripovedoval moj bivši študent numizmatik Efrem Pegam, cigar starši so tudi imeli drogerijo), ki so jih nekaj casa še tolerirali, ker so njihove lastnice znale iz starih zalog in po starih receptih (in po medsebojnem izposojanju materialov) izdelovati razna cistila, licila in podobno, ki jih iz tovarn ali tujine ni bilo mogoce nabaviti. 3 Registriranih je 4240 pisem (769 Levcevih in 3471 pisem, naslovljenih na Levca). vede ZRC SAZU, najprej kot znanstveni sodelavec. V tem obdobju ga je prof. Anton Ocvirk pritegnil k sodelovanju pri reprezentativni zbirki Slovenski pe­sniki in pisatelji. Tu se je najprej lotil izdaje poezije Simona Jenka, v katero se je poglabljal že ob svoji doktorski disertaciji. Temo doktorske disertacije je pozneje modificiral, tako da se je naslov glasil Lirska poezija Simona Jenka in njene ra­zvojne tendence. S tem jo je razbremenil pozitivisticnega balasta in se ves osre­dotocil na probleme strukture, muzikalnosti in interpretacije na videz krhkega, a dejansko nosilnega besednega gradiva Jenkove liricne umetnosti, hkrati pa opozoril na njeno odmevnost in vpliv na poznejši razvoj slovenske lirike, ki je opazen in najbolj izrazit zlasti pri Josipu Murnu. Nasploh se je Bernik uveljavljal predvsem kot tenkocuten interpret liri­ke, v njegovih literarnih interesih zavzema lirika osrednje mesto, kot rednemu obiskovalcu koncertov mu je bila lirika še posebej pri srcu kot tista, ki je med vsemi literarnimi vrstami najbolj muzikalna, saj je v svojem izvoru in ime­novanju identicna z glasbo. Zato ni nakljucje, da je kot sourednik Cankarje­vih del urejal predvsem tiste zvezke, ki vsebujejo Cankarjevo liricno poezijo ali njegovo najbolj lirizirano prozo. Ceprav je kot urednik in izdajatelj Jenka, Cankarja in drugih rutino tekstne kritike suvereno obvladal, je težil k presega­nju rutine, k nadgradnji in subtilni interpretaciji komaj opaznih pomenskih in muzikalnih odtenkov liricnih besedil. Njegova interpretacija pesmi je pogosto prešla skoraj v sopoezijo. Simonu Jenku je posvetil tri, Cankarju pa pet odmev­nih monografij, od teh je ena izšla v nemšcini v ugledni seriji Geschichte und Geisteswelt der Slowenen (München 1997). Napisal je tudi poglobljeno uvodno študijo k izdaji Gregorcicevih Izbranih poezij, s posebno ljubeznijo pa je pred­stavil liriko Ljubke Šorli. Ko je po Ocvirku prevzel glavno uredništvo zbirke Slovenskih pesnikov in pisateljev, si je prizadeval, da je vanjo vkljucil cim vec dotlej prezrtih ali zamolcanih liricnih pesnikov, med drugimi Ivana Hribov­ška in Franceta Balantica. Živo imam v spominu njegovo predavanje na SAZU novembra 2002 z naslovom Poezija in glasba in moj zasebni pogovor z njim po predavanju o Aristotelovi Poetiki, ki ji je (upraviceno) ocital popolno odsotnost interesa za liriko. Leta 1983 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1987 za rednega in leta 2003 za castnega clana SAZU. V prelomnem casu po naši osamosvojitvi je bil deset let (1992–2002) predsednik SAZU. V zadnjem mandatu te vodilne funkcije me je hotel imeti ob sebi kot svojega najožjega sodelavca, kot podpredsednika, ce­prav sem imel k temu resne pomisleke.4 Zato iz osebne bližine vem, s kolikšno Poglavitni pomislek je bil, prvic, da je nehigienicno, da bi v štiriclanskem izvršilnem odboru poleg podpredsednika isti razred dobil še eno vodilno mesto, in drugic, ker ima SAZU v svojem naslovu tudi umetnosti, bi moral biti vsaj en clan izvršilnega odbora iz umetniškega (V.) razreda. Ko pa so v tem razredu razpravljali o teh pomislekih, so menda trije pesniki (Kajetan Kovic, Janez Menart, Ciril Zlobec) izjavili, da nisem samo znanstvenik, ampak tudi umetnik slovenske besede, zato lahko polnopravno zastopam interese njihovega razreda. vnemo, izostrenim posluhom in taktom je v procesu tranzicije opravljal vse zahtevne naloge. Najprej in predvsem si je prizadeval, da se cim prej popravijo krivice, ki so bile v prejšnjem totalitarnem režimu, ki ga je tudi sam okusil, prizadejane ugle­dnim akademikom ali pa tudi kulturnim delavcem izven SAZU. Na njegovo pobudo so bili z vsemi castmi rehabilitirani trije ugledni clani – dva filozofa, Aleš Ušenicnik in France Veber – in mednarodno uveljavljeni pravnik Leonidas Pitamic. Bolelo ga je, da ni bil sprejet predlog za rehabilitacijo cetrtega izbrisa­nega clana, matematika Riharda Zupancica, ki ga tako še naprej zadeva damna­tio memoriae, ceprav mu ni bilo mogoce ocitati drugega, kot da ni zanikal svojih nemških korenin. Tu je ljubljanska univerza naredila korak pred Akademijo, saj s svoje slavnostne table v preddverju ni izbrisala imena svojega drugega rektor­ja. Bernik si je prizadeval za popravo tudi vseh drugih prizadejanih krivic, za priznanja, cetudi šele postumna, vsem pozabljenim, odrinjenim in zamolcanim pesnikom in pisateljem, znanstvenikom in ucenjakom, umetnikom in kultur­nikom, ki bi zaslužili clanstvo v naši ustanovi. Nekoc me je vprašal, ali sem že kdaj obiskal Francosko akademijo in videl kip Moličra pred njo. »Se mogoce spominjaš, kaj piše pod njim? – Rien ne manque ŕ sa gloire, il manquait ŕ la nôtre. – Ali ne bi bilo prav, da bi tudi pred našo Akademijo kakemu našemu prezrtemu pesniku ali mislecu postavili kip s podobnim napisom?« France Bernik je za svoje znanstvene objave, dosežke in zasluge prejel naj­višja priznanja: red dela z zlatim vencem, zlati castni znak svobode RS, papeško odlikovanje red Gregorja Velikega, avstrijski castni križ za znanost in umetnost, castni doktorat Univerze v Mariboru, bil je castni mešcan mesta Ljubljana, ca-stni senator Evropske akademije znanosti v Salzburgu, redni clan Mediteranske akademije v Neaplju, dopisni clan Akademije znanosti v Göttingenu, dopisni clan Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Bil je zares enkraten karakter, znacaj v polnem pomenu besede, ki ga pri­zadejane mu krivice in ponižanja niso pohabile in strle, ampak je v sebi našel moc in pogum, da jih je – brez kake mašcevalnosti, revanšizma ali užaljenosti – prebolel in se povzpel in dvignil nadnje ter prerasel v vizionarja. S svojimi daljnosežnimi nacrti in vizijami, z nastopi in dejanji je ob porajanju naše demo-kracije in slovenske samostojnosti prizadevno skrbel ne le za zunanjo afirmaci­jo, ampak predvsem tudi za kulturno in duhovno nadgradnjo naše državnosti. Zato je organiziral znanstvene simpozije in zborovanja zlasti za tista podrocja, kjer so dotlej – najveckrat zaradi ideoloških predsodkov – zijale praznine in bele liste, ki pa so bile v resnici z nesluteno energijo napolnjene »crne luknje« v naši duhovni in kulturni zgodovini. Zato najbrž ni nakljucje, da so kot ena prvih edicij, kot magna Charta slovenstva, pod njegovim predsedništvom najprej izšli Brižinski spomeniki. Posebej je bil navdušen, ko sem mu porocal o svojem sreca­nju z dr. Brunom Breschijem, ki je bil pripravljen z izdatno denarno subvencijo omogociti reprint petih knjig pridig Janeza Svetokriškega in ustanoviti posebno fundacijo za preucevanje slovenskega literarnega baroka sploh. Rekel mi je: »To je ena najvecjih belih lis v naši literarni zgodovini, zaradi nje sta pokojni France Kidric in njegov ucenec Anton Slodnjak veckrat trcila in prišla navzkriž.« De-jansko je pridigarski opus Janeza Svetokriškega v vzornem ponatisu neverjetno kmalu leta 1998 izšel, sledil mu je znanstveni simpozij aprila 1999 v Vipavskem Križu in ne nazadnje leta 2006 še Slovar jezika Janeza Svetokriškega na 1420 straneh, ki ga je z vzorno akribijo pripravil Marko Snoj in kakršnega verjetno nima še noben slovenski pisatelj. Prizadeval si je za polno in enakopravno vkljucevanje SAZU v ustrezne evropske asociacije, ob bok vecjim in uveljavljenim starodavnim akademijam, kjer so se prej naši akademiki le redko pojavljali po kljucu, ki ga je dolocala Zve­za akademij Jugoslavije s sedežem v Beogradu. In tako sem na njegov predlog postal delegat naše Akademije v sekciji za humanistiko pri Evropski znanstveni fundaciji (ESF) s sedežem v Strasbourgu in nato še delegat v Mednarodni zvezi akademij (UAI) s sedežem v Bruslju, kjer smo kmalu uživali velik ugled, tako da smo s svojim vplivom pripomogli do clanstva tudi nekaterim drugim aka-demijam, tako npr. Makedonski akademiji znanosti, kateri je vclanjenje dolgo blokiral delegat Grcije, ki je bil (kot so mi zaupali grški znanci) bolj politik kot pa znanstvenik. Toplo mi je pri srcu in v duši, ko se spominjam, koliko mi je France Bernik zaupal in kako me je ob uresnicevanju svojih nacrtov in zamisli hotel imeti ob sebi kot enega najtesnejših in najbolj zaupnih sodelavcev. Ko se je kot predse­dnik maja 2002 poslavljal od svojega zadnjega mandata, jaz pa sem bil ponovno izvoljen za podpredsednika, mi je rekel: »Dvoje ti polagam na srce in te prosim, da tega ne pozabiš: Prvic, da ne bo samo ZRC in njen Inštitut za slovenski jezik, ampak da bo v prvi vrsti Akademija, tako kot delajo vse akademije na svetu, še naprej bedela nad odmevi na nedavno natisnjeno izdajo Slovenskega pravo­pisa in nad morebitnimi novimi izdajami ali pripravami za nov pravopis. In drugic, ne pozabi poskrbeti za dostojno izdajo in odmevno predstavitev Šved­sko-slovenskega slovarja, ki smo ga pred leti zasnovali in pripravljali v tesnem sodelovanju s švedsko Kraljevo akademijo književnosti, zgodovine in kulturne dedišcine v Stockholmu.« Brez pretiravanja si upam trditi, da sodijo spomini na najino medsebojno zaupanje in plodno sodelovanje pri uresnicevanju vseh teh zamisli in nacrtov med najsvetlejše strani mojega življenja. Ce se kdaj iz zdravstvenih ali iz drugih razlogov Bernik ni mogel odzvati kakemu vabilu, ki je prišlo na Akademijo, me je prosil, naj ga nadomešcam in z vsemi pooblastili zastopam. Tako sem se npr. nekoc namesto njega kot gost udeležil redne letne skupšcine Avstrijske akade­mije znanosti na Dunaju in spominjam se, kako mi je avstrijski zunanji minister Alois Mock, ki je bil tudi med castnimi gosti, ko je izvedel, da nadomešcam odsotnega Bernika, takoj predlagal, naj se mu pridružim v slavnostnem spre­vodu. Kmalu za tem sem Bernika nadomešcal na slovesnosti 18. avgusta 1999 v Murski Soboti ob osemdesetletnici prikljucitve Prekmurja nekdanji Jugoslaviji. Najbolj živo pa mi je ostalo v spominu, kako sem se 23. avgusta 2002 zaradi Bernikove odsotnosti na zagrebškem pokopališcu Mirogoj udeležil pogreba na­jinega prijatelja akad. Jožeta Pogacnika in mu govoril na grobu. Ko se je Bernik cez nekaj dni vrnil z dopusta, se mi je zahvalil za moje pietetno dejanje in me na koncu obzirno vprašal: »Z vec strani sem slišal, kako si Pogacniku ob zadnjem slovesu obcuteno govoril. Ali bi se hotel mogoce tudi od mene nekoc tako po­sloviti ob mojem pogrebu?« Hudo mi je, da mu te prošnje nisem izpolnil. Kot znano, je Bernik umrl le­tos spomladi 27. aprila, prav v casu, ko so bili zaradi narašcanja grozece pande­mije glede druženja vec oseb uvedeni najstrožji ukrepi. Pogreba na ljubljanskih Žalah, ki je bil v ožjem družinskem krogu, sem se sicer udeležil, a v takratni zaostreni situaciji nisem imel poguma, da bi pristopil h katafalku. Zato naj bo tale moj zapis vsaj majhna pozna oddolžitev obljubi, ki sem mu jo dal takrat, ko sva bila še oba pri moceh. Kajetan Gantar Akademiku Francetu Berniku, najinemu prijatelju in velikemu Slovencu Konec letošnjega aprila naju je zelo prizadela žalostna novica, da je malo pred svojim triindevetdesetim rojstnim dnem nehalo biti plemenito srce najinega dragega prijatelja, vrhunskega znanstvenika in velikega Slovenca akad. Franceta Bernika. Vedela sva, da njegovo zdravje to pomlad ni bilo vec tako kot prejšnja leta, vendar sva pricakovala, da ga bo njegov rojstni mesec maj poživil in mu dal novih telesnih in duševnih moci za bivanje in ustvarjanje. Akad. France Bernik je bil velik humanist in znanstvenik evropskega po­mena. Spoznala sva ga v Ljubljani leta 1976, nato pa smo se srecevali na razlic­nih znanstvenih prireditvah v Sloveniji in po svetu. Postali smo dobri prijatelji, povezovala pa nas je skrb za nenehno izboljševanje in poglabljanje slovensko--poljskih stikov na vseh podrocjih življenja, zlasti in predvsem na podrocju zna­nosti, literature in jezikoslovja. Ucil naju je, da je skrb za cloveka najpomemb­nejše poslanstvo vsakega posameznika, še posebno pa znanstvenika, ki mora, ko sledi znanstveni resnici, vedno spoštovati tudi clovekovo dostojanstvo. Ne­sebicno nama je pomagal pri razvoju slovenistike na Šlezijski univerzi, ne samo moralno, ampak tudi tako, da je kot predsednik SAZU po nenadni in neprica­kovani smrti profesorja Toneta Pretnarja takoj omogocil dr. Vladu Nartniku, da je prišel na Poljsko in nadaljeval Tonetovo poslanstvo. To je bilo za naju zelo pomembno, saj je takrat šlo pri nas na Poljskem za vprašanje, ali bo na Šlezijski univerzi slovenistika zaživela ali ne. Akad. Bernik je ta odlocilni trenutek vizio­narno prepoznal in nama pomagal organizirati slovenisticni študij na univerzi v Katovicah, tj. slovenistiko na Šlezijski univerziv Sosnovcu. Naša pogosta srecanja so se vedno zacenjala s pogovorom o možnostih ra­zvoja slovenistike na Poljskem. Poljski literarni zgodovinarji so ga spoštovali, saj je pri nas užival velik strokovni ugled, spoštovali pa smo ga tudi kot enega iz-med najvecjih humanistov našega casa. Z veliko naklonjenostjo je spremljal tudi najino slovenisticno delo in je bil med pobudniki za najino clanstvo v Razredu za filološke in literarne vede SAZU. Nazadnje smo se srecali junija 2019, ko mi je prisrcno segel v roke in mi iskreno cestital ob sprejemu v SAZU - tudi ob tej priložnosti se je pogovor navezal na perspektive slovensko-poljskega znanstve­noraziskovalnega sodelovanja in se nato nadaljeval z obujanjem spominov na naše skoraj polstoletno sopotništvo, sodelovanje in prijateljevanje. Odhod dragega prijatelja je vedno bolec, še posebno krivicno pa je, ko od­hajajo najvecji in najboljši na svojem podrocju. Radi smo se imeli in vsako sre-canje v Ljubljani je bilo za naju pomemben dogodek. Hudo nama je bilo tiste zadnje aprilske dni letošnje pomladi, ko sva se morala sprijazniti, da bo na na­jinem naslednjem obisku Slovenije srecanje z akad. Francetom Bernikom dru-gacno, da se mu bova prišla poklonit na njegov grob. Bereva njegova dela, predvsem naju nagovarja njegov zadnji nastop na sim-poziju, ki je bil, kako znacilno zanj in za njegovo znanstveno in raziskovalno delo, posvecen Ivanu Cankarju in je potekal na SAZU. To je bil simpozij Aka-demijski pogledi na Cankarja, na katerem je leta 2019 razpravljal o Cankarjevem Kurentu. V Razpravah II. razreda SAZU je nato izšla verjetno njegova zadnja znanstvena razprava Cankarjeva pripoved o Kurentu, ki je polna optimizma in nacrtov za nadaljnje delo: »Iz neznosnega trpljenja je zahrepenel po omamnem veselju: Glej, oko, raz­veseli se in upaj – ali se ne drami zarja na vzhodu ... Optimizem kot pritrdilni odgovor na zastavljeno vprašanje je zadnja beseda v pripovedi, njen svetli cre­scendo, ki ga potrjujejo povesti pripisani soneti.« To je optimizem velikega humanista akad. Franceta Bernika, ki ga ohranja­va v spoštljivem spominu. Slava mu! Bozena in Emil Tokarz MARTIN DIMNIK (1941–2020) Rodil se je 6. oktobra 1941 v družini castnika jugoslovan­ske kraljeve vojske Martina Dimnika in matere Zvonke, roj. Perlic, v Obrijah pri Ljubljani. Ker je bil oce ubit med dr­žavljansko vojno, se je mati na zacetku maja 1945 z dvema otrokoma pridružila slovenskemu begunskemu valu in od­šla na Koroško. Osnovno šolo je zacel obiskovati v begun-skem taborišcu Špital na Dravi, aprila 1949 je družina od­potovala v Kanado. Naselila se je v provinci Alberta, najprej v kraju Raymond in nato v Lethbridgeu. Tu je Dimnik leta 1960 koncal srednjo šolo in naslednje leto vstopil v redovno skupnost bazilijan­cev, ki se posveca predvsem vodenju visokošolskih izobraževalnih ustanov. Na torontski univerzi je študiral slavistiko (diploma 1965), program ruskega jezika in književnosti (magisterij 1970), filozofijo in teologijo je študiral v kolegiju sv. Mihaela, ki je pridružen univerzi v Torontu (mag. teologije 1971). Duhovnik je postal 26. junija 1971 v Lethbridgeu. Že med študijem je pokazal interes za sre­dnjeveško zgodovino slovanskih narodov, kar je potrdil že z magistrskim delom The Apocrypha of Adam and Eve in Russia: a Historical and Literary Analysis (Toronto 1971). V razširjeni in poglobljeni izdaji je delo ponovno izšlo v To-rontu leta 2010 pod naslovom The Apocrypha of Adam and Eve in Russia: the Forbidden Fruit. Tu je še vec pozornosti namenjal apokrifnim spisom o Adamu in Evi v Kijevski Rusiji in obnovil interes znanosti za interpretacije najstarejših biblicnih tem, ki so v zadnjem stoletju sicer izginile z dnevnega reda ruskih raz­iskovalcev. Nadaljnji specialisticni študij je opravil v letih 1971–1976 na oddelku za slavistiko univerze v Oxfordu in doktoriral s temo The Life and Assassination of Mikhail of Chernigov: an Investigation of the Sources (Oxford 1976). Po vrnitvi v Kanado je postal ucitelj na Papeškem inštitutu za srednjeveške študije v Torontu (Pontifical Institute of Mediaeval Studies, PIMS), ki ga vodijo redovniki bazilijanci in je pridružen Univerzi v Torontu; je mednarodno uvelja­vljena ustanova za doktorske študijske programe. Pri Inštitutu za srednjeveške študije (CMS) je bil izvoljen v naslov Junior Fellow (1976), v Senior Fellow (1983) in Full Professor (1986), na Teološki fakulteti Univerze sv. Mihaela (USMC) pa za izrednega profesorja (1999). Bil je predavatelj zgodovine srednjega veka, zgo­dovine Kijevske Rusije (od 9. do 13. stol.), zgodovine Pravoslavnih cerkva, zgo­dovine pokristjanjevanja balkanskih narodov, srednjeveških ustanov, legalnih izrocil, bratov Cirila in Metoda in bizantinske numizmatike. Kot predavatelj je gostoval v letih 1999–2006 na Teološki fakulteti Univerze v Torontu, ko je predaval izbrane teme iz zgodovine zgodnjekršcanskih skupnosti na Balkanu, leta 1997 in 2000 je bil gostujoci profesor na Linacrovem kolidžu (Oxford). Bil je generalni tajnik inštituta PIMS (1987–1990), rektor PIMS (1990–1996) in nje-gov akademski dekan (2008–2014). Ob 50-letnici inštituta je pripravil zbornik Jubilee 1989. Fifty Years of the Pontifical Institute of Mediaeval Studies (Toronto 1989). Bil je clan razlicnih univerzitetnih odborov in komisij, mentor doktor­skih in magistrskih študentov, recenzent in clan uredništev znanstvenih revij ter clan vodstva bazilijanske skupnosti v Kanadi. Leta 2014 se je upokojil. Umrl je 15. novembra 2020 v Torontu, kjer je v skupnosti za starejše clane reda bazili­jancev preživljal zadnja leta po upokojitvi. Osrednji poudarek njegovega dela je bil na zgodovini knežje dedišcine v kneževini Kijev, naravi knežjega nasledstva v Kijevski Rusiji in še posebej di­nastiji Cernigov ter njihovem rodovniku. O teh vprašanjih je objavil štiri obse­žne monografije, v katerih je temeljito revidiral dognanja ruskih in zahodnih zgodovinarjev o vlogi dinastije Cernigov v Kijevski Rusiji: Mikhail, Prince of Chernigov and Grand Prince of Kiev, 1224–1246 (Toronto 1981); The Dynasty of Chernigov, 1054–1146 (Toronto 1994); The Dynasty of Chernigov, 1146–1246 (Cambridge University Press 2003) ter bolj sinteticno Power Politics in Kievan Rus': Vladimir Monomakh and His Dynasty, 1054–1246 (Toronto 2016). Delo, v katerem je predstavil kijevske knežje dinastije in temeljne probleme njihovih vladarjev, je namenil raziskovalcem in študentom zgodovine Kijevske Rusije. Pisal je o vlogi žensk v tej dinastiji in o zavetnikih dinastije (zlasti o sv. Borisu in Glebu). Raziskoval je naravo dinasticnih grobnic v Kijevu, izvirni znacaj knežje oblasti v Novgorodu in dolocil možne ubikacije manj znanih ruskih mest. Te-meljni vir njegovega raziskovalnega dela so bili ruski srednjeveški letopisi (med strokovnjaki je bil poznan po njihovi natancni analizi) in arheološka odkritja. Sodeloval je v vec arheoloških projektih in bil vec let soorganizator ukrajin­sko-kanadske arheološke ekspedicije z vecjim številom študentov v ukrajinskih pokrajinah Baturyn in Cernigiv (zgod. Cernigov), ki sta jo skupaj pripravljala PIMS in tamkajšnja univerza (rezultati so bili objavljeni v vec zvezkih). Leta 1996 je dobil štipendijo kanadskega Centra za družboslovne in humanisticne raziskave, da je sodeloval pri arheoloških raziskavah na Krimskem polotoku, ki jih je organiziral Arheološki inštitut Ukrajinske akademije znanosti. V stikih z ruskimi in ukrajinskimi akademskimi ustanovami ter obiski v obeh deželah je postavljal temelje za preucevanje njune politicne, cerkvene, kulturne in arhitek­turne zgodovine. Da bi angleško govoreci svet seznanil z obdobjem reformacije na Slovenskem, je objavil dve razpravi (Gutenberg, Humanism, the Reformation, and the Emergence of the Slovene Literary Language, 1550–1584, v: Canadian Sla­vonic Papers 26, 1984, 141–159; Primož Trubar and the Mission to the South Slavs (1955–64), v: Slavonic and East European Review 66, 1988, 380–399). Ukvarjal se je tudi z glagolico in glagoljaškimi besedili ter objavil vec razprav z drugih podrocij (biblicne in patristicne discipline, numizmatika srednjega veka na Bal­kanu). Rezultate svojih raziskav je objavljal v monografijah, enciklopedijah in mednarodnih strokovnih revijah (najvec v Mediaeval Studies, Canadian Slavo­nic Papers, Ruthenica, Slavonic and East European Review, Bogoslovni vestnik). Pripravil je 29 gesel za The Modern Encyclopedia of Russian and Soviet Histo­ry (Academic International Press, Florida), 32 gesel za Encyclopedia of Russian History (Macmillan Reference U.S.A., New York 2004), 2 gesli za The Modern Encyclopedia of Russian, Soviet and Eurasian History ter poglavja za The New Cambridge Medieval History in The Cambridge History of Russia. Kot gostujoci predavatelj je prof. Dimnik nastopal na mednarodnih kongre­sih v Kanadi, Nemciji, Ukrajini, Hrvaški, Veliki Britaniji, Belgiji, Srbiji in ZDA. V letih 1995, 1998, 2001 in 2004 je bil clan znanstvenega odbora mednarodnih numizmaticnih kongresov na Hrvaškem. Bil je soavtor (drugi avtor Julijan Do­brinic) knjige Medieval Slavic Coinages in the Balkans: Numismatic History and Catalogue (London 2008). Z delom je angleško govoreci javnosti predstavil sre­dnjeveški slovanski kovani denar z Balkana in hkrati zarisal sintezo dotedanjega raziskovanja kovancev razlicnih srednjeveških slovanskih držav na tem obmo-cju. Bil je clan organizacijskega odbora 19. mednarodnega biblicnega kongresa v Ljubljani 2007. V Torontu je skrbel za ohranjanje stikov s slovensko skupnostjo, udeleževal se je stanovskih srecanj in za rojake pripravil vec izvirnih predavanj. S strokovno literaturo je bogatil slovenske knjižnice in jim pomagal vzpostavljati povezave s strokovnimi ustanovami v Kanadi. – Bil je clan Zveze za slavisticne, vzhodnoevropske in evrazijske študije (American Association for the Advance­ment of Slavic Studies), Ameriške numizmaticne družbe (American Numismatic Society), Kanadske zveze slavistov (Canadian Association of Slavists), Kanad­skega bizantološkega odbora (Canadian Committee of Byzantinists), Kanadskih prijateljev Bodleianove knjižnice (Canadian Friends of the Bodleian), Društvo za staroslovanske študije (Early Slavic Studies Association), Oxfordske zveze (Ox­ford Society), Skupine za slovanske in vzhodnoevvropske srednjeveške študije (Slavonic and East European Medieval Studies Group) in dopisni clan Hrvaškega nuzmizmaticnega združenja v Zagrebu. Bil je zaslužni profesor univerze v To-rontu (2011). Za dopisnega clana II. razreda SAZU je bil izvoljen 5. maja 2011. Bogdan Kolar RUDOLF NEUHÄUSER (1933–2020) Rudolf Neuhäuser se je rodil leta 1933 na Dunaju, za vselej pa se je poslovil leta 2020. Filološke študije je opravil na dunajski univerzi (1952–1957) in na univerzi v Torontu (1960–1961). Bil je zaslužni profesor slavistike na Univerzi Alpe-Ja­dran v Celovcu. V letih 1961–1975 je kot docent, izredni in nato redni profesor pouceval in raziskoval rusko književnost na razlicnih ameriških in kanadskih univerzah. V sedemdesetih letih je izdal odmevni knjigi o sentimentalizmu in predromantiki ter romantiki v ruski književnosti (1974, 1975). Kot strokovnjak za ruskega pi-satelja Dostojevskega je leta 1971 sodeloval pri organizaciji prvega simpozija International Dostoevsky Society (IDS) v Bad Emsu. Bil je predstojnik oddelka na kanadski Univerzi v zahodnem Ontariu (UWO), kjer je ustanovil slavisticno knjižnico in organiziral študij polonistike in ukrajinistike. Še pred vrnitvijo v Avstrijo je v letih 1969 in 1970 prevzel vodstvo Avstrijskega kulturnega inštituta v Zagrebu. Od 1975 do upokojitve 2001 je bil ustanovni redni profesor za slavistiko in literarne vede in predstojnik na v tistem casu ustanovljenem Inštitutu za slavistiko univerze v Celovcu. Rezultati njegovih prizadevanj so bili med dru­gim ustanovitev oddelka za študij slovenske, hrvaške in srbske književnosti ter vzpostavitev in okrepitev stikov z ljubljansko univerzo. V študijskem letu 1986/87 je bil gostujoci profesor na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Imel je kljucno vlogo pri vzpostavitvi študijev rusistike, slovenistike, pa tudi kroatistike, obenem pa si je prizadeval za obogatitev slavisticne literature v univerzitetni knjižnici. Na celovški univerzi je deloval do upokojitve leta 2001, ko je postal zaslužni profesor. Kot je zapisala njegova celovška kolegica, je Neuhäuser v sedemdesetih letih 20. stoletja oral le­dino celovške slavistike. To je bilo na Koroškem burno obdobje, zaradi nemirov v zvezi z dvojezicnimi krajevnimi napisi na avstrijskem Koroškem v Celovcu namrec ni bilo enostavno delovati kot slavist oziroma slovenist. Ob prihodu na celovško univerzo si je Neuhäuser prizadeval za dvojezicne nemško-slovenske napise najprej na novi stolici za slavistiko, kasneje preimenovani v inštitut, ven­dar je s to svojo pobudo naletel na odpor. Na Inštitutu za slavistiko v Celovcu je v njegovem casu zacel redno delo­vati lektorat slovenskega jezika, kar je zelo obogatilo ucni program. Na podlagi bilateralne pogodbe med celovško in ljubljansko univerzo se je razvila izme­njava slovenskih gostujocih profesorjev, ki se še vedno uspešno izvaja. V letih 1979–1997 so potekala redna znanstvena srecanja ljubljanske in celovške slavi­stike, za katera sta izmenicno skrbeli obe ustanovi. Prispevki s teh simpozijev, posveceni slovenisticnim temam, npr. protestantizmu pri Slovencih, obdobju romantike, slovensko-nemškim jezikovnim, kulturnim in literarnim stikom na Koroškem, so izhajali v razlicnih zbornikih, tudi ob pomoci dr. Neuhäuserja. Od osemdesetih let pa do leta 1996 je predsedoval Zvezi avstrijskih slavistov in kot njen predsednik zastopal avstrijsko slavistiko tudi v Mednarodnem slavi­sticnem komiteju. Znanstveno se je ukvarjal predvsem z rusko in slovensko literaturo od 18. stoletja naprej, v središcu njegovega zanimanja pa so bila literarna in kulturna sticišca med Vzhodom in Zahodom. V slovenistiki se je posvecal predvsem li­teraturi romantike in moderne. Zapustil je bogat opus, ki obsega vec kot 200 publikacij, med njimi številne clanke v zbornikih in revijah ter vec znanstvenih knjig. Pretežni del njegovega opusa in znanstvenega zanimanja je bil sicer po­svecen rusistiki, predvsem ruski književnosti v socialnem, kulturnem, zgodo­vinskem in politicnem kontekstu od zgodnjega 18. stoletja, s posebnim ozirom na njene povezave z evropskimi književnostmi. Kot izvedenec, še posebej za književnost Dostojevskega, je užival velik mednarodni sloves. Tudi slovenska književnost je bila ves cas posebno podrocje njegovega znanstvenega zanimanja. To dokazuje vec kot dvanajst publikacij, dve antologiji slovenske poezije in proze v sodelovanju s slovenskimi kolegi in knjiga esejev, ki je izšla zgolj pred nekaj leti v Celovcu pri Mohorjevi založbi pod naslovom Dein Dichter hat den Slowenen Kränze neu gewunden (2012). Rudolf Neuhäuser je obnovil deželno avstrijsko Zvezo univerzitetnih pro-fesorjev, bil je v izvršnem odboru in predsednik Zveze avstrijskih univerz. Bil je clan številnih mednarodnih strokovnih združenj ter dobitnik mnogih priznanj. Leta 1995 je bil izvoljen za dopisnega clana SAZU. Poleg drugih priznanj je ob svoji 75-letnici prejel avstrijski castni križ za znanost in umetnost prvega razre­da. Dobri slovensko-avstrijski literarni in slovenisticni odnosi ne bi bili takšni, kakršni so, brez prizadevanj dr. Rudolfa Neuhäuserja. Igor Maver JANEZ LEVEC (1943–2020) Eden vodilnih slovenskih kemijskih inženirjev in predan znanstvenik akad. prof. dr. Janez Levec se je v sedeminse­demdesetem letu starosti od nas poslovil 13. januarja 2020. Sodi v generacijo raziskovalcev, ki je v slovenskem prostoru utirala pot kemijskoinženirski znanosti in jo postavila na svetovni zemljevid. Na podrocju kemijskega inženirstva je pustil velik in neizbrisen pecat. Rodil se je 23. oktobra 1943 v Zacretu pri Celju. Na Fa-kulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je leta 1968 diplomiral iz kemijske tehnologije; podiplomski študij kemijske tehnologije je koncal 1970 in že dve leti pozneje postal doktor kemijskih znanosti. Ljubezen do strojništva v kombinaciji s kemijskimi procesi ga je v letih 1968–1970 najprej vodila na Inštitut Boris Kidric, nato v razvojni oddelek tovar­ne Lek in spet nazaj v akademske vode. Vedno je imel tako željo po akademski poglobitvi v znanstvene in tehnicne probleme kot po aplikaciji znanja v indu­strijske procese. Leta 1971 se je zaposlil na Oddelku za kemijo FNT in leta 1984 postal redni profesor. Vzporedno je bil od leta 1985 zelo uspešen vodja Labo­ratorija za katalizo in kemijsko reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu, kjer je vodil raziskovalno delo in tik pred upokojitvijo postal tudi predsednik upravnega odbora in v. d. direktorja. V dveh študijskih letih 1974/75 in 1981/82 se je kot prejemnik Fulbrightove štipendije izpopolnjeval na oddelku za kemijsko inženirstvo Kalifornijske uni-verze v Davisu (ZDA), poleti 1984 na oddelku za kemijsko inženirstvo državne univerze v Severni Karolini v Raleighu, leta 1989 pa na Univerzi v Erlangenu (D). S sodelavci je objavil vec kot 110 izvirnih in zelo odmevnih znanstvenih del. Veliko pozornost so zbudile predlagane korelacije za napoved transportnih koeficientov, deleža zadrževane tekocine in padca tlaka v sloju katalizatorja, oksidacije organskih spojin v vodnih raztopinah glede na prisotnost kataliza­torja. Pomemben tehnološki dosežek akad. Janeza Levca je proces za oksidacijo organskih onesnažil v industrijskih odpadnih vodah, ki se izvaja bodisi v trifa­znem kapalnem reaktorju ali dvofaznem bisekcijskem reaktorju. Postopek je bil zašciten s štirimi mednarodnimi patenti. Akad. Janez Levec je bil cenjen predavatelj na mednarodnih znanstvenih konferencah in uglednih univerzah, kot so Univerza Berkeley v Kaliforniji (UC Berkeley), Univerza v Houstonu (University of Houston), Univerza v Washing-tonu (University of Washington), Imperialni kolidž v Londonu (Imperial Col­lege of London), Tehniška univerza v Münchnu (TU München), Švicarska teh­niška visoka šola (ETH), Tokijski tehnološki inštitut (Tokyo Institute of Tech­nology), pa tudi v razvojnih oddelkih industrijskih družb, kot so Mobil, Exxon, Catalytica, Rhône-Poulenc in KTI-Mannesmann. Vrsto let je bil clan uredni­ških odborov revij International Journal of Chemical Engineering in Internatio­nal Review of Chemical Engineering. Vodil je dva projekta ameriške Nacionalne znanstvene fundacije, ki sta obravnavala hidrodinamiko kapalnega reaktorja, ter vec evropskih projektov na podrocju katalitske oksidacije organskih snovi v industrijskih odpadnih vodah. Za izrednega clana SAZU je bil izvoljen leta 1997, za rednega leta 2003; v letih 2008–2014 je bil tudi nacelnik Oddelka, v letih 2014–2017 pa tajnik III. razreda. Leta 1994 je prejel nagrado Nacionalne akademije znanosti ZDA za pripra­vo skupnega ameriško-slovenskega programa COBASE na Univerzi v Housto-nu. V Sloveniji je prejel tri skupinske nagrade Sklada Borisa Kidrica, Kidricevo nagrado za vrhunske raziskovalne dosežke leta 1988, priznanje ambasador RS za znanost leta 1996, veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo Kemijskega inštituta ter Zoisovo nagrado za življenjsko delo leta 2014. Svoje znanje in modrost je prenašal na vec generacij študentov in znan­stvenih naslednikov, bil je mentor številnih diplomantov in magistrov ter 17 doktorandov. Študenti ga pomnijo kot profesorja, ki jih je pripravil na poklic-no življenje v realnem prostoru. Kot raziskovalec nam je vcepil vztrajnost, osredotocenost in potrpežljivost. Bil je vodja, ki je navdihoval s svojim vzgle­dom. O tem, kako zelo so ga cenili v svetu, prica tudi to, da ga je odbor Nobelo­vega sklada pozval k nominaciji kandidatov za Nobelovo nagrado za podrocje kemije. Življenjska pot in dosežki akad. Janeza Levca bodo ostali zapisani v zgo­dovino slovenske znanosti in globalnega raziskovalnega prostora na podrocju kemijskega inženirstva. Roman Jerala in Željko Knez JAMES F. SCOTT (1942–2020) V aprilu 2020 je III. razred izgubil uglednega dopisnega cla­na Jamesa Floyda Scotta. James F. Scott se je rodil leta 1942 v ZDA, pozneje je živel v Avstraliji, od leta 1999 pa v angleškem Cambridgeu. Diplomiral je leta 1963 iz fizike na univerzi Harvard, dok­toriral pa na Državni univerzi Ohio z delom na podrocju molekularne spektroskopije visoke locljivosti. Po šestih le­tih raziskav na oddelku za kvantno elektroniko v Bellovih laboratorijih (Bell Laboratories) je bil imenovan za rednega profesorja fizike na univerzi v Koloradu (Boulder), dve leti kasneje pa je bil pri 31 letih izvoljen za clana Ameriškega fizikalnega društva. V Koloradu je ustanovil eksperimentalni raziskovalni program za feroe­lektriko, predvsem z uporabo laserske spektroskopije. Leta 1986 je ustanovil podjetje Symetrix Corporation za proizvodnjo feroelektricnih tankoplastnih spominov z nakljucnim dostopom (FRAM) in drugih »integriranih feroelek­trikov« (feroelektricnih tankih filmov, integriranih v racunalniške cipe). Leta 1992 je sprejel mesto dekana na Kraljevem tehnološkem inštitutu v Melbournu (Royal Melbourne Institute of Technology), od koder se je leta 1995 preselil na Univerzo v Novem južnem Walesu (University of New South Wales). Leta 1999 je bil imenovan za profesorja na Univerzi v Cambridgeu, kjer je leta 2009 postal direktor raziskav v laboratoriju Cavendish. V Cambridgeu se je ukvarjal pred­vsem s feroelektriki in multiferoiki. Leta 2008 je bil izvoljen za clana Kraljevkega društva (FRS) in prejel zlato medaljo Društva za raziskavo materialov (Materials Research Society) v ZDA. Leta 2011 je bil izvoljen za dopisnega clana SAZU. Je avtor vec kot 400 publikacij s 23.000 citati in h-indeksom 66. Je tudi avtor petih knjig, med katerimi je naj­bolj znana Ferroelectric Memories (Springer, Heidelberg 2000). Peter Križan GEORGI KONSTANTINOVSKI (1930–2020) Poslovili smo se od slovitega makedonskega arhitekta, vr­hunskega ustvarjalca, poglobljenega arhitekturnega zgodo­vinarja in teoretika, plodovitega in odlicnega strokovnega pisca ter karizmaticnega akademskega ucitelja. Slovo od arhitekta Georgija Konstantinovskega, ki je preminil 8. decembra 2020, je na poseben nacin tudi ža­lobno slovo od izjemnih ustvarjalcev jugoslovanske mo­dernisticne arhitekture. Od vrhunske arhitekture, ki se ji je nedavno poklonil newyorški Muzej moderne umetnosti (MoMA). Od arhitekture torej, ki v zadnjem casu vzbuja svetovno zanimanje in navdušenje tako v razlicnih publikacijah prestižnih založb kakor tudi v števil­nih spletnih objavah. Arhitekt Georgi Konstantinovski se je rodil 29. julija 1930 v Kragujevcu v Srbiji. Študiral je na Fakulteti za arhitekturo Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju, kjer je leta 1956 tudi diplomiral. Leta 1965 je prejel naziv M. A. (magi­ster umetnosti) na Univerzi Yale v ZDA (mentorja profesorja Paul Rudolph in Serge Chermayeff). Zatem je v New Yorku sodeloval s slavnimi arhitekti, kot so Yo Ming Pei, Henry Cobb in Araldo Cossuta. V lastnem arhitekturnem slogu, ki je izhajal iz filozofskega, strukturalnega in umetnostnega razumevanja vsakega projekta posebej, je izdelal vec kot 450 projektov in študij. Sodeloval je na 45 natecajih, na katerih je prejel vrsto pr-vih nagrad. Njegovi nacrti za zgradbe Arhiva, študentskega doma Goce Delcev, Inštituta potresnega inženirstva in seizmologije ali palac Unija in Kuzman v Skopju mu zagotavljajo posebno mesto v analih makedonske arhitekture. Spo­minsko središce v Razlovcih in spominski muzej ASNOM v Pelincih razode­vata ustvarjalno arhitekturno vez med staro makedonsko stavbarsko tradicijo in novimi, sodobnimi pristopi. Z njo je ustvaril vrhunske dosežke, v katerih se prepletata logika in lirika in sooblikujeta celoto, ki je na najžlahtnejši nacin posvecena cloveštvu. Konstantinovski je bil med petdesetimi najslavnejšimi arhitekti na svetu, ki so predstavljali dela na Tretjem svetovnem trienalu v Beogradu (1991). Ob tej priložnosti je bil izbran za najboljšega jugoslovanskega arhitekta. Kot univer­zitetni profesor na fakulteti za arhitekturo v Skopju, kjer je bil tudi dekan, je s poucevanjem in posredovanjem lastnih pogledov in izkušenj bistveno vplival na vzgojo in delo številnih mlajših generacij makedonskih arhitektov. Kot pre­davatelj in udeleženec v širši skupnosti ter kot predsednik Sveta za urbanisticno planiranje mesta Skopja je pomembno prispeval k uveljavitvi sodobne make-donske arhitekture. Pri tem so izredno pomembne tudi njegove knjižne objave, med katerimi je treba izpostaviti trilogijo Graditelji v Makedoniji (Graditelite vo Makedonija: XVIII–XXI vek), Univerzitetno središce v Skopju arhitekta Marka Mušica in avtobiografijo Pot nekega arhitekta. Za objavo pa je pripravil tudi delo arhitekta Edvarda Ravnikarja v Makedoniji. Georgi Konstantinovski je bil ob številnih priznanjih tudi dobitnik nagra­de Andrea Damjanov za življenjsko delo. Bil je clan Arhitekturne akademije Makedonije in castni clan Makedonske akademije znanosti in umetnosti ter od 1. junija 2007 dopisni clan SAZU. Marko Mušic TONKO MAROEVIC (1941–2020) Nekrolog v vecnem sedanjiku Najprej najgloblje sožalje Tonkovim najbližjim – vdovi, dr. Ivi Grgic Maroevic, profesorici italijanistike na zagrebški Filozofski fakulteti, sinovoma Franetu in Jurku ter bratoma Jakši in Vinku. Težko je pisati o Tonku Maroevicu v pretekliku. Prete­klik namrec nikakor ne ustreza Tonkovi neskoncni radosti do življenja in umetnosti, Tonkovemu iskrivemu duhu in duhovitosti, Tonkovi odprtosti, radovednosti in radovidno­sti, Tonkovemu vecnemu nasmehu in smehu. Zato, kljubovaje zavesti o Tonkovem odhodu, pišem ta nekrolog v sedanji­ku. Vecnem sedanjiku. Pesnik, umetnostni zgodovinar in prevajalec Tonko Maroevic je eden izmed najbolj plemenitih in lucidnih glasov sodobne hrvaške književnosti ter kulturne­ga in intelektualnega življenja, kozmopolit in polihistor, ambasador Združenih kraljestev Renesanse in Baroka v naših ubožnih casih ter utelešenje Mediterana. Rodi se v Splitu leta 1941, gimnazijo konca v Splitu, v Zagrebu pa študij primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. Doktorira s tezo Likovna umetnost v hrvaški književnosti od moderne do danes. Zanj je znacilna intenzivna medumetnostna korespondenca med literarno in likovnimi umetnostmi, kar prihaja do izraza tako v poeziji kot v teoreticnih razpravah. Nepregleden je njegov opus literarnozgodovinskih študij, kot ume­tnostni zgodovinar pa podpiše dvajset likovnih monografij. Pogosto analizira tudi dela slovenskih likovnih umetnikov; v zadnjem casu se znova posveca li­kovni poetiki Andreja Jemca, slikarja, ki mu je še posebej ljub. Je redni clan Hrvaške ter dopisni clan Slovenske in Crnogorske akademije znanosti in ume­tnosti. Med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji veliko sodeluje z Milckom Komeljem. Njegovi pesniški in intelektualni zacetki so zaznamovani s sodelovanjem pri prelomni hrvaški literarni in filozofski reviji Razlog, ki izhaja v letih 1961– 1969 in združuje pisatelje in mislece, rojene na prelomu tridesetih in štiridese­tih let 20. stoletja, tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Gre za uporniško generacijo šestdesetih let, ki – tako kot povsod po svetu – izpelje pogumno, korenito in daljnosežno spremembo vrednostnega sistema ter junaško odkriva nove izrazne poti, tudi v smeri avantgardisticnih eksperimentov. Utesnjujeta jih tako zadušljiva literarna tradicija kot ideološko dirigirana estetika, na živce pa jim gre tudi sentimentalni intimizem, znacilen za petdeseta leta. Ker pa se avantgardisticna drznost proti koncu sedemdesetih let sprevrže v formalisticni kliše, nekateri razlogovci storijo bistven korak naprej oz. toc­neje – nazaj: s ponovnim odkritjem tradicije (tudi lastne, hrvaške, ki doseže mednarodno raven že v casu renesanse in baroka) postaneta Tonko Maroevic in Zvonimir Mrkonjic pionirja hrvaškega postmodernizma. K postmodernistic­nemu preobratu v hrvaški poeziji veliko prispeva tudi dubrovniški pesnik Luko Paljetak. Ne more biti nakljucje, da so vsi trije akterji tega preobrata Dalmatinci: Pa-ljetak iz Dubrovnika, Mrkonjic iz Splita in Maroevic s Hvara. Gre za tri prestol-nice hrvaške renesancne in barocne književnosti. Eno izmed znamenj te me-diteranske obarvanosti je tudi izjemna skrb za pesniško obliko; ti trije pesniki ponovno uveljavijo vezano besedo in klasicne pesniške oblike, vseskozi v sintezi z živo jezikovno in umetniško obcutljivostjo svojega casa. V teh nemirnih letih Maroevic objavi zbirke V koži iz kože (U koži i iz kože, 1981), Baffonerije (1984), Motiv Genovefe (Motiv Genoveve, 1986), Sled roga, ne brez vraga (Trag roga, ne bez vraga, 1987), kjer do izraza pridejo jezikovno mojstrstvo, postmodernistic­no (tudi parodicno) zrcaljenje tradicije ter neverjeten obcutek za humor, ironijo in seveda avtoironijo. Izjemno zanimiva in plodna je zbirka Štirirocno (Cetverorucno, 1992). Po klavirski igri povzet naslov lahko razumemo kot (postmodernisticno) zavest, da pesnjenje nikoli ni zgolj monolog, temvec vselej že dialog, nikoli samozado­sten Veliki Tekst, ampak vselej že tudi kontekst, nic vec božanska gesta roman-ticnega, genialnega stvarnika, temvec pisanje, ki je vselej že palimpsestno, saj skozenj presevajo druge pisave, tradicija, odsevi, odmevi ... V sonetu Štirirocno iz zbirke Sonetna stroka (Sonetna struka, 1989) pa Maroevic to formulo uporabi tudi kot poeticno, natancno in posreceno definicijo prevajalske umetnosti: da gre za igranje, ki je »štirirocno«. So-ustvarjalno. Kjer (se) prevajalec igra skupaj z avtorjem. Zato Štirirocno imenitno figurira tudi kot naslov slovenskega izbora Ma­roevicevih pesmi, ki izide leta 2019 pri Slovenski matici in Slovenskem PEN-u, ob pomoci SAZU. Izide se tudi matematicno: eden in edini Tonko + njegovi trije slovenski prevajalci, Marjan Strojan, Miha Pintaric in podpisani. Tonku ogromno pomeni ta slovenska knjiga, ta naš skromni proti-dar pesniku in pre­vajalcu, ki nam toliko daje. Vrhunec njegove tendence k jezikovni igri je zbirka Sonetna stroka. Tu Ma­roevic v dialogu s sonetno tradicijo vzpostavi izviren model postmodernistic­nega soneta, formalno brezhiben, po tonu ironicen, sporocilno pa dialoški v smislu globokega spoštovanja do predhodnikov in sodobnikov. Tonkova ironija tega spoštovanja ne izpodbija, temvec ga – paradoksalno – ozemlji in v prepri-cljivosti okrepi. Ni nakljucje, da se v sonetih Tonka Maroevica poleg italijanskih in hrva­ških renesancnih referenc pogosto oglaša tudi spomin na Prešerna. Tonkova navezanost na slovensko pokrajino, kulturo in ljudi je globoko motivirana in osebna. Ta Dalmatinec mi veckrat pripoveduje o svoji mladostni fascinaciji s slovenskimi gorami in plezanjem, vse življenje pa goji kult Franceta Prešerna. Med mnogimi Tonkovimi pesmimi, posvecenimi Prešernu, naj tu kot primer zazveni sonet Pateticno torej v prevodu podpisanega: Koliko let preteklo je od znamenja, od krsta pri Savici! Še vec od obdobja, ko je voda v zvrhanih posodah prvic našla pot navzdol, sredi kamenja. Dalec je cas pesniškega hotenja oznáciti naravo tega roba sveta ter se s svetlobo v podobah vode upreti vsemu, kar se menja. Joj, tudi moje srecanje s tem slapom se je zgodilo zdavnaj – trikrat mlajši sem obstal tam pod njim z osuplo sapo. Ceprav je moj spomin na krst že bled, tok pa kopici gošco na tej rajži, sem se odzval vsaj na sled, sled besed. Tej poetološki liniji sledijo tudi zbirke Mašcevalna posvetila (arhaicno slo­vensko: Osveta posvetil, izvirni hrvaški neologizem: Posvetoljubivo, 1994) ter Black & Light (1995). Po izboru Drevje in kamenje (Drvlje i kamenje, 2009), v katerem zasije kot pesnik nenavadno širokega izraznega registra, objavi še zbir­ko Vrstica mulja, vrstica pene (Redak mulja, redak pjene, 2014), kjer se vraca k eksistencialno poglobljeni govorici svoje mladosti. Maroevic prevaja iz italijanšcine (Dante, Petrarka, Cavalcanti, Papini, Scia­scia, Sanguineti, Mascioni), francošcine (Queaneau, Jarry, Desnos), španšcine (Lorca, Borges, Neruda) in katalonšcine (antologija katalonske poezije, Foix, Espriu, Maragall). Tonko je veliki in neštetokrat izpricani prijatelj Slovenije. Zato ni nakljucje, da slovensko poezijo tudi intenzivno prevaja, med drugim Cirila Zlobca, Kaje­tana Kovica, Tomaža Šalamuna, Marka Kravosa, Primoža Cucnika, Miklavža Komelja in podpisanega. Preprican sem, da govorim v imenu vseh omenjenih in mnogih drugih pri zahvali za vse izjemne prevode ter za toplo in navdihujoce prijateljstvo. V nasprotju s katastrofalnim zdrsom mnogih postmodernistov v cinizem je Maroeviceva poetika zgledno visoka. Izhajajoc iz postmodernisticne premi­se, da so medbesedilna razmerja neprimerno važnejša kot osebnoizpovedni Jaz tradicionalne lirike, ki se v velikem delu modernizma in avantgarde le narcisi­sticno, bombasticno napihne, Maroevic na prestol in tecaj svojega sveta postavi drugoosebno instanco – Ti. Tu se njegova postmodernisticna poetika izkazuje kot avtenticna in plemenita umetniška in cloveška etika. Brat Vinko je alpinist in vodja jugoslovanske (hrvaško-slovenske) odprave leta 1983 na Himalajo, kjer pod ledenim plazom z južne stene Manasluja na strehi sveta za vselej ostane Nejc Zaplotnik. Tudi Tonko je pomoršcak in plezalec, stvarno in simbolno. Obvlada tako širine kot višine – horizontalo morja in obzorja ter cloveško širino dopušcanja vsega, kar je, spominsko vertikalo od srednjega do zadnjega veka ter metafizic­no vertikalo od cudeža telesa do neizrekljive skrivnosti. Na križišcu cloveških horizontal in vertikal se zgodi pesem. Tonko je odprt, blag, obcutljiv in topel. Tonko je duhovit, veder, moder in prodoren. Tonko je kriticen, a vselej na pozitiven, konstruktiven nacin. Tonko je plemenit, velikodušen, solidaren, skratka: dober. S polihistorsko knjižnico v glavi in z otroško radovednostjo zna Tonko ta naš stari svet zmeraj znova ugle­dati s svežimi ocmi, kot bi ga videl prvic. Tonko, eden in edini. Tonko je pisec neštetih pametnih pisem in razglednic, polnih mojstrskih in duhovitih verzov. V tem žanru poleg Tonka Maroevica blestita Stephane Mallar­mé in Aleš Debeljak. Jaz tem pesnikom pošte ne sežem do kolen, nenehno zamu-jam z odgovori in se nerodno opravicujem. Tonku se moram zahvaliti za prevode pesmi iz MOM: Male Osebne Mitologije in mnoge, mnoge druge, nazadnje za pred desetimi dnevi prišedšo, poslednjo pošiljko – revijo Poezija, kjer kot urednik ob-javi odlomke iz Bivališc duš v prevodu Božidarja Brezinšcaka Bagole. Nekoliko bolj zanesljiv sem pri pesemskih pismih. Prav s Tonkom izkušam dandanašnji povsem pozabljeno pesniško disciplino sonetne korespondence, ki je cvetela v casu gibanja dolce stil novo. Tako on meni med drugim pošlje klasic­ni italijanski sonet K vrhu, pod oblake, zapet z alpinisticno metaforicno verigo, s posvetilom »Borisu, navezana z rimo«, ki hrvaške rime razpnem in zopet spnem s slovensko verzno navezo: Pisati sonet je preplezati stene: ob rimi je rima kot klin zraven klina, a z verzom težkó se premaga višina, ce so za letenje metafore lene. V navezah se nizajo pesniške mene, saj dana je vsakomur lastna dolžina vrvi in je skrajna pozornost vrlina: tu varnost je vrednost kar najvišje cene. In tam, kjer tercina zamenja kvartino, na steni se boci rešilni oprimek, ki váruje pred vrtoglavo globino. Ta želja po cilju nas žene do rime na vrhu, kjer zgine nevarni prepad, v oblake že tonemo, rajskih naslad. Tolaži me, da Tonku pravocasno pošljem zbirko Lunin Koledar: Praznicna Pesniška Pratika, kamor vkljucim dva njemu posvecena soneta, tudi v hrvašcini napisani »zamirajoci sonet«, ki ga zvecer, ko ga znova preberem, razumem dru­gace kot opoldne, ko ga napišem: Tonko je Anton, dalmatinsko Ante, što je rima na Dante. Dobro ime, dobar ton! (Bonton, Bontonko.) A prezime? Maroevic, po puckoj etimologiji - mare, što ce reci: more. Mare nostrum, a Tonko je monstrum nostalgije, nostralgije za svom tom ljepotom koja je ovdje oduvijek bila, a bit ce i potom ... Usred mora Hvar, a iznad mora i Hvara snijeg i led i žar i car, zvjezdane sante kvantne fizike i metafizike. A izmedu njih - san i pjesan ... Zvesta duša, naj Te na vekomaj varujeta dom in grob Tvojega rodu v Starem Gradu na Hvaru. Srecna duša, naj te vso vecnost ziblje tvoje ljubljeno morje. Obcasno pa, lepa duša, dvigni sidro in se pridi osvežit pod slap Savice! Cakam Te. Greva na Triglav, ti plezaje in plesaje, jaz pa šepaje in šepetaje … Boris A. Novak IV. BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS BIBLIOTEKA SAZU Ceprav je bilo leto 2020 zaznamovano s prilagojenim delom zaradi epidemije covida-19, se nam je uspelo organizirati tako, da je vecidel potekalo tekoce in brez zaostankov. Na podrocju izposoje je bila dostopnost gradiva – z izjemo stroge pomla­danske karantene – dokaj neomejena; uporabnikom – ob koncu leta je Bibliote­ka štela 4019 clanov – smo po vnaprejšnjem dogovoru vedno priskrbeli gradivo, ki so ga potrebovali. V segmentu obdelave gradiva smo pridobili in obdelali 5580 enot mono-grafskega tiskanega gradiva, odpisali smo 3230 enot monografskih in serijskih publikacij; celoten knjižnicni fond je konec leta obsegal 565.626 enot. Ob obde­lavi novega dotoka gradiva smo retrospektivno katalogizirali še vec kot 600 sta­rejših monografij iz zapušcin Ivana Tavcarja in Janka Lavrina, skupno iz vseh zapušcin pa ok. 1300 monografij. V bibliografsko bazo podatkov COBIB smo prispevali 7249 novih zapi­sov, kar je 822 zapisov vec kakor v preteklem letu; skupni prispevek Biblioteke SAZU v bazi se je tako povzpel na 245.151 bibliografskih zapisov. V bazi nor-mativnih osebnih imen CONOR smo kreirali 1313 zapisov, prevzeli smo jih 563 ter verificirali 2262; skupni prispevek Biblioteke v bazi CONOR je bil konec leta 34.143zapisov. Ustvarili smo 2739 zapisov za namen bibliografij clanov SAZU in razisko­valcev ZRC SAZU. V okviru sodelovanja pri OSICH smo pregledali, potrdili in/ali ustrezno dopolnili 2783 bibliografskih zapisov, v obdobju od 2016 do 2020 skupno 14.556. Z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU smo sodelovali pri skupnem projektu ureditve rokopisne zapušcine Franceta Steleta; gre za popis in digitalizacijo obsežne korespondence, ki bo na koncu urejena in evidentirana kot enovita in dostopna na enem mestu v prostorih Biblioteke. Zaceli smo projekt ureditve Arhiva Biblioteke od njenih zacetkov v letu 1938 do leta 2010; to pomeni, da smo gradivo pregledali in v skladu s predpisi opravili ustrezno selekcijo dokumentov; obenem smo zaceli dokumente popiso­vati, za kar smo predhodno pripravili programsko okolje, v katerem bo mogoce ne samo voditi evidenco, temvec hkrati tudi avtomatsko generirati imensko ka­zalo ter omogociti hiter in transparenten vpogled v vsebino arhiva. Nadaljevali smo gradnjo digitalne knjižnice in digitalizirali ok. 40 lastnih publikacij; poleg tega smo v sodelovanju s strokovnjaki iz IZUM-a in z racu­nalniškim podjetjem ArhivPro napredovali pri vnašanju digitalizatov v okolje digitalne knjižnice. Z digitalizacijo lastnih publikacij in z vedno vecjim in aktualnim pome­nom publikacij v digitalni obliki se je vprašanje kolicine zaloge lastnih izdaj v skladišcih Biblioteke pokazalo še v poudarjeni luci; zato smo nadaljevali ureja­nje skladišca, odvecne izvode posameznih publikacij smo oddali zainteresira­nim ustanovam in posameznikom, zaloge pa skrcili na primerno število arhi­vskih izvodov. Spletni portal Slovenska biografija smo v sodelovanju z ZRC SAZU do-polnili s 173 novimi gesli Novega Slovenskega biografskega leksikona (vecidel crki C in C); pri 150 geslih Primorskega slovenskega biografskega leksikona smo podrobno oznacili strukturirane biografske podatke; kontinuirano je potekala tudi redakcija strukturiranih podatkov. Ob koncu leta je Slovenska biografija obsegala 11.660 oseb, med njimi 7327 oseb s samostojnimi gesli in 4333 z njimi povezanih oseb, ter 119 rodbin. Spletna statistika je v celoletnem obdobju zabe­ležila 228.200 uporabnikov (pribl. 50.000 vec kakor v preteklem letu) in 505.194 ogledov strani (pribl. 90.000 vec). Biblioteka je s svojim delom na portalu Slovenska biografija posredno prek ZRC SAZU, ki je formalno partner, vkljucena tudi v evropski projekt InTaVia, pri katerem je koordinator ustanova iz Avstrije, preostali partnerji pa so še iz Nemcije, Nizozemske, Danske in Finske. Projekt je namenjen razvoju orodij in tehnologij za delo z biografskimi in prozopografskimi podatki, Biblioteka pa bo pri projektu sodelovala s pripravo biografskih in prozopografskih podatkov Slo­venske biografije za vkljucitev v skupno bazo biografskih podatkov partnerskih držav, na kateri bo testiran razvoj novih orodij in tehnologij. Aktivni smo bili tudi v nekaterih strokovnih telesih: v Komisiji za katalogi­zacijo pri NUK, v OSICH in v Svetu clanic COBISS. V tem letu smo še posebej hvaležni vodstvu za odobritev spremembe nižje kvalificiranega delovnega mesta v bibliotekarsko, s cimer smo lahko ob upoko­jitvi sodelavke na to delovno mesto konec leta sprejeli samostojno bibliotekarko; to seveda daje širše možnosti za nadaljnje delo na tem delovnem mestu. PRIRAST KNJIŽNICNEGA GRADIVA Pridobili in obdelali smo 5580 enot tiskanega knjižnicnega gradiva in 217 ne­knjižnega gradiva. Prirast po posameznih vrstah gradiva in nacinu nabave je prikazan v preglednicah. Tiskano knjižnicno gradivo Vrsta gradiva Nakup Zamenjava Dar Lastne izdaje Stari fond Skupaj monografske publikacije 824 481 2399 388 74 4166 serijske publikacije 162 638 528 79 7 1414 Skupaj 986 1119 2927 467 81 5580 Neknjižno gradivo Vrsta gradiva Nakup Zamenjava Dar Lastne izdaje Stari fond Skupaj kartografsko gradivo 1 1 44 1 1 48 slikovno gradivo 0 2 16 0 2 20 CD, DVD, (video)kasete 6 6 137 0 0 149 Skupaj 7 9 197 1 3 217 Poleg obdelave omenjenih gradiv smo v bazo COBIB vnesli še ok. 700 enot klasicno že obdelanega gradiva, kar je pomenilo za vsako enoto prevzeti ali na novo kreirati bibliografski zapis v bazi COBIB ter vpisati zalogo; tako lahko govorimo o obdelavi ok. 6200 enot v bazi COBIB. Poleg tega je delo na domu omogocalo vec analiticnih vnosov, torej kreiranja bibliografskih zapisov za pri­spevke v serijskih publikacijah in zbornikih; teh je bilo glede na izpise iz baze COBIB ok. 1000. CELOTNI KNJIŽNICNI FOND Prirast gradiva znaša 5580 enot, kar predstavlja 4293 naslovov, med serijski-mi publikacijami skupno 3301 zvezkov, skupaj z monografijami pa ok. 7500 zvezkov. Odpisanih je bilo 3230 inventarnih enot, od tega pri 1797 inventarnih številkah serijskih publikacij kar 7442 zvezkov in skupaj z monografijami kar 8882 zvezkov. Efektivni prirast z upoštevanim odpisom je torej 2350 enot. Celotni fond je tako ob koncu leta obsegal 565.626 enot. Iz preglednice so razvidni podrobnejši podatki. Celotni fond Vrsta gradiva Štev. knjige in letniki revij 547.254 rokopisne zapušcine 151 mikrofilmi 856 kartografsko gradivo 5.001 slikovno gradivo 9.765 plošce, CD-ji, DVD-ji, (video)kasete 1.891 multimedialno gradivo, rac. dat. 708 Skupaj enot 565.626 KATALOGI IN BAZE PODATKOV V bibliografsko bazo COBIB smo prispevali 7249 novih bibliografskih zapisov, s cimer se je skupni prispevek v bazo povzpel na 245.151 bibliografskih zapisov. Za namen bibliografij smo kreirali 2739 zapisov, dopolnili ali popravili pa smo 2483 zapisov. V bazi normativnih osebnih imen CONOR smo kreirali 1313 zapisov, pre­vzeli 563 zapisov in verificirali 2262 zapisov. Skupni prispevek v bazo CONOR je ob koncu leta znašal 34.143 zapisov. Zaceli smo nadgrajevati zamenski program, in sicer z dodatnimi segmen-ti za vse nacine odpreme: zameni, darovom in recenzijam bomo dodali še se­gmente za prodajo, lastni fond, clanske izvode, obvezne izvode, avtorske izvode. Nadgradnja bo še dodatno avtomatizirala in pospešila postopke. Spletni listkovni katalog e-AIK SAZU (https://katalog.sazu.si) je bil dobro obiskan; spletna analitika je zabeležila 767 uporabnikov in 11.373 ogledov strani. LASTNE PUBLIKACIJE – ZAMENA, DAROVI, RECENZIJE Odpremili smo 6218 izvodov; najvec smo jih razposlali v zameno v tujino, 2833 izvodov, v dar smo namenili 2314 izvodov (upoštevani so tudi izvodi iz stare zaloge lastnih publikacij), v domaco zameno 551 izvodov, prodali smo 332 izvo­dov, kar je za pribl. 130 izvodov vec kakor v preteklem letu. Nacin odpreme in drugi segmenti Štev. zamena – tujina 2833 zamena – Slovenija 551 dar 2314 prodaja 332 recenzija 59 lastni knjižni fond 99 Skupaj 6218 IZPOSOJA Število clanov je naraslo za 50, ob koncu leta jih je bilo 4019. Izposoja je potekala na oba nacina, klasicni listkovni in avtomatizirani, prek sistema COBISS. Clanarine in zamudnin nismo zaracunavali. Avtomatiziranih izposoj je bilo 1183, klasicnih pa ok. 2000. Rokopisno in trezorsko gradivo si je v raziskovalne namene ogledalo trinajst uporabnikov. Pri medknjižnicni izposoji smo zabeležili izposojo 381 enot drugih knjižnic za naše uporabnike ter izposojo 61 enot našega gradiva za uporabnike drugih knjižnic. Tudi teh storitev nismo zaracunavali. Biblioteka je v svojih prostorih omogocala – kolikor je bilo to zaradi epide­mije sploh mogoce – dostop do naslednjih baz podatkov: ScienceDirect, Sprin­gerLink, SAGE Journals Online, Scopus, JSTOR in Academic Search Complete. Dostop do posameznih baz podatkov je bil omogocen s spletne strani Biblioteke (http://www.sazu.si/biblioteka), kjer je naveden tudi seznam drugih prosto do-stopnih relevantnih spletnih virov. DIGITALIZACIJA Slovenska biografija Delo za spletni portal Slovenska biografija: – 173 novih gesel NSBL (vecidel crki C in C) s strukturiranimi podatki, objavljenih zgolj v spletni izdaji – 316 novih fotografij k clankom NSBL z navedbo virov in avtorjev fotografij – korekture 232 besedil clankov NSBL – strukturirani podatki k ok. 150 že objavljenim geslom PSBL – 680 novih biogramov (strukturiranih podatkov) PSBL, pripravljenih za koncno redakcijo – gesla, objavljena v letu 2019 in 2020, opremljena z novima podatkoma: da­tumom zadnje redakcije in datumom objave – korekture napisov k fotografijam, opremljenih s povezavami do virov – redakcija vec kot 1200 krajevnih imen, redakcija geolokacij – povezave clankov o rodbinah s clanki o posameznih clanih teh rodbin – dodane sorodstvene povezave pri že objavljenih geslih – posodabljanje/redakcija zastarelih/napacnih strukturiranih podatkov – kontinuirano dopolnjevanje taksonomije poklicev – reševanje vec kot 70 komentarjev Ob koncu leta 2020 je Slovenska biografija obsegala 11.660 oseb, med njimi 7327 oseb s samostojnimi gesli in 4333 z njimi povezanih oseb, ter 119 rodbin. Spletna statistika je v celoletnem obdobju zabeležila 228.200 uporabni­kov (pribl. 50.000 vec kakor v preteklem letu) in 505.194 ogledov strani (pribl. 90.000 vec). OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTI­KO (OSICH) Tudi v tem letu smo sodelovali pri OSIC za podrocje humanistike in spremljali ustreznost razvrstitve bibliografskih zapisov ter redigirali njihove bibliografske zapise. Pregledali, potrdili in/ali ustrezno dopolnili smo 2783 bibliografskih za­pisov, kar v obdobju od 2016 do 2020 obsega 14.556 zapisov. Zahtevnost redakcij posameznih bibliografskih zapisov je bila primerljiva tistim v preteklemu letu. Obseg svetovanja posameznim raziskovalcem pri vrednotenju raziskovalnih dosežkov in bibliotekarjem pri katalogizaciji se povecuje, kar vzpostavlja Bibli­oteko kot referencno tocko strokovne pomoci na tem podrocju. OSICH je poleg osnovnih nalog izvajal tudi verifikacijo znanstvenih slo­varskih del in znanstvenokriticnih izdaj vira. To je posebna naloga OSICH, ki od uveljavitve novega Pravilnika Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS spremlja in preverja znanstvena slovarska dela, ne samo na podrocju humani­stike, ampak tudi biotehnike, družboslovja, medicine, naravoslovja in tehnike. Torej na vseh raziskovalnih podrocjih znanstvenega slovaropisja in znanstve­nokriticnih izdaj vira. S sistematicnim delom smo tudi v tem letu pripomogli k izboljšanju obsto­jecega sistema vrednotenja raziskovalnega dela. SODELOVANJE Z ZVEZO PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE (ZPMS) Ohranili smo sodelovanje s Komisijo za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS, ki vsako leto izda publikacijo Zbornik strokovnih prispevkov za mentorje zgo­dovinskih krožkov s prispevki podrocnih strokovnjakov. Biblioteka je v katalog vpisala tudi redni zbornik za leto 2020 Osamosvajanje Slovenije in dogajanje v mojem kraju in s tem simbolno podprla dejavnost ZPMS. BIBLIOGRAFIJE V sklopu urejanja bibliografij za clane SAZU in za raziskovalce ZRC SAZU smo v sistemu COBISS.SI kreirali 2739 bibliografskih zapisov. Pri tem je pomembno naše aktivno sodelovanje z OSICH, saj smo vedno seznanjeni z novostmi in aktualno problematiko. BIBLIOGRAFIJA OSEBJA BIBLIOTEKE Mojca Mlinar Strgar Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013– (Rocna redakcija zapisa TEI 2013–). Breda Pajsar »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2019«, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 70 (2019): 354–357. Nena Škerlj »Knjižnica eksila pripada vsem, ki vanjo vstopijo: Edmund de Waal: Psalm in knjižnica eksila, 8. maj–29. september 2019, Benetke«, Knjižnicarske novice 30, 3/4 (2020): 58–61. Petra Vide Ogrin Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013– (Urednica zbirke podatkov 2013–). »Biblioteka SAZU v letu 2019«, Letopis Slovenske akademije znanosti in ume­tnosti 70 (2019): 345–354. KNJIGOVEZNICA Tudi v tem letu smo bili hvaležni naši knjigovezki, katere delo pogosto meji na restavratorstvo. Brez nje bi bili prikrajšani za številne nove vezave in prevezave, popravljene in obnovljene zvezke, še posebej slovenike ali starejšega gradiva, torej tistega, kar je v Biblioteki najbolj dragocenega. Hišna knjigoveznica nam omogoca, da kontinuirano skrbimo za obnavljanje gradiva, ki je v slabšem sta­nju, in s tem seveda za njegovo ohranjanje prihodnjim rodovom. OSEBJE Število naših zaposlenih je bilo pol leta manjše za eno osebo, ki se je upokojila. Decembra je njeno mesto zasedla nova sodelavka z visoko izobrazbo. Za to spremembo v sistemizaciji delovnega mesta smo vodstvu SAZU zelo hvale­žni, saj je Biblioteka s tem nedvomno razširila in izboljšala možnosti svojega dela. Delovne naloge posameznih zaposlenih se prilagajajo dinamiki dotoka gradiva in nacinu dobave, tako da so dejavni na vec podrocjih in razlicno intenzivno, zato je opis delovnih mest s številom zaposlenih lahko opredeljen le naceloma: – oddelek za inventarizacijo: tri osebe – oddelek za katalogizacijo in klasifikacijo: štiri osebe – oddelek za izposojo: ena oseba – podrocje digitalizacije, specialne redakcije podatkov: tri osebe – podrocje verifikacije bibliografskih zapisov in bibliografij clanov SAZU: ena oseba – ekspedit: tri osebe – knjigoveznica: ena oseba – administracija: ena oseba V okviru kontinuiranega usposabljanja se je v tem letu zaradi epidemicnih razmer le ena oseba udeležila samo enega tecaja. Sicer smo delovali tudi v stro­kovnih telesih, in sicer Mateja Švajncer kot clanica v Komisiji za katalogizacijo pri NUK in predstavnica v Svetu clanic COBISS, Simona Frankl v OSICH ter Mira Sedmak v Izvršnem odboru Sekcije za specialne knjižnice. Marija Banjac je v prvi polovici leta, do svoje upokojitve, kot tajnica sindikata SAZU in ZRC SAZU urejala sindikalne zadeve. Petra Vide Ogrin PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI PUBLIKACIJE SAZU A kot Amerika: sodelovanje clanov SAZU z znanstvenimi in umetniškimi usta­novami v ZDA = A as America: cooperation of SASA members with US arts and sciences institutions. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 226 str. Fagopyrum. El. Casopis. Letn. 37, št. 1-2. Ljubljana : Slovenska akademija zna­nosti in umetnosti, 2020 Nacin dostopa (URL): https://ojs.zrc-sazu.si/fagopyrum/ Folia biologica et geologica. Letn. 61, št. 1–2. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020 Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/folia_bio_geo. ISSN 1855-7996 Kreft, Ivan: Grenko seme tatarske ajde. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 79 str. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Knj. 70/2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 409 str. ISSN 0374-0315 Macek, Jože: Zgodovina slovenskega agrarnega prebivalstva. Ljubljana: Sloven-ska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 256 str. Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Ljubljana: Sloven-ska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 321 str. (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, 24) »Mi vsi živeti šcemo«: Prekmurje 1919: okolišcine, dogajanje, posledice: zbor­nik prispevkov mednarodnega in interdisciplinarnega posveta na Sloven-ski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana, 29.–30. maj 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 702 str. Posvet o književnem pouku v osnovnih in srednjih šolah: SAZU, 19. in 20. apri-la 2017, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 115 str. (Zbirka Znanje kot vrednota: izobraževanje za 21. stoletje, 4) Razlagalni pomen pravnih nacel. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, 190 str. (Razprave / Slovenska akademija znanosti in ume­tnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, 39) Vpisi v prostor: identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izrocila: prispevki s posveta SAZU, 25. oktobra 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 192 str. PUBLIKACIJE SAZU V SOZALOŽNIŠTVU Z ZRC SAZU Acta carsologica = Krasoslovni zbornik. Letn. 49, št. 1, 2/3. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Postojna: ZRC SAZU, Inštitut za razisko­vanje krasa, 2020 Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/about ISSN 0583-6050 Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik. Letn. 60, št. 1. Ljubljana: Ge-ografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU: Založba ZRC: Slovenska aka-demija znanosti in umetnosti, 2020 Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/ags/issue/archive ISSN 1581-6613 Arheološki vestnik = Acta archaeologica. Letn. 71. Ljubljana: Slovenska aka-demija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2020 Dostopno tudi na: http://av.zrc-sazu.si/Si/AV_seznam.html ISSN 0570-8966 Bartol, Vladimir: Zbrano delo. Knj. 4: Krajša proza po letu 1945. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020. 512 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 281) Ivancic, Amandus: Simfonije za dve violini in bas = Symphonies for two violins and bass. Spletna izd. Ljubljana: Založba ZRC, Muzikološki inštitut, 2020 (Monumenta artis musicae Sloveniae, 3) Ivancic, Amandus: Sonate a tre. Spletna izd. Ljubljana: Založba ZRC, Muzikolo­ški inštitut, 2020 (Monumenta artis musicae Sloveniae, 1) Jarc, Miran: Zbrano delo. Knj. 4: Meditativna kratka proza; Fabulativna pro-za; Vojna proza; Proza za otroke. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020. 745 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev; 283) Kocbek, Edvard: Zbrano delo. Knj. 11, del 3: Esejistika 1958–1960. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2020. 705 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev; 282) Lavric, Ana: Portretna galerija škofov v zbirki mariborske nadškofije: škofovski memorialni portreti od ustanovitve lavantinske škofije do mariborske nad­škofije. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. 91 str. (Umetnine v žepu, 18) Snoj, Marko: Slovar Pohlinovega jezika : na osnovi njegovih leposlovnih del. 1. izd., 1. natis. Ljubljana, 2020. 986 str. Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopi­snega inštituta. Letn. 49, št. 1–3. Ljubljana: Založba ZRC: Slovenska akade­mija znanosti in umetnosti, 2020 Dostopno tudi na: http://isn.zrc-sazu.si/index.php?q=en/node/108 ISSN 0352-0447 Dodatek za leto 2019 Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik. Letn. 59, št. 3. Ljubljana: Ge-ografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC: Slovenska aka-demija znanosti in umetnosti, 2019 PUBLIKACIJE SAZU V SOZALOŽNIŠTVU Z DRUGIMI ZALOŽBAMI Gozdarski vestnik: slovenska strokovna revija za gozdarstvo. Letn. 78, št. 1–10. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije, 2020 ISSN 0017-2723 Grabec, Igor: Utrinki in kipi. Prevalje: Kulturno društvo Mohorjan, 2020. 128 str. Juvanec, Borut: Arhitektura Dežele med Jelovico in Karavankami. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: i2 : SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. 192 str. Kos, Janko: Primerjalna zgodovina svetovne literature. Ljubljana: Slovenska matica, 2020. 204 str. (Razprave in eseji / Slovenska matica, 77) Kosmac, Ciril: Lovim pomladni veter. Ljubljana: Beletrina, 2020. 659 str. Krašovec, Jože: Razsežnosti Božje pravicnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu / Jože Krašovec. Ljubljana: Družina, 2020. 383 str. Pirjevec, Jože: Glossae: izbor tedenskih glos, objavljenih v Primorskem dnevni­ku (1978–2020). Koper: Znanstveno-raziskovalno središce Koper, Annales ZRS, 2020. 473 str. Veljko Rus v pogovorih z javnostjo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2020. 468 str. (Znanstvena knjižnica / Fakulteta za družbene vede. Refleksije, 7) Zajc, Dane: V besedah. Ljubljana: Beletrina, 2020. 463 str. Pripravila Breda Pajsar V. SUMMARY REPORT ON THE WORK OF SASA THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2020 Presidential Address at the SASA Assembly, on 27 February 2021 Presidential Report on the Work of SASA in the Year 2020 The year 2020 was marked by the Coronavirus epidemic, which had significant­ly impacted regular SASA activities. Twice, in March and in October, Slovenia declared a Covid-19 epidemic, which consequentially ushered the introduction of numerous limitations, affecting normal daily and business life, including the state of strict quarantine in the spring. This is why a number of the public events, planned at Academy facilities at Novi trg, were either cancelled or post­poned until further notice, while the remaining work processes and interna­tional activities were nearly brought to a complete halt. The symposia Zoonoses, Forrest and Wood, Adam Bohoric, Environmental Changes and the Slovenian Energy Grid and On Sexual Delinquency, had thus been postponed until 2021. The introduction of four CDs, published on Acad. Lojze Lebic’ 85th birthday, was also postponed, together with the, by now, tradi­tional pre-Christmas lecture, prepared by the Subsection of Historical Sciences of Section I of Historical and Social Sciences. Before the epidemic and during the brief intermittent period between waves 1 and 2, some new associate SASA members managed to introduce them­selves to the public with their introductory lectures. As usual, the lectures were interesting and informative, touching on re-levant topics, were well attended and followed by lively debates. Associate Member Igor Maver presented Sloveni-an-Scottish cultural ties between World War 1 and 2, Associate Member Janez Kranjc touched upon certain legal aspects of corruption in Ancient Rome, As­sociate Member Andreja Žele lectured on the social and professional role of the Slovenian language, while the new associate members in Section V of Arts, Nina Šenk Kosem and Milan Jesih, presented their work. Associate Member Nina Šenk Kosem introduced the production and contents of her new opera Marpurgi, while poet Milan Jesih reviewed fifty years of his poetry-writing. The fourth annual SASA meeting with secondary school students, about Slovenia and the European Union, planned by Section I, in cooperation with the EU Representation in Slovenia for spring 2020 has also been postponed until after the epidemic. The traditional annual meeting with members of the VTIS Association, joining mostly young Slovenian intellectuals and scientists working abroad, annually held on 26 December at the SASA Prešeren Hall, fol­lowed by a reception by the President of the Repubilic of Slovenia , and always attended by the SASA President and the Head of SASA Department of Inter­national Cooperation, Acad. Branko Stanovnik, was only held in virtual form. The pandemic also affected international cooperation. All scientific ex­changes planned for 2020 were either cancelled or postponed until a more suit­able time. The traditional meeting of young scientists with Nobel laureates in Lindau was also postponed, as well as the conference on Western Balkans, to which SASA regularly sends a representative. Held under the patronage of the German Leopoldina, it was planned to take place in Warsaw in 2020. Among other events SASA representatives are regularly invited to and regularly attend, since they offer a good opportunity to strengthen inter-academy relations and exchange of opinions, the festive sessions of the Bavarian and the Austrian Academy of Sciences were cancelled as well. All meetings of international acad­emy associations the SASA participates in (ALLEA, EASAC) and sends repre­sentatives to, were held online, the same as bilateral meetings (The Royal Socie­ty, The Austrian Academy of Sciences). Also cancelled or postponed, were visits of some prominent guests. A number of them, however, did manage to visit the SASA just before the declaration of Covid-19 epidemic and its two waves: the former president of the National Assembly, Dejan Židan and his successor, Igor Zorcic, Prof. Dr. Simona Kustec, Minister of Education, Science and Sport, the Ljubljana Mayor, Zoran Jankovic, the Polish Ambassador to Slovenia, Dr. Krzysztof Olendzki, Dr. Edvard Kobal, Director of the Slovenian Science Foun­dation, Slovenian Research Agency Director, Dr. Jozsef Györkös and Acting Director, Dr. Blaž Zmazek, while SASA delegations visited the President of the Republic of Slovenia, Mr. Borut Pahor, Minister of Finance Mr. Andrej Šircelj and the Minister of Defence, Mr. Matej Tonin. In spite of all the difficulties and restrictions, the Slovenian Academy of Sciences and Arts managed to effectuate the majority of its objectives set for 2020. This was possible because of a partial withdrawal of restrictions during the intermittent period of the two Covid-19 waves and the use of new digital technologies, which facilitated the transfer a part of regular Academy activities to the World Wide Web. The SASA used the first remission period between Covid-19 waves to or-ganise its regular election assembly, which had been delayed over a month due to the epidemic. Thus, on 29 May, a new SASA President – Acad. Peter Štih was elected, together with two Vice Presidents: Acad. Milcek Komelj for Humani­ties, Sociological Sciences and Arts, and Acad. Robert Zorec for the Natural, Technical and Biomedical Sciences, and a new General Secretary, Acad. Franc Forstneric. In accordance with Article 22. of the Act on the Slovenian Acad­emy of Sciences and Arts, new Presidency members: Acad. Igor Emri, Associate Members, Ddr. Marija Stanonik and Uroš Rojko were also elected. The new SASA Executive Board became effective immediately, while the formal transfer of executive powers, complete with the symbolic handing over of presidential insignia (chain) took place as part of the first Presidency Session on 20 October. At the same time, the portraits of the last two SASA Presidents, Acad. Marko M. Mušic and Acad. Tadej Bajd were unveiled. The SASA Executive Board in its usual extended form (President, both Vice Presidents, general Secretary, the Executive Director, Presidency Secretary and Head of the Department of International Affairs and Scientific Coordination) convened regularly (since the Autumn via videoconferences) and oversaw all current Academy affairs. The Executive Board paid particular attention to in­creasing the media presence and public recognizability of the SASA, as well as the organisation of internal work processes. With this in mind, the Secretary General, Acad. Franc Forstneric, supervised the introduction of new informa­tive sections and contents at the Academy official Website, which presents, in significant detail, SASA activities as well as the activities of its expert bodies and individual members. The Academy “Cloud” i.e. the Academy Intranet, intended to facilitate internal Academy activities and improve internal communication, providing greater transparency on all levels and alleviate access to documenta­tion was activated. The shared-ownership agreement over the Škerk estate was also frequently a subject of regular Executive Board meetings. The SASA owns one half of the Škerk estate, located in Trnovca, the hinterlands of Trieste, with the Italian Region of Friuli-Giulia as the owner of the other 50 % of the estate. Monitor­ing the ongoing renovation of the Ljubljana Villa Finžgar was often discussed. Unfortunately, no breakthrough was achieved in regard to the Škerk estate in 2020, while the roof on Villa Finžgar was replaced, and renovation works con­tinue as scheduled. The Academy wishes to expedite the activities and hopes to put to use the completed, renovated premisses as accommodation for visiting scientists, an art exhibition area and club Pod svobodnim soncem. Academy official public statements also increase SASA public presence. In 2020, the statements were also marked by the Coronavirus epidemic. On 26 March, we presented the SASA Statement on the Coronavirus Pandemic, drawn by the Executive Board. The Academy thanked first responders and other stakeholders in the fight to overcome the public health crisis, and welcomed the adopted government measures, proposed to alleviate the social and eco­nomic consequences of the pandemic, as well as an appeal to the general pub­lic to act responsibly and with solidarity. The Academy appealed the public to overcome the differences polarising the Slovenian society and come together to overcome the crisis. The statement also pointed to the contribution of in­dividual SASA members in their primary working environments – institutes, universities and health institutions, to controlling the pandemic. The group of scientists gathered at the National Institute of Chemistry under Associate Member Dr. Roman Jerala, developed its own Covid 19-vaccine and received the most media attention. On 16 November, the Academy statement was fol­lowed by a statement entitled Za izhod iz krize in avtokracije (How to Exit Crisis and Autocracy) by the SASA Human Rights Commission, which was critical of the Government’s dealing with the epidemic. It received a lot of media cover­age and garnered varied reactions both, from the general public and within the Academy itself. Since it was perceived in the media as a SASA statement, we were forced to publish an additional disclaimer, stating that the statement had been composed by one of the Academy working bodies (within the rights of said working bodies to issue public statements). The SASA addressed the epidemic once more – on 11 January 2021 – with a call for vaccination against Covid-19. At the same time, the Subsection for Historical Sciences of Section I, appealed with a special plea, to the Municipality of Ljubljana and the Ministry of Culture to find a mutually acceptable solution in regard to the intended eviction of the Ljubljana Municipal Archives from its current facilities. The SASA president has presented the Academy endeavours to the general public in several media appearances, and in his speech on the occasion of the transfer of Academy insignia. In every interview, the president emphasised the Academy dedication for sciences and arts to serve for the benefit of all Sloveni­ans at home and abroad, as well as for the general wellbeing of everyone. The Slovenian Academy of Sciences and Arts remains one of the few national insti­tutions to maintain great reputation and trust of the general public. Both are difficult to earn, yet very easily wasted. This is the reason why the Academy has never, and does not intend to do so in the future, participated in debates about ideological or political topics, or even entangle itself in current political daily affairs. That is not its mandate. Acting in this manner would signify the loss of the unifying component of the Slovenian public and compromise the symbolic representative position it occupies within it. The president also addressed the participants of a number of symposia and on other occasions. He addressed the lecturers and attendants of the symposium on the Slovenian reconciliation, the first symposium on the phonetics of standard Slovenian Language, the audience at the event to commemorate the 100th birthday of archaeologist, Acad. Stane Gabrovec at Castle Zaprice in Kamnik, and members of the VTIS Association. He alsocontributed a celebratory speech at the Slovenian National Museum on the occasion of the opening of the exhibition on the Centennial of the Carinthia Plebiscite. V ice President Milcek Komelj addressed the audiences at the celebra­tion of 100th anniversary of the Novo Mesto Spring Art movement. Organising discussions, conferences and symposia is among core activi­ties of academies. In February, the SASA, together with the Slovene Society, the Serbian Academy of Sciences and Arts and the Association Vukova zadužbina, organised the conference Sto let slovenske in srbske matematike (One Hun­dred Years of Slovenian and Serbian Mathematics), centred around the work of mathematicians, Acad. Josip Plemelj and Mihailo Petrovic Alas. On 24 June, the 30th anniversary of the reconciliation mass in Kocevski Rog, 100th birth­day of Archbishop Alojzij Šuštar, and the evening before Statehood Day, the Slovenian Academy of Sciences and Arts organised a well attended and well publicised symposium Slovenska sprava (Slovenian Reconciliation). Vice Presi­dent Milcek Komelj proposed and organised the December symposium on art historian and author, Acad. Emilijan Cevc, also on what would have been his 100th birthday. The Council for Development, headed by academicians Igor Emri and Slavko Splichal, had ambitious plans for 2020, and attracted numerous experts outside of the Academy. In addition to the afore-mentioned conferences, the Council prepared a document for the establishment of the Slovenian Innova­tion Fund to help facilitate the Slovenian National Innovation Fund, a strate­gic document to ensure the practical development of basic research originating breakthrough innovations and inventions. The document was dispatched to the Government of the Republic of Slovenia, together with an appeal to significant­ly increase development-oriented public investments from EU funds and the national budget. The Council also established cooperation with the Ministry of Defence, and appealed to them to invest in research in areas of relevance to national security. SASA publishing activities throve in 2020. Among monographs, proceed­ings, periodic journals and other published materials, allow me to mention the following: A kot Amerika (A as America, proceedings containing selected texts by SASA members about their professional and study experiences with US scientific and art institutions), Vpis v prostor (Registering to location, on the identity and protection of Slovenian cultural domain and on the current posi­tion of contemporary architecture and presentsocial attitude towareds sloveni-an architectural lore), conference proceedings Mi vsi živeti šcemo (We All Want to Live), collected papers from the Academy symposium on the 100th anni­versary of the integration of Prekmurje to Slovenia, and journals dedicated to Matija Murko, teaching literature in primary and secondary schoools, and the interpretative meaning of legal principles. Acad. Ivan Kreft also published his booklet Fagopyrum tataricum, while Acad. Jože Macek authored a monograph on the history of Slovenian agrarian population. The SASA also published own periodicals Fagopyrum and Folia biologica et geologica, and co-published Acta carsologica, Acta geographica Slovenica, Arheološki vestnik and Traditiones, as well as vol. 4 of Collected works of Vladimir Bartol in the series Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Collected Works of Slovenian Writers and Poets), Slovar Pohlinovega jezika, (the Pohlin Language Dictionary), prepared by Associate Member Marko Snoj, Portretno galerijo škofov v zbirki mariborske nadškofije (Portrait Gallery of Bishops from the Maribor Diocese Collection for the series Art in your Pocket) by Ana Lavric, and two publications of works by Amando Ivancic for the series Monumenta artis musicae Sloveniae. At this point, I should like to mention that the SASA Library acquired and processed over 5,500 units in monograph printed form in 2020 and that its entire library fund is presently composed of over 565.000 units, the access to which had been (with the exception of the springtime quarantene) relatively unhindered. As usual, the Academy takes joy and pride in awards and recognitions re­ceived by its members. In this respect, 2020 had been an extremely opulent year. Our eldest member, Triestine Slovenian and writer, Acad. Boris Pahor received, on the centennial of the burning of the Trieste Slovenian National Hall and its formal return to the Triestine Slovenian community, the highest Slovenian and Italian decorations from the hands of presidents of both republics. The Presi­dent of the Republic of Slovenia awarded Acad. Boštjan Žekš and Correspond­ing Member, Vienese Slovenian Boris Podrecca the Golden Order of Merrit, while Associate Member Gregor Anderluh received the highest national science recognition-the Zois Award for exceptional achievement in biochemistry and molecular biology. Near the end of 2020, Acad. Marko Mušic was awarded the equally prominent award in the field of the arts, The 2021 Prešeren Lifetime Achievement Award for his outstanding architectural opus. The Municipal­ity of Ljubljana honoured Acad. Stanko Kristl with the Lifetime Achievement Župancic Award for his architectural oeuvre. Acad. Drago Jancar received the pretigious Austrian state literature award, while his novel To noc sem jo videl (I Saw Her That Night) was declared best novel of the last decade and received the jubilee Kresnik Award. His colleague from Section V of Arts, Associate Mem­ber Boris A. Novak was elected Corresponding Member of the Croatian Acad­emy of Sciences and Arts, Acad. Igor Emri became International member of the American National Academy of Engineering. The Faculty of Law at Leipzig University bestowed the title Doctor Honoris Causa on Associate SASA Member Janez Kranjc: Acad. Andrej Kranjc was named Honorary Member of the Ameri­can National Speleological Society, and Acad. Matija Gogala became Honorary member of the National Biology Insitute. Acad. Uroš Skaleric became Profes­sor emeritus of the University of Ljubljana, and Acad. Kajetan Gantar became Honourary member of the Slovenian Catholic teachers Association. Associate Member was nominated as 2020 Science Communicator by the Slovenian Sci­ence Foundation, Associate Member Peter was awarded an European Research Council advanced grant, the monogrraph Partizani by Acad. Jože Pirjevec was awarded with the Slovenian National Research Agency Excellence diploma. We were proud to see the first Cankar Award, an award co-founded by the SASA and awarded for literature, handed in Vrhnika, Ivan Cankar’s birthplace, to Sebastijan Pregelj for his novel V Elvisovi sobi (In Elvis’ Room). We congratulate all award winners. Last but not least, we bade our final farewell to Former SASA President and Honorary Member, Acad. France Bernik and Acad. Janez Levec in 2020. We also mourned the loss of Corresponding Membes Dimitrije Stefanovic, Martin Dimnik, Rudolf Neuhäuser, James F. Scott, Georgi Konstantinovski and Tonko Maroevic. Peter Štih SASA ORGANIZATION A) THE PRESIDENCY President: Tadej Bajd (untill May 31) Vice-Presidents: Robert Zorec, Peter Štih (untill May 31) Secretary-General: Uroš Skaleric (untill April 9) SECTION ONE Historical and Social Sciences Secretary: Slavko Splichal SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary: Marko Snoj SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary: Franc Forstneric (untill May 31), Matej Brešar (since June 1) SECTION FOUR Natural Sciences Secretary: Tatjana Avšic - Županc SECTION FIVE Arts Secretary: Milcek Komelj (untill May 31), Jožef Muhovic (since June 1) SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Gregor Serša Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA: Peter Fajfar, Lojze Lebic, Jože Mencinger (untill May 31); Igor Emri, Uroš Rojko, Ma-rija Stanonik (since June 1) Boštjan Žekš, former SASA President, Branko Stanovnik, Head of Department for International Relations and Scientific Coordination, and Zoran Mezeg, Ma­naging Director, are also invited to the Presidency meetings. B) SASA ORGANIZATIONAL UNITS 1. Library 2. Department of International Relations and Scientific Coordination 3. Cabinet of Academician France Bernik C) COUNCILS, COMMITTEES AND COMMISSIONS 1. Environment Council 2. Council for Energetics 3. Council for Slovenian Spatial Culture And Identity 4. SASA Development Council 5. Committee for Ethnic Minorities Studies 6. The Orthography Commission 7. Committee for Printing and Publications 8. Commission for Statutory Issues 9. The Human Rights Commission 10. Commission for Advancing Slovenian Language in Public Use D)FOUNDATIONS 1. Dr. Bruno Breschi Foundation 2. The Ivan Vidav Foundation E)SASA MANAGEMENT MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS SECTION ONE Historical and Social Sciences FULL MEMBERS Bratož, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952. Emeritus Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Malgajeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-18-14, Mobile + 386 31-268-395. Office: Faculty of Arts, Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241­11-92, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Tomišelj 31 a, SI-1292 Ig, Phone: +386 059-939-439, E-mail: valentin. hribar@siol.net. Office: Faculty of Arts, Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241­10-06, Fax: +386 1/ 425-93-37. Mencinger, Jože, Ph. D., Full Professor of Economic System and Politics, Sta­tistical Methods of Humanist Research, International Economic Relations and Law and Economics at the Faculty of Law of the University of Ljublja­na. Born on 5 March 1941 in Jesenice, Associate Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 8, 2017 to May 31, 2020. Home: Bratov Ucakar 4, 1000 Ljubljana, e-mail: joze.mencinger@eipf.si Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Mlinar, Zdravko, Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spa­tial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987 Home: Pod topoli 93, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/28-31-032. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Ljubljanska 3 a, SI-2000 Maribor, Phone: +386 2/ 331-13-94. Pavcnik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Poljanski nasip 28, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62. Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Correspond­ing Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 21, 2009. Home: Trg 28. avgusta 6, SI-6210 Sežana, E-mail: pirjevecj@gmail.com. Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, Titov trg 5, SI-6000 Koper, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: info@fhs­kp.si or joze.pirjevec@fhs.upr.si. Splichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Pot na Golovec 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 515-20-80, E­mail: slavko.splichal@guest.arnes.si. Office: Faculty of Social Sciences, Kardeljeva plošcad 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: slavko.splichal@ fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka, Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of Criminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 5, 2005 to May 6, 2008. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014. Home: Pod bukvami 40, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-47-01 or SI­4260 Bled, Gric 7a. Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-93, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alen­ka.selih@pf.uni-lj.si. Štih, Peter, Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History and Auxiliary Historical Sciences, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 8, 2017 to May 31, 2020. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since June 1, 2020. Home: Bratovševa plošcad 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/059-018­908, E-mail: peter.stih@siol.net. Office: Faculty of Arts, Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/241­11-98, Fax:+386 1/425-93-37, E-mail: peter.stih@guest.arnes.si. Teržan, Biba, D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Emeritus Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, Zavetiška 5, SI-1000 Ljublja­na, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.terzan@ ff.uni-lj.si. Žižek, Slavoj, Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theo­retic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Metelkova 7 B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail: szizek@yahoo.com. Office: Faculty of Arts, Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241­10-00. ASSOCIATE MEMBERS Höfler, Janez, born on December 11, 1942. PhD, Musicology; PhD, Art History; Distinguished Professor, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana; Phone: + 386 1/ 241 12 10; E-mail: janez.hoefler@ff.uni-lj.si. Kranjc, Janez, born on May 11, 1949, PhD of Legal Sciences, Full Professor of Roman Law and Legal History at the Faculty of Law of the University of Ljubljana and the University of Maribor and Professor of German Legal Terminology at the Faculty of Law of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Lju­bljana, Phone:+386 1 420 31 98, E-mail: janez.kranjc@pf.uni-lj.si. Salecl, Renata, born on January 9, 1962, Full Professor, Research Councillor at the Institute of Criminology of the Faculty of Law of the University of Lju­bljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, Phone: 01 4203246, E-mail: renata.salecl@pf.uni-lj.si. Vodopivec, born on Juliy 7, 1946, PhD of Historical Sciences, Full Professor of General 18th and 19th Century History at the Department of History of the Faculty of Arts of the University of Ljubljana until 1999, then Research Counsellor at the Institute of Contemporary History (1999–2012). He re­tired in 2012. Associate Member since June 6, 2019. Home: Poljanska 15, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1 2313 354, +386 41 796 713, E-mail: peter.vodopivec@guest.arnes.si. CORRESPONDING MEMBERS Dempsey, Charles G., Educator and art historian, Professor Emeritus, Johns Hopkins University. Born on March 11, 1937. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: Dept. of the History of Art, Mergenthaler Hall, Johns Hopkins Uni­versity, 3400 North Charles St., Baltimore, MD 21218; fax: 410-516-5188. E-mail: charles.dempsey@jhu.edu. Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Hans-Mauracher-Str. 81, AT-8044 Graz. Gleirscher, Paul, born on October 7, 1960. Head of the Department of Prehis­tory and Early History at the State Museum of Carinthia in Klagenfurt, Austria. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Landesmuseum Für Kärnten, Abteilung für Ur- und Frühgeschichte 9021 Celovec - Klagenfurt am Wörthersee, Museumgasse 2, Austria Gombocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Retired (since 2010) Pro­fessor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Mem­ber since June 7, 2001. Home: Riesstrasse 362, AT-8010 Kainbach bei Graz, Phone: +43 316/ 302­ 324.E-mail: wum@utanet.at. Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrich-strasse 26, AT-8010 Graz. Fax: +43 316/ 380-9705, Phone: +43 316/ 380­2302, E-mail: gombocz@uni-graz.at. Härtel, Reinhard, born on November 24, 1945. Professor of Medieval History and of Historical Auxiliary Sciences at the Graz University, retired.Corre­sponding member since June 6, 2019. Home: Johann Paierlweg 7 / 17, A-8043 Graz Office: Institut für Geschichte, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrich-strasse 26 / III, A-8010 Graz, E-mail: reinhard.haertel@uni-graz.at. Klingemann, Hans-Dieter, born on February 3, 1937, Hans-Dieter, PhD., Emer­itus Professor, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB). Corresponding Member since June 1, 2017. Office: BAU International Berlin, University of Applied Sciences, Heinrich-Heine-Strasse 15, D-10179 Berlin, Germany, Phone: +49-30-8105808-0, E­mail: lingemann@bauinternational-berlin.de. Košak, Silvin, born on March 10, 1942, Ph. D. in Archaeology. Associate Profes­sor of ancient orientalistics and hittitology, retired. Scientific co-worker of the Academy of Literature and Science in Mainz, Germany. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Berliner Strasse 27, D-55131 Mainz, E-mail: silvin.kosak@adw­mainz.de Madžar, Ljubomir, born on September 30, 1938, PhD., retired Professor of Eco­nomics and President of the Academy of Economic Sciences at the Univer­sity of Belgrade Faculty of Economics. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Alfa BK Univerzitet, Palmira Toljatija 3, 11070 Novi Beograd, Serbia, Phone: 381 11 2 609 754. Menis, Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeol­ogy and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Via Ursinis Grande 179, IT-33030 Buja (Udine). O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lecturer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: 7 St Augusta Court, Batchwood View, St Albans, Hertfordshire, AL3 5SS, United Kingdom. E-mail: niall.oloughlin@hotmail.co.uk. Scalon, Cesare, born on November 20, 1939. PhD., retired Latin Paleography at the Udine Faculty of Arts. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Istituto Pio Paschini per la storia della chiesa in Friuli, Via Treppo 5/B, 33100 Udine, Italia, tel: + 0432 414585, e-mail: info@istitutopiopas­chini.it. Straus, Jože (Joseph), born on 14 December 1938, Title Full Intellectual Prop­erty Law Professor at the Faculty of Law of the University of Ljubljana, Pro­fessor Honoris Causa in Patent Law at the Munich Ludwig MaximilianU­niversity, Director Emeritus of the Max Planck Institute for Innovation and Competition (formerly The Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Munich). Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Corresponding Member since 6 June, 1995. Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Marstallplatz 1, D-80539 München, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail: joseph.straus@ip.mpg.de. Supicic, Ivan, born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: Boškoviceva 9, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 487-32-73. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, Zrinski trg 11, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 489-51-11. Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byz­antine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Via Margotti 9, IT-34170 Gorizia. Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Universitŕ degli studi di Trieste, Via Economo 4, IT-34123 Trieste, Phone: +39 040/ 676-7617. Wakounig, Marija, born on 19 March 1959. Historian, Associate Professor at the Institute for Eastern-European History at the University of Vienna. SASA Corresponding Member since May 5, 2011. Home: Klopstockgasse 49/9, A-1170 Wien, Avstrija. Office: Universität Wien, Institut für Osteuropäische Geschichte, Spital­gasse 2, Hof 3 (Campus), 1090 Wien, Avstrija. Wolfram, Herwig, born on February 14, 1934. Emeritus Professor of Medieval History and Historic Auxiliary Sciences at the University of Vienna, former Director of the Institute for Austrian Historical Research. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Sommeregg 13, 5301 Eugendorf, Austria. Phone: +43 664 73392522, E-mail: herwig.wolfram@univie.ac.at. SECTION TWO Philological and Literary Sciences FULL MEMBERS Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associ­ate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 5, 2011. Home: Rusjanov trg 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail: kajetan.gantar@siol.net. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax: +386 1/ 425-64-92, Faculty of Arts, Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37. Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Lit­erary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Pot v Ceželj 14, SI-1231 Ljubljana Crnuce, Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko, Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: Pleteršnikova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc. B. D., Ph. D., Th. D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Lju­bljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 8, 2017. Home: Dolnicarjeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05. Office: Faculty of Theology, Poljanska 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: joze.krasovec@guest.arnes.si. Orešnik, Janez, Ph. D., Emeritus Professor, born on December 12, 1935. Profes­sor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: Janežiceva 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 51/622-732, E-mail: janez.oresnik@sazu.si. Office: Faculty of Arts, Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241­14-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: Videmska 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail: pirjevec.paternu@gmail.com. ASSOCIATE MEMBERS Jesenšek, Marko, born on March 14, 1960, PhD in linguistic sciences, Full Pro­fessor of Slovenian Language at the Faculty of Arts of the University of Maribor. Associate Member since June 1, 2017. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta, Koroška cesta 166, 2000 Maribor, Phone: +386 2 22 93 630,+ 386 51 324 250, E-mail: marko.jesensek@um.si; marko@ jesensek.si. Maver Igor, born on December 1, 1960, PhD of Literary sciences, Full Professor of English and American Literature at the Department of English at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko, Aškerceva 2, 1000 Lju­bljana, E-mail: igor.maver@ff.uni-lj.si. Snoj, Marko, born on April 19, 1959. Comparative linguist, etymologist, lexi­cographer at the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, SRC SASA, Professor at the Department of Comparative and General Linguis­ tics at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015. Office: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 4706 162, E-mail: marko.snoj@zrc-sazu.si. Stanonik, Marija, born on May 23, 1947 literary historian, literary folklorist, ethnologist; retired scientific advisor; Professor at the Department of Slo­venian Studies at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associ­ate Member since June 18, 2015. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since June 1, 2020. Office: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Lju­bljana; Phone: + 386 1 519 88 64, E-mail: stanonik@zrc-sazu.si. Žele, Andreja, born on August 7, 1963, Professor at the Faculty of Arts of the Uni­versity of Ljubljana, Scientific Councillor at the Fran Ramovš Institute for the Slovenian Language at the SRC SASA. Associate Member since June 6, 2019. Home: Phone: +386 51 335 052, E-mail: andrejaz@zrc-sazu.si. Office: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerceva 2/II, SI–1000 Ljubljana, Phone: +386 1 241 10 00, E-mail: andreja.zele@ff.uni-lj.si. CORRESPONDING MEMBERS Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of De­partment of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: 2420 720 W. Gordon Terrace, Apartment 19L Chicago IL 60613. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Litera­tures, Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-In­diana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: cooper@indiana.edu. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Gies-sen. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: Paul-Hutten-Ring 31, D-35415 Pohlheim 5, Phone: +49 6403-63802. Greenberg, Marc Leland, born on November 9, 1961, Ph. D., Professor of Slavic Languages & Literatures, Department of Slavic Languages & Literatures, School of Languages, Literatures & Cultures, University of Kansas, USA. Director, School of Languages, Literatures & Cultures, University of Kan­sas. Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 4209 Wheat State St., Lawrence, KS 66049-3585, USA, Phone: +1­785-218-4767; +1-785-218-4767, E-mail: mlg@ku.edu. Office: Dept of Slavic Languages & Literatures, School of Languages, Lit­eratures & Cultures; University of Kansas; 1445 Jayhawk Blvd., Rm. 2080, Lawrence, KS 66045-7594, USA. Hannick, Christian, born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Am Trimmelter Hof 70, D-54296 Trier. Office: Ostkirchliches Institut an der Universität Würzburg, D-97082 Wür­zburg, Steinbachtal 2a, Phone: +49-931-7841973, fax: +49-931-7841979, E­mail: hannick@uni-wuerzburg.de. Karnicar, Ludvik, born on August 23, 1949, retired Associate Professor (Graz University), Slavist, dialectologist and lexicographer. Corresponding Mem­ber since June 1, 2017. Home: + 43 664 870 33 18, E-mail: ludwig.karnicar@uni-graz.at. Kozar - Mukic, Marija, born on March 8., 1952, Retired Senior Custodian and Ethnologist (Savaria Museum, Szombathely, Hungary), Ethnologist and Slavist. Corresponding Member since June 6, 2019. Home: Váci M. u. 39. H-9700 Szombathely, Phone: +36 94 315 411, +36 30 9970 077; E-mail: mukic@t-online.hu Kurkina, Ljubov Viktorovna, born on February 17, 1937. Professor of Slavic Studies, etymologist, lexicographer, leading Research Associate at the In­stitute of Russian Language V. V. Vinogradova at the Russian Academy of Sciences in Moscow, Russia. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: ........ ........ ..... ..... .. .. ........... ..., 119019, ......, ... ........, .. 18/2, ....... Lauer, Reinhard, born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic Philol­ogy and Professor at the Georg-August University in Göttingen. Associate Member since June 12, 2003. Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttin-gen, Humboldtallee 19, D-37073 Göttingen, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de. Martinovic, Juraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Fac­ulty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Bolnicka 30, BA-71000 Sarajevo. Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Rackog 1, BA-71000 Sa­rajevo, E-mail: jumar@bih.net.ba. Moskovich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovich@yahoo.com. Pohl, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Dia­chronic Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: Limburggasse 21, AT-9073 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664-433-5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: heinz.pohl@chello.at. Office: Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9020 Klagen­furt, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99. Rothe, Hans, born on May 5, 1928. Professor of Slavic Philology, Head of Slav-istic Seminar at the Friedrich Wilhelm University in Bonn, Germany, re­tired. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Giersbergstrasse 29, D-53229 Bonn-Roleber, Phone: +49-228/481 841, Fax: +49-228/486 086. Office: Patristische Kommission, NRW Akademie der Wissenschaften, Arbeitsstelle, Lennéstr. 1, D-53113 Bonn, Phone: +49 228/737-217, E-mail: h.rothe@uni-bonn.de. Spinozzi Monai, Liliana, born on October 30, 1936. External associate at the International multilinguality centre (CEIP) of the University of Udine and former researcher at the Institute of Linguistics at the same institution. She studies theoretical linguistics and researches Slovenian dialects of the Friuli region. She has published several manuscript texts by Jan Badouin de Courtenay. Corresponding Member since June 6, 2019. Home: Viale Marconi, 35 I -33043 Cividale del Friuli, Phone: +39 0432 730426, Mobile: +39 3336883150, E-mail: ianaspinozzi@gmail.com. Tokarz, Bozena, born on October 17, 1946. Literary Theorist, Professor of Polish and Slovenian Studies, comparativist, Full Professor at the University of Sile­sia in Katowice, where she is Head of Chair of Literary theory and Theory of Translation at the Department of Slavic Philology at the Faculty of Arts at the University of Silesia in Katowice, Poland, editor in Chief of the periodical Prevajanje slovanskih književnosti. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Ul. Zamknieta 5/1, 41-205 Sosnowiec, Poland, Phone: + 48 / 32 266 66 06; 739 33 34 26, E-mail: tokarzbozena@gmail.com Office: Ul. Gen. Grota-Roweckiego 5, p. 4. 15, 41-200 Sosnowiec, Poland, Phone: + 48 / 32 364 08 19; + 48 / 32 364 09 12, E-mail: filslow@us.edu.pl Tokarz, Emil, born on October 6, 1944, Linguist, Slavist and general linguist retired Full Professor at the University of Silesia in Katowice and University of Bielsko Biala (Poland). Corresponding Member since June 6, 2019. Home: ul. Zamknieta 5, 41-2015 Sosnowiec, Poland, Phone: +48 727 711 706, E-mail: tokarzemil@gmail.com. Verc, Ivan, born on February 2, 1950, Essayist and specialist of slavic studies, Full Professor of Russian Language and Russian Literature at the Univer­sity of Trieste (retired). Corresponding Member since June 6, 2019. Home: E-mail: iverc@spin.it. Woschitz, Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of The­ology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Treffelsdorf 28, AT-9064 Pischeldorf, Phone: +43 4224/29-569 or: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28. Office: Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, AT-8010 Graz, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 380­9315. SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences FULL MEMBERS Bajd, Tadej, D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of Elec­trical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Vice-President od the Slovenian Aca­demy of Sciences and Arts from May 5, 2011 to May 6, 2014. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 31, 2020. Home: Bobenckova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-23-80, E­mail: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Infor­mation Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Podrožniška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Lju­bljana, Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: bratko@fri.uni-lj.si. Emri, Igor, D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Member of the Presi­dency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since June 1, 2020. Home: Grampovcanova 17, SI-1125 Ljubljana, Phone: +386 1/ 257-27-52, E­mail: ie@emri.si. Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor Emeritus of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Uni­versity of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 2014 to May 31, 2020. Home: Puharjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Jamova 2, SI-1000 Lju­bljana, Phone: +386 1/ 476-85-92, E-mail: peter.fajfar@fgg.uni-lj.si. Forstneric, Franc, D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathemati­cal Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since June 1, 2020. Home: Pot v Hrastovec 8, SI-1231 Ljubljana Crnuce, Phone: +386 1/ 561-17­87. Office: FMF, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-56, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si. Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Retired Professor, Professor Emeritus of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 283-50-11. Office: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Lju­bljana, Phone: + 386 1 476-65-48, + 386 1 476-65-00, Fax: + 386 1 251-72-81; E-mail: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Phys­ics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: Mirje 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-55-57, E-mail: peter. gosar@siol.net. Grabec, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Mem­ber since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Kantetova 75, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-37-18, E-mail: igor.grabec@fs.uni-lj.si. Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Pod bukvami 7, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-96-61. Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineer­ing, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: Planinska 26, SI-1231 Ljubljana Crnuce, Phone: +386 1/ 537 4825, E-mail: alojzkralj7@gmail.com. Pirc, Raša, D. Phys. Sc., born on June 15, 1940. Professor of Physics and re­searcher at the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Phys­ics. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Jamova 52, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-57-20. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics, Jamova 39, SI­1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: rasa.pirc@ijs.si. Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organ­ic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Professor Emeritus of the University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of the SASA Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999. Home: Ticnica 26, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Vecna pot 113, SI­1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 4798 567, E-mail: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj.si; SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: international@sazu.si. Tišler, Miha, D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: Pod Gradom 32, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Phone: +386 1/ 365­75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Tomaževic, Miha, D.Sc., born on September 19, 1942. Scientific Adviser at Slo­venian National Building and Civil Engineering Institute, Ljubljana, Pro­fessor of Earthquake Engineering and Masonry Structures at Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since May 21, 2009. Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 41/667-497 Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI­1000 Ljubljana, Dimiceva 12, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/280­44-84, E-mail: miha.tomazevic@zag.si. Turk, Vito, D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. Sci­entific Adviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Mo­lecular Biology. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Lamutova 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 519-96-51. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology, Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39­25, Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: vito.turk@ijs.si. Žekš, Boštjan, D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Home: Poštna 4, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 41 741-898. Office: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Lju­bljana, Phone: + 386 1 543-76-18, + 386 1 543-76-00, Fax + 386 1 431-51-27 E-mail: bostjan.zeks@mf.uni-lj.si; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3. ASSOCIATE MEMBERS Brešar, Matej, born on September 26, 1963. PhD, Full Professor of Mathemat­ics at the Faculty of Natural Sciences and Mathematics of the University of Maribor and at the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015. Home: Kosarjeva 47b, 2000 Maribor, Phone.: + 386 2 251 47 34. Office: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel. + 386 1 476 66 23, faks: + 386 1 251 72 81, or: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška c. 160, 2000 Maribor, Phone: + 386 2 229 36 91, Fax: + 386 2 251 81 80; E-mail: matej.bresar@fmf.uni-lj.si ali matej.bresar@um.si. Jerala, Roman, born on January 24, 1962, DSc of Chemical Sciences, Full Bio­chemistry and Molecular Biology Professor at the University of Ljubljana and Head of the Department of Synthetic Biology and Immunology at the National Institute of Chemistry in Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, E-mail: roman. jerala@ki.si. Knez, Željko, born on the August 26, 1954. Dr. Sci., Full Professor of Chemical Engineering at the Faculty of Chemistry and Chemical Technology of the University of Maribor. Associate Member since June 1, 2017. Home: Aljaževa 15, 2000 Maribor; Phone: + 386 2 320 3000, + 386 41 672 545; E-mail: zeljko.knez@guest.arnes.si. Office: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, Phone: + 386 2 22 944 31, 041 371 666; E-mail: zeljko.knez@um.si. Križan, Peter, born on May 21, 1958. PhD of Physical Sciences, Full Physics Professor at the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana, Research Councillor at the Jožef Stefan Institute, Visiting Profes­sor at Nagoya University, Japan. Associate Member since June 1, 2017. Office: Fakulteta za matematiko in fiziko, UL, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, E-mail: peter.krizan@ijs.si. CORRESPONDING MEMBERS Boldyreva, Elena Vladimirovna, born on February 4, 1961, Chief Researcher at the Institute of Solid State Chemistry and Mechanochemistry, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences, Novosibirsk and Head of the Chair of Solid State Chemistry of Novosibirsk State University. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Institute of Solid State Chemistry and Mechanochemistry, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences, ul. Kutateladze, 18, Novosibirsk, 630128, Russian Federation, Phone: +73833321550, E-mail: boldyrev@solid. nsc.ru. Bratos, Savo, born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952, E-mail: bratos@lptmc.jussieu.fr. Carbonell, Ruben G., born on rojen December 27, 1947. Ph.D., Professor of Chemical and Biomolecular Engineering, North Carolina State University. Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 5217 Hartfelt Drive, Garner, NC 27529, Mobile: 919-971-2815, E­mail: ruben@ncsu.edu. Office: Kenan Institute for Engineering, Technology & Science, North Carolina State University, 1070 Partner’s Way, Hunt Library, Suite 5100, Raleigh, NC 27606; Phone: 919-515-5118 or 919-513-0050, Mobile: 919-971­2815, E-mail: ruben@ncsu.edu. Geiger, Manfred, born on June 13, 1941. Ph. D. in Mechanical Engineering. Professor of Manufacturing Technology, University Erlangen-Nürnberg, Germany. D. h. c. University of Ljubljana. Member of Berlin Brandenburg Academy of Sciences. Corresponding Member since May 21, 2009. Office: Lehrstuhl für Fertigungstechnologie, Friedrich-Alexander-Uni­versität Erlangen-Nürnberg, Egerlandstr. 13, D-91058 Erlangen, Germany. Phone: +49-9131/85-28599, Fax: +49-9131/85-27141, E-mail: geiger@lft.uni­erlangen.de. Haldane, Duncan, born on September 14, 1951, Professor of Physics at Prince­ton University, USA, co-recipient of the 2016 Nobel Prize in Physics, 2016. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: F. Princeton University, 330 Jadwin Hall, Princeton, NJ 08544-0708, USA, Phone: (609) 258-5856, Secretary: (609) 258-5650, (Antonia Sarchi, asarchi@princeton.edu). Fax: (609) 258-1549, E-mail: haldane@princeton.edu. Lehn, Jean-Marie Pierre, born on September 30, 1939. Director of Laboratory of Supramolecular Chemistry at the Institute of Supramolecular Science and Engineering of the University of Strasbourg. Professor at the University of Strasbourg Institute of Advanced Study (USIAS). Nobel Prize for Chemis­try, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: ISIS, University of Strasbourg, 8, Allée Gaspard Monge, F-67000 Strasbourg, Phone: +33 368 / 85-51 45, Fax: +33 368 / 85-50 40, E-mail: lehn@unistra.fr. Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Mem­ber since April 23, 1987. Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04. Popovic, Dejan, Born on April 2, 1950, Professor Emeritus at Aalborg Univer­sity, Aalborg, Denmark and Professor by call as the Member of the SASA at the University of Belgrade. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: Faculty of Electrical Engineering, Bulevar kralja Aleksandra 73, 11000 Belgrade, Serbia, Phone: +381 11 321 83 45, +381 63 252 481, E-mail: dbp@etf.rs. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegi-um, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidel­berg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977. Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, p. f. 103980, D-69029 Heidel­berg, Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bog-dan.povh@ampr-hd.mpg.de. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Sci­entific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@ incasr.ac.in. Sammut, Claude, born on March 9, 1956, Professor in the School of Computer Science and Engineering at University of New South Wales, Sydney, Aus­tralia, Head of the Artificial Intelligence Research Group. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: School of Computer Science and Engineering, The University of New South Wales, Sydney 2052 Australia, Email: c.sammut@unsw.edu.au, Phone: +61-2-9385-6932, Fax: +61-2-9385-5995. Villadsen, John, born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Phone: +45 49/ 707-709. Office: BioCentrum-DTU, Sřltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyn-gby, Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum. dtu.dk. SECTION FOUR Natural Sciences FULL MEMBERS Avšic - Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiol­ogy and Immunology, University of Ljubljana, Medical Faculty, Institute of Microbiology and Immunology. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and Immunology, Fac­ulty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Mocilnikarjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 529-20-87. Office: Institute of Microbiology and Immunology, Medical Faculty, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E-mail: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 5, 2011. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 5, 2011 to May 8, 2017. Home: Pot na Ticnico 6, SI-1351 Brezovica, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: matija.gogala@guest.arnes.si. Kiauta, Boštjan, D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cyto-taxonomy and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the Netherlands. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Murnikova 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-87-73; Cal-lunastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, Phone: NL­(0)485-442772, E-mail: mbkiauta@gmail.com. Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser, retired. Emeritus Professor of Karstology, University of Nova Gorica. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 6, 2014. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 8, 2017. Home: Cesta v Podboršt 12, p. p. 4959, SI-1231 Ljubljana Crnuce. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: kranjc@sazu.si. Kreft, Ivan, D. Sc., Dr. h. c., born on November 23, 1941. Emeritus Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Kremžarjeva ulica 36, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1 517-44-29, E­mail: ivan.kreft@guest.arnes.si. Office: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, Phone: +386 1 320-32-61. Macek, Jože, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emer­itus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 27, 2003 to April 22, 2008. Home: Jeranciceva 12, SI-1133 Ljubljana Brod, Phone: +386 1/ 512-35-31. Sket, Boris, Ph. D., Full Professor, scientific Consultant at the Department of Biology at the Faculty of Biotechnology at the Univesity of Ljubljana. Born on July 30, 1936. Associated SASA Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Office: Department of Biology, Faculty of Biotechnology, p. o. BOX 2995, 1001 Ljubljana, Phone: 320-33-63, e-mail: boris.sket@bf.uni-lj.si. Turnšek, Dragica, D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Re­search Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993. Home: Tugomerjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Novi trg 2, SI-1000 Lju­bljana, Phone: +386 1/ 470-63-73. Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology, Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 8, 2017. Home: Brdnikova 31, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI­1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Zupancic, Mitja, D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scien­tific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Re­search Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001. Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 432-41-66. Office: Jovan Hadži Institute of Biology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/ 425-33-24. ASSOCIATE MEMBERS Anderluh, Gregor, born on July 15, 1969, PhD. in Biological Sciences, Full Bio­chemistry Professor at the Faculty of Biotechnology of the University of Ljubljana, Research Councillor at the Institute of Chemistry. Associate Member since June 1, 2017. Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, Phone: 01 476 02 61, E-mail: gregor.anderluh@ki.si. Gabrovšek, Franci, born on October 20, 1068. PhD in Physics, Associate Kars­tology Professor at the University of Nova Gorica, Scientific Advisor at the Karst Research Institute of the Scientific Research Centre of SASA in Pos­tojna. Associate Member since June 18, 2015. Home: Stara Vrhnika 79, 1360 Vrhnika, Phone: + 386 31 530 711, E-mail: gabrovsek@zrc-sazu.si. Office: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Phone: + 386 5 700 19 07. Kraigher, Hojka, born on September 4. 1956, DSc of Chemical Sciences, DSc of Agricultural Sciences from the field of forestry, Associate Professor at the Faculty of Biotechnology of the University of Ljubljana, Research Counsel-lor at the Slovenian Forestry Institute in Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Home: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, Phone: +386 1 256 13 84, +386 41 330 543, E-mail: hojkakz@gmail.com. Office: Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, Phone: 01 200 78 20, E-mail: hojka.kraigher@gozdis.si. CORRESPONDING MEMBERS Bosák, Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentolo-gist, Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005. Office: Institute of Geology of the ASCR, v.v.i, Rozvojová 269, 165 00 Praha 6, CZ-16502 Praha 6, Lysolaje, bosak@gli.cas.cz. Ceulemans, Reinhart, born on January 15, 1954. Emeritus Professor of Ecol­ogy at the University of Antwerp, Belgium. Honorary doctor of the Men­del University of Brno (Czech Republic) and of the Université d’Orléans (France). Member of the Royal Academy of Sciences and the Arts, Belgium. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Oosterveldlaan 51, B-2610 Wilrijk (Antwerp), Belgium, E-mail: Re-inhart.Ceulemans@uantwerpen.be Office: University of Antwerp, Department of Biology, Universiteitsplein 1, B-2610 Wilrijk (Antwerp), Belgium, Phone: + 32 / 3265 2256 Mobile: ++32 478790696, E-mail: Reinhart.Ceulemans@uantwerpen.be Gušic, born on November 17, 1938, PhD. in Geology, Professor Emeritus at Za­greb University, Full Member oft he Croatian Academy of Sciences and Arts, Corresponding Member since 6 June 2019. Home: Križaniceva 3, HR-10000 Zagreb, Croatia. Office: Prirodoslovno-matematicki fakultet, Geološko-paleontološki za­vod, Horvatovac 102a, HR-10000 Zagreb, Croatia, Phone: +385 1 4606 102, +385 98 352 627, E-mail: gusic@hazu.hr. Ford, Derek Clifford, born on April 24, 1935, Doctor of Philosophy, Professor Emeritus of Geography and Earth Sciences at McMaster University (Cana­da). Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 187 Cedar Island Road, Orillia, ON L3V 1T2, Canada, Phone: 17053263057, Mobile 17059550150, E-mail: dford@mcmaster.ca Haydon, Philip G., born on April 11, 1958. Ph. D. in Neurosciences, Head of De­partment for Neuroscience, University Tufts, Boston, USA. Corresponding Member since May 21, 2009. Office: Annetta and Gustav Grisard Professor and Chair Department of Neuroscience, Tufts University School of Medicine, 136 Harrison Avenue, Boston, MA 02111, USA. Phone: +1-617/636 2190, Fax: +1-617/636-2413. E­mail: philip.haydon@tufts.edu. Ilijanic, Ljudevit, born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geo-botany, Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb. Neher, Erwin, Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of the Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1, 2007. Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11, D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, E­mail: eneher@gwdg.de. Nicod, Jean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography and Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, FR-13012 Marseille, Fax: +33 491/ 930-026. Noble, Denis, born on November 16, 1936, CBE FRS FRCP held the Burdon Sanderson Chair of Cardiovascular Physiology at Oxford University from 1984 to 2004. Appointed Professor Emeritus and co-Director of Compu­tational Physiology at Oxford University. SASA Corresponding Member since May 5, 2011. Office: University of Oxford, Department of Physiology, Parks Road, Ox­ford, OX1 3PT, UK, denis.noble@dpag.ox.ac.uk. Parpura, Vladimir, born on December 5, 1946. MD, PhD (co-major in Zoology and Neuroscience), Professor of Neurobiology at University of Alabama at Birmingham, Birmingham, AL, USA. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: 1719 6th Avenue South, CIRC 429, University of Alabama at Birmingham Birmingham, AL 35294-0021, Phone: +1-205-996-7369, Mobile: +1-951-288­4970, E-mail: vlad@uab.edu. Pignatti, Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phyto­coenologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E­mail: sandro.pignatti@gmail.com. Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, Univer­sity of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Universitŕ degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Via A. Valerio 32/34, IT-34127 Trieste, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855. Verkhratsky, Alexei, born on July 30, 1961, Professor of Neurophysiology at the Faculty of Life Sciences, The University of Manchester, UK. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: The University of Manchester, Oxford Road, M13 9PT, Manchester, UK, +44 161 2755 414, alexej.verkhratsky@manchester.ac.uk SECTION FIVE Arts FULL MEMBERS Bernard, Emerik, painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associ­ate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Gorenjska cesta 13A, SI-1370 Logatec, Phone: +386 1/ 754-26-78. Grafenauer, Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on De­cember 5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Bratovševa plošcad 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072, E-mail: nina.grafenauer@nova-revija.si. Jancar, Drago, writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Velika colnarska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-31. Office: Slovenska matica, Kongresni trg 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 422-43-42, Fax: +386 1/ 422-43-43, E-mail: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, re­tired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014. Home: Zabreznica 40 b, SI-4274 Žirovnica, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66. Studio: Prešernova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: andrej.jemec@siol.net. Komelj, (Bogomil) Milcek, born on November 16, 1948. Ph. D., retired Associ­ate Professor at the Department of Art History at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since June 1, 2020. Home: Glinškova plošcad 20e, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 537 18 83, Mobile: +386 41/ 737 863, E-mail: nada.sumi@ljubljana.si Kristl, Stanko, architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape ar­chitecture at the Faculty of Architecture and at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011. Home: Borsetova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail: s.kristl@biro-arcus.si. Lebic, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Lju­bljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 2014 to May 31, 2020. Home: Ulica bratov Ucakar 134, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 518-31­55. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/ 425-34-23. Maticic, Janez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Cor­responding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Lepi pot 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/ 401-531. Mihelic, Milan, architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: Periceva 22, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-26-87. Office: Studio AB, Dunajska 29, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-14­48. Mušic, Marko Marijan, architect, born on January 30, 1941. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to February 27, 2014; Deputy President from December 17, 2013 to February 27, 2014; Presi­dent from February 27, 2014 to May 6, 2014. Home: Stari trg 11a, SI-1000 Ljubljana, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, E­mail: info@ateljemarkomusic.si. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92. Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Sloveni­an and Italian Language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Cor­responding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009. Home: Salita a Contovello 71, IT-34136 Trieste, Phone: +39 040/ 410-880. Simcic, Zorko, writer, playwright, born on November 19, 1921. Associate Mem­ber since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011. Home: Metelkova 7/B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile: +386 1/ 31-200-866. Tršar, Drago, sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Mem­ber since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: Cesta na Rožnik 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 251-39-28. Studio Svetceva 1, SI-1000 Ljubljana. ASSOCIATE MEMBERS Bratuša, Mirko, born on February 19, 1963, Sculptor, Full Sculpting Professor at the Department of Fine Art of the Faculty of Education of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Home: Linhartova cesta 42, 1000 Ljubljana, Phone: +386 41 692 516, E-mail: mirko.bratusa@pef.uni-lj.si. Office: Oddelek za likovno pedagogiko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kardeljeva plošcad 16, SI-1000 Ljubljana, Phone.: +386 1 5892 248, E-mail: mirko.bratusa@pef.uni-lj.si. Dekleva, Milan, born on October, 17, 1946. BA in Comparative Literature and Literary Theory, poet, author, playwright, essayist, translator. Associate Member since June 1, 2017. Home: Aljaževa 13, 1000 Ljubljana, E-mail: milan.dekleva@gmail.com. Jesih, Milan, born on April 14, 1950, poet, playwright and translator. Associate Member since June 6, 2019. Home: Ulica pregnancev 5, 1000 Ljubljana, Phone: +386 41 559 643, E-mail: milan.jesih@guest.arnes.si. Muhovic, Jožef, born on December 22, 1954. Fine Artist (painting, graphic art), Doctor of Philosophy, Full Professor of Art Theory at the Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Home: jozef_muhovic@t-2.net. Office: Akademija za likovno umetnost, Erjavceva 23. 1000 Ljubljana; E­mail: muhovicjo@aluo.uni-lj.si. Novak, Boris A., born on December 3, 1953. Poet, playwright, translator and author of youth literature, Full Professor at the Department of Compara­tive Literature and Literary theory at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 241-13-88, E-mail: boris-a.novak@guest.arnes.si. Rojko, Uroš, born on September 9, 1954. Full Professor of Composition at the Ljubljana Academy of Music of the University of Ljubljana, composer and clarinettist. Associate Member since June 18, 2015. Member of the Presi­dency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since June 1, 2020. Home: Tbilisijska 8, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 256 71 74, E-mail: ro­jkour@gmail.com, uros-rojko.de. Šenk Kosem, Nina, born on February 14, 1982, Composer, Assistant Professor of Music Composition. Associate Member since June 6, 2019. Home: Phone: +386 41 533 233, E-mail: senk.nina@gmail.com. CORRESPONDING MEMBERS Globokar, Vinko, born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Mem­ber since June 1, 2007. Home: 82 Rue de Crimée, F-77019 Paris, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail: vinkoglobokar@wanadoo.fr. Haderlap, Maja, born on March 8, 1961. PhD, poet, writer, playwright; Celovec/ Klagenfurt, Austria. Corresponding Member since June 1, 2017. Hamano, Toshihiro, born on December 6, 1937. Painter, graphic artist, sculptor, Takamatsu, Japan. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: 1-13-14 Matsushima-cho, Takamatsu, Kagawa, 760-0068 Japan. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Mönchsberg 17/A, AT-5020 Salzburg. Lipuš, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Sele/Sielach 52, AT-9133 Miklavcevo/Miklauzhof. Neidhardt, Velimir, born on october 7, 1943. Architect, Zagreb, Croatia. Cor­responding Member since June 18, 2015. Office: Neidhardt Arhitekti d.o.o., Ilica 26, 10000 Zagreb, Croatia; Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, zrinski trg 11, Zagreb, Croatia. Oman, Valentin, born on December 14, 1935. Painter, Finkenstein/Bekštajn, Austria. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Villacher Weg 19, 9584 Finkenstein, Österreich, Phone: 0676 / 425 82 36 0676 / 425 82 35, E-mail: elisabeth@oman-valentin.com. Paljetak, Luko, born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editor-in-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Gorica sv. Vlaha 155, HR-20000 Dubrovnik, Phone: +385 20/ 332­490. Podrecca, Boris, architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corre­sponding Member since April 23, 1987. Home: Architekturatelier Podrecca, Jörgerbadgasse 8, AT-1170 Vienna, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: boris.podrecca@ podrecca.at. Ugljen, Zlatko, born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Cor­responding Member since June 1, 2007. Home: Hazima Šabanovica 3, BA-71000 Sarajevo, Phone: +387 33/ 212-413, E-mail: nnug5@bih.net.ba. SECTION SIX Medical Sciences FULL MEMBERS Cercek, Bojan, Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the University of California, Los Angeles, and Director of the Coronary Care Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, Phone: + 1/ 310-423­38-36, Fax: +1/ 310-423-02-45, E-mail: bojan.cercek@cshs.org. Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: Barvarska steza 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, Zaloška 7, SI­1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Emeritus Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: Komenskega 20/II, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, Korytkova 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E­mail: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si. Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Patho-physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Mem­ber since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Ilirska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI­1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan.kordas@mf.uni-lj.si. Lamovec, Janez, D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncology in Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Ul. Bratov Ucakar 132, SI-1000 Ljubljana. Office: Onkološki inštitut, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 587-97-19, E-mail: jlamovec@gmail.com. Peterlin, Matija, D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiol­ogy and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071. Office: University of California San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Par­nassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, MD, Ph. D., born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Dermastjeva 17, SI-1235 Radomlje, Phone: +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology, Vodnikova 62, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/ 522-55-98. E-mail: meta.rozman@siol.net. Skaleric, Uroš, D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Asso­ ciate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Secre­tary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to April 9, 2020. Home: Ul. bratov Jancar 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: uros.skaleric@mf.uni-lj.si. Sketelj, Janez, D. Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Jesihov štradon 47, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI­1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez.sketelj@mf.uni-lj.si. Strle, Franc, D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of Infectology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infec­tious Diseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Coun­cil of the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Kmecka pot 20, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Japljeva 2, SI-1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc. strle@kclj.si. Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 4, 2004 to April 22, 2008. Home: Gradišce 6, SI-1000 Ljubljana, Mobile: +386 41/ 778-235. Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Vrazov trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-76-19, Fax: +386 1/ 543­76-01, E-mail: sasa.svetina@mf.uni-lj.si. ASSOCIATE MEMBERS Noc, Marko, born on March 6, 1963. Specialist of Cardiology, Vascular and Intensive Care Medicine. Head of the Intensive Care and Internal Care Medicine Department of the Ljubljana University Clinic, since 2001. Full Professor of Internal Medicine at the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana since 2007. Associate Member since 1 June, 2017. Office: Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni klinicni cen­ter, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 522 37 90, Mobile: + 386 41 723 807; E-mail: marko.noc@mf.uni-lj.si. Serša, Gregor, born on March 4, 1956. Doctor of Sciences, Full Professor of Molecullar Biology and Radiobiology at the College of Health of the Fac­ulty of Health Sciences of the University of Ljubljana and Head researcher at the Department of Experimental Oncology at the Ljubljana Institute of Oncology. Associate Member since June 18, 2015. Home: Kopališka 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 31 648 015 Office: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 58 79 434, E-mail: gsersa@onko-i.si CORRESPONDING MEMBERS Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES­08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50, Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acardesa@clinic.ub.es. Dimitrijevic, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Head of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: naisus@cs.com. Hausen, Harald zur, born on March 11, 1936. Virologist and Nobel Laureate, Heidelberg, Germany. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Im Neuenheimer Feld 280, 69120 Heidelberg, Germany, Phone: +49 / 6221 42 3850, E-Mail:zurhausen@dkfz.de Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N. S. Kline Institute, Orangeburg, N. Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Or-angeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845/ 398-55-30, Fax: +1 845/ 398­55-31, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org. Milic-Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experi­mental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P. Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 398­7483. Shoenfeld, Yehuda, born on February 14, 1948. Appointed Professor of Medi­cine, Head, Department of Medicine ‘B’ and Center for Autoimmune Dis­ eases, Sheba Medical Center, Incumbent of the Laura Schwarz-Kipp Chair for Research of Autoimmune Diseases, Tel-Aviv University, Israel. Corre­sponding Member since May 21, 2009. Home: Phone: +972-3/ 534-48-77. Office: Tel-Hashomer 52621, Israel. Phone: +972-3/-530-26-52, Mobile: +972-52/ 666-61-20, Fax: +972-3/-535-28-55, E-mail: shoenfel@post.tau. ac.il. Stĺlberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Emeritus Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala. Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala. Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Car­diac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Eu-ropaea. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT­5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: felix.unger@european-academy.at. Wernig, Anton, born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, Uni­versity of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Wernig Anton, D: Odertalweg 6, D-76275 Ettlingen, Germany, an-ton.wernig@ukb.uni-bonn.de, E-mail: anton.wernig@ukb.uni-bonn.de. SASA Library SASA LIBRARY in 2020 SUMMARY The Library managed to organise its regular activities with almost no delays or disturbances in spite of work processes adaptations, required due to the Cov­id-19 epidemic. Access to library materials for the general public was - with the exception of the spring strict quarantine period - relatively unhindered. The in­terested users - in the end of 2019 the Library had 4,019 members - were always provided with the desired materials they had previously pre-ordered. In the segment of library material processing, we acquired and processed 5.580 printed monograph units and 3,230 printed monograph units and serial publications were written off; the total Library fund at the end of 2020 amount­ed to 565.626 units. IN addition to the catalogisation of new library materials, the SASA Library retro-catalogued over 600 old monographic materials from the estates of I. Tavcar and J. Lavrin, with the total number 1,300 monographs from various member estates. The acquisition and processing of 7.683 printed units, while 6.166 mono­graph units and serial publications were written off; the complete Library fund at the end of 2018 counted 562.078 units in total. The Library enriched the COBIB bibliography database with 7249 new bib­liographic entries, 822 more that in the previous year; the total SASA Library contribution to the database thus amounted to 245.151 bibliographic entries. In the base of normative personal database CONOR, the SASA Library created 1313 entries, adopted 563 and verified 2262 entries; the joint SASA Library con­tribution to the CONOR database by the end of the year reached 34.143 entries. The Library created 2739 entries to add to the bibliographies of SASA Members and SRC SASA researchers. As part of the OSICH cooperative network, the Library checked, verified an/or completed 2.783 bibliographic entries, reaching a total of 14.556 entries in the period from 2016 to 2020. Together with the France Stele Art History Institute at the SRC SASA, the Library cooperated on the joint project of editing manuscript documentation from the estate of France Stele, mainly in registering and digitalisation of his vast correspondence, which will, after editing and documenting, be unified and available in entirety at the SASA Library. We commenced with with reorganisation of the SASA Library archives, from its establishment in 1938 up to 2010. This means all the materials were reviewed and selected in accordance with applicable standards and regulations. At the same time, we began with inventory procedures; this required suitable software tools, which will enable not only keeping records, but also enable au­tomatic simultaneous generation of name directories and enable fast and trans­parent viewing of Archive contents. We continued the digitalisation of own Library fund for the SASA digital library. In 2020, we digitalised about 40 own publications. In cooperation with IZUM experts and ArhivPro Software Company, significant progress was made in establishing entry procedures of newly digitalised materials and integration into the digital library. During the digitalisation of own publications and an ever increasing im­portance and relevance of digitalised publications, the issue of storing own publications in SASA Library storage facilities has gained further prominence. Therefore, the Library continued organising stock of own publications, which meant donating extra copies of individual publications to interested institutions and individuals and stock downsizing to a suitable number of archive copies. In cooperation with SRC SASA, the Library added 173 new items for the Novi Slovenski biografski leksikon (mostly letters C and C) to the Web portal Slovenska biografija. Structured biographical data were marked in detail for 150 entries of the Primorski slovenski biografski leksikon while continuing with the revision of the existing structured items. Thus, at the end of 2020, the web portal Slovenska biografija offered information concerning over 11.660 indi­viduals, 7327 persons with independent entries and 4333 individuals related to said persons, and 119 families. Web statistics recorded 228,200 users (approx. 50,000 more than the year before) and 505.194 page views (about 90,000 more than in 2019). Through its participation with the portal Slovenska biografija (indirect, via SRC SASA as a formal partner), the SASA Library is also a part of the EU pro­ject InTaVia, coordinated by an Austrian institution, with remaining partners from Austria, Germany, the Netherlands, Denmark and Finland. The project is intended for the development of tools and technologies for processing bio­graphical and prosopographical data. The SASA Library is responsible for the preparation of biographical and prosopographical data from the portal Sloven-ska biografija for inclusion into the joint partner states’ biographical informa­tion database, on which the afore-mentioned tools and technologies presently in development, will be tested. The SASA Library also actively participated in certain expert professional bodies: The National University Library Catalogisation Committee, the Cen­tralised Specialised Humanities Information centre (OSICH) and the Council of COBISS Members. The SASA Library is particularly grateful to SASA general management for the approval of new employment criteria in the hiring of a new co-worker, to replace our recently retired employee. With a new specification of employment requirements, the Library gained another librarian, which in turn signifies an improvement in daily Library work processes. Petra Vide Ogrin Head of SASA Library IMENSKO KAZALO CLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER A Bratos, Savo 9, 131, 326 Anderluh, Gregor 9, 25, 74, 75, 134, 146–148, 308, 330 Andolšek-Jeras, Lidija 17, 18, 233 Andric, Ivo 233 Apostolski, Mihailo 233 Avšic-Županc, Tatjana 9, 11, 34, 36, 104, 132, 148–150, 310, 328 B Bajd, Tadej 9, 11, 12, 16, 17, 22, 26, 28, 33, 44, 61, 81, 82, 127, 267, 305, 310, 322 Bajec, Anton 233 Bajt, Aleksander 233 Balenovic, Krešimir 233 Barton, Derek Harold Richard 233 Bartoš, Milan 233 Batis, Janez 17, 233 Bedjanic, Milko 234 Beier, Friedrich-Karl 234 Belic, Aleksandar 234 Benac, Alojz 234 Benhart, František 234 Bergles, Arthur E. 234 Berkopec, Oton 234 Bernard, Emerik 9, 136, 151, 332 Bernik, France 9, 11, 15, 16, 26, 31, 151, 156, 234, 266–273, 309, 310 Bernik, Janez 169, 171, 234 Bevk, France 234 Bezlaj, France 234 Blinc, Robert 16, 235 Bogdanovic, Milan 235 Boldireva, Jelena Vladimirovna 9, 131, 325 Bole, Jože 235 Borisevic, Nikolaj A. 235 Boršnik, Marja 235 Bosák, Pavel 9, 135, 330 Brajdic, Ivan 235 Brajkovic, Vladislav 235 Bratko, Ivan 9, 12, 14, 32, 33, 44, 62, 127, 151, 322 Bratož, Rajko 9, 13, 60, 119, 151–152, 312 Bratuša, Mirko 9, 37, 138, 152, 169, 172, 334 Bravnicar, Matija 235 Brecelj, Bogdan 235 Brešar, Matej 9, 12, 14, 32, 33, 44, 65, 74, 130, 152, 310, 325 Breznik, Anton 235 Brodar, Srecko 235 Broz - Tito, Josip 235 Brzin, Miroslav 235 Bujas, Zoran 236 Butozan, Vaso 236 C Cankar, Izidor 109, 236 Carbonell, Ruben G. 9, 131, 326 Cardesa, Antonio 9, 142 Ceulemans, Reinhart 9, 135, 330 Cevc, Emilijan 24, 107, 108, 172, 236, 307 Cigoj, Stojan 236 Cilenšek, Johann 236 Cooper, Henry R. jr. 9, 125, 319 Cronin, James W. 236 Cvetko, Dragotin 236 C Camo, Edhem 236 Celešnik, Franc 236 Cercek, Bojan 9, 41, 140, 152–153 Cernigoj, Avgust 236 Cop, Bojan 236 Cubrilovic, Vasa 237 D Deanovic, Mirko 237 Dekleva, Milan 9, 12, 28, 40, 44, 60, 138, 153, 334 Dempsey, Charles G. 9, 122, 315 Demus, Otto 237 Despic, Aleksandar 237 Dimitrijevic, Milan R. 9, 142 Dimnik, Martin 26, 31, 237, 274–276, 309 Djordjevic, Jovan 237 Djurdjev, Branislav 237 Djuricic, Ilija 237 Dolar, Davorin 237 Dolenc, Metod 237 Dolenc, Vinko V. 9, 74, 140 Dolinar, Lojze 237 Drovenik, Matija 17, 237 Drujan, Boris 238 Dyggve, Ejnar 238 E Elsner, Norbert 238 Emri, Igor 9, 11, 12, 18, 22, 24, 26, 28, 32, 33, 44, 45, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 74, 78, 79, 127, 153, 304, 307, 308, 310, 322 F Fajfar, Peter 9, 11, 12, 18, 28, 44, 127, 154, 310, 322 Feil, Arnold 238 Ferluga, Dušan 9, 140, 154 Fettich, Janez 238 Finžgar, Alojzij 238 Finžgar, Fran Saleški 238 Fischer, Kurt von 238 Flaker, Aleksandar 238 Flotzinger, Rudolf 9, 122, 315 Ford, Derek Clifford 9, 135, 331 Forstneric, Franc 9, 11, 12, 17, 22, 28, 32, 33, 34, 44, 74, 78, 128, 154–155, 304, 305, 310, 322 Franchini, Aldo 238 Frangeš, Ivo 238 Fucic, Branko 238 G Gabrovec, Stane 238, 306 Gabrovšek, Franci 9, 12, 28, 134, 155–156, 330 Gams, Ivan 185, 238 Gantar, Kajetan 9, 14, 16, 18, 26, 60, 64, 74, 123, 156, 272, 308, 317 Gaspari, Maksim 239 Gavazzi, Milovan 239 Geiger, Manfred 9, 131, 326 Gerškovic, Leon 239 Gestrin, Ferdo 239 Geyer, Otto F. 239 Giesemann, Gerhard 9, 125, 319 Gleirscher, Paul 9, 74, 77, 122, 315 Gligoric, Velibor 239 Globevnik, Josip 9, 12, 14, 44, 60, 65, 74, 128, 157, 323 Globokar, Vinko 9, 139, 335 Gogala, Matija 9, 12, 14, 17, 18, 26, 62, 74, 132, 157, 308, 328 Golia, Pavel 239 Golic, Ljubo 239 Gombocz, Wolfgang L. 10, 122, 315 Goricar, Jože 17, 239 Gosar, Peter 9, 128, 323 Grabec, Igor 9, 12, 13, 44, 59, 128, 157, 300, 323 Grad, Anton 239 Gradnik, Alojz 239 Grafenauer, Bogo 239 Grafenauer, Ivan 239 Grafenauer, Niko 9, 13, 37, 74, 136, 157–158, 172, 332 Grafenauer, Stanko 240 Grdenic, Drago 240 Greenberg, Marc Leland 10, 126, 319 Grickat-Radulovic, Irena 240 Grimic, Vill 240 Grošelj, Milan 240 Gubenšek, Franc 240 Gušic, Branimir 240 Gušic, Ivan 10, 35, 135, 331 Gyergyek, Ludvik 240 H Haderlap, Maja 10, 139, 335 Hadži, Dušan 240 Hadži, Jovan 240, 329 Hafner, Stanislav 241 Hahn, Erwin Louis 241 Hajdin, Nikola 240 Haldane, Duncan 10, 131, 326 Hamano, Tošihiro 10, 139, 335 Handke, Peter 10, 139, 335 Hannick, Christian 10, 126, 320 Härtel, Reinhard 10, 74, 122, 315 Hauptman, Ljudmil 241 Hausen, Harald zur 10, 142 Haydon, Philip G. 10, 135, 331 Hegedušic, Krsto 241 Herak, Milan 241 Hieng, Andrej 241 Höfler, Janez 9, 121, 158, 266, 314 Horvat, Matija 241 Hottinger, Lukas Conrad 241 Hribar, Valentin 9, 14, 30, 60, 61, 68, 82, 84, 95, 101, 119, 158, 312 I Ibrovac, Miodrag 241 Ilešic, Svetozar 241 Ilijanic, Ljudevit 10, 135, 331 Ingolic, Anton 241 Inkret, Andrej 241 Ivic, Milka 241 Ivic, Pavle 241 J Jakac, Božidar 242 Jakopic, Rihard 242 Jakopin, Franc 242 Jama, Matija 242 Jancar, Drago 9, 25, 37, 74, 136, 158–159, 308, 332 Jemec, Andrej 9, 12, 14, 18, 40, 60, 113, 136, 159, 169, 283, 333 Jerala, Roman 9, 12, 23, 26, 44, 79, 130, 160, 280, 306, 325 Jesenšek, Marko 9, 12, 13, 14, 28, 31, 44, 57, 59, 62, 63, 64, 74, 125, 160–163, 161, 318 Jesih, Milan 9, 21, 37, 40, 74, 111, 138, 163, 303, 334 Jovcic, Dimitrije 242 Jurancic, Janko 242 K Kahl, Hans-Dietrich 242 Kalin, Boris 242 Kalin, Zdenko 242 Kambic, Vinko 242 Karamata, Stevan 242 Kardelj, Edvard 242 Karnicar, Ludvik 10, 126, 320 Katritzky, Alan R. 242 Kenk, Roman 243 Kermauner, Taras 84, 243 Kermavner, Dušan 243 Kernel, Gabrijel 9, 129, 163, 323 Kiauta, Boštjan 9, 133, 163, 328 Kidric, Boris 243, 255, 278 Kidric, France 16, 243, 271 Klingemann, Hans-Dieter 10, 122, 315 Klopcic, Mile 243 Kmecl, Matjaž 9, 13, 124, 163, 317 Knez, Željko 9, 12, 33, 44, 131, 164–168, 280, 325 Koblar, France 243 Kochansky-Devidé, Vanda 243 Kogoj, Franjo 243 Komelj, Milcek 9, 11, 14, 17, 22, 24, 28, 36, 37, 38, 40, 59, 62, 74, 107, 109, 113, 136, 168–173, 283, 304, 306, 307, 310, 333 Koneski, Blaže 243 Konstantinovic, Zoran 243 Konstantinovski, Georgi 26, 36, 74, 243, 281–282, 309 Kordaš, Marjan 9, 12, 13, 14, 62, 140 Korošec, Viktor 243 Kos, Božidar 244 Kos, Gojmir Anton 244 Kos, Janko 9, 59, 74, 124, 173, 300, 317 Kos, Milko 17, 244 Kosmac, Ciril 60, 244, 300 Kossack, Georg 244 Kostrencic, Marko 244 Košak, Silvin 10, 122, 315 Košir, Alija 244 Kovacic, Lojze 244 Kovic, Kajetan 244, 269, 285 Kozak, Juš 244 Kozar - Mukic, Marija 10, 126, 320 Kozina, Marjan 244 Koželj, Venceslav 244 Kraigher, Hojka 9, 12, 34, 35, 134, 173–184, 330 Kralj, Alojz 9, 12, 13, 16, 44, 129, 184–185, 323 Kranjc, Andrej 9, 12, 17, 26, 34, 42, 60, 68, 74, 133, 185, 308, 328 Kranjc, Janez 9, 21, 26, 45, 56, 60, 75, 110, 122, 185–186, 303, 308, 314 Kranjec, Miško 244 Krašovec, Jože 9, 14, 17, 31, 60, 61, 82, 88, 124, 186–187, 300, 318 Krašovec, Metka 171, 244 Krašovec, Stane 245 Kratochvíl, Josef 245 Kravar, Miroslav 245 Krbek, Ivo 245 Kreft, Bratko 16, 245 Kreft, Ivan 9, 13, 25, 34, 60, 133, 177, 187, 298, 307, 329 Krek, Gregor 17, 245 Krek, Uroš 245 Kretzenbacher, Leopold 245 Kristl, Stanko 9, 12, 25, 37, 75, 137, 308, 333 Križan, Peter 9, 26, 28, 32, 33, 75, 131, 188–190, 281, 325 Krklec, Gustav 245 Krleža, Miroslav 245 Kuhelj, Anton 16, 245 Kühn, Othmar 246 Kumbatovic, Filip Kalan 245 Kuret, Niko 246 Kurkina, Ljubov Viktorovna 10, 126, 320 Kušej, Gorazd 17, 246 Kušej, Rado 246 Kyovsky, Rudi 246 L Lajovic, Anton 246 Lajtha, Abel 10, 142 Lamovec, Janez 9, 14, 60, 140, 190 Laroche, Emmanuel 246 Lauer, Reinhard 10, 74, 126, 320 Lavrac, Ivan 246 Lavric, Božidar 16, 246 Lavrin, Janko 246, 291 Lebic, Lojze 9, 11, 12, 18, 21, 28, 75, 137, 190–191, 303, 310, 333 Leeming, Henry 246 Lehn, Jean-Marie Pierre 10, 131, 326 Lencek, Rado L. 246 Levec, Janez 26, 32, 246, 278–280, 309 Lipuš, Florjan 10, 139, 159, 335 Lobe, Feliks 247 Logar, Janez 247 Logar, Valentin 247 Lorkovic, Zdravko 247 Luckmann, Thomas 247 Lukic, Radomir 247 Lukman, Franc Ksaver 247 Lunacek, Pavel 247 M Maceljski, Milan 247 Macek, Jože 9, 18, 25, 59, 133, 191, 298, 307, 329 Madžar, Ljubomir 10, 123, 316 Majer, Boris 247 Maksimovic, Desanka 247 Mansfield, Peter 248 Mardešic, Sibe 248 Maroevic, Tonko 26, 36, 200, 248, 282–287, 309 Martinovic, Juraj 10, 126, 320 Matevski, Mateja 248 Maticetov, Milko 248 Maticic, Janez 9, 137, 192, 333 Matjašic, Janez 248 Maver, Igor 9, 21, 31, 44, 74, 110, 125, 192–193, 278, 303, 318 Mavretic, Anton 248 Mayer, Ernest 17, 248 McLaren, Anne 248 Mekuli, Esad 248 Melik, Anton 248 Melik, Vasilij 249 Menart, Janez 249, 269 Mencinger, Jože 9, 11, 12, 14, 18, 28, 44, 48, 49, 50, 51, 52, 60, 62, 119, 193, 310, 312 Menis, Gian Carlo 10, 123, 316 Merchant, Mylon Eugene 249 Merhar, Boris 249 Merků, Pavle 249 Micevski, Kiril 249 Michie, Donald 249 Mihajlovic, Mihajlo Lj. 249 Mihalic, Slavko 249 Mihelic, France 249 Mihelic, Milan 9, 12, 37, 74, 137, 333 Milcinski, Janez 16, 249 Milcinski, Lev 249 Milic-Emili, Joseph 10, 142, 339 Minatti, Ivan 250 Mlinar, Zdravko 9, 12, 44, 45, 47, 54, 119, 193–194, 312 Mlinaric, Jože 9, 74, 120, 312 Mohorovicic, Andre 250 Molč, Vojeslav 250 Moravec, Dušan 250 Moskovich, Wolf 10, 126, 320 Moszynski, Leszek 250 Muhovic, Jožef 9, 12, 36, 37, 40, 44, 113, 138, 152, 194–195, 310, 335 Müller, Karl-Alexander 10, 132, 327 Müller-Karpe, Hermann 250 Murko, Matija 25, 59, 156, 161, 162, 214, 217, 218, 229, 250, 298, 307 Mušic, Marjan 250 Mušic, Marko Marijan 9, 12, 16, 17, 22, 25, 36, 75, 137, 195–197, 282, 334 Mušic, Zoran 250 N Nahtigal, Rajko 16, 250 Negovski, Vladimir A. 250 Neher, Erwin 10, 135, 331 Neidhardt, Velimir 139, 336 Nejedly, Zdenek 250 Neubauer, Robert 251 Neuhäuser, Rudolf 26, 31, 251, 276–278, 309 Nicod, Jean 10, 135, 331 Nitsch, Kazimierz 251 Noble, Denis 10, 135, 331 Noc, Marko 9, 30, 41, 101, 142, 197–199 Nougayrol, Jean 251 Novak, Boris A. 9, 26, 36, 61, 75, 138, 199–200, 287, 308, 335 Novak, Franc 251 Novak, Grga 251 O Ocvirk, Anton 251, 269 O'Loughlin, Niall 10, 123, 316 Olszak, Waclaw 251 Oman, Valentin 10, 74, 139, 336 Orešnik, Janez 9, 13, 31, 57, 74, 124, 318 Oštir, Karel 251 P Pahor, Boris 9, 25, 75, 86, 137, 201, 308, 334 Paljetak, Luko 10, 139, 200, 283, 336 Panteleev, Dimitr 251 Parpura, Vladimir 10, 135, 332 Paternu, Boris 9, 12, 31, 124, 201, 318 Paulin, Alfonz 251 Pavcek, Tone 18, 251 Pavcnik, Marijan 9, 12, 14, 28, 30, 44, 59, 60, 120, 201–204, 313 Pavicevic, Branko 251 Pavlov, Todor 252 Pavšic, Vladimir – Bor Matej 252 Pécsi, Márton 252 Peklenik, Janez 252 Perovic, Slobodan 252 Persianinov, Leonid Semenovic 252 Peterlin, Anton 252 Peterlin, Matija 9, 140, 204 Pignatti, (Sandro) Alessandro 10, 74, 135, 332 Pirc, Raša 9, 74, 129, 204, 323 Pirjevec, Jože 9, 13, 26, 30, 60, 74, 75, 114, 115, 120, 204–205, 300, 308, 313 Pitamic, Leonid 202, 252, 270 Plecnik, Jože 252 Plemelj, Josip 24, 33, 78, 252, 307 Plenicar, Mario 252 Pleterski, Janko 252 Podrecca, Boris 10, 25, 74, 75, 139, 308, 336 Pogacnik, Jože 253, 268, 272 Pohl, Heinz Dieter 10, 126, 320 Poldini, Livio 10, 74, 136, 332 Polec, Janko 253 Popov, Andrej Vladimirovic 253 Popovic, Dejan 10, 132, 327 Potrc, Ivan 253 Povh, Bogdan 10, 132, 327 Prelog, Vladimir 253 Pretnar, Stojan 253 Prevoršek, Dušan C. 253 Prokop, Otto 253 Prunc, Erich 253 Pusic, Eugen 253 R Rajicic, Stanojlo 253 Rakovec, Ivan 253, 329 Rammelmeyer, Alfred 254 Ramovš, Fran 16, 17, 254, 318, 319 Ramovš, Primož 17, 191, 254 Rant, Zoran 254 Rao, Chintamani Nages Ramachandra 10, 132, 327 Ravnikar, Edvard 254, 282 Rebula, Alojz 84, 169, 172, 254 Rechinger, Karl Heinz 254 Regen, Ivan 254 Rigler, Jakob 254 Rojko, Uroš 9, 11, 12, 18, 22, 28, 44, 75, 139, 205–206, 304, 310, 335 Rothe, Hans 10, 126, 321 Rozman, Blaž 9, 14, 30, 60, 101, 141, 207 Rumpler, Helmut 254 Rus, Veljko 59, 193, 194, 254, 300 S Saeverud, Harald 254 Safar, Peter 255 Salecl, Renata 9, 13, 14, 29, 30, 44, 51, 52, 60, 61, 75, 101, 102, 103, 122, 207–211, 314 Salopek, Marijan 255 Samec, Maks 255 Sammut, Claude 10, 132, 327 Savic, Pavle 255 Scalon, Cesare 10, 123, 316 Scott, James Floyd 26, 32, 255, 280–281, 309 Seidl, Ferdinand 255 Serša, Gregor 9, 11, 41, 142, 211–212, 310 Severn, Roy Thomas 255 Sever, Savin 255 Shoenfeld, Yehuda 10, 142 Simcic, Zorko 9, 37, 138, 213, 334 Simoniti, Primož 255 Sirotkovic, Jakov 255 Skaleric, Uroš 9, 11, 17, 26, 28, 74, 75, 141, 213, 308, 310 Sket, Boris 9, 12, 13, 44, 133, 213–214, 329 Sketelj, Janez 9, 12, 141, 214 Skok, Petar 255 Slodnjak, Anton 255, 271 Snoj, Marko 9, 11, 12, 13, 14, 24, 25, 32, 44, 57, 62, 105, 106, 107, 125, 214, 271, 308, 310, 318 Sovrč, Anton 256 Spacal, Lojze Luigi 256 Spinozzi Monai, Liliana 10, 32, 126, 321 Splichal, Slavko 9, 11, 12, 24, 29, 30, 44, 45, 46, 49, 51, 52, 53, 54, 57, 75, 120, 215–216, 307, 310, 313 Stĺlberg, Erik Valdemar 10, 143 Stankovic, Siniša 256 Stankowski, Jan 256 Stanonik, Janez 256 Stanonik, Marija 9, 11, 18, 22, 28, 75, 125, 216–218, 304, 310, 319 Stanovnik, Branko 9, 11, 12, 14, 21, 33, 60, 65, 67, 68, 69, 129, 218–219, 304, 310, 324 Stefanovic, Dimitrije 26, 256, 265–266, 309 Stelč, France 109, 256, 291 Stern, Pavao 256 Stevanovic, Petar 256 Straus, Jože 10, 123, 316 Strle, Franc 9, 12, 30, 44, 48, 49, 50, 51, 52, 79, 101, 141, 219–220 Stuhlpfarrer, Karl 256 Stupica, Gabrijel 256 Supicic, Ivan 10, 123, 316 Svane, Gunnar Olaf 256 Svetina, Saša 9, 18, 74, 141, 220 Szentágothai, János 256 Š Šalamun, Tomaž 256, 285 Šašel, Jaroslav 256 Šeligo, Rudi 257 Šelih, Alenka 9, 14, 17, 18, 28, 30, 60, 101, 120, 220–221, 313 Šenk Kosem, Nina 9, 21, 37, 111, 139, 221–222, 303, 335 Šercelj, Alojz 257 Šidak, Jaroslav 257 Škerjanc, Lucijan Marija 257 Škerlj, Milan 257 Škerlj, Stanko 257 Šlebinger, Janko 257 Šnuderl, Makso 257 Štampar, Andrija 257 Štih, Peter 9, 11, 12, 13, 16, 17, 22, 26, 28, 30, 39, 44, 59, 60, 61, 67, 74, 75, 81, 105, 112, 121, 161, 222–224, 304, 309, 310, 313 Šuklje, Lujo 257 T Tavano, Sergio 10, 123, 317 Tavcar, Alois 257 Tavcar, Igor 257 Taylor, Alan John Percival 257 Teržan, Biba 9, 12, 29, 77, 121, 224–225, 314 Tesničre, Lucien 258 Teune, Henry 258 Tišler, Miha 9, 129, 225, 324 Todorovic, Kosta 258 Tokarz, Bozena 10, 126, 273, 321 Tokarz, Emil 10, 127, 273, 321 Tolstoj, Nikita Iljic 258 Tomaževic, Miha 9, 12, 13, 44, 129, 225–226, 324 Tomovic, Rajko 258 Toporišic, Jože 258 Trofenik, Rudolf 258 Trontelj, Jože 16, 258 Trstenjak, Anton 258 Tršar, Drago 9, 37, 138, 169, 171, 172, 226, 334 Turk, Vito 9, 130, 226, 324 Turnšek, Dragica 9, 133, 226–227, 329 U Udovic, Jože 82, 258 Ugljen, Zlatko 10, 139 Unger, Felix 10, 143 Ušenicnik, Aleš 258, 270 V Vavilov, Sergej Ivanovic 259 Vavpetic, Lado 259 Veber, Franc 259 Velimir, Neidhardt 10, 139, 336 Verc, Ivan 10, 74, 127, 321 Verkhratsky, Alexei 10, 136, 228, 332 Vidav, Ivan 14, 15, 65, 259, 268, 311 Vidmar, Josip 16, 259 Vidmar, Milan 16, 259 Vilfan, Sergij 259 Villadsen, John 10, 132, 327 Vodopivec, Peter 9, 29, 30, 61, 75, 82, 92, 122, 227, 314 Vodovnik, Lojze 17, 259 Volkov, Mstislav Vasiljevic 259 Vouk, Vale 259 Vratuša, Anton 114, 260 Vrišer, Igor 260 Vucenov, Dimitrije 260 Vuga, Saša 260 W Wakounig, Marija 10, 123, 317 Waugh, John S. 260 Wernig, Anton 10, 143 Wolfram, Herwig 10, 123, 317 Wollman, Frank 260 Woschitz, Karl Matej 10, 127, 321 Wraber, Maks 260 Z Zadnikar, Marijan 260 Zadravec, Franc 260 Zajc, Dane 60, 260, 300 Závada, Vilem 260 Ziherl, Boris 16, 260 Zlobec, Ciril 16, 17, 261, 269, 285 Zorec, Robert 9, 11, 12, 17, 22, 24, 28, 35, 44, 45, 53, 56, 57, 69, 75, 104, 134, 227–228, 304, 310, 329 Zorko, Zinka 161, 261 Zupancic, Crtomir 261 Zupancic, Mitja 9, 12, 14, 60, 134, 228–229, 329 Zupancic, Rihard 261 Zupanec - Sodnik, Anica 261 Zwitter, Fran 261 Ž Žekš, Boštjan 9, 11, 12, 14, 16, 25, 33, 44, 65, 74, 75, 130, 308, 310, 324 Žele, Andreja 9, 13, 21, 28, 31, 32, 57, 63, 111, 125, 229–230, 303, 319 Žižek, Slavoj 9, 121, 230, 230–232, 314 Župancic, Andrej O. 261 Župancic, Oton 261 Fotografije: arhiv SAZU in osebni arhivi posameznih clanov SAZU ISSN 0374–0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 71. KNJIGA 2020 Uredniški odbor: Peter Štih, Milcek Komelj, Robert Zorec Glavni in odgovorni urednik: Franc Forstneric Zbiranje gradiva in urejanje: Veronika Simoniti Jezikovni pregled: Mija Longyka in Marta Kocjan Barle Prevod: Špela Truden Izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Prelom: Medija graficno oblikovanje, d. o. o. Tisk Abo Grafika, d. o. o. Ljubljana, 2021