6t. 88. V Gorici, v četrtek dne 3, avgiiata 1911. lshaja trikrat na teden, in sicer f ttrei, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vnel^ta.. :.-'A&, K..,.,. ! V» »•. • ¦ 5 » Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soč'au v vseh tobakarnah. ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in GradiŠčanskenT tn dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Ha naroČila brez dososlane naročnine se ne oziramo. •.T««W,XU »Vse u narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredniške „'/;.;« . '¦! j nahaja v Gosposki uiicf H t": Gorici v l. nadstr. na dailt. Upravaištvo se naha;j v Gosposki uTiai št .7 v I. nadstr. na le?0 v tiskarni Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. ! : ¦ ¦ j Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano JL-krat -6 vin,, 2-krat 14 vin., 3-krat 12-J vin. vsaka vrsta. Večkrat po poj,*' godbi. Večje črke po prostoru? Reklame in spisi v uredniškem delu 3u vin. vrsta. — Za obliko; in vsebino oglasov odklanjamo' vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TaUfoo it. J3. — »Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiika in od. - " • .-¦_._............_________________________^. . i t n i.,...... T Amsh) aii nemi) Eimnazijo?! i. ¦ Od znamenitega in velepomembnega Sempaskoga Tabora, kjer je na tisoče slovenskega ljudstva odločno zahtevalo svoje pravice, smo gorjSki ^Slovenci neprestano klicali po slovenskih srednjih šo» lah. V neštevilnih peticijah, na shodili, zborovanjih, s sklepi občin itd. smo zahtevali slovensko gimnazijo in realko v Gorici. Dokazovali smo, kako velika krivica se nam godi, da morajo naši otroci znati že d%ra jezika ob vstopu v srednjo šolo, da vsled tega prihajajo vsaj za en6 leto kasneje v šo!o nego privandrani nemški otroci. In eno leto zgubljeno je cesto usodepolno za vso bodočnost otroka. Vrhu tega se morajo naši dečki boriti skozi celo gimnazijo ali realko z velikimi težavami in često po vrhu še z nemškimi profesorji. — »Soča« pa je od leta do leta. navajala žalostno statistiko, koliko naših otrok propada, namesto da bi lepo napredovali. In zares, neizmerno je število uničenih eksistenc, velikanska je škoda, katero smo pretrpeli vsled nemških šo! —- m to v deželi, kjer nemščina niti deželni jezik ni. ; Iz vsega tega dolgoletnega boja z|i slovenske srednje šole bi mogli soditi, da se naše »zrelo« ljudstvo živo zaveda krivice, ki jo je trpelo in da komaj čaka rešitve. Ali kaj vidimo? Po velikanskih borbah več desetletpj se je vendar posrečilo, izbojevati si lani prvi razred bodoče slovenske gimnazije - fn to le z omejenim Številom 55 učencev. Za prihodnje šolsko leto pa število ni več omejeno: kolikor sposobnih učencev se oglasi, toliko jih bo sprejetih, pa če bi bilo treba tudi več paralelk! Človek bi mislil, da zavedni goriški Slovenci od prvega do zadnjega vpišejo svoje otroke le v novo slovensko gimnazijo, saj so imeli od nemške šole doslej dosti škr 'e in nesreče! Ali temu ni taico! — Za boaoče šolsko leto je vpisanih več slovenskih dečkov v — nemško gimnazijo in v septembru jih pričakujejo še več! Strašno! Grozno! Kje je toliko hvali-5-ana zavednost goriških Slovencev? Sta-riši, ki so vpisali svoje otroke v nemško gimnazijo, so osmešili ves naš boj zadnjih 40 let za slovensko šolstvo! Oni dokazujejo našim sovražnikom, da so___nemške srednje šole v Gorici potrebne! Namesto da bi nemške šole izginile iz Gorice • jim zapostavljajo nadaljni obstanek naši vrli. zavedni, odločni itd. goriški rojaki! Toliko sramoto, tako inepreračunlji-vo škodo delajo našemu narodu tisti, ki c.dslej vpišejo svoje otroke v nemško gimnazijo! Umeje se, da nekega dne mora dohi-icti opravičena jeza narodova 'take škodljivce, take šalobarde. take izdajalce naših narodnih interesov! V očigled temu dejstvu je bila >>Soča« že pozvana od več •¦irani, da bo v prihodnje Objavljala sezname učencev na nemški gimnaziji, da bo ljudstvo poznalo tiste, ki pljuvalo v lastno skledo ter delajo nepreračunljivo škodo isi neizmerno sramoto svojemu narodu! V 1. razred slovenske gimnazije vstopijo lahko nadarjeni učenci, ki so dovršili četrto loto ua katerikoli ljudski Šoli, ne da znajo le eno samo nemško besedo. Na ta način pride lahko na gimnazijo otrok z 10. letom. ¦¦- Kolikor bo potreboval nemščine za življenje hi katerikoli bodoči poklic, se je gotovo nauči v 8 letih, za to je že prav dobro poskrbljeno. Zato izjavljamo tu jasno in glasno, da je neumnost in le slab izgovor, ako kdo pravi, da je vpisal svojega otroka na nelnško gimnazijo, ker hoče, da se dobro nem$ki nauči. Ako bi vsi tako mislili in bi tak izgovor kaj veljal, potem ipa slovenskih srednjih šol ni prav nič potreba! Potem je bila le neumnost in nagajivost ves naš dosedanji boj za slovenske šole! Hvala lepa za take lekcije v 1. 1911 po rojstvu Kristovem! Mptde: Jrl RyMfa. (Priobčil drž. posl. dr. Rvtoaf v »Slav.. Tagblafctu«.) Tovariš dr. Gregorin in jaz sva se nadejala, da se po najinem izstopu iz »Hr-vatsko-slovenskegi kluba« duhovi jednega dela Jugoslovanov pomirijo in da bc$ omogočena brezstrastna diskusija o Jcof! ristih skupnega postopanja Jugoslovanov; Zdi se, da sva se varala, kajti dr. Trešič-Pavičič je (priobčil v listu »Slav. Tagtflait« članek, ki jasno priča, da je ta hrvatski politik' še vedno poln tiste animoznosti proti 'primorskim Slovencem, ki jo je pred nekoliko leti povsem očitno kazal proti nam. Gospod dr. TrešičnPavičič je namreč tedaj izmislil pustoloven načrt, po katerem naj bi dovel do sporazuma med Itali-janstvom in Jugoslovanstvom s tem, da bi se Jugoslovani, pred vsem ipa Slovenci, odrekli vsega ozemlja zapad.io od Učke Italijanom v prilog, da se ti potem od* rečejo vsem aspfracijaim do ozemlja vsho-dho Učke. '|Posla'n je bil k nam neki Italijan iz kraljestva, ki naj bi nas bil pridobil za ta načrt. Samo ob sebi umevno je, da smo odgovorili posredovalcu, da se primorski Slovenci ne bavijo s samomorilskimi mislimi in da se odpovedujejo časti, da bi jih ~ Italijani pojedli. Ta gotovo samo ob sebi umevni odgovor je tako razljutil g. dra. Trešiča-JPavičiča, da nas je najhuje napadal in zasmehoval ne le v reškem »Novem listu«, ampak tudi v rimskih listih. - Tej svoji animoznosti ja2 z vso vnemo zavzemal za to, da se takoj ustvari splošna zveza, ali da se jej vsaj pripravijo poti. Dalmatinci pa niti v pogajanja niso hoteli stopiti s Susteršičevo skupino. Jugoslovanski klub brez te skupine, to je, skoro dveh tretjin vseh jugoslovanskih poslancev, bi bil pa nestvor. Kdor je za skupen klub, mora tudi pri vsem svojem protiklerikalnem mišljenju računati s 'tem .dejstvom Absolutno ne odgovarja resnici, da sem bil jaz poklican, da sporočim Polma-tincem le pogoje, pod 'katerimi bi mogli vstopiti v skupen iklub. V resnici se hiti govorilo ni o čem takem^ in tudi ni moglo biti-govora, kajti pogoje naj bi bila določila-še-le pogajanja in sicer ob sodelovanju Dalmatincev. Se mianje odgovarja resnici, da bi bil jaz silil na to, da naj Dalmatinci kar. brez druzega vstopijo v »Hrvatsko-slovenski« klub«, ki naj bi se ustanovil. To ime .niti še obstajalo ni tedaj! Z naše strani se je VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) Davkar jim je pokazal tudi listino, katera je bila podpisala od prefekta jPodeola in se je glasila, da, če pridejo republikanci na krmilo, bodo tij zvišali proračun za eno milijardo. Oorožftfki in poljski čuvaj so imeli naleg, hoditi po okolici, in nadlegovati republikance z raznimi zaslišanji, ovadbami in prepovedmi. Mirovni sodnik je obsodil najnedolžnejše ljudi, vozil se je po deželi, samo, da je strašil kmete. Tudi šolski bratje in sestre so bili marljivo pri delu. Delili so med otroke časopise, letake in podobe maršala, zapovedovali so jim, naj dobro pazijo, in' si zapomnijo, kaj govore doma stariši in naj povedo, kako bodo $> ',yali. Ženske pa so hodile redno v cerkev^ kjer so ' ^šili •n strašili duthovni. ; Razburjenje med ljudstvom je vedno bolj rastlo, na zunaj'So bili kakor odrezani od vsega sveta, reakcionarni časopisi so pa lagali, oblasti so bile vedno nadležnejše, reakcijonarci vedno nesramnejši, trgovina in obrt je zastajala, denarne stiske pa .vedno večje. Republikanci v Rovboni so imeli mnogo posla, da so rodili ljudi. »Le mir in previdnost,« so dejali, »dan plačila te blizu, toda bodite previdni 'in pazite, da se pri glasovnih posodah me "bode delala kaka sleparija.« Oalticr je poslal svojega slugo v Saint Marcellin. in v La Cote, da prinese časopise. Ali prišel je prazen nazaj. Tudi v teh krajih so ni vedelo nič natančnejšega o dogodkih v Franciji, republikanskih časopisov niso do-bivali, vedelo se je samo to kar so prinesli razni trgovski potniki seboj. Oalticr je poslal svojega služabnika še v Grenobl, od lu je prinesel iz tiskarne cel zaboj »Reveil du Dauphine«. Ob enem je prišel tudi Pavel s polnim kovčekom časopisov, zadnjim oklicem Thiersa in Gambettovimi govori. Prijatelji so pričeli takoj deliti liste, pri tem pa sta bila Josu in Allard zasačena od orožnikov. • »Nimate dovoljenja za razširjanje tiskovin.« so rekli; > lis ti bodo zaplenjeni, vaju bomo pa ovadili.« »Vi ste jako predrzni,« pravi Allard. »Ravnamo se po povelju.« Postajenačelnik je bil jako zadovoljen, veter je raztrgal Oaltierovo zastavo, napis ni bil več čitljiv, gledal je z zadovoljstvom proti zastavi in si mislil: V nekoliko dneh bom imel še večje veselje, peijal bom republikance vklenjene, to bo vzbudilo pozornost, kajti nekateri so jako bogati! V kavarnah in krčmah je bilo jako živahno, govori so se poostrili, prišlo je tudi do spopadov. "Pek Louis, velikanski mož, je vrgel vsakega, ki se je upal govoriti proti republiki, pred vrata. Čim bližje je bila volitev, tem imarljivejše so še obnašali reakcijonarci. Ghanat je razsipal denar s polnima rokama. »Republikance kupim,« je rekel zaničljivo, »Časti- i vredne, poštene ljuu; pa plačujem!« I Šestintrideset ur pred-volitvami, so dvignili reafc-l cijonarci še enkrat svoj glas in vpili: »Republikanci so vničeni. večina v okraju je za maršala.« »Kajti maršal,«, je izavpil župnik, »je kraljev možU »Ne,« zavpije Ohanat, »cesarjev je!«. Monestrel seveda ni smel manjkati pri volitvah. Prišel je torej1 dan preje v Teninom. »Lucija,« je rekel svoji hčeri, »ta je tvoj bodoči soprog, on je bogat, lahko.ga vzameš.« »Tega gospoda! Nikdar!« vzklikne Lucija.' »Ne, in ne!« '.' . ' '.' »O, prosim,' vzemite me gospodična,« je rekel Tenin, »Ne, in ne,« ponovi Lucija. . »Ali boš molčala,« zavpije Monestrel in prime Lucijo za roko, »dogovoril sem se z njegovo rodovino, on je tvoj zaročenec, zabtevam, da si dasta zaročni poljub.« Lucija zavpije. . ., • t »Nikdar!« , . .-,...¦.. .:.,.. •• »Tenin,« .pravi Monestrel, »dovolim ti, da jo poljubiš. Lucija se. obrne prestrašena nazaj, tu pa zagleda Alberta, ki jerStal,dva;koraka od.hiše in govoril z Aljar-dom: »Albert,- Albert, na pomojč,!« zavpije. Z enim skokom-je bil Albert sredi sobe: Videl je Te-nina se nagibati"proti Luciji z iztegnjenim vratom, razprostrtima rokama in koničastimi ustnicami. Prevzela ga je jeza, priložil je/debelunarju .zaušnico, prijel ga;naj bi v svrho, da bi poslanci, ne pripadajoči k Zajednici, dobili primernoi mandatov v^Čkhv ustvariH z 'OalmatitteiiZvezo s tem namenom — izjavili, da smo se mi tozadevno že sporazumeli-2 d.romSuster-šičem. V prvo jie absolutno krivo, da bi bilo tedaj že obstaijalo taiko sporazumljenje z d^rom Susteiršičem, kakor tudi ni nič dru-zega nego sumničenje, ako g. dr. Tresič trdi, da je bila »vsL afera« že dolgo prej pripravljena. Z d^rom Šusteršičetm se je le v 'nedeljo, neposredno pred konferenco z Dalmatinoi, pred očmi Daimaitincev, v -čitalnici poslanske zbornice vrršil kratek pogovor, ki mu je bil namen doznati, na kako stališče se postavlja dT. šusteršič nasiproti ideji skupnega ikluba. Med tem pa, ko dr, Susteršič ni zavzel principijelmo odklanja-jočega stališča in je le izrazil domnevanje,*! da bo Dafonatince težko pridobiti za uresničenje te ideje, pa so bili prijatelji g. d.rš Tresiča tako — recimo — (neprevidni,' da • so to domnevanje popolnoma opravičil}. Na to sem opozoril ijaz Dahnatince čisto odkrito. — Očitanje, kakor da ne bi bili mi odkrita postopali, je torej več nego neopravičeno. Stvarjejednostavna tako-le: Dalma-tinci niso hoteli Iz strankarskih ozirov za sedaj pristopiti k skupnemu 'klubu in niso tudi hoteli niti približno označiti termina za^začetek poznefjih pogajanj; zahtevali so pa vzlic temu, naj se jim mi priključimo v tej aK oni formi. Tega nismo mogli, aiko se nismo hoteli ideji skupnega kluba popolnoma odreči 'ker bi biio to le dovelo do poojstrenja nasprotstev, kakor je Rrav lahko je bilo dovesti v zmo-to revizorje; r- kajti bila je taka zmešnjava, da bi se nihče ne mogel orijentirati. Falsifikacija je obstojala v tem, da se niso vpisovali dejanski dogodjjaji, in da so se vpisavali neobstoječi slučaji. ¦— V^a gnjiloba banke je obstajala v odpisih; for gub. Na vsak način so morali biti dva ali trije, ki so vodili banko«,Bilo je neStevilsno računov, s katerimi so rpokrivali falsifi-kaeije. V torek. ^ Prof. Vierthaler madaljuije in pravi, da Se bil organizem B. P. popolnoma zgrešen. Knjigovodstvo bi morab biti odvisno od izvrševakega organa. Rafzun -tega bi moralo obstojaiti iše drugo, sumatično knjigovodstvo. Ti klve knjigovmlstvi hi se potem ob gotovih časih 'kontrolirali in polo^ imu bi se bilo ogihflo, ker bi bila revizija •uspešna. Upravnim svetnikom so kazali samo pisma, ki so odhajala, v 'došlo skoPi^ponr denco niso imeM vpogleda in radi tega tudi niso imeli vpogleda v bančno poslovanje. j Preide "na igre, ki kakor znano, od* vise 6i slučaja. Banka, koje prvotni na-¦¦ men je bil: pomagaiti z (dovoljevanjem kre-: dita industriicelm bi trgovcem, bi ne smela Tudi s iingirano dividendo'itrpe delmi. carji in podjetje. Bolje je nedatidividend, 'kakor je -to svojčas storila Ausitro-Ameri-cana. Fingirane dividende oškodiujejo bo-cloče delničarje. Oni, ki so sestavili bilanco leta 1908 so morali vedeti za izgube, to se zrcali iz načina razpostavljanja iingirainih računov. Dotirčniki, to je dokazano, so morali »vedet; za izgube za vsaj 253,956.74 K. Bilanco so (napravili brez izvlečkov računov, kar je nesmisel. Seveda, če bi na izvlečke počakali, bi bili doznaii za 900.000 K izgub. Dejanski je bila porabljena vsa akcijska iglavnica in izgub je bilo še 541.000 K. Drž. pravd.: Koliko izgube je kazala bilanca za 1. 1909? Vierthaler: Približno 1,200.000 K ne računajoč 500,000 K,;ki so bile določene poprej za izgubo, torej skupno znaša kron 1,700.000. ta zahteva od igralca 20^-50% položka. Nakup aikcij traimwaja za 15.000 K gotovo ni bilo dobro opravilo, ker polagoma bi bila ibanka primorana prodajati akcije eno pO eno. Vendar ni biio to opravilo tako ris-kahtno kakor ono z raznimi papirji Olede igre na račun tretjih oseb ni natančnih zapiskov. Kjer se je plačalo 10.000 K, so se le-te postavile mesto v pa-sive, med aktive. -Talko se je ustvarilo nebroj iingiranih ra6wTOv.'V dobi finančne :rize leta 1907 in. 1008 bi se bilo zamoglo, s prodajo dotič-nih papirjev, zaslužiti sto in stotisoče kron in bairka bi premenila svoje 'lice. I>a-li se je to storilo, ne vem. Mogoče je, da so igralci, ki se zanašajo ma golo srečo, šli mimo te ugodne prilike in niso to izredno okoliščino uimeli izkoriščati. O izgubah na igri manjkajo upisi v knjigah, zato so računi izvedencev samo približni. Na vprašanja, ki se je že enkrat ven-tiliralo, namreč, a!!i bi bili morali upravni svetniki takoj prodati papirje ali pa jih obdržati na riziko banke, izjavljam, da je bila njihova sveta dolžnost jih takoj prodati. V Italiji se je dobro vedelo, koliko je izgubila banka pri igri, za to je tudi Milanska banka odbila prošnjo za posojilo pol milijona kron. No, v Gorici se o teh izgubah ni vedelo ničesar. Danes je seveda lahko trditi, da bi bilo bolie, ko bi se bili .rečeni papirji še obdržali... toda glede na to, da je banka skozi tri leta izgubljala, dvomim, da bi se hotelo še nadalje izgub-Ijarti... Sistem prikrivanja izgub je spravil v veliki nered registre. Našli smo na primer, da so bili A, B, C in D dolžniki, v .'knjigah pa so bii vpisani kot upniki za znatne svote. S početka nisem ničesar razumel v teh knjigah. Govori o menicah in pove klasične slučaje (fingiranih vpisov. Bilance B. P. niso bile niti tehnično pravilno sestavljene. Reeskont je povsod prenizek. Iz tega vzroka so bile bilance napačne in sicer leta 1902 za leta 19a3 za leta ,1904 za leta 1905 za leta 1906 za leta 1907 za leta 1908 za 3.400 kron 10.200 kron 8.710 kron 3.000 kron 79265 kron 303.172 kron in 975.914 kroni Proti Čehom v Erato. »Corriere« je poročal včeraj o neki demonstraciji proti Celtoni v- Gradežu. ¦--V to morsko kopališče prihaja čedalje več Čehov; letos jih je gotovo že tretjina vseii gostov. — Letos 4majo ton češki hote! »Lacroma«, ki ga je kupil g. Horak iz (Prage; dozidal je še velik jedilni salon, pripraven za zabave in predstave. — Zdaj pa Čujte velikansko nesramnost teh čeških vsiljivcev! Pred tem hotelom so razobesili reklamne table v — češkem jeziku. Ali ni :o strašno? V Gradežu m skoro povsod nemški napisi, kmalu bi se zdeio, da je Gradež nemški kraj, in oh tem dejstvu se doslej ni še nikdo spod!ti-kal. Ali če Čehi napravijo napise, reklamne table, namenjene češkim gostom, od katerih nikdo ne -zna niti besedice laške, tedaj pa je ogenj v strehi — in vrli Gra-dežanje uprizarjajo sovražne demonstracije proti Čehom. »Corriere« prše: »Table so vrgli na. tla, kričali so m protestovali energično; za prvič je bila to zadostna lekcija »per i buoni ihienditori«. Dalje pravi »CorrkTe«, da Nemcem iu Madjarom se doslej Še ni nikdar kaj takega pripetilo. »Ma se nuovi iutrusi calati qui da regioni piu barbare, ignari dei nostri co-stumi, del nostro carattere.e di quella tede die ci regge in core, se -costoro tentassero d i provocare questo popol > tvanquiilo, ah! stieno pur certi che tro-verreW)ero il pan pei loro denti.« Nesramnost! Čehi so torej »intrusi«. ki so pridrli iz najbolj barbarskih krajin, in oni v Gradežu izzivajo tamošnje krotko ljudstvo. Ali že dobe s palico po grbi! — »C« je dalje povedal, da je šlo 40 po sestnikov k upravitelju občine (Dr. Mar-chesiut!!), da bi zaprl češki hotel, ako so bodo ponavljali taki slučaji! Ali si je mogoče misliti več nesramnosti! Gradežanje bi morali vsak dan d > »komolca Boga hvaliti, da tujci prihajaj« tje, sicer domačimi poginejo zi\ lakoto: zdaj pa nakrat mganjajo lahonsko politiko, besedičijo o svojem starem »benečan-skem mestu* in italijansfcvu, ki je krut;; žaljeno vsled--------— par reklamnih tabel, namenjenih velikemu delu kopališki!; gostov! Ne zgrešimo mnogo, ako rečemo, da lahonski hujskači niso daleč od upravitelja občine! Sicer pa pričakujemo točnejŠHi poročil. nikoli kupovati negotovih aikcij. kot narodnjaka. Nikijer sie potrebujemo ta^ l Igranje na račum tretjih oseb ne pred-ko kot ravno v BidSh naroktoih mož, ali ' stavlja za bamltoo samo rkika tedaj, če le- Glede bilance za I. 1908 je opomniti •sledeče: Ta bilanca je kaizala 42.000 kron lingiranega ddbička in 5% fingirane dividende, da-si je (biio 31. decembra 933.591 kron izgube, to se pravi, da^si je bila v pravcatem konkurzu. Mnogo je takih, ki objavljajo neresnične bilance in s tem spravljajo v zmdtč široke plasti prebivalstva. Domače ve&tl Smrtna kosa. — V 72. letu svojega življenja sje preminul v torek učitelj mestne godbe v p. Konrad Cartocci. Kapelnik je bil od I. 1880. nadalje. Pod njegovim sodstvom se je raz\'iia mestna godba do one višine, da lahko konkurira z vsako vojaško. Kontponiral je raznovrstne stvari. 3iaj*bolf znano delo je *Requiem«. 20.000 kron je daroval cesar zrf po-gorelce v Carigradu. V isto svrho je darovala vlada 6000 K. Še eden slučaj kolere je bil konsta-tiran v Trstu. Zbolei je 37 »letni uradnik »Bane. comrnerc. Triest.« Cezar Kohn. Prenesli so ga feoj v Magdalen^ko bolnišnico. Tudi v Pobegih govorijo o slučaju kolere,, vest pa že ni potrjena. — Tržaški tmestni magistrat se trudi na vse mogoče načine, da bi bolezen, omejil. Sadje morajo ¦ prodajalki pokrivati s tulorn. Tudi v Gorici bi lahko magisitrat kaj laskšn^ega' 'oKHt«dil. Vidi se veSkraVkaiko .kupci- vse breskve in hruške pretipajo, preidno kaj1.'kupijo. J Dve Japonski vojni ladij!, ki sta biti j .povodom kronanja angleškega kralja od-.! poslani na silavmost, se vračate sedaj iproti i ljulbi domovini. V Trstu si jih lahko ogleda začetkom septembra vsakdo. Prijet vojaški begunec. — Iz vojne ladtfflL* LKornu. Odbor. N. D. O. Dramatski odsek »Rokodelskega bral-liega društva v Tolminu« vprizori v nedeljo, dne "6. t. m. v gledališki dvorani narodno dramo s petjem v petih.dejanim Lepa Vida«. Začetek ob 8. uri zvečer. Ljudsko štetje je končano in imamo prej seboj rezultate. Tržaški »Piccolo« šteje in šteje, sešteva in odšteva, računi piooente in na ncibeden način iitu ne gre v glavo, da je v Trstu, v Gorici, v jPuiju in drugih isterskih smestth toliko Hrvatov in Slovencev. Med vrsticami'se bere, da'hoče nekako sumničiti razne oblasti in ose-he. da je nekaka »vis maior« vmes, da se je moglo našteti toliko baribarov. »Picco-lu* povemo, da smo nezadovoljni, da so i;as tako malo našteli in-da nas bo pri-hcrinjfc, če ne vtaknejo Italijani svoje roke vmes, se več, ker bo ljudsko štetje potem pravično. Vreme. — h vseh krajev prihajajo poročila o hudih vrečinah ir» pomanjkanju vade. Vročino občutijo posebno po mestih. Tudi v Gorici gleda vse dežja-željno proti oblakom, ali zaman. Sicer se zdi, kakor bi nas hotelo imeti nebo za norca. Prati večeru se naberejo v smeri proti sv^ Gori temni oblaki, veter malce popiha, parkrat zagrmi in zvečer se nam zopet kaže nebo v vsej svojej krasoti. V ljudskem vrtu pada suho listje na tla kakor v leseni. Po celi Avstriji so lokalne nevihte, upamo, da tudi nas kaka obišče in da začne vplivati barometer na vreme... Par procesij bi stalo tudi dobro. Vtopii bi se bil kmalu v ponedeljek, ob železniškem mostu neki nepoznani mladenič. Kraj je sicer ograjen in -popol-nuna nenevaren, ali mladeniška korajža ga je gnala parkrat sem in tja črez Sočo. Prijel ga je krč poprej obstojna, so povišala svojo glaVt /nicoza 243 in pol miljoma kron. Na tem iveljkem,gospodarskem.napredku>.so $rav, krepko udeleženi Slovani. Od 64 delniških .družb jih je 22 z glavnico 48 miljonov,.krdn.' v slovanskih rokah, in denar so dale.zve-,čine slovanske ^anke, Od 9 novihbanK, k j. so se';lani osnovale,, jih je 6.z glavnico. 17 in pol miljona kron slovanskiJr. V indur atrijskih podjetjih so bili Slovani najbolj ] udeleženi v papirni industriji, vendar pa. :tudi v vseli drugish panpgalh v odlični meri/ rA bolj nego v ustanovitvi novih podjetij se kaže napredek v povišanju glavnice v onih podjetjih, iki so obstojala-'že pred K 1910. 60 gospodarskih zavodov-v-Avstriji je pomnožilo minolo leto svoje tenieljne glavnice za 243 in pol miljona kron. - Od teh odpada na Slovane 17 društev š 70 miijoni kron. Med 20 bankami, ki so.lani,, povišale glavnico za 149 miljonov. 300.000 kron, je osem slovanskih z več ko 57 miijoni kron. Ta velik gospodarski na* predek slovanskega elementa v Avstriji ie uspeh premišljenega in resnega gospo-|^|rjskega dela in kaže avstrijskim Slova-1. |-:n0m jasni cilj bodočega dela* ¦¦ —^p— Eoriška kolesaiska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« uljudno uaznanla, da prirej 10. 'septembra t. 1; cestno dirko, srečkanje itd. Kolesarsko društvo »Danica« vaibi gg. ČJftiie na izlet prihodnjo nedeljo k slavnosti bratskega kolesarskega društva »Balkan« v Trstu. Odhod s kolesi zjutraj 6b 5.30 Zbirališče kavarna »Dogaiia< Z vktart pa o pzldne ob 12.15 z državnega .kolodvora. Politični pregled. Državni zbor je šel n,ne ibalo. ppčatnjc^.^ol-go trajale in da pričnejo v kratkem pogajanja na Ceškenu, da bi se spravilo deželni zbor do dela. Sredi decembra bodo L klicani deželni »bori, med njimi tudi štajerski, kjer je slovenska obstrukcija onemogočila radi nemške nasilnosti delovanje. O naši deželi ne gu&ne nobeden nič, se gotovo vsem studi počenjanje večine v deželnem zboru. ;/".»¦¦¦,. .-. ¦ r •',- .¦ Maroko. — Širijo se še vedno vznemirljive vesti. Jedni pravijo, da kliče Nemčija veliko rezerve pod zastave, .po •drugi strani rudi Francija ne-drži križeim: rok ui se pridno pripravlja. »Matin« trdi, da je Nemčija izkrcala v Agadirju 30 mož. • Perzija. — Glasom zadnjih poročil je cela akcija eks-šaha Mdha'meda-Alija padla v vodo. Poročila trdijo, da se je vkrcal nenadoma'in odp«i*oyal torez «|lfa. I>osedaJ' |e-imel nekako peinziio; -ali 1o- wtf sedal vcamejo, ker je hotel na nasilen način priti zapet do prestola. Za Jugoslovane vetevažna .vest prihaja 'iz Carigrada: Turška'vlada je odobrila železniški projekt od 'Donave do Jadranskega morja in "sicer d&San GiovJahni di Medna, a obenem je odlbla Avstro-Ogr-ski prošnjo za zgradbo " železnice sko^i Novi-pazar,' ki bi ";sii potenj iz$ružila . s progo Mitrovica-Solun; Vest- so prinesli listi,, ki stoje v zvezi z. Aehrenthalom, je iterej verjetna. Železnica'bo največjega (pomenai ker 6dip-navskf- dežele, Črno !morite*in Širme po-ijatie R-usije z Jadranskim in Jonskim morjem. Največje važnosti .pa bi bite .'?Q ^Qlft Jugoslovane, kef bi kakor velikansiia veriga zaprla pot nemškemu »drangu naoh : Osten«, čegar pot pelje ^pre-ko» 'naŠh tejes •do Soluna. 4 "' ''•'¦'¦¦'" -.;0b sklepu lista nam je idošla 'grpziia tibvka}, da [se-Jei toes^ippi^ldiue.utopUa . v Vipavi gosipodična Talka Jakllova, . (hčer.ka,,tpva,rnat5i3.:( Anidreja > Jukila v I^upi .iniinevlesta',.dr. Ingoliča. .. Ob 2 popoldne se je Šla ikopat z bra-tqm m$$&„ sestrico, -v V.ilpaVio,. v, kateri-je na&a 'žalostno- simrt lik pr^d' svojo ipo- ^•pkb^.na katero se je neizmerno veselila,. Brat je ni mogel rešiti. ;..-; v, Moremo;. $L.mSsKti , neizmerno, žalost tako strašno prizadete rodbine, ki je širo- !ko.zTjana:sk-orp po;vsiepi,;jiugoslovan^kem-svetu- vsled-' WojMih-^pbŠir-hih- = ¦trgovskih zvez. Vse prijatelje in znaince hudo doleti ta žalostna novica im ni ga, ki b'd iz iglobke.. srca, ne' sočustvioval z nesrečno rodbino! NaŠč islkreno sočutje!! Pokoj nesrečni, mladi;nevesti! ... . :¦; Razne vesti. Vročina in njene posledice. — Kator poročajo z Diuinaja,. se jVtam temperaliura precej znižala. Oorkota 7.naša idiopoldine .le. 17° C. — VTragi je zaspal krojač Vej-voda na.solncuv JKo.se 'je.zbudil, je bil -tako opečen, da se je onesvestil Prepeljan. li so ga .v bolnico, kjer je umrl. — V Opavt in okolici je taka suša, da se boje, da izbruhnejo bolezni med ljudmi, in živalmii, ter računajo .s-tem, da ibodb./morali predčasno poklali živino. — V Pragi so umrle tri, v Plznu dve oseipi za vročinsko kapjo. V Hebu ie umiri -neki knjigovodja« — V Berlinu je vsled vročine zblaznela neka: de,-ikla ter gro/ila gospodfoiji,, da zakolje tip in njene tri orolte. Končno si je sama pre* rezala.vrat. Na ]Pnus»ke>m je tekom zadnjih 4 dni vtonilo pri kopanju 15 oseb. Na VVestfaJskem.gore gozdovi. V Bližini Mlinstra je izgbrelo nad 1000 oralov polila. Vsled suše je morala saŠko-Češka tparo-plovna družba vstaviti vožnjo med Draž-dani in Muhlbergom. —- Reka Ren ima 20°,; Nekair 28°; C toplo vodo. — Po Tirolskem in Solnograškem in po celi Nemčiji divjajo silne nevihte. Strela je zažgala v Welsoergu 6, v .Ottendorfu 3 kmetije. V plamenih sta poginila 2 otroka. Po celi zgornji Italiji je huda vročina -r v. senci 38°. C. Na Beneškem je mmogo ljudi umrlo za posledicami te vročine.*^-V, Se/verni iKdrolini, Amerika, se je posumila večina rek.. 152 tovaren za toomlbaže-vino je moralo vstaviti delo. Na tisoče delavcev je ibre# kruha. V Ameriki-1 :fe znorelo vsled vročine mnogo liudi, jnted njimi nemški igralec Taussiig. Velike demonstracije v Sarajevu. — V Sarajevu je uprava železniških delavnic odpustila dva , (ključavničarja' zarakii socijalistične ftgitacije. Po zavrnljaneni ugovoru je delavstvo vprizortlo velikej^e-monstracije. Nastopilo, je vojaštvo — dva ^atjaljona — prišlo je ido^spopada med nji-niii in demonstranti. -Ranlrenih je več oseb. Na-JBigležkein je padel pri nekem-poletu mlademu avijatiku Nap,ier-iu pri pald-cu motor r.a glavo, Bil je mrtev, na mestu. Iem je seboj tudii poifenika, a temu se ninič .-zgodilo.;-.;. >;;¦ -;> .. ..•..,:.'" '';, /,;¦¦*"'' Sijajni uspeh subskripcije Ljubljanske kreditne banke. — Vklju)b nenavadni letni dobi in precej neugodnim razmeram .na denarineni trgu - je .imela, subškripcija na nove delnice Ljubljanske kreditne bairtike *Se en poti »Nekateri slovenski pravniški/razi«. —- 'Mel je ponatis šioveriskih ipravniških' Jzrazov iiz »Slovfenskega ,JRr^m1ca^.>-p^a..20;vjw.;'.;.: ¦< ''':lr '{¦ 23 *> Pilžor rodoljubi! zahtevajte povsod naše igralne karte „Primorka" Prva slovanska tovarna igralnih kart v Ljubljani. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga k omejenim jamstvom* (V Ustni Ulil, Ooapoaka ulic« it. 7, I. nadstr.) — TaUfoa it. 7S. Hatun poitie hranilnice IUt. 837.S15. . Na ob5»eia zbora dne 28. aprila 1911. se je določilo; Hranilne vlog« se obrestujejo pp i%%. Stalne večje vloge* enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentoi davek plačuje posojilnica sama. . . „ %_ Hranilne vloge sa sprejemalo od vsakogar. Brezplačni hišni hranilniki. posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Slavni daloil se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stani« 31. dec.1910.: Zadružnikov 1886 s deleži v znesku 73.642 kron. - Hranilne vloge: 1,423351-26. Posojila: 1,488.919-—. ~ Reservni zaklad: 92.847*44. — Vrednost niši 372.09666. ako se obranimo želodčnih bolečin ?! Takim boleznim, na kuterih trpi dandanašnjo človeštvo, se pride vspežno v okom ter se jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja Dr. Engel-nov nektar močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdrave'in telesu. Kdor hoče bvv^ zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs'vitn vspehih sloviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, kije izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov iti iz vina, vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih Škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudijivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek '== Dr. Engel-novega nektarja - vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dohro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količne bolečino ali , srčno utripanje, obrani temveč dober sen in živahen tek, zahranjuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrajenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenica v lekarnah sletečih krajev: Gorica. Kormin. Gradišče, Romans, Ajel, Campolongo, Ronke. Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin^ Kanal, Videm, Palma, Cervinjan, Oglej, FinraičeL Gradež, Sežana. Vipava, Postojna, Milj, Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih Goriško-Gradiščanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali več steklenic nektarja po original-.nih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno == Dr. Engel-nov nektar. = Moj nektar ni nobeno' tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 200, vino »nalaga , 200, vinski štrkljaj 50, glicerina 100. črno vino 100, sok jerebike 100, črešnjev sok 200 brinje 30 in mnogo drugih zeijišč. Te zestavine se pomešajo. 2 .4 4 v jeseni, oziroma s i. januvarjem prihod-' njega leta lepo posestvo obstoječe iz 7 njiv orane zemlje prve vrste in hiše z vsemi v to stroko spadajočimi prostori. Posestvo je blizu velikih Roj v Št. Andrežu in leži nekaj prav tik hiše in ostalo blizu. Samo dvorišče meri 180OV Pred hišo se nahaja tudi vodnjak in vse potrebno za kmetijstvo. Natančneje se izve pri ANDREJU ZAVADLAV v Št. Andrežu pri Gorici št. 39. ! Suo|HsDO]eran ! Ludovik Borovnik = puSfear = v BOROVLJAH (Feriach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec* pušk brez aH z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, iiobert-pušk in klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno* trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovanske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! Dne 1. augusta 1911. bode v Radovljici Gorenjsko pri c. kr. okr. sodišču soba štev. !26 na dražbi prodana lepu vila h. št. 113 in restavracija h. št. 77, Vila je na lepem prostoru z velikim vrtom, ugodna za letoviščarje. Enako spada tudi k restavraciji prostoren vri ter bi se prostori lahko uporabili za privatna stanovanja. Cenilna vrednost ..... . K 24155-- Najmanjši ponudek . *. . . „ 15.495-— „ za hišo št. 77 „ 12.304-- » „ za vilo št. 113 „ 8.122- Pojasnila daje Leo Starmanu na Bledu. Udlskavana pekarija ii iladCičama Karol Draščik v Goriei n Karat v (turni Mi!) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, oblikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna flaa vina In likarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežuo gNr* po jako zmernih cenah. -*m Anton Potatzky v Gorici, naslednik Jos. Terpln. Na sredi Baltelj« ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje fcipsvatiče alrifcerikega Ii o>»BHOfa blag« tar tkialn, Breje Is iltij. POTREBŠČINE za piiarnice, kadilce in popahike. Najboljše šivanfce za šivaln stroje. POTREBŠČINE za ArojaSe in Sevtjatid. SretlnJIco. _ Uoini venci. — l*8n" knjlllee. f išna obuvala za Tse letni časa. Semena za zahajava, trava ii fatalja. Velike zaloge novi* dvo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri Najbolje cF^tljeua. saloga za kramarje, krošnjarje, rrcdaialce po sejmih in trgih ¦jr Sa deželi, t a*. „» Batjel-u Gorica Stolna ulica 24, Mehanična delavnica. Prodaja indi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacochei na navadnem kolesu Rojaki, izpolnujfe suojo narodno dolžnost: pristopajte h obrambnemu skladu družbe su. C in. m.! Stojte 1 Kdo ne pozna tvrdke e! Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelštvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri sknpni seji dne^SO. decembra 1905. sklenilo za leto 190«. ta-le način poslovanja: Daie Bvojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 3 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let Vsak izpoeojevalec plača pri zajemn posojila enkrat za vselej, mesto uradnine llt% prispevka v posebno rezervo za morebitne.izgube. i. ,. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4»/.* i večje, stalno naložene pa po dogovoru , i Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. | Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v ^ časopisih »Soča« in »Primorec«. t.„ ^ova P?av.ila »o bc razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo do-[ bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelštvo in nadzorstvo. Kerševani & Cuk na Stolnem trgu (Plana Dnotnc) o GORICI Iteu. Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Originai Vicioria Šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, ter delajo še po lOletni uporabi bre2šumno, hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku- =-=^=~- pom šivalnega stroja .-----»ORIGINAL VICTORIA« Šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original - Victoria šivalnimi stroji se izvršuje vsakovrstno umetno ve zenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoreaolce, stiskalnice, drosgalnice (stroje za mastenje grozdja, pluge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVANI & Cuk, ki jih sama izdeluje. Puške, samokrese, drago belgijsko orožje, Streljif 0. - Velika izber gramofonov. Dale na obroke. CENIKI = se razpošiljajo zastonj. ==' 97