Leto IX., štev. 47. FaitniB* platane t gottrial. V UUBUANI, t soboto, 21. novembra 1925. pocMdelJks. fai dam pa prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvos poštni predal Steč. 168. fe,s$80» m telegrame: »Naprej«, Ljubljana. dakovnl račun it 18.807. Današnja številka Din 1*6®. Sia«e »emžas .... Din 25-— za jae*s*sfevo .... Din 35 — ; Oglasi: Frater 1X*S nat 60 par. Mal* oglasi: beseda 69 par, najmanj # Din. Dopise fe&ahi®*jte in podpisujte, sicer s« n* pri*1»eij«. — Rokopisi se ne vrača;«-. Reklawa®ije »a Kst so poštnine proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja začasno le enkrat na teden in stane mesečno © dinarjev u ■»—immmn—bi t m«niiiMiwi iiiiiiiiiiiii »i iiiii n i tei lieinik VII., stev. 47. Četrtkova B^apfejeva'* Številka I*rs.4a.#a koi tednik: LJUDSKI GLAS Otasilo Kmetsko*delavske iKvez* Stane letno 72 Din — mesečno 6 D^r Vsem krajevnim organizacijam SSJ in KDZ. ,.Stare pravice". Seja načelstva SSJ in KDZ, ki se je vršila dne 10. t. m. v Ljubljani, je po pooblastilu izvrševalnega odbora •klenila sklicati XVII. redni strankin zbor, ki *e bo vršil 1., 2. in 3. januarja 1926 v Trbovljah. (Čas in prostor bomo objavili naknadno.) Začasni dnevni red: 1. Otvoritev zbora, verifikacija mandatov, volitev predsedstva. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Izpopolnitev strank, programa. 4. Nacionalno vprašanje. — Internacionala. i. Strokovne organizacije in stranka (Skupni dom). 6. Organizacijska vprašanja in tisk. 7. Delavska zbornica in socialno za-. varovanje. 5. Volitev načelstva, izvrševalnega odbora in nadzorstva. 3. januarja bo zborovanje »Kmetsko-delavske zveze«. Začasni dnevni red: 1. Agrarno vprašanje in socialna demokracija. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev načelstva in osrednjega odbora. 4. Razno. Eventualni predlogi morajo biti poslani centralnemu tajništvu najpozneje do 15. decembra t. 1. (na naslov: Ljubljana, pp. 168). Pravica udeležbe (§ 26. organizacijskega pravilnika): Vsaka organizacija, ki je pravilno obračunala za zadnje tri mesece pred dnevom sklicanja, ima pravico do enega delegata, večje organizacije pa za vsakih 60 članov po enega, pri čemer se ostanki pod 30 ne upoštevajo, 30 ali več članov pa šteje za 50. Število delegatov se računa na temelju povprečnega števila članov zadnjih treh mesecev. Za vsakega delegata naj bo izvoljen tudi po eden namestnik. Razen § 26., ki ga objavljamo, opozarjamo na vse določbe organizacijskega pravilnika, posebno na §§ 24. do 32. Potne stroške delegatov morajo plačati organizacije same. Pravico in dolžnost udeležbe imajo tudi vsi člani načelstva, izvrševalnega odbora in nadzorstva. Odbori posameznih organizacij naj naznanijo imena izvoljenih delegatov ter njihovih namestnikov najpozneje do 15. decembra 1925 centralnemu tajništvu v Ljubljani, da dobe pravočasno delegatske izkaznice. Gostje, ki se priglasijo pokrajinskemu tajništvu do 15. decembra, bodo imeli zagotovljen sedež. Drugi dobe izkaznice za goste na licu mesta, dokler bo zadoščal prostor. V Ljubljani, 10. novembra 1925. Načelstvo SSJ in KDZ. (Juristi pri Strokovni komisiji — nekdaj in danes! Zveza rudarjev izključuje člane, da se iznebi obveznosti plačati pravno varstvo. Torej so stare pravice le za kimavce — za odločne razredne borce mora pa delavstvo zbirati podporo, tako razumejo kri-stanovci socializem! Le tako naprej!) Čemu so juristi? Ali zato, da pomagajo pravici do veljave, ali zato, da si komodno služijo dober kruh? — Odgovor je težak, »ker so časi težki«, časi so pa težki zato, ker je odgovor »težak«. Če bi imeli juristi kaj vesti, bi bil odgovor lahek in tudi časi bi takoj postali lahki. Ker pa nimajo vesti, oziroma ker se nočejo vesti držati, je pa lahek samo njih kruh, vse drugo pa je težko in tudi kruh je težak — pri drugih. In to bo tako ostalo vse dotlej, dokler bo ljudstvo nevedno in bo hodilo k juristom po nasvete. To je stara socialistična resnica, za pobožne ljudi pa lahko povemo, da je to tudi še starejša krščanska resnica. Pismarji in juristi lahko sebi pomagajo, ljudstvu pa ne. V preteklem stoletju so bile politične organizacije še prepovedane, socializem se je razvijal v strokovnih društvih. Zveza teh društev je bila pa tudi prepovedana in še posamezna društva so mnogokrat razpuščali in preganjali. Kakor hitro je postal kdo kapitalističnemu podjetniku neprije- ten* je prišel pod paragraf bodisi sam, bodisi kar celo društvo. Zato je razumljivo, da se je v strokovnih društvih razen druge solidarnosti razvila tudi solidarnost za pravno pomoč. Posamezni delavec si ni mogel najeti jurista, društvo pa je že lažje zmagalo pravne stroške. Seveda socialistična strokovna društva niso hodila iskat juristov na trg, ampak so svoje zadeve izročale socialističnim juristom, to je človeku, ki se je držal svoje vesti in ki je branil pravico. Pri tem je ekoro vselej zmagal in stroške je moral plačati kapitalistični nasprotnik. Če je spoznal, da je delavec kriv, ga je poučil, tudi branil ga je, da ni bil pre-občutno kaznovan, nikdar pa ni tlačil pravice zato, ker je zastopal krivičnika, pač pa se je zgodilo, da je krivičnega delavca nagnal, češ, socialisti krivice ne jemljejo v obrambo. Kje je dandanes tak jurist? In zakaj ga ni? Ne zato, ker so juristi vsi neznačajni, ampak zato, ker niti v strokovnih organizacijah ni več značajnosti. Tudi te so postale kapitalistične, t. j. tudi te gredo za denarjem, ne pa za pravico. - Da to je res, se je pokazalo v Eelo drastični luči na Uniji slov. rudarjev, ki se imenuje zdaj »Zveza rudarjev Jugoslavije«. Ta Kristanova organizacija j« že dolgo pod Čobalovim vodstvom, že iz avstrijskih časov. Čobal dobro ve, kaj je pravno varstvo. Ve tudi, da je pravno varstvo za delavca eden izmed Pregled orgaimacij SSJ in KOZ od nm ro oktobra 1925 (vpatevajo se samo čiani, ki so pLčaii prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu iajr.irtvu SSJ in KDZ v Ljubtiani). I 2 ! ’3 4 o 6 7 8 9 10 11 12 13 H 16 16 17 IB 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Organizacije 11 i 3 Bizeljsko Celje, metlo Ceatrala Črna I. Črna II. Globoko Gorje Hrastnik I. Jesenice Ljubljana Mežica Mislinje Sv. Peter p. Gor. Škale Škofja vat štore Trbovlje Velenje Videm-Krško Vrhnika Zabukovca Zg. šiška Pragersko Sv. Lovrenc n. Poh. Celje okolica Liboje Čatei 15 21 12 9 3 16 14 2 o 27 10 9 6 0 1 6 ro c. Rtdnih članov je bilo 1925 V. Ui. VIL Vili. IX, 26 17 24 66 121 39 11 26 20 20 54 4 3 57 4 38 77 40 6 28 27 13 31 17 24 115 71 11 21 10 21 55 4 4 57 4 37 143 40 6 28 3 27 13 32 “O =3 S m {'•j t 2» CM E Din p 1925 v mesecu X. rednih tianuv 27 16 24 56 57 39 17 17 21 51 4 3 54 4 36 108 40 6 29 6 28 12 21 12 27 13 26 107 51 39 17 18 50 4 57 34 116 40 5 31 7 3 28 12 31 13 27 13 27 92 61 40 17 20 48 4 54 34 30 5 39 6 3 28 12 26 11 15 169 253 48 60 70 40 80 27 15 27 101 58 40 7 17 14 21 53 4 52 34 124 30 5 42 6 4 28 12 27 11 16 temed teh članov so zatinH mesec pučali po Din 51 31 116 27 3S 4 3 24 10 20 11 16 5 6 1 1 12 1 j i j T i o i m 12 15 20 25 30 40 50 75 ioo Centralno tajniško ie crejetu: pro .res. (Sivka skupiti P> o od član« Din p Din p 37 80 34 77 165 80 10; 56 14 20 52 35 108 124 5 73 52 182 59 $0 77 13 7 47 21 55 15 22 50 1 (i 1 4 1 2 1 1 1 2 1 1 40 ! 28 i 87 | 55 ! 76 i 40‘: 08; 50 j 16 i 35; 40' -i 41 j — i 54 47 j 98j 07 85! 21 | 92; 70! 75 04 40 40 Vseh rednih članov Zamudnikov . . . . Vseh članov skupaj 177 72 752 170 743 153 688 89 729 33 612 -m 922 896 777 762 884 272 490 30 775 621 I 61 I 29 31 | 5 8 5 I 6 | 5 Progresivni davek zamudnikov pristopnina . . . 27 1453 490 27 90 301 Centralno tajništvo |e torej prejeto v tem mcsecu . 1971 20 glavnih vzrokov, zakaj jo organiziran. Vendar se je vodstvo te organizacije predrznilo odreči pravno zastopstvo s. M. Pevcu v Velenju, ki ga je neki uradnik bratovske skladnice po krivici preganjal po § 104 srbskega kaz. zakona. S. Pevec je bil član te organizacije, ko je »zločin« izvršil, bil je član tudi, ko je začela pravda, in bil je član tudi še dolgo potem. Tudi je izvršil »zločin« v korist in v imenu organizacije in njenih članov. A ker s. Pevec ne trobi v rog kapitalističnega sorodstva, ga je kristanovsko vodstvo izključilo iz organizacije in mu odreklo pravno varstvo, tako da je moral pravdne stroške (advokata dr. M. Koruna) sam plačati. Torej je organizacija izvršila krivico, da ji ni bilo treba plačati. Že to je dovolj dokaza, da ji je denar več nego pravica in da je torej kapitalistična. A še večji dokaz ima vsak zaveden delavec v tem, da jih niti sram ni, ampak da upajo s tem odurnim dejanjem v Velenju ubiti »Naprejevce« in prisiliti prestrašene delavce, da bi vstopili v njihovo organizacijo in da bi v njej slepo ubogali Čobala in Va-lenčaka. Vprašanje pa je, če bodo rudarji zato res prestrašeni in če ne bodo rajši vzbujeni iz indiferentnosti: Taka dejanja najlepše kažejo, kako ti »stari delavski bojevniki« prav nič ne poznajo delavstva! Že davno bi bili že tudi zadnji delavci zapustili krista-novske organizacije, če bi jim ne bilo žal za pravice«, ki so si jih pridobili z dolgoletnim članstvom. Teh pravic sicer nikdar ni bilo, pravice so bile le za koritarje, a na Miroslavu Pevcu ste te pravice tako jasno in razločno pokazali, da zdaj tudi nezavedni ne bodo več verovali vanje. Strast vas je zapeljala v ta odurni in — neumni čin! In tako je prav. Delavstvo naj vidi, da mrtve organizacije branijo svoj kapital, žive pa svoje člane. Od mrtvih organizacij proč, čeprav si že sedem let zraven, k živim pristopi, čeprav so šele od danes. Izključeni s. Pevec je dobil podporo od živih rudarjev, čeprav nimajo fondov. Ti živi rudarji so dokazali s to podporo, da vedo, kaj je pravica, in pokazali so vsem živim delavcem, kako se najde pot od juristov k pravici, od »težkih« časov k poštenim časom. Začasne določba za jektiie Skupnega dom* Ideja. Ideja Skupnega doma je socializem. Če bi človek prečital vse od prvega socialističnega programa pa do zadnjih programatičnih debat, bi še ne poznal vsega socializma, kajti socializem se razvija. Za silo pa je ta ideja razložena v Socialističnem koledarju 1925, v Majskem spisu 1925 in v debatah, ki jih objavlja »Naprej«. Praktično delo. Kupi si »Program in pravilnik'SSJ« za 4 Din. Prečitaj in preštudiraj ga, Tomaž Kruli: \lir ki in še marsikaj. Kadar pišejo ljudje svoje spomine za javnost, store to z ozirom na zgodovinsko potrebo ali v svoj zagovor, torej v objektivnem ali subjektivnem smislu. Iz tega stališča nam je presoditi tudi Kristanove članke v Pod lipi pod gornjim naslovom. Iz podobnih spominov lahko posnamemo tudi, kakšen je pisatelj kot človek. Po vseh člankih sodeč, je hotel spisati g. A. K. zgodovino razkola slovenskega proletariata z vsemi vzroki. Pričakovali smo temeljite programatične razprave zlasti o raznih zelo važnih dejstvih, o katerih bomo pisali pozneje, pa smo se varali kakor v pričakovanju nepristranske vsebine. Ni Čuda torej, da ne more biti kritika taka, kakor bi želeli, temveč se bomo morali baviti tu pa tam tudi z onim tonom, ki si ga je izbral A. Kristan, da reši zase, kar se rešiti da. Podal nam ni ničesar novega, »šlagerji« so stari, edino to bi bilo novo, da jih je združil vse v eni razpravi,' v kateri se je končno hotel rešiti očitka, da bi bil on kriv razcepa. — Obsebi umevno je, da se bo vsak, ki je zakrivil ali sodeloval pri krivdi takega nazadovanja, kakor ga vidi -A. K., poslužil vseh sredstev, da se opere. Stari programi, »Naši zapiski«, »Demokracija«, »Baklja«, pamfleti in letaki, »Večerni list« in klerikalci, mladini vseh struj, socialisti vseh branž, pomanjkanje soc. kulture in ideologije med proletariatom, intelektualci, takozvani inovopečeni« ali tkzv. -povojni« socialisti, kakor potem ga predebatiraj skupno s svojimi sodrugi. Kar se ti zdi napačno, povej svojim sodrugom in zlasti tudi tajništvu (v Ljubljani, pp. 168). Morebiti ti to ali ono ne bo všeč — vedi, da je zelo težko ustreči vsem. Če pa tudi drugim ni všeč, predlagajte izpremembo! Kongres bo letos program in pravilnik precej izpremenil, ideja pa ostane ista. Če se s to idejo strinjaš, podpiši pristopno izjavo. (Če nimaš tiskane pri roki, si jo prepiši iz Socialističnega koledarja na str. 58). Na vprašanje, kje si organiziran kulturno, gospodarsko in strokovno, smo po starem odgovarjali, da v »Svobodi«, Konsumnem društvu za Slovenijo«, pri kovinarjih ali podobno. Tudi odslej lahko to ostane, ker Skupni dem nikomur ne prepoveduje, če se hoče organizirati pri separatnih strokovnih organizacijah. A treba je, da je vsak član SSJ in KDZ organiziran pri socialističnih sekcijah. Socialistična stranka, t. j. njeni člani morajo biti agilni delavci na vseh poljih družabnega življenja: na strokovnem, gospodarskem in kulturnem. Vsaka moderna organizacija pa mora biti zgrajena na principu delitve dela. Tako mora biti zgrajena prav posebno tudi socialna demokracija, ker ima ona vzvišeni smoter: priboriti boljšo ureditev človeške družbe. Princip delitve dela pa je v tem, da se združujejo člani, ki čutijo posebno znanje in veselje do gospodarskega, strokovnega ali kulturnega dela ter tako združeni delujejo v svojem področju za zmago socialističnih principov. Zato je potrebno, da v okvirju stranke čimprej in kar najagilnejše začno poslovati sekcije, kakor so spodaj nekatere naštete. V strokovne sekcije spadajo vsi čjani dotične stroke, ki se za delo v svoji stroki prijavijo in ki plačajo določene prispevke. Prispevki bodo sekcijam omogočili delovanje — kajti za vsako delo so potrebna sredstva. Strokovne sekcije že delajo, vendar še slabo, ker se članstvo ne zaveda važnosti tako razdeljenega dela. Tudi temelji gospodarskih sekcij so že tu — v »Slogi« (bodočem »Skupnem domu«), Te potrebujejo pomoči od konsumentskih sekcij, v katerih morajo biti združeni vsi naši sodrugi, če so ali niso člani Kons. društva za Slovenijo. — Tako bi delovali naši člani v vseh sekcijah, kakor so n. pr.: Kulturne sekcije: 1. izobraževalna, 2. abstinentska, 3. vzgojna, 4. higijenska, 5. esperanfska, 6. informacijska, 7. telovadna, 8. planinska, 9. kolesarska, * 10. dramatična, 11. glasbena itd. Gospodarske sekcije: 1. »Sloga« (Splošna gospodarska sekcija, bodoči Skupni dom, r. z. z o. z.), jih z razločkom od starih, požrtvovalnih so-drugov samovšečno Kristan titulira, vse to je pomagalo pri razcepu jn samo on, A. K., je sploh stal ko skala, da reši socializem slovenskemu proletariatu! Bogami, kar strah nas je, ko čitamo v 10. štev. na strani 154. njegove proroške besede: »Zgodovina bo tu izrekla sodbo, ki bo za nekatere uničujoča, druge pa bo ocenila za zgled.« Vendar pa nadaljuje A. K.: »Ni čas in ni še mogoče objektivno orisati dobe od početka zakona zaščite do danes.« — Zakaj neki? Menda zato, ker še ni mogoče objektivno, t. j. nepristransko orisati dobe? Sploh A. K. srčno rad namiguje, brca z rokama in nogama in kjer to ni na mestu, dela pike ... Take pike so v stilističnih vajah literarnih abecedarjev vele važnega pomena ker z... oh! in... ah! namigujejo na nadaljnji potek ljubezenske afere, katere pisatelj radi mehkega srca ne more opisati. No, tako mehkega srca A. K. ni, ker piše le o politiki, bi že radi točneje izvedeli, kar sramežljivo s pikcami namiguje. Pa koder manjka njegove besede, bomo že z našimi pojasnili razložili, da bodo čitatelji — stari in mladi socialisti — vedeli, kako se čita A. K. kot politik v svojih literarnih spisih. Porabil je pa A. K. tudi vse druge stilistične finese in združil vse, kar smo in česar nismo našteli, v mogočen fortissimo akord, da zaduši sleherno opozicionalno mnenje, vse dvome o njegovi socialistični požrtvovalnosti, načelni trdnosti itd. brez pik. Štirikrat se je vsedel A. K. »Pod lipo« in v kratkih odlomkih udaril po vseh, ki so krog njega stali v neizprosnem boju za socialistične ideale, kakor je stal on in še stoji 2. produktivna, 3. konsumentska, 4. tiskovna, 5. kreditna, 6. stavbinska, 7. prometna itd. Strokovne sekcije: 1. rudarjev, 2. železničarjev, 3. kovinarjev, 4. lesnih delavcev, 5. stavbinskih delavcev, 8. poljedelskih delavcev, 7. papirniških delavcev, 8. kemičnih delavcev, 9. oblačilnih delavcev, 10. živilskih delavcev, 11. monopolskih delavcev, 12. uradnikov, 13. viničarjev, 14. cestarjev, 15. poslov in težakov, 16. gospodinj itd. Vsak član SSJ in KDZ ima pravico ustanoviti sekcijo v kakršnikoli namen, da le ne nasprotuje socialističnemu programu. Enako ima vsak pravico sodelovati v vseh ustanovljenih sekcijah. Sekcijski prispevek se plačuje v tisti sekciji, v katero spada kdo pa svojem poklicnem zaposlenju. Kdor je član samo ene sekcije, plačuje v tej sekciji prispevek, kdor je pa član več sekcij, plača prispevek le v eni sekciji, v- ostalih pa samo 1 Din (evidenčni Din). Sekcijski prispevek znaša 10 Din mesečno (skupno z »Ljudskim glasom« 15 Din). Kadar prekoračimo število 1000 članov, se bo znižal na 9 Din, ko nas bo nad 2000 članov, bo le 8 Din itd. Ko nas bo 10.000, bo sekcijski prispevek sploh odpadel. Takrat bo zadostoval samo še progresivni davek (ki ga mora vsak še posebe plačevati, ker se v sekcije sprejemajo le člani SSJ in KDZ) ter naročnina za »Ljudski Glas«. Naročniki »Napreja« plačujejo naročnino po 1 Din več, da bo »Naprej« čimprej zopet dnevnik. S tem izražajo tudi svojo voljo* da bodo naročniki dnevnika,- čeprav bo drag (do 25 dinarjev). Ker je tisk za dosego socialističnih 'Ciljev brezpogojno potreben, se štejejo naročniki »Napreja« pri sekcijah« dvojno, tako da bi sekcijskih prispevkov ne bilo več že pri številu 5000 članov, če bi bili vsi naročeni na dnevnik. Kakor od progresivnega davka, tako imajo krajevne organizacije tudi od sekcijskega prispevka 30% za svoje krajevne potrebe. Ves prebitek v centrali se steka v sekcijski sklad. S tem skladom gospodari izvrševalni odbor SSJ in KDZ, ki je navezan na sklepe kongresa in ki funkcionira za strokovne sekcije kot skupna instanca. Najvišja instanca je strankin kongres, ki je po svoji naravi obenem tudi gospodarski, kulturni in strpkovni kongres. ’ Sekcijske zadeve v posameznih obratih vodijo obratni sekcijski odbori. V krajih krajevni odbori SSJ in KDZ kot medstrokovni odbori. Truditi se morajo zlasti, da pridobijo za v neutrudljivem požrtvovalnem delu in da bi jih lažje posekal, je postavil vsakega izven pravega kroga, t. j. izven prave socialistične smeri, ki jo zastopa le on.in vsakega narisal kot zastopnika čisto druge struje in pravzaprav je bilo po tej njegovi sodbi v Jugoslaviji toliko različnih soc. partij, kakor je bilo proletariata samega. Iz tega se vidi, da Kristan ne upošteva različnih misli, temveč je za grobo pojmovanje: »En bog — en hlev — en pastir.« Obsebi umevno je, d:i s takimi nazori noben voditelj ne drži niti kapitalistične stranke skupaj, kje neki socialistično. Ako pa je A. K. s takimi trditvami o popolni brezgla-vosti jugoslovanske socialne demokracije imel kak drug namen, potem mu moramo žal reči, da ga vsaj pri nas ni dosegel. Opozoriti moram pa na dve točki, ki se mi zdita bolj uvaževanja vredni kakor A. Kristanu, in sicer ko postane minister in gre na Belje in pozneje, ko zagovarja kompromis s samostojnimi demokrati. Preidimo pa sedaj v podrobnosti razprave in sicer koj k uvodu njegovega spisa in I. dela! Kakor večkrat, tal?o se sklicuje A. K. tudi že kar v uvodu svojih ^Vzrokov« na samega sebe, ko omenja svoje »Podlipe« članek v 1. štev. 2. letnika. Tam stoji med drugim črno na belem sledeče: »Marsikateri skoro nerazumljivi pojav bi nam bil prihranjen, če bi bili od vsega začetka mogli skrbeti za duševno povzdigo našega proletari-jata, ki na žalost ni nikoli, vsaj v pretežni večini, prav razumel socialističnega programa in socialistične ideologije.« Mi hočemo pravo delavsko politiko vse indiferentne delavce in to z resnim odkritosrčnim delom pri vseh vprašanjih delavske zaščite in zavarovanja. Od obratnih zaupnikov kot zakonitih predstavnikov delavstva enega obrata pa do Delavske zbornice kot zastopstva vsega delavstva jim je na razpolago cela vrsta institucij, v katerih so delavci po zakonu prisilno združeni v enotno fronto. V tej enotni fronti naj gledajo člani naših sekcij, da zmaga socialistična ideja v boju proti demagogiji kapitalističnega sorodstva in policijskih plačancev. Pri važnejših in težjih vprašanjih lahko pokličejo na pomoč centralo. Pri vsem delu naj se pa pridno poslužujejo tiska, ki je najboljše izobraževalno, združevalno, propagandno in bojno sredstvo. Vse strankino imetje, torej tudi sekcijski sklad, je v varstvu nri >Slogi< r. z. z o. z. (Na ta način spada vse imetje pod zadružni zakon, ne pa pod varstvo politične oblasti, kakor društveno imetje.) član »Sloge« more postati samo član SSJ in KDZ, in sicer s podpisom pristopne izjave, plačilom pristopnine (Din 2.50) in deleža (Din 50.—). Delež plačuje vsak lahko tudi na obroke, pri čemer naj bi vsak mesec vložil vsaj 1% svojega zaslužka, dokler ni delež polno vplačan. Potem dobi člansko knjižico (ki je za »Slogo« posebna) in nadaljnje vloge se na njegovo željo vpišejo bodisi v garancijski sklad, bodisi v brezobrestni sklad, bodisi hranilna vloga na obresti (obresti so zdaj 10%). Ker moramo za zmago socializma zbrati ne le delavske vrste, ampak tudi delavna in prometna sredstva, ki bodo od kapitala neodvisna, zato je treba zbirati zlasti garancijski sklad in brezobrestni sklad. Vloge na obresti so kapitalistične, obresti pomenijo profit od tujega dela. Če hočemo delavčevo delo polno plačevati, ne smemo plačevati obresti ne drugim, ne sebi, ne svojim hranilcem. Med delavci so pa še velike razlike: nekateri ne verujejo v zmago, zato sproti vse zapijejo, drugi drugače zapravijo, tretji nosijo v kapitalistične hranilnice itd. Da te razlike ecasom zmanjšamo, je za prihodnji kongres predlagano, da naj se prednosti članov določajo ne le po letih članstva, ampak tudi po požrtvovalnosti in varčnosti. (Poglej »Naprej« št. 43 z dne 24. oktobra 1925). Ta predlog je bil —1 kolikor nam je dozdaj znano — povsod sprejet simpatično, torej bo na kongresu najbrž sprejet. Obračunavanje je preprosto. Pri organizacijah SSJ in KDZ je treba člane sekcij popisati, potem na vsak mesec poslati samo imena novih in odstopivših, da se krajevna evidenca krije s centralno. Posamezniki naj ee obrnejo pismeno na centralo po podrobnejši pouk i«n potrebne tiskovine. Skupni dom nikakor ni težko razumljiv. Težava je le v tem, da je delavstvo tako razbito, in da vsak mlae-než obupava, češ, kdaj bomo napredovali? Tak obup pa nikakor ni umesten. Delavski razred ne more zmagati brez lastnega dela. Razbitost je biti bolj kulantni kakor g. A. K., ki citira rad tam, kjer mu kaže, samo par besed iz stavka, tam kjer pa objavlja programatične članke drugih avtorjev, se pa itak tolče po zobeh. — Te besede zgoraj so Kristanove iz 1. St. II let. P. L. in ker so kolikortoliko pravilne, se postavi A. K. koj s početka na glavo. Kam pa naj denemo njegove fraze o zi.slugah starih socialistov, ko se jih on (A. K. je vendar glava starinov!) šele sedaj po tolikih letih spomni! Ej, kaj pa ste gospodje delali toliko let? Da niste pravo pot hodili, priznava A. K., kajti sicer bi vendar ne bilo prišlo do razcepov. Torej proletariat naš je stal na nizki »top-nji zavednosti, ni razumel soc. programa in soc. ideologije. Če je vse to res — potem ni bilo socialističnega proletariata ne pred vojno in vse dotlej, dokler ni začel A. K. izdajati »Pod lipe«. Sedaj bo seveda drugače. Človek, ki ne razume socialističnega programa itd., ta pri nas ni socialist in če tudi ni tak revež, kakor je A. K. Na ta način so razcepa krivi starini s svojo malomarnostjo in čeprav samo zloba pravi, da so v soc. gibanju iskali poleg idealov še kaj več, vendar ne bodo zanikali, da hiša stoji trdno le, ako ima trdne temelje. Starini stojite recimo danes »trdno« socializem, ki ste ga širili, da ste osiveli, je pa propadel. Kako to? Ako postopam prav in sem marljiv in nesebičen, imam siguren * uspeh. Ali ne? Bo že nekako prav, kar je zapisal A. K. in vzroke, da se je razcepil proletariat, ki ni poznal programa in soc. ideologije, ter je stal duševno še globoko, recimo pod A. K. je iskati prvič pred pragom g. Kristana. (Dalje prih.) posledica zanašanja na posamezne voditelje, od katerih je delavstvo pričakovalo zmage, namesto da bi samo zanjo mislilo in delalo. Zavedno delavstvo bo to razbitost premagalo in bo gradilo vztrajno svoj »Skupni dom«- ki bo vztrajal in se še nadalje zmagovito branil vseh združenih kapitalistov tako dolgo, da bo postal resnični Skupni dom vsega delavstva. Šele takrat bo vladalo delo, edini resnični temelj človeškega blagostanja. Kajti le Skupni dom bo zmožen odpraviti profite, ki jemljejo delavcu njegov zaslužek in ga dajejo lenuhu kapitalistu. Ako piješ .BUDDHA* čaj, vživaš že na zemlji raj! Dopisi. je najboljša SSftna kava 1 CAKAO VAN C ASTER je ve ndar naji/olj si Razno r Sodr. Leskošek je še vedno v zaporu, kadar bo prost, bomo to že sporočili v »Napreju«. Toliko na znanje vsem, ki so pisali tajništvu, da bi prišel s. Leskošek k njim na shod itd. — Glade denunciantstva smo v prvem poročilu o zaplenitvi Kom. manifesta izrekli svojo slutnjo-. »Socialist« se v zadnji številki že otepa očitka, da bi bili denuncianti njegovi socialpatrictje. Torej mora vedeti on še kaj več o tem kakor mi. r G. St. Kadič je postal minister za prosveto, dr. Lončar pa prosvetni šef v Ljubljani. r Volitve na Češkoslovaškem. Preteklo nedeljo so bile na Češkoslovaškem volitve v parlament. Glasov so dobili: komunisti 931 tisoč 769, češki soc. demokrati 631.113 (leta 1920 1,590.520); nemški socialni demokrati 411.774 (i920 689.589). neodvisni komunisti 7.866, nemški neodvisni socialisti 11.367 (1920 7.630), češki narodni socialisti 609.095 (1920 500.821); nemški narodni socialisti 167 tisoč 312; češki republikanski agrarci 971.389 (603.618); klerikalci 689.970 (699.728); nemški agrarci z madjarskimi nacionalci 566.911 (241.747); slovaška avtonomiena klerikalna (Hlinkova) stranka 474.017; narodni demokrati 284.233 (387.552); obrtniška stranka 287.889, nemški nacionalci 240.892 (328.735). Brez mandata je ostalo 15 strank, dasi so dobile nekatere precejšnje število glasov, tako n. pr. židovska stranka 99.520. Volilni red namreč določa, da ne dobi nobena stranka mandata, če niti v enem volilnem okrožju ne doseže količnika. — Najmočnejša stranka je torej češka agrarna, druga pa komunistična. Tako češki soc. demokrati kakor n eniški so nazadovali, ker sta bili 1. 1920 ti dve stranki najmočnejši. Pomisliti pa je treba, da takrat soc. demokracija še ni bila razcepljena, komunisti so se odcepili šele nekaj časa po volitvah. Da so zdaj komunisti dobili toliko glasov, ni čudno, kajti češki socialni demokrati so bili od prevrata skoraj neprestano na vladi, in sicer v koaliciji s 4 češkimi buržuaznimi strankami. Parlament jo pod njih vplivom sicer sprejel nekaj socialnopolitičnih zakonov, a to ni nobena cena za korupcijo in reakcijo, ki so jo. morali radi tega podpirati in zagovarjati socialisti. Velika večina socialističnega proletariata je pri teh volitvah obsodila ministerialistično in oportunistično politiko čeških soc. demokratov in glasovala za komuniste. Razdelitev mandatov bo končana šele v nedeljo, zato bomo imeli priliko pisati še kaj več o nauku iz čeških volitev v prihodnji številki. VELENJE - ŠKALE. >Del. kmetski list« vprašuje, zakaj je bil sodr. Leskošek aretiran. Jaz bi vprašal še, zakaj* je bilo- več komunističnih in pozneje neodvisnih delavcev aretiranih in poiem oproščenih? Zakaj je bil lani radi izvrševanja svojih dolžnosti obtožen ves odbor bratovske skladnice v Velenju po § 104. s. k. z. in 28. okiobra letos oproščen? Zaradi denunciantstva! Kajti drž. pravdništvu poročajo stva rvedno drugače, kakor je resnica. Evo velenjski primer: Proti nekaterim članom načelstva brat. skladnice v Velenju je bila lansko leto vložena ovadba, da so se pregrešili proti § 104 s. k. z. Predlog so je glasil tako, da naj se zlasti meni naloži »primerna« kazen. Zanimivo je. bilo delovanje strokovnih birokratov pri tem procesu. Tik pred zadnjo razpravo so me izključili iz »Unije slov. -rudarjev in mi naznanili, da mi ne priznajo več pravnega varstva, čeprav sem pri velenjski podružnici plačal 368 tedenskih prispevkov, kar da prav čedno vsoto dinarjev. Česar strokovni birokrati niso hoteli razumeti, da velja namreč priznanje pravnega varstva do konca procesa, to je razumel tisti del delavstva, ki je po krivdi strokovnih birokratov izven organizacije. Ti delavci so pri svojem skromnem zaslužku prispevali toliko, da je del pravnih stroškov krit. Zahvaljujem se jim za to tukaj javno. — Kot največji junak se je izkazal pri tem procesu g. Valenčak. Napram meni in ostalim obtožencem je govoril o strašnih stvareh, ki so se baje godile pri brat. skladnici. Pozneje, ko je bil zaslišan, pa ni navedel nič konkretnega, kajti bal se je, da pride pri gospodi v nemilost. Omeniti moram še Jakoba Uranjeka iz Zabukovce, ki mi je grozil z drž. pravdništvom, pa Filipa Kovača iz Velenja, ki sta oba zastopala proti-delavsko stališče. Delavstvo naj razsodi, kdo ima prav! — To je zlasti trda šola za one naše sodruge, ki so člani kakega odbora. Vsak naj misli s svojo glavo! Izkušnje nas učijo, da delavstvo ne bo nikoli nič pomenilo, če ne bo samo mislilo in sodilo. — Miroslav Pevec. ZAGORJE OB SAVI. — (Zakaj sem šel inelovaln>‘co KONFEKCIJE in čevljev „VOIKA“, dajemo v času od 12- novembra do 22. decembra t. 1„ zastonj sledeče: 1 par lemh moških ,VOIKA‘ čevlfev, 1 fino cefir srajco, 2 ovratnika, 1 bele spodnje hlače, 1 svileno kravato, 1 par nogavic „VOIKA", ako kupite ali niroite pismeno v gori omenjenem času eno elegantno moško obleko ali pa fino vrhnjo zim-sko sukajo za originalno ceno EMrt 900- Vsakdo si naj sam ogeda in se prepriča, dai le obleka sama res vre^Srtat Din 900*—, vse drugo pa j. zastom Izg >to imo bleko tudi takoj po meri, ako si izberete blago. Zunanji naročniki! Zahtevajte ilustrovani cenik! Ne zamudite! Plačate samo vrednost vrhnje obleke, z vsem drugim pa se oblečete od nog do glave zastonj. Zato vsi na O o ca o CL o 3 V«***' Krf kov trn štev. lO R TEKSTI L BAZ ARJUT --"UPS* Zelo važno za vsakogar! ustanovil kjer se izdeluje na poseben amerikariski način obleke za moške ženske in otroke gotovo in po meri. Obleke so izdelane natančno po predpisu kroja. Perilo za moške, ženske in o roke gotovo in po meri. Obleka, moška, štofasta od Din 350'— naprej. Specialiteta: Moška obleka, po meri narejena, zajamčeno pristna volna samo Din 550 —. Caj-gaste moške hlače, močne od Din 45'— naprej. Barhant, fianei in vse drugo blaga po najnižji ceni. Velikanska izbira moških in ženskih štofov. Ojjlejte si: pri AMER KSHCU, Ceije, Gru i trg 10 pri farni cerkvi. ruj eto ci priljubljena ut prijetna čajna mešanica za vbite tj, tudi vri trajnemu uživanju nobena okusna utrujenost. mii—iiii—i——imr~ mm |MB S 20 m močnega cefirja Din 220’—, 20 m trpež- Sfjfit S iepa oksforta Din 230'—, 20 m močne modrovme -lip M (rfruk) Din 240'—, 20 ir krasnega parhania za jjM otročje, in ženske obleke Din 300'—, 10 m hlačevine • dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 395*—, 20 m belega platna Din 200‘—/20 m sirovega, platna Diri 160’— ra z p oš i H a veletrgovina IC* «M"Ffliici.lUf Cellest, 23 llustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe [ja samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en gros cene. Predno kupile oglejte si v manufakturni in modni trgovini Mlios Pšeničnik — Celje. Znižane cene in še pri večjem nakupu znaten popust. Postrežba solidna 1 Blago prvovrstno! Manufakturna trgovina J. KUDIŠ - Celje - Gaberje priporoča svojo veliko zalogo inozemskega, češkega, agleškega itd. blaga na drobno in debelo po najniijib konkurenčnih cenah. zadene — kdor kupi vs kovrstno manufaktur-no blago kakor fine kamgarne, češko sukno, žamete, hlačevine, fine velurje za damske plašče kakor tudi razno blago za otroške plaščke, vsakovrstne cefirje in šifone, barhante in flanele edino pri PODRUŽNICA: IVAN KOS Ljubljana Šiška Sv. Petra cesta 23 Celovška cesta 63 PODRUŽNICA: Gorenjsko Sredna vas 2 \ Kdo Vam pomaga s v slabih časih, pri veliki draginji in pri pomanjkanju denarja? L N. ŠOŠTARIČ, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13. Ker le ta prodaja dobro blago za obleke in perilo po nizki ceni. N. pr. platno po Din 8‘—, 9-—, 10*—, 12’— itd. sukno po Din 50'—, 60- , 70’—, 80’— itd. izgotovljene srajce Din 39' spodnje hlače Din 24' — nogavice Din 7.—, 8'—. Kdor nima denarja dobi na obroke. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu in p. n. ccnj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela vehka množino f nega angleškega in češkega sukna za damske in moške obleke, črno sukno, velurji, double za plašče ter vse krojaške potrebščine. V zalogi iinam izgotovljene lepe moške in deške obleke, površnike, modne dolge in kratke plašče ter veliko izbiro usnjenih sukenj do na finejše kvalitete (Nap p a). Za cenj. nakup se priporoča manufakturna in konfekcijska trgovina Ivan Mastnak CELJE, Kralja Petra cesta 15. Cene nizke 1 Solidna postrežba! Vabilo na Izredni občni zbor splJne-gradbene-gospodarske-produktivne z druge „NAPREJ“ r. z. z o. z. v Celju, ki se bo vršil v torek, dne S. decembra 1925 ob 10. uri dop, v poslovnih prostorih (hotel pri „Kroni") Ljubljanska c. št. 10 v Celju. DNEVNI RED: Popolnitev pravil. Glasom § 20. zad ušnih pravil je občni zbor sklepčen, če pride vsaj polovica članov na občni zbor, če tudi teh m, se skliče pol ure pozneje na istem mesiu in v istih prostorih drug občni zbor, ki je sklepčen ob Galantenja! vsakem šte»i u članov. Načelstvo. Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trg štev. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli __ . ——■ velikosti po najnižji ceni. :— - •V. •«!*«**!**» ter modne> blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi najugodneje pri • ms • Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Na malo! Prislne kranjske kiobase in fini trapistovski sir priporoča ' KARL LOIBNER Celje Kralja Petra cesta št. 17 Troovina špecerije in delikates. Za trgovce in gostilničarje popust. Predno se odločiš Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf HUGON 11IBŠER Ljubljana, Valvazorjev trg da kupiš obleko, plašč ali suknjo, poseli nm detajlne* i sovino na Erjavčevi cesti št. 2 nasproti Dramskega gledališča in si oglej našo bogato szalouo. Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava in nedosegljivo nizke cene te bodo prepričale, kje edino kupiš najbolje in najceneje! — Državnim nameščencem proti primerni garanciji tudi na obroke. Konfekcijska tovarna FSAN DERFADA & CIE., LJUBLJANA. ■mjmiim . i. h.i ntPilfljnmlTnnmttfttttmT imuianjjmjp tffmmmiimvi Delavci! Kdor inserira v drugih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšno inseratano politiko delajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje 1 Bolni na pljučih. Tisoče ozdravljenih T Znhtevajte lakoj knjigo o moji novi limet-nosii zdravljenja, ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesno težina se poveča, ter po splošnem poapnenju olajša bolečine. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo prednost moje melode, ter jo radi priporočajo. Clmpreje zočnete z mojim načinom prehronjenjo* tem bolje bo za Vos. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste izčrpali mnogo koristnega znanju, ker bo moj založnik izdal vsegt skupaj samo 10.000 kom. zastonj in razposlal, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati krogu srečnih dobitnikov te knjige. Naslov: AUGUST M3S.RZKE Berlin-WiImersdorf BruchsulersIraBc S Abtl. SOS. *= LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA = Belila fiA lli SjUff-SlpiemiiiUOll- ustanovljena avuu. Ljubljema, Duntajslts* c. (y lastni hiši) PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, MetkovIC, Novi Sad, Ptu|, Sarajevo, Split, Trsi. AGENCIJA: Logatec. Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261,413, 502 503, 504. »SLOGA«, t. n. ■ n. p. — lafejftlaUiM k •dg*v*hu uradnica: IZA PRIJATELJEVA (t ime«* terr. #dbora SSJ In KDZ). - Z* tiskarn« »Merkur« v Ljubljani: A. SEVER