s »01 ■) »JSS m 4.^ f E Ji 18.,, S «1 50 o N«’ lo H (g f a H V, H(. za.. za.. za.. za.. za.. na^ > o, H>. škem, ^ m jeziku, J karni MICAH® ■ managej S ec, tropintm io one pijiij| DRTEll", jj 10 in Kniij olj zdravil!;] jam samo h. L,|jt za koristi delav¬ nega ljudstva. Delav¬ ci so opravičeni do vsega kar producirajo. This paper is devoted to the interests of the vvorking class. Work- •rs are entitled to ali what the v produce. Entored as »econd-ciass matt*r, JD*c. 6, 1907, *t the post Office at Chicago 111. nnder the Act of Congreis of March 3rd, 1879. Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, ‘•Delavci vseh dežela, združite se!” 81 PAZITE na številko v oklepaju, ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali na ovitku. Ako (409) Je številka . . tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo ponovite jo takoj. Štev. (No.) 408 *A/, Chicago« III., 6. julija (July) 1915. Kostniška gri» 'V - % <0) Pol tisočletja je danes minilo, odk ostniei ob Bodenskem jezeru izdihnil Jan rius. mrl ni na postelji; plamen goreče grmade je jemal njegovo telo in pospešil delo prirode, ki iloea vsem živim bitjem odhod, kadar poteče jihova ura. Jan Hus je storil mučeniško smrt. nogo mučenikov slavi katoliška cerkev za Svet¬ ike, tudi če ne potrjuje njihovega mučeništva lihee drugi, kakor pobožna legenda. Husa ni med N- Katoliška crkev ne more slaviti mučenika, taterega je sama dala postaviti na grmado. Za¬ jci je Jan Hus preklet na večne čase. Kajti upal je misliti s svojo glavo — to je za katoliško kev največji greh, za katerega ni nobenega dpuščanja. Grmada, na kateri je umrl češki reformator, bila za katoliško cerkev simbol njene sile. Živ¬ in j e in smrt je bilo v njenih rokah in posvetna last je bila poslušna dekla njenih ukazov. Da¬ je Husovo ime eno izmed velikih znamenj lene slabosti in njenega propadanja. Mož, ki je ral pred petsto leti umreti, ker je ona tako ho¬ ja, je danes vzor stotisoeerim in praznovanje igovega spomina je triumf svobodne misli nad igmo in slepo vero. Hus bi bil lahko rešil svoje življenje, če bi preklical svoj nauk in sc “landahiliter ” pod¬ el, bi ga bila “dobra” mati cerkev z odprtimi rokami sprejela kot ljubljenega sina v svoje na- Marsikdo je tako žrtvoval svoj intelekt in rešil življenje. Hus je rešil svoje prepričanje al življenje za to. V tej zvestobi do onega, kar je smatral za snico in kar mu je bila največja svetost, je naj- To panji rgčji pomen Jana Husa. Človeško spoznanje, ki 10 JOI na svoji poti k luči nikdar ne ustavi, je že dav- prehitelo njegovo postajo; ali čimbolj se bliža ! razumevanju resnice, tem svetlejša postaja IIuso- prikazen. Spoznavanje resnice uči človeka ce- prepričanje in zestobo do prepričanja. Kjer je veliko prepričanje, tani je boj. V ča¬ ru, ko je živel Hus, so bili taki boji težki in hudi. Nasprotnik je bil tako močen, da so se kralji in cesarji tresli pred njim, in celi narodi so trepetali, w »V je zagrmela beseda njegovega prekletstva, in- krdikta in ekskomunikacije. Velikega poguma -jebilo treba, da se je človek uprl tej sili; Hus je pokazal tak pogum in je zanj plačal na j več j o ce¬ no — svoje življenje. Taki pa so vsi boji za resnico in napredek. Kar obstaja, hoče obstajati za večne čase. Kakor jev posamezni individualnosti nagon življenja, ki se z vsemi silami upira razdejanju, tako je v vsem, :ar je nastalo, stremljenje po nerazrušnem ob* anku. Katoliška cerkev je pozabila, da je ne¬ kdaj vodila težke boje, da se je mogla ustanoviti in živeti. Ko je postala močna, je hotela očuvati svoje življenje in svojo moč. Defenzivna, dokler bila slaba, je postala ofenzivna, ko je dosegla silo — po starem načelu, da je napad najboljša obramba. Ali napredek je enako mogočno načelo ka- :or življenje. In napredek je uveljavljanje nove¬ la. Da more zmagati novo, se mora umakniti ir A staro. Neizogibno nastaja iz tega boj. \ (X* V takem boju je padel Hus. Teorije, ki jih je on zagovarjal na kostniškem koncilu, ne mo¬ rejo več zadovoljevati, kaj še navduševati člove¬ ka moderne dobe, ki lahko črpa iz živega vira togate sodobne znanosti. Ali korakoma gre ves razvoj; Husovi korali so bili potrebni, da so jim mogli slediti drugi. Da jih je zapečatil s svojo smrtjo, to je njegova veličina, to je njegova ne- umrjočnost. Hus je bil eden onih mož, ki so človeštvu dali zgled največje značajnosti. Najti novo resnico ali vsaj košček nove resnice, je velika reč. Ostati svojemu prepričanju zvest tudi v nevarnosti, je ■večja. Vztrajati v prepričanju in ga javno izpo¬ vedovati, tudi če žuga priznanju smrt, je naj- garantik •- ^ si’ stva trpi ka ia $ ih 1. ne idstva istilno sr * abost i* vživi to tr tet io ne i idi f tvo f IŠKO VINO' M lil oče in o vp ( UK so taM m a 8. Momenti so, ko je ohranitev življenja važ¬ nejša od vsake požrtvovalnosti. Pa so zopet mo¬ menti, ko je mueeništvo ne le plemenito in sveto, ampak ko je smrt mogočnejša od življenja. Taka je bila Husova smrt. Plameni kost- niške grmade so za vse čase vžgali Husovo ime v zlato knjigo zgodovine človeškega napredka in stremljenja v božanstvo. Žar ognja, ki ga je Pomagala pobožna ženica povečati s svojim pole¬ nom, je pa odseval po vsem svetu in njegovi Te¬ leksi segajo še v naše Sase. Husov duh je živel. • kc-r se je njegovo telo sežgalo. In še danes živi — močnejše ko pred petsto leti — duh resnice, duh napredka, duh upora, duh luči. Njega ni mogoče sežgati na nobeni grmadi. Finančnike je že začela groza obhajati in ne¬ kateri naravnost neverno vprašujejo, če bodo mogle skrajno izčrpane države po vojni plačevati le obresti teh silnih dolgov. Drugi se boje še hujšega in mislijo, da bi mogli narodi enostavno napraviti križ čez te obveznosti in da bi bil to lahko začetek splošne revolucije . . . človek bi skoraj želel, da bi države vsaj podvojile ali potrojile svoje dolgove . . . Večen ogenj. Iz prijaznosti ‘ ‘ Organa č. S. P. S. Ogenj, ogenj! čudovita moč božanska! Strune harf človeštva vsega od davnine slavo ti pojo, in ob oltarjih svetih dvigajo molitve k tebi se v višine. Jz daljave veter — čuj — prinaša petje. Ognju sveto himno ljudstvo je zapelo. Bliža se počasi. Že je spev glasnejši — — Slavnostno glasi se — ali ne veselo. Preden solnce merilo je zemlji leta, preden brezštevilni so svetovi zbrali v Rimski cesti se in našli svoja pota, plameni so tvoji po vesoljstvu plali. Tužna ta je sveta pesem ko pogrebna. Ne življenje žarko — smrt iz nje odmeva. Ni li Miserere? Ni li de profundis, ki meniški zbor zamolklo ga prepeva? V prasvetovih bila tvoja so ognjišča, v davnih meglah tvoje baklje so plamtele, v prvem vzduhu švigali so tvoji bliski, prvo drevje vžigale so tvoje strele. “Tebi, Zebost mogočni, v večno slavo!” Kliče kardinal ponosni v rdeči svili. “Ti Gospod si,” odgovarja temna pesem; “grešnikove črne duše se usmili .... ” Vekovečen ti porodil si svetove; v solncih izgorevajoč se spet obnavljaš, v globočinah zemlje moč je tvoja živa, iz vulkanov bruhajoč ljudem jo javljaš. Jasen glas premaga mrmrajoče petje: “Ti si Bog edini, Bog resnice svete! Smrt telo uniči, ne duha resnice; njene ne, le moje ure so odštete.” Plamen, plamen! Ti posvetil si v življenje, ko mrakov ga strašno breme je tiščalo in ga ledenikov groza ic morila in mu upanje visoko še ni vstalo. Zbor glasov hreščečih besen se razleže: “Krivoverec! Krivoverec! Sin hudiča!” Jezno stiskajo pesti se pravoverne, grešnika pogledov tisoč divjih biča. Ti toplota si, vsej rasti blagodejna Ti svetloba si, temo razganjajoča. Ti plapolajoča živa si zastava, zmago luči nad nočjo naznanjajoča. “Na grmado!” tuli množica pijana .... Krepko za krvnikom stopa na morišče bledi mož, pogumen, s svetim mirom v srcu. In grmada izpreminja se v svetišče. Slava Tebi, oj simbol resnice večne ! Gori, gori, Prometejev dar žareči! Kakor ti se zmagovito vzpenjaš, dvigaš, naj človeški rod se dviga k čisti sreči. Plamen šviga, plamen liže, ogenj pali. Sredi ognja, dima mučenik prepeva. Plamen raste, dviga se, objema žrtev; od neba v daljavo žar njegov odseva. Glej, pripravljena za kres je že grmada. Na planjavi množica so ljudska zbira, s stolpov belih sc oglašajo zvonovi, v mestu božji hram ponosni se odpira. Dogorela je grmada, kup pepela le ostal je. Reko z njim krvnik posuje. Zbor sodnikov in gledalcev se razhaja. Krivoverec — mrtev — nič več ne kljubuje. Slavnosten se sprevod vije nepregleden. Tu cerkveni se leskečejo ornati, tam čelade se blešče in meči, vmes baržun in svila in oklepi zlati. \ plamen duh se mučenikov je razblinil. Plamen se je dvignil nad gora vrhove; vse obzorje žar rudeči je nrepregel in v deželah daljnih ožarel duhove. Z vsem razkošjem, z vso krasoto in bliščobo danes praznik ognja zopet se praznuje; nevmrjoča vera v večno moč svetlobe, v sveto moč resnice vnovič se vtrjuje. Ogenj ne umrje! Plamen vžiga plamen Tisoč novih žarkih kresov se je vnelo. Mrtev je upornik. Tisoč jih je vstalo, tisoč bojni spev resnice je zapelo .... E. K. Na koncilu v Kostnici niso hoteli Husovi sovražniki poslušati njegovih argumentov, am¬ pak so si pomagali na tak način, da so od vseh strani obenem kričali nanj. Vsem seveda ni mo¬ gel sočasno odgovarjati, in tedaj so zarjoveli, da molči, češ da ne more tajiti. Tako je bilo pred 500 leti in tako je še da¬ nes, kjer se bojuje laž z resnico. Laž je glas¬ nejša. Legenda pravi, ko je vzplamtela Husova gr¬ mada, da je stara ženica, misleča, da stori s tem posebno krščansko delo, prinesla poleno in ga priložila grmadi, da bi bolje gorelo. Hus je tedaj — pravi legenda — z usmilje¬ njem v očeh zaklical: “Sancta simplieitas!” (Sveta prostodušnost!) Koliko je še dandanes ljudi, ki iz same ne¬ vednosti škodujejo in mečejo polena pred tiste, ki jim hočejo dobro ! Leto (Vol.) X. Po petsto letih. Vsaka doba v večnosti ima svoje razmere in noben čas se ne sme meriti z merilom drugega časa. Danes je svet za pol tisočletja dalje, kakor v dobi kostniškega koncila in če hočemo pravično presojati dogodke tedanjega časa, ne smemo upo¬ rabljati okolščin sadanjosti za preteklost. Jan Hus, pogumni bojevnik za reforme v cerkvi, ni mogel zastopati idej dvajsetega stoletja, ki imajo zaklade bogatega znanja, zlasti prirodnih ved, takrat še zakritih z gosto temo. Jan Hus ni mogel biti praporščak današnjih zahtev, kajti razmere, v katerih je živel, so bile za petsto let starejše od naših. Otroci dvajsetega stoletja imajo drugačne skrbi, kakor jih je imel on. Razlaga tega ali onega verza iz svetega pisma in obhajilo s kruhom in vinom nam ne dela pre¬ glavic. Novi časi so nam prinesli nove naloge. 'Ali vsa zgodovina človeštva je vendar popolna zveza; od začetka skozi vsa tisočletja se vleče ne¬ pretrgana nit, koraku sledi korak, iz vzrokov na¬ stajajo učinki, učinki postanejo zopet vzroki in porajajo nove učinke. Nikjer ni skoka, nikjer ni vrzeli. Vsa sedanjost ima svoje vire v preteklo¬ sti in prihodnost se pripravlja v sedanjosti. Moderni bojevniki svobode so dediči in pravi potomci vseh svetlih duhov, ki. so se kdaj boje¬ vali za svobodo; tudi potomci Jana Husa. (Socialisti dvajsetega stoletja so s trdnimi vezmi spojeni tudi s kostniškim mučenikom. Hus ni bil socialist. Bil je duhovnik. Tudi če bi bil narodni gospodar, ne bi bil mogel biti socialist, ker njegova doba ni dozorela do seda¬ njih potreb. Ali on se sploh ni mnogo bavil z ekonomskimi vprašanji. V husitskem gibanju, ki se je razvijalo po njegovi ognjeni smrti, je bilo dosti socialnih momentov. Marksistične ideje so bile nemogoče v dobi, ko ni bilo sedanje indu¬ strije in z njo sedanjega kapitalizma. Cerkev in verstvo jo bilo pravo Husovo polje. Ali moderni socializem je materijalističen; socialisti so brezverci. O materijalistični podlagi socializma ni dvo¬ ma. Kar se tiče brezverstva, se rabi ta beseda tako površno, da izvirajo iz tega največje zmote in napake. Ne »dede na to, da priznava, socialistični program članom stranke absolutno versko svobo¬ do, ima socializem sam na sebi velik verski pomen za bodočnost. Kakor je vse podvrženo razvoju, tako tudi verstvo. Kdor se noče namenoma delati slepega, mora spoznati, da so vere sedanjih civiliziranih narodov povsem različne od religij starih barbar¬ skih plemen, kakor so se te razlikovale od grobe¬ ga babjever.ja divjakov. Ali v najmodernejših verah se vendar opazujejo sledovi najstarejšib. Kakor se je človek razvijal iz nižin, koprneč v višave, tako tudi njegovo verstvo. Vpodabljati si je hotel, ker mu je bilo neznano; za to se je posluževal tistih sredstev, ki jih je mogel doseči in njegov razum je delal tako, kakršen je bil. Zato ne more človek v dvajsetem stoletju p. K. verovati tako ,kakor pred stotisoč leti; in ver¬ stvo poznih zanamcev bo povsem različno od ver¬ stva naših dni. Prišel je čas, ko hoče človek verjeti resnico. A da more verjeti vanjo, jo mora spoznati, tako da jo more sprejeti njegov razum, ne da bi sam sebe zadušil. Socializem ni verski nauk. Ali novega ver¬ stva ne bo brez socializma. Sedanji gospodarski sistem uklepa ogromno večino ljudstva v eko¬ nomsko suženstvo in mu daje le to izbero: Ali naj zopet slepo verjame, kar mu pripovedujejo drugi brez dokazov, ali pa naj ne verjame ni¬ česar. Popoln duševni nihilizem je nemogoč, ker se človek ne more trajno zariti v indiferentizem in zapirati oči vsemu, kar je nekoliko bolj oddalje¬ no kakor tovarna ali stroj. Verjeti brez kritike pa morejo le ti, ki znajo skovati obroč okrog svoje notranje glave. Socializem ni verska sekta. Ali uresničenje socializma je pogoj, da se reši ogromna večina človeštva morečih krušnih skrbi in da dobe nje¬ govi možgani svobodo za misel o velikih proble¬ mih, visečih daleč onkraj materijalnih brig. Jan Hus se je bojeval za to, kar je mogel na podlagi tedanjega časa smatrati za sveto res- niso. Danes hrepenimo po popolni resnici in se ne moremo več zadovoljevati z drobtinami. Resnica mora imeti znanost za podlago. Le to, kar vemo, more biti za nas resnično. Utvar in plodov špekulacije, ki plava po oblakih in se odeva v doneče a prazne besede, ne moremo pri¬ znavati. Ker je “vedeti” in “verjeti” neločlji¬ vo, gre novo verstvo za znanjem in hočete imeti njegove temelje v trdnih tleh. Kadar bo človek vedel, bo lahko verjel; in tedaj bo njegova vera lahko prepričanje. Kapitalistična dražba ne daje večini ne pri¬ like; ne sredstev, ne časa za vede. Socializem ho¬ če ustvariti prilike in sredstva, ter dati ljudstvu časa dovolj. Tako utemeljuje socializem z ure¬ ditvijo gospodarskih razmer novo verstvo, popol¬ nejše in višje od Husovega. Ali Hus je moral priti pred nami. Njegova manjša resnica je mrala priti pred tisto veliko, po kateri sedaj hrepenimo. Hus je bil naš pred¬ hodnik; mi smo njegovi nasledniki. It P h D L £ f A R E C GOSPODIH FRANJO, ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. Gozdar se je tajno hahljal, češ: O človek za¬ biti, s takšnimi besedami ne boš dolgo šušmaril po Bosni; za častnika se ne spodobijo. “Dosti o tem,” je odmahnil Vilar, prižgavši svalčico. “Dovršiva to pusto delo! Prokletega Slovenca Smrkoljema napišem v razpredelek b). Tako mečemo v tej papirnati dobi ubogega člove¬ ka iz rubrike v rubriko in poslednji razpredelek mu je grob. To zavetišče je zanj še najboljše.” “■Vaša vera vaš raj,” je prikimal Bierkopf. Njegove sovražne oči so se zapirale od zdolaj nav¬ zgor kakor pri roparskih pticah. Vilar je rekel: “Zdaj pridejo na vrsto zelo važne stvari: zdravstveno stanje, hrana itd. Vi ste vselej napisali: Zdravstveno stanje je izbor¬ no, nalezljivih bolezni ni, hrana je okusna, re¬ dilna in obilna. ’ ’ “To je dognal polkovni zdravnik Raps, ki pri¬ de vsak drugi mesec vse pregledat in se tudi pod¬ piše. V omari je zdravniško-pregledovalna knjiga. Zadnji pregled se je vršil 20. junija.” “To napišem z vašimi izrazi. Kar se tiče hra¬ ne, sem toliko privil Samojla, da je sedaj res v redu in jo z mirno vestjo lahko pohvalim. E j, gospod gozdar, jaz smatram lahko vest za naj¬ boljšo imovino. Z njo smelo gledam v oči komur- sibodi. Z zavestjo in namenom, da delam, kjer morem, samo dobro, pojdem odtod v široki svet. Kadar pride moj čas.” ‘Tu cika name ta zeleni sanjač, zafrkava me neizkušeni klativitez,’ je mrmral zase Bier¬ kopf. Potopil je oči v tla in ničesar ni odgovoril. Mislil pa je na Drljačo, ki je pred orožniki, ko so ga vzeli s seboj, trdil, da je njegova vest čista li¬ ki pšenično zrno in nebeško solnce, da ni toliko madeža na njem, kolikor je črnega za nohtom, pa je vendar moral na morišče. “Na vrsto pridejo ‘Izpolnjive prošnje, ‘ je povzel Vilar. “Drvarji žele, da se odpravijo znam¬ ke in da dobe celo plačo v gotovem denarju. To se mi zdi upravičeno in izpolnjivo. Slišal sem, da na Ogrskem odrivajo podjetniki delavske ljudi s takšnimi znamkami. kar velja na Ogrskem, ni treba, da bi se uveljavilo v Bosni. Čemu utesnje¬ vati delavca v njegovi svobodi? Naj razpolaga z zasluženim denarjem, kakor se mu poljubi. Mar¬ sikdo celo leto ničesar ne potrebuje, ne ve, kaj bi si za tiste znamke kupil pri Samojlu, pa gre m jih zapije pri njem, drugi mu jih za polovično ceno proda. Tako se ne ščiti delavčeva korish s tem se daje le potuha za nepotrebno zapravlja¬ nje. To hočem pojasniti deželni vladi, gospod goz¬ dar. Kaj nama pa morejo v Sarajevu? Če dela¬ va pošteno svoje delo, lahko široko odpreva usta, kadar gre za pravično stvar. Kdo drug se pase s temi znamkami nego nenasitni Samojlo? Izbe¬ zati mu moram i ta dobiček. Kar srbi me v pe¬ resu.” Gozdar je kimal in molčal, misleč si: “Le tr¬ kaj z glavo ob zid! Samojlo ne bo počil, glava se razleti tebi. In potem pride zopet moja v veljavo. Y Bosni treba tako plesati, kakor godejo drugi. Nič svoboda, enakopravnost in bratstvo! V enem letu doplešeš, tepec učeni, če ne prej!” Tudi Vilar je kimal, jasno gledajoč na listi¬ no in razmahoma pišoč. Prav grela ga je misel, da je vzel v svoje močne roke potrebno pošteno stvar in da jo tudi izvede do konca. Odtrgal jo je od srca, zato mu ta zadeva ne bo dala miru, dokler ni vse uravnano. Ko je bil dokončal ta od¬ stavek, se je pohvalil: “Nov veter veje sedaj pod Konj-planino. Nove metle dobro pometajo. Ni¬ sem prišel iz tistega zakotja, kjer ljudje molče ob krivici. Jasna misel polje v meni in rad bi kaj koristnega zapustil v Bosni. Vsaj drvarji naj imajo lep spomin na gospodina Franja.” Segel si je v polno bradico in si naslonil glavo ob roko, Še enkrat je prečital, kar je bil napisal, in zado¬ voljen jo bil s svojim delom. “Zdaj pride rub¬ rika ‘Pritožbe’. Kaj menite, gospod gozdar, so li kakšne pritožbe? Zadeva zaradi znamk bi lahko prišla v ta razpredelek, pa sem jo namenoma po¬ stavil v prejšnjega. Za sedaj naj mehko govori v raportu kot prošnja, pozneje bo grmela kot pri¬ tožba. Sicer je pa pritožba kočljiva stvar: pri vojakih jo hitro obrnejo v zlobno mišljenje ali pa v nepotrebno nadlegovanje višjih in vojak, ki se je pritožil, je navadno kaznovan; delavca bi pognali od dela. Cela skupina, vsi se morajo pri¬ tožiti, potem pomaga. ” “Vi svetujete štrajk?” “Štrajk je pravi izraz nevolje proti krivici.” “Revolucija je.” “Naj bo pa revolucija, da le pomore. Torej?” “Pri meni se ni nihče pritožil,” je suho od¬ govoril Bierkopf. “A jaz sem slišal, da se drvarji pritožujejo zaradi glob, ki se jim nalagajo. Uide jim n. pr. hlod. v brezno, pa jim naloži paznik globo. Strto orodje, cepine, sekire in žage so morali sami pla¬ čati. Vprašanje je, kdo je uveljavil te globe: vla¬ da ali paznik? Ako vlada, onda bi bila pritožba umestna — ” Bierkopf je vstal, nasršil obrvi, pokazal svo¬ je dolge zobe in vzplamenel: ”Dosti dolgo sem poslušal vaša modrovanja. Kako se sekajo drva, to ni vaša stvar. Pitajte drvarje z rozinami, če jih hočete; kar se tiče dela samega, v to se mi ne vtikajte! Disciplina pri sekanju vam nič mar ni, to je moja in paznikova skrb. Odločno si prepo¬ vedujem, da bi se vi vmešavali v to, ki tega ne razumete in tudi nimate te pravice.” Vilar je odložil pero na mizo in,zroč na tre¬ petajoče gozdarjeve ustnice, je miril: “Nu, nu, gospod gozdar, ne prenaglite se, saj ne mislim slabega. Midva morava sporazumno delati, mirno se pobotati v vsaki zadevi. Ne gre, da bi drug dru¬ gemu polena metala pod noge. Žal, da ni nikjer natančno zapisano, dokod sega moj delokrog in kje se začne vaš. Neumestno bi bilo in smejali bi se nama, ko bi vladi na nos obešala takšne pri¬ tožbe, ki jim ugodiva sama lahko. Nič se ne raz¬ burjajte ! S časom pride i to, da bova v lepi har¬ moniji prijateljski vladala v naši koloniji. Rad sklonim glavo pred gospodarjem, ki se mi zdi pa¬ meten in se mu iz srca v glavo priliva to, kar ime¬ nujemo človekoljubnost. — Zdaj pride poslednji odstavek: ‘Splošne opazke.” Jih menda ne bo “Tja postavite, da samovoljno dovoljujete domačinom jemati drva v Medvedjem Dolu,” je rekel Bierkopf, stoječ že pri vratih. “O-o. gospod gozdar! Ali je to zločin, ako poberejo siromašni ljudje nekaj skleskov, ki bi sicer segnili? Toliko bo pa vendar humanitete in srca v vas, da se ne boste spotikali ob takšni ma¬ lenkosti. ’ ’ “Na gozdne tatvine se ljudje ne smejo vadi¬ ti. Zapomnite si to! Lahko noč!” Odhajaje se je gozdar v svojih mislih zopet rogal temu mlademu vsevedežu, nrenapetnežu in poboljšarju, ki meni, da je poklican, rešiti Bosno. Prave olike ni po¬ znal. Tudi ni mogoča tam, kjer vodi vsa dejanja ozkosrčna sebičnost. Vilar je dvakrat prepisal svoje poročilo: en izvod je bil namenjen, da obleži pri tuzlanskem načelniku, drugi je moral na deželno vlado. Prej je bil le slučajno namignil gozdarju, da napo¬ sled tudi sam uide iz teh krajev, a zdaj se je pi¬ šočega nenadoma polastilo prijetno čuvstvo, da ni naveza na ta kraj, kjer mora opravljati takšne šablonske pisarske poslu, se dreti s sirovimi ljud¬ mi za tujo plačo in hrano ter poslušati te podgano pod streho, ki bi mu s Čumurpašo vred najrajši odgriznile nos. Teden pozneje je jahal s svojim poročilom in po drugih opravkih v Tuzlo. Ker je tiste dni stra¬ šno pripekalo, se je odpravil z doma ob štirih zjutraj.Krasna je taka zgodnja pot ob poletnem času. Zdelo se mu je, da se nahaja v vseh pre¬ delih njegovega bitja sama sreča in radost, ko gre mlad in krepak zbujajočemu se dnevu naproti. Toliko pesnika ni bil, da bi zapisal kakšne pri¬ mere vredno harmonijo med cvetjem, zibajočim se po pobočjih nad Oskovo pod težko roso, in med •svojim razcvetelim življenjem, polnim nad in sile, no čutil je, čeprav je še mrak pokrival dolino, topli solnčnojasni sijaj v umu in v srcu. Jahaje mimo zaprtega Mušičevega hana, se je posebno toplo spomnil Danice. ‘Niti učiteljica ne sme bi¬ ti, a njena skromnost in nedolžnost bi zaslužili, da jo povede pošten človek k svojemu ognjišču,’ si je rekel. Vilarju se je že davno kazala neka prijetna perspektiva rodbinske sreče. Ženitev je laskala njegovemu značaju, ki je bil neka srečna meša¬ nica možatosti in mehkosti, idealizma in realno¬ sti; večkrat si je predstavljal sliko srečnega za¬ kona. Bil je pa tudi oprezen; zp takšno stvar je imel tudi svoj ‘ampak.’ Daši mlad, je videl že nekaj nesrečnih zakonov, o drugih je slišal ali čital. Brodeč po gozdih ali ležeč pred svojo koli¬ bo v hladu kraj Oskove, je mnogo mislil o tem predmetu. Premlel je bil vse znane mu nesrečne združitve od Menelajeve do Bajičeve, naposled pa je vslej prišel do zaključka, da je zakon mogočna zahteva prirode, ki se ji ni mogoče ustavljati, če¬ prav ni tiste pesniške ljubezni do hladnega gro¬ ba. Spominjal se je, kako so v njegovi rojstni vasi ,ko je bil še otrok, pol pomilovalno, pol na- smešljivo zrli na starega človeka, posebno moške¬ ga, ki je toliko časa odlašal z ženitvijo, da je na¬ posled ostal zakrknjen, z vsem svetom nezadovo¬ ljen samec. To se je pa prigodilo samo takšnim možakom, katerim zaradi revščine ni bila dovolje¬ na ženitev. V preprostih kmetih je živelo prepri¬ čanje, da je zakonstvo dolžnost vsakega zdrave¬ ga človeka. I on se mu noče ogniti, življenski sili ne more odoleti, tu se pogreznejo vsi pomisleki v nič. V ljubezenskih stvareh je bil dosti prakti¬ čnega mišljenja, kakor je bila skozinskoz prakti¬ čna njegova veda. Toda sebičnež ni bil, ni hlepel po denarju bogate neveste, da bi v zakonu živci na njene stroške široko in udobno: kar potrebu¬ je, si zasluži sam in tudi za naraslo rodbino si upa pridobiti. Ko bi dobil takšno žensko, kakršna je Hrenova Minka, onda bi mnogo let komaril z njo po svetu. Naposled bi pač morda prišlo na- veličanje in razočaranje, ostali bi samo spomini na lepe dni, ki so nepovratno potekli, toda skrb za potomstvo bi ga še močno vezala na življenje. Vedno bi se nahajal v nekem pričakovanju, v ne¬ ki prijetni radovednosti ali pa v neprijetni bojaz¬ ni, kako si z njegovo pomočjo zasnujejo bodoč¬ nost oni, ki mu jih je rodila soproga. Sladki jutranji trepet v duši je Vilarju zbudil domovinske pesmi. Konj je čilo bežal, kakor da se naslaja ob bistri pesmi in čistem zraku. Ob sed¬ mih je bil v hanu.ob Spreči. Dal je duška konju in sam je popil čašo kave. Samojlo se je udano vrtel krog njega ter mn ponujal različne dobro¬ te svoje kuhinje in kleti. “Moje Etelke sicer ni doma, pa sam vam lahko napravim svež biftek,” je rekel žid. “Ali ste poslali gospo soprogo v toplice?” je pozvedoval Vilar. “Včeraj se je peljala v mesto, da nakupi ne¬ kaj potrebščin in poseti svoje prijateljice. Goto¬ vo so snoči v kazini nastopili kakšni pevci in pri¬ jateljice so jo obdržale čez noč pri sebi. Prav ima sirota, na deželi itak ni zanjo razvedrila. Naj se pokratkočasi! O, Etelka se rada poveseli.” Vilar ni zaželel ničesar. Čez dobre pol ure je odhajal. Kmalu je srečal Samojlov voz, na kate¬ rem je med različnim blagom dremala gospa Etel¬ ka. Tiho se je ognil v stran, da je ne bi probudil. Vrh položnih brd, ki ločijo dolino ob Jali od Pos- prečja, je zaslišal igro trobent in bobnov ter stre¬ ljanje iz pušk in topov: tuzlanska posadka jc imela vaje v jalski dolini in po pobočjih Majevi- ce-planine. Prenehal je konja dražiti z vajeti in stegni, privolil mu je počasen korak, da ne bi prišel v pusti vojaški vrvež. Gledal je, kako bi se ognil področju teh vaj, in krenil je na stran¬ sko pot, držečo mimo Semšibegovih dvorov v Tuz¬ lo. A tudi na tej poti je trčil ob ljudi, ki ga niso mikali. Zdajci je zagledal pred seboj gručo voja¬ kov na konjih. Obodril je konja in sam se je vzravnal, da ne bi kazal žalostne postave znane¬ ga španskega viteza. Ko se je približal, je spo¬ znal generala, ki je z daljnogledom zrl na vaje. Poleg njega so stali, oboroženi z vojnimi kukali, adjutant pl. Merks, potem oni stari polkovnik, ki je smatral vojaka za potrebnega pospeševalca hit rega denarnega prometa, in še neki major. Štab¬ na častnika sta pri tisti vaji poslovala kot raz sojevalca. Ti štirje gospodje so stali na nezara- slem porobku na poti, odkoder so imeli dober raz¬ gled v dolino. Ob kraju sta stala še dva konjika: trobentač in huzarski podčastnik kot ordonanca. Vilar je odvažno jahal in smelo upiral oči v živo pregrajo na poti. Ko ga je zagledal gene¬ ral, mu je z dvignjeno roko'namignil v pozdrav in je tista roka liki ptičja perotnica zaplapolala po zraku v znamenje, naj počaka. Istotako je migal pl. Merks, posnemajoč svojega gospodarja. General se je okrenil k častnikom ter rekel: “Vedno isto kakor na vrtiljaku. -Vrag poberi tak¬ šne vaje. Ta terenski oddelek je že tako znan in obrabljen, da z vajami tratimo todi samo čas in človeško silo. Tu že vsak kapral pozna-vsako kr¬ tino, zemeljsko bradavico in škrbino. Glejte kompanije se sučejo in brezskrbno gibljejo, kakor bi igrale kadriljo. Je li kaj takega mogoče v ne¬ poznanem terenu, je li mogoče v vojski, pri ostrih patronati?” Adjutant je udano kimal generalu, zroč mu zvesto v oči. “Vojni minister bi moral skrbeti za primeren teren,” je rekel polkovnik. “Kajpada,’ se je z visoka posmejal general. “On naj bi umel prestvarjati zemeljska tla. Umel naj bi z dlanjo potlačiti goro in na njenem mestu narediti ravnino, drugod pa na ravnino nakopiči' ti goro, kakor to delamo po zimi pri vajah s svin¬ čenimi soldatki na mizi. ’ ’ “Ne menim tako, gospod general,” je raz žaljen odvrnil polkovnik, “ampak bolj bi moral premeščati vojne oddelke. Noben polk bi ne smel ostati čez dve leti v eni posadki.” General je dvignil desnico ter posvalkal s palcem in kazalcem, češ: večno premeščanje ve¬ lja denar, tega pa ni pri nas — major pa je ša¬ ljivo pripomnil, da bi trebalo polke sem in tam nastaniti v sovražnikovi deželi, da bi i tam tako natančno spoznali ozemlje. General je odmignil z roko, veleč: “Za da¬ nes je končano! Vsa banda domov, ker solnce že pripeka! Trobentač — odtrobiti!” Tedaj so se raznesli čvrsti glasovi trobente po vsem ozemlju. Polkovnik in major .sta odja¬ hala k oddelkom. General je namignil Vilarju, naj se pridruži. Spotoma mu je rekel: “Denar za jal¬ ski most je dovoljen, gradivo že vozijo, vojaki delavci čakajo strokovnjaka, veščaka. Prosim, go¬ spod inženir, bi li ne mogli začeti 20. tega mese¬ ca ali pa par dni pozneje? Kadar pridete, vam sestavim delavski oddelek’..” Vilar je pritrdil. Nobenemu generalu bi ne bil .mogel odreči, no ta mn je bil simpatičen in njegovo zaupanje ga je nekako dvignilo : čutil se je odlikovanega s tem. da se mu poveri sod¬ stvo večjega dela, ki ga dovrši tako, da bo vsaj nekaj let pričalo o njegovi sposobnosti. “Z gradbo mostu pojde počasi, ker koncem avgusta, ko se prično veliki manevri, potrebuje¬ mo vojake za vaje,” je rekel pl. Merks. “Kar ne pojde zdaj, se dodela po manevrih,” je razsodil general. “Sicer pa pustim gospodu in¬ ženirju nekaj vojaštva tudi med vajami na raz¬ polago, tako da bo most končan do jesenskega deževja.” “Tudi, tudi,” je soglašal adjutant. Obrnil se je k Vilarju. “In še nekaj, gospod inženir! Iz¬ delal sem neki osnutek ali načrt za most, ki bi vam ga rad pokazal. Prosim, pridite, preden za¬ čnete, k meni v pisarno, da ga pregledava.” Vilarju ni ugajal ta vsiljivi in pregoreči vse- vedež generalnega štaba. Molče mu je prikimal. “Gospod inženir naj dela po svojem načrtu. On se je učil stavbarske umetnosti, torej ume. Preveč mojstrov skazi delo. Tega sem se že več¬ krat prepričal,” je rekel general, ki je vedel, da inženir ne mara pregledavati in vpoštevati načr¬ tov neukega častnika. Pognal je konja v dir. Pl. Merksa je užalilo, da ne priznavajo nje¬ gove gorečnosti. Sin višjega vojaškega dostojan¬ stvenika, živeč že od otroških Jet v vojaški druž¬ bi, je bil ves udan vojaškemu stanu. Njegov suh¬ ljati, bledikasti obraz je bil vedno nabran v ra¬ dostne, presrečne črte mladostne učenosti in do¬ stojanstva. Njegova oprava je bila vedno brez¬ hibna, fina, celo na vajah so puhtele iz njegove obleke dišave jutrovih dežel in se borile z du¬ hom po konjih. Pri onih častnikih, ki se ne šte¬ jejo k generalnemu štabu, je kazal obraz vseved¬ nega oraklja: po porcijah jim je ščuka! od svoje učenosti; pred njimi je na široko razprostiral svo¬ je znanje. Natančno je vedel povedati, kje žuli črevelj Italijo, poznal je vse strategiene ugodno¬ sti in ovire za avstrijski pohod preko Podolja in •Vilinije v srce Rusije, vedel je, na čem boleha francoska republika, kaj se kuha na Balkanu, ve¬ del, kam pes taco moli, če nam Bismark obeta zvestobo, vedel, kako bi se najlaže zadala smrtna rana angleškemu svetovnemu imperiju: o vsem je umel oblastno govoriti pred ljudmi, ki so dan na dan capali s kompanijami na vežbališče, no pred višjo, vojaško gospodo je govoril vselej o- prezno in s pomisleki. Zvečer ni ostajal dolgo v kazini; sedel je rajši pri vojaško-znanstvenih knjigah ali je pa čital životopise slavnih vojski dij. In tem je hotel postati podoben, ker n ju'j slavohlepnost in domišljavost je bila baš tako ' 1 lika kakor njegova nervoznost, izvirajoča h mnogega učenja in fantaziranja. Vlažne in gj čne noči so njegove živce tako zrahljale, da Jo ; Sado t l » 5 *f 4 /'H S 1 se »i za kor tUl ^adai jahanji ' ,0 ljše | arili v 3 sotesk nženir, ^ * S ' je i ! zpre] ( vztra % 5zan i pot; 1 črnim tu, 10 ™el ' kl 3vorjeneg a naprej ' ral J e Mv minute Je u ni bila ilarja in ^ 1 ali ne Jj zavezuj S j vrknil z ja| 1 z roko m, i!” aajajoee t,, ) svojem njem gajt' ■'d ga je z ni jasi spotakni ’ vikal ge®, ;e ne more adjutantov! nor. Čei svoj davek! ba.” davek?” jej s, ki pri vsej vojaštvo im . novčiča, 1 rem je Vil ivali na no rej. jo veleval in Bošnjak Ikada rai», o na general d Črna si iti nego vprašal v rva? dam za oses ;> — lopov! •go prazne ge vedno ® est grošev P maš, a tvo; u ur moreš, j icdni ne, nil oči, je sp ii, P 1 il: “O, i pomagal )< planine ’ 51 gos] e!” . ji obrvi, „ pl. & živi s M da srae , j ( ' liva ^stan>; » nll . : , pof .•cdj«®; s« jofi- niše« 1 % , pol« 1 \ ^a4 >,5j z; «3 s , , o e 1 i *:% :& . $4 fM 4°'J 1 |V ce ' Avstr, Slovensko Uitanovljeno 16. januvarja ML Bol. Pod. Društvo Inkorporirano 24. febmva a 1903 v državi Kansas. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kani. Podpreds.: JOHN GORŠEK, Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kast. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kan«. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kane NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kane. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. riprejomna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. 7»e denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. IMENIK IN NASLOVNIK URADNI¬ KOV KRAJEVNIH DRUŠTEV A. S. B. P. D. V LETU 1915. Št. 1. Frontenac, Kans. Predsednik, Anton Lesjak; tajnik Mike Breznik, box 410; blagajnik, Leo Brnmek, bcx 263. Vsi v Frontenac, . Kans. Seja se vrši vsako tretjo nede- 1'lto S tUrtAjj |jo v mesecu. Št. 2. Chicopee, Kans. Predsednik, Joe Lesjak, box 65; taj¬ nik, And. Polowich, box 23; blagajnik, Fr. Stumpfel, box 25. Vsi v Chicopee, Kans. Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 3. Nevvburg, Kans. Predsednik, Anton Malis; tajnik, Jok Orožen, box 29; blagajnik Joe Pi- BI. tanujejo vsi na R. F. D. No. 2, 8 JMberry, Kans. Seja se vrši vsako 2. je z raj:; nedeljo v mesecu. St. 4. Mineral, Kans. Predsednik, Louis Mandelj, Stone Citv, Kans.; tajnik, Frank Košitz, box 32, Mineral, Kans.; blagajnik, Fr. Speiser, box 131, Mineral, Kans. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 5. Weir, Kans. Predsednik, John Schuberger; tajnik Todock Moosbruggor; blagajnik, John Govekar. Vsi v Weir, Kans. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 6. Yale, Kans. Predsednik, Anton Močnik; tajnik Joe Grošelj; blagajnik, Frank Šetina. Stanujejo vsi na R. R. No. 8, Pitts¬ burg, Kans. Seja se vrši vsako 3. ne- tljo v mescu. Št. 7. Curanville, Kans. Predsednik, Joe Kness; tajnik Joe Kness; blagajnik, Peter Hofer. Stanu¬ jejo vsi na R. R. No. 8, Pittsburg, Kas. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 8. Fleming, Kans. Predsednik, Matevž Lomšek, R. R. No. 2, box 82, Cherokee, Kans.; tajnik, Jacob Cukjati, R. R. No. 2, box 83, Pittsburg, Kans.; blagajnik,' John Bob- tar, E, R. No. 2, Cherokee, Kans. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 9. Radley, Kans. Predsednik, Frank Vehar; tajnik, Alex Cukjati, box 81; blagajnik, Louis Lekše. Vsi v Radley, Kans. Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 10. Jenny Lind, Ark. Predsednik, Mike Paučnik, box 82; tajnik, Frank Grilc, box 37; blagajnik, Ant, Kolbe. Vsi v Jenny Lind, Ark. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 11. Breezy Hill, Kans. Predsednik, John Pečnik, R. F. D. Pio. 2, Mulberry, Kans.; tajnik, Rohus Godina, box 13, Breezy Hill, Sta,., Mul- berrv, Kans.; blagajnik, John Žordani, Preezj- Hill Sta., Mulberry, Kans. Se¬ ja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 12. Cherokee, Kans. Predsednik, Frank Premk; tajnik, Martin Premk, box 21; blagajnik, Joe Leban. Vsi v Cherokee, Kans. Seja 'sako zadno nedeljo v mesecu. Št. 13. Adamson, Okla. Predsednik, Fr. Švarš, box 54; taj¬ ati John Gregorina, box 207; blagaj¬ ni John Gregorina. Vsi v Adamson, Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 14. Maynard, Ohio. Predsednik, Anton Resnik, box 501; tajnik, Louis Enoch, box 343; blagaj¬ ni Jos. Miheue, box 22. Vsi v May- °ard, 0. Seja se vrši vsako prvo ne¬ deljo v mesecu. Št. 16. FrankliD, Kans. Predsednik, John Žajfer, box S3; taj¬ nik Vincenc Esgoršek, box 45; blagaj¬ nik, Ant. Simončič. Vsi v Franklin, Kans. Seja se vrši vsako 3. nedeljo v Mesecu. Št. 17. Carney, Iowa. Predsednik, Vincenc Pirnat, R. No. i E. Dos Moines, Iowa; tajnik, Mike Krantz, R. No. 4, Des Moines, lowa; blagajnik, Louis Blasnilc, box 61, Car- ncy, Iowa. Seja se vrši vsako 2. nede¬ ljo v mesecu. Št. 18. Winterquarters, Utah. Predsednik, Vincenc Ravniker, box 72; tajnik, John Reven, box 108; bla¬ gajnik, Ant. Shumer. Vsi v Winter- quarters, Utah. Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 19. Black Diamond, Wash. Predsednik, Joe Shaller; tajnik, Fr. Druml, box 830; blagajnik Filip Ster- nig, box 214. Vsi v Black Diamond, Wash. Seja so vrši vsako 4. nedeljo v mesecu. Št. 20. EIy, Minn. Predsednik, Louis Champa, box 961; tajnik, Frank Martinjak, box 178; bla¬ gajnik, Dom. Mestnik, box 80. Vsi v Ely, Minn. Seja se vrši vsako 2. ne¬ deljo v mesecu. Št. 21. Witt, 111. Predsednik, Paul Obregar, box 402; tajnik, John Bepolusky, box 494; bla¬ gajnik, Anton Ulcliar, box 105. Vsi v Witt, 111. Seja se vrši vsako 2. nede¬ ljo v mesecu. Št. 22. Huntington, Ark. Predsednik, John Novljan; tajnik, Joe Hauptman, box 17; blagajnik, An¬ ton Fabjan. Vsi v Huntington, Ark. Seja se vrši vsako 4. nedeljo v mesecu. Št. 23. Pleasant Valley, Pa. Predsednik, Fr. Zajc; tajnik, John Hribernik, R. D. No. 1, bos 255, Jea- nette, Pa.; blagajnik, Math. Breznik, R. F. D. No. 2, box 116, Irwin, Pa. Se¬ ja se vrši vsako prvo nedeljo v me¬ secu. John Čeme, gl. tajnik. Adamson, Okla Vsem članom A. S. B. P. D. na znanjam, da bo dne 11. julija 21 cent. naklade za pokritje izdat kov iz društvene blagajne. Jan Gregorina, tajnik ENOINDVAJSETKRATNA VOJNA. Vojna napoved Italije je eno- indvajseti bič, s katerim tepe voj¬ na furija človeštvo. V naslednjem navajamo posamezne vojne napo¬ vedi po vrsti : 28. julija 1914. Av¬ strija — Srbiji; 2. avgusta Nemči¬ ja — Rusiji; 3. .avgusta Nemčija — Franciji; 4. avgusta Anglija — Nemčiji; 5. avgusta črnagora - Avstriji; 5. avgusta Nemčija - Belgiji; 6. avgusta Srbija — Nem¬ čiji; 6. avgusta Avstrija — Rusi¬ ji; 12. avgusta črna gora — Nem¬ čiji ; 13. avgusta Francija — Av¬ striji; 13. avgusta Anglija Avstri¬ ji; 23. avgusta Nemčija — Japon¬ ski; 24. avgusta Avstrija — Ja¬ ponski ; 26. avgusta Avstrija — Belgiji; 31. oktobra Turčija — Rusiji; Turčija — Franciji; Tur¬ čija -— Angliji; 2. novembra Sr¬ bija — Turčiji. Črna gora — Tur¬ čiji; 10. novembra Turčija — Bel¬ giji. 23. maja -915. Italija — Av¬ striji. Z vstopom Italije v vojno se je pomnožilo število vojskujo¬ čih se narodov za 36 miljonov duš. Države, ki se vojujejo, štejejo sku¬ paj okrog 933 miljonov prebival¬ cev, torej več kakor polovico vse¬ ga človeštva! Avstrija 52 miljo¬ nov, Nemčija s kolonijami 80 mi¬ ljonov (65 + 15), Anglija s kolo¬ nijami 420 miljonov (45:5 + 374:5), Francija s kolonijami 93 miljonov (39:6 + 53); Rusija 170 miljonov; Japonska 70 miljonov; Belgija 7:4 miljonov; Srbija. 4:2 miljonov; črna gora 0:5 miljo¬ nov; Italija 36 miljonov. Nemčija in Turčija, zaveznici Avstrije, še nista napovedali voj¬ ne Italiji; dosledno je torej pri¬ čakovati se-’ 22. in 23. vojno napo¬ ved. Ko je šlo Benečansko rakom žvižgat. Sodrug dr. Ludo Ilartmann, znani docent na dunajskem vse¬ učilišču, je objavil v “Arbeiter Zeitung” sledeči zanimivi članek pod naslovom: “Kako je Italija dobila Benečansko: “Dober Avstrijec H. Friedjung je popisal v svoji znani knjigi zgodovino Avstrije od leta 1859. do 1. 1866. Kar tam piše, ko z bo¬ lestjo razkriva napake avstrijske politike pred 50 leti, je tudi še da¬ nes uvaževanja vredno, ko je Av¬ strija zopet zapletena v velik mednarodni konflikt. Kar se je godilo v tistih letih, ni bilo prav¬ zaprav nič drugega nego likvida¬ cija spačenega dela dunajskega kongresa, ki je vrisal na evropsko karto nove deželne meje, ne ozira¬ joč se na životvorne sile, ki so se pojavile v narodih po francoski revoluciji; to je bila zmaga traj¬ no nepremagljivega ljudskega gi¬ banja nad predmarčno diploma¬ cijo. Narodnostna avstrijska dr¬ žava, v zapadni Evropi zadnja za¬ stopnica zastarelih metod, se je postavila pred dve neizpolnjivi nalogi. Hotela je ohraniti svoje prvenstvo v Nemčiji in preprečiti ujedinjenje nemških držav in za- jedno je hotela ohraniti svojo pozicijo v Italiji, kar je bil glavni kamen napote laškemu ujedinje- nju. S Pijemontom, predboritc- ljem za laško edinost, se je zve¬ zal 1. 1859. Napoleon III., ki je imel sicer tudi samopašne name¬ ne, čegar politika pa je slonela na narodnem principu,katerega je priznaval. Posledica te koalicije je bila za Avstrijo izguba Lom¬ bardije in laških sekundo genitur. Že takrat so se začuli v Nemčiji značilni glasovi, ki so povdarjali, tako, kakor je to storil Lasalle v eni svojih najboljših brošur, sku¬ pne interese Prusije in Italije proti Avstriji, ki je stala njiho¬ vim namenom na poti. A šele Bis¬ marck je sklenil v aprilski kon¬ venciji 1. 1866. od Napoleona pro- težirano zvezo med Prusi in La¬ hi, ki je zapletla Avstrijo v boj na dveh frontah. Italija ni nikdar smatrala svo¬ je vzhodne meje, katero je dobila leta 1859., kot definitivne. Od Napoleona diktirane sklepe v Vil- la Franci po zmagoviti vojni sta smatrala vlada in ljudstvo vedno kot ponižanje. Hoteli so celo Ita¬ lijo, Benečijo in Trentino. Ljud¬ stvo ni poznalo nobenih diferenc zaradi cilja. Različne vlade so se sicer morale ozirati na vnanjepo- litične potrebe in so morale biti različnega mnenja zastran sred¬ stev in ugodnega trenutka; toda vse so smatrale za svojo dolžnost, da se poslužijo prve prilike, ki se jim bo nudila. Avstrijska politika tej situaci¬ ji ni bila kos. Vodilni možje so omahovali med upom in strahom; v svoji — od Friedjunga tako krasno opisani — kratkovidnosti niso bili v stanu staviti si en cilj in ga zasledovati, in bili so doce¬ la nezmožni, s krepko možatost¬ jo se upreti neodgovornim vpli¬ vom. Deloma iz pomanjkanja da- lekovidnosti, deloma proti svoje¬ mu boljšemu prepričanju so pu¬ stili, da je državni voz drčal nav¬ zdol. Pač so nekoliko upoštevali pomisleke vojakov, ki so opozar¬ jali na težavne vojske na dveh frontah, in omahovali so dolgo sem in tja, ne da kaj sklenejo. Ko je bila prusko-laška konvencija že sklenjena, so poskušali zavez¬ nike razdražiti; hoteli so odstopi¬ ti Beneško, a ne Italiji, ampak Napoleonu, katerega so napravili na ta način za odločevalca, in ho¬ teli so Beneško odstopiti ne brez¬ pogojno, ampak samo proti od¬ škodnini v Slezi ji, katero bi vzeli Prusom, če bi ostala Italija nev¬ tralna. Ko je postajal diplomatič- ni položaj vedno sitnejši in Dunaj čimdalje nervoznejši, so se na Na¬ poleonovo zahtevo odrekli tudi odškodnini in se izrekli za odstop Beneške že pred vojno. Toda bilo je prepozno; Italija je bila že s pogodbo vezana in prvi minister La Marmora se je odločil po neko¬ likem obotavljanju za pogodbo; do tega koraka ga je privedla mi¬ sel, da noče prejeti Beneške iz rok Napoleonovih, čigar zaščito je bilo treba leta 1859. tako drago plačati, in pa dejstvo, da je po¬ stajalo ljudstvo v času neodloč¬ nosti in čakanja vedno strastnejšc in bojevitejše. Mogoče bi bil od¬ krit in javen odstop Benečije Ita¬ liji vojno še preprečil, ker vojna ne bi bila imela v tem slučaju no¬ benega pomena več. Avstrija pa se za tak korak ni mogla odloči¬ ti; pač pa je sklenila dne 12. ju¬ nija s Francijo pogodbo, katero je Beust pozneje imenoval “uai- neverjetnejši akt,” kar jih je kdaj videl. Avstrija se je zavzela, da na vsak način odstopi Benetke Italiji, najsi zmaga ali podleže, zato pa se je garantirala papežu njegova posest; če bi Avstrija kaj pridobila v Nemčiji, naj tudi Na¬ poleon v Nemčiji nekaj dobi. Be¬ netke so torej bile izgubljene, Av¬ strija se je pa morala vseeno voj¬ skovati na dve strani. Friedjung sklepa: “Vojna v Italiji se da o- pravičiti le, če bi bili resno po¬ skušali varovati svoje meje. Na to pa vlada ni več mislila, toda nje¬ ni predsodki ji niso dovoljevali več, da stopi z laško vlado za¬ stran Benečije v neposredno doti- ko. Italija je bila namreč nelegi¬ timna država, in zato je bilo tre¬ ba posluževati se Napoleona, naj- nelgitimnejšega vseh vladarjev. Etiketnemu vprašanju na ljubo se je zaigrala usoda države na dveh nezadostno pripravljenih bojiš¬ čih’ ’. -— Mi bi pristavili, da s splo¬ šnega — ne samo z avstrijskega —- stališča vojna za obrambo te¬ danje državne meje tudi ne bi bi¬ la opravičena, ker so bile Benetke z Avstrijo pod vsakim pogojem nenavarno združene, česar ni bilo mogoče vzdržavati. Na vsak način je to zgodovin¬ ski unikum, da se država krvavo vojskuje pod najslabšimi pogoji za deželo, katera je bila ne le nevz- držljiva, ampak že odstopljena. To je bil triumf perstižne poli¬ tike, ki stavi videz nad resnico. Ta politika je dovedla Avstrijo do Kraljevega Gradca in je oživljala sovraštvo Italijanov za dolgo ča¬ sa. Mogoča je bila le zaradi teda¬ njih nemogočih političnih razmer v Avstriji. Ljudstva ni cul nihče, ljudski interesi niso bili zastopa¬ ni, in ozek krog neodgovornih o- seb je odločeval usodo države. Vojna in narodno gospodarstvo. V kapitalistični družbi se ne more zgoditi nič, kar ne bi na kakršenkoli način vplivalo na go¬ spodarstvo. Iznajdba novega stro¬ ja ali pa majhnega gumba, bank¬ rot svetovne banke ali pa nepri¬ čakovana dedšeina ima direktne ali pa indirektne posledice za go¬ spodarstvo ne le posameznika, ampak širših krogov, včasi za go¬ spodarstvo cele občine, dežele ali države. Jasno kakor beli dan je torej, da mora imeti tako velikanski do¬ godek kakor svetovna vojna tu¬ di velikanske gospodarske posle¬ dice. Proti tistim, ki so neugod¬ ne, se skušajo prizadeti braniti, kakor znajo in morejo, in tako na¬ stajajo zopet novi učinki. Delav¬ stvo, ki je ob vsem gospodarskem razvoju najobčutneje prizadeto, mora pa imeti odprte oči in pa¬ ziti, kaj se godi. Nekaj zelo zanimivega se v tem oziru vrši v Avstriji in delavsko časopisje posvečuje novim obli¬ kam, ki se porajajo, vso pozor¬ nost. Razvidno je to iz članka o “demokratizaciji delnice,” ki ga nahajamo v ondotnih socialistič¬ nih listih. Kapitalistična dražba se že pri¬ pravlja, da izkoristi uspeh vojne. Po navodilih po pravici priznanih mož teoretikov in znanstvenikov kakor tudi praktičnih socialnih politikov, se je ustanovilo prav se¬ daj ob vojnem času na Dunaju društvo delničarjev, ki ima v pr¬ vi vrsti namen seveda čuvati del¬ ničarje, ki pa ima obenem, in ne najbrže nazadnje, namen, demo¬ kratizirati delnico. Oboje, čas u- stanovitve tega društva in njega namen sta tako važna, da mora postati pozorno nanju tudi delav¬ sko časopisje. Važna so pa za nas tudi imena znanstvenih soustanov- nikov; zakaj nobenega dvoma, ni, da bi ustanovitev bila rosnega pomena, če sodelujejo pri niej profesor Filipovič ali privatni do¬ cent Komorzynski. Mogoče je tu¬ di, da imajo imena namen dati u- stanovitvi večjo važnost. A tudi ta razlog je dovolj važen, da se zanimamo za drvtštvo. Če se le površno ozremo na go¬ spodarsko življenje, lahko zapa¬ zimo pomen društva. Vojna je iz¬ bruhnila v času hude gospodar¬ ske krize, v času, ko so se obrav¬ navali najrazličnejši problemi. O teh seveda sedaj ni govora. Kakor silno občutimo sedaj zle posledice agrarizma —- pomislimo le na dra¬ ginjo in pomanjkanje žita — tako malo pa tudi slišimo o nasprot- stvu med agrarizmom in industri- alizmom. Toda ko se sklene mir, se takoj zopet pojavijo vsi tisti problemi, in najbrže še v hujši meri nego doslej. Velikanska go¬ spodarska moč v Nemčiji, ki je dvakrat razočarala svet z velikan¬ skim uspehom vojnega posojila, brezpogojna zagotovitev živil več nego do bodoče žetve, ta moč iz¬ rečno industrijske dežele, vpliva tudi na omenjene kroge pobudno. Tudi v Avstriji bodo razmišljali te razmere, in če ne več, vnel se bo poostren boj med agrarizmom, ki je dokazal v Avstriji popolno nezmožnost, in industrializmom, ki so mu stavili vedno same ovi¬ re. Pri nas, v agrarni deželi, pre- hranitev ni zagotovljena, zato smo tudi finančno mnogo slabejši nego Nemčija. Ali ni to v zvezi z gospodarskim značajem obeh de¬ žel? Tudi Avstrijci, ki se jih to tiče, se bodo morali novim stvarem pri¬ učiti. Avstrijsko gospodarstvo ne more obstati na enem mestu, če povsod drugod napreduje in se razvija. Spodbude ima pač dovolj. Predvsem se je opazila velika de¬ narna moč in odpornost kapita¬ lizma. Sklicevali so se na nara¬ ščanje hranilnih vlog v hranilni¬ cah na Dunaju in bankah in po provincah. Denar se množi! Tudi vojna donaša na več načinov dobi¬ ček. Vojne industrije, vojaške do¬ bave na pridelkih in izdelkih so bogati viri dobička. Vojna posoji¬ la držav so ugodna prilika za na¬ laganje denarja. Tako pride ka¬ pital, ki je bil sicer naložen v vrednostnih papirjih ali v papir¬ jih tujih držav, na domači trg, ki tudi obeta dobiček. Obenem pa smo patrioti. Nič ne maramo ime¬ ti opravka z inozemstvom. Ko pa uri de mir, ki ga žele voj¬ skujoče kakor tudi nevtralne dr¬ žave zaradi gospodarske potrebe, se bo ta kapital, ki sedaj leži v bankah, porabil. Vojna je uničila ogromne vrednosti in jih opusto- šila, ki jih treba obnoviti in u- stanoviti ali dopolniti čimprej. Ob¬ enem pa je vojna za vse narodno gospodarstvo prava šola, ki bo tudi koristila. Skoro gotovo sme¬ mo torej računiti s tem, da se bo skušalo domače gospodarstvo o- pr osti ti tujezemske industrije ter da bodo nastala nova podjetja. In dejstvo, da niti vojna ni mogla in¬ dustrijsko - kapitalističnega go¬ spodarstva omajati, bo tudi jako vabljivo vplivalo na imetje kapi¬ tala. Industrializem bo postal po vojni gotovo mnogo privlačnejši nego je bil doslej. V tem času naraščanja in do¬ zorevanja tega vprašanja pa se u- stanovi društvo avstrijskih delni¬ čarjev pod geslom: “Kaj je delni¬ čar v delniški družbi ? Nič; kaj bi moral biti? Vse!” Malega delni¬ čarja treba varovati, zakaj delni¬ ca je bodoča oblika kapitala in i- metje se mora demokratizirati. To so približno načela snujočega se društva, ki jih objavljajo usta¬ novitelji v dveh člankih. Nagla- šamo, da ne zanikamo resnobe društva; to že potrjuje dejstvo, da razpravljamo o njem. če pa razmotrivamo o temeljnih načelih društva, nam marsikaj zbuja po¬ zornost. “Gospodarska politika premakljivega kapitala” potrebu¬ je več varstva, kakor ga more nu¬ diti veliki kapital. Novo društvo ga hoče oskrbeti. Že doslej so ime¬ li mali štedilci priliko se udeleže¬ vati pri industrijskih podjetjih, toda le posredno in brez koristi, ki so se stekale v bankah, kate¬ rim so zaupavali svoje prihranke, da so z njimi banke financirale industrijska podjetja. Za to so do¬ bivali gotove obresti brez rizika. In to jim je bilo najljubše. Kljub vsem zakonom, ki varujejo finan¬ ciranje podjetij, ima prebival¬ stvo še vedno velik strah pred tak¬ šnimi podjetji, zakaj živo je še v spominu borzni k rali 1. 1873. Pro¬ ti kurznim izgubam in padanju dividend ne varuje namreč noben zakon. Tu hoče poseči vmes društvo delničarjev. Akcija bo avanzirala pri njem v obliko kapitala bodoč¬ nosti. Tu hoče dati društvo svojo pomoč. Mali štedilci naj ne za¬ upajo odslej svojih prihrankov samo bankam, velikemu kapitalu, ki so izvestno jako mnogo pospe¬ ševale soliditeto industrijskih pod¬ jetij. Pomisleki malih imejiteljev kapitala naj izginejo; mali kapita¬ listi se naj sedaj izneverijo do¬ sedanjemu bančnemu vodstvu, se naj osamosvoji. Tako bo pospe¬ ševalo društvo demokratizacijo delnic, in ni dvoma, da se bo na ta način povečalo število delničar¬ jev, število malih imeteljev, ki bi radi, da se jim glavnica bolje o- brestuje, kakor pa se je v bankah. Gospodarska politika premaklji¬ vega kapitala ni pravzaprav nič dragega nego stremljenje po do¬ bičku, bi ga imenujemo pri del¬ niških družbah dividenda. In ta interes malega delničarja ima uo svojem programu namen novo društvo čuvati. Pridobiti se mo¬ ra ves vpliv v delniških družbah. če torej razumemo prav, je na¬ men demokratizacija delniških dražb, tako da se demokratizira delniški kapital s tem, da se pri¬ tegnejo mali dobičkaželjni kapita¬ listi. Demokratizacija bo imela se¬ veda le tedaj uspeh, če bo nudila malim delničarjem dobiček. Po¬ večanje dividend in glavnice bo glavno delo društva v varstvo delničarjev. Društvo bo torej sku¬ šalo doseči pri družbah cim viš¬ je dividende. Toda, ker ne marajo imeti “razgrajaškega ali izsilje- valnega” društva, se ne bodo po¬ ganjali le za znižanje nagrad u- pravnim svetnikom, marveč bodo skušali tudi na drugačne načine povečati dobiček. In kaj je narav¬ neje in pripravneje za dosego večjega dobička kakor hujše izko¬ riščanje delavske sile, ki je v služ¬ bi delniške dražbe? Prav na to mora biti delavstvo posebno po¬ zorno. Prepričani smo, da bo društvo imelo uspeh. Ustanovili so ga o pravem času. Predpogoji za nje¬ govo delovanje so ugodni. Vojna izkušnja ter zagotovilo varstva in dobička bosta zvabila premakljivi kapital, da bo jel razvijati svojo delavnost na industrijskem polju. Zastopalo bo odločno svoje “go¬ spodarske in pravno utemeljene interese”. Delavstvu pa se pred- očuje v tem načrtu bodoči razvoj. Tudi delavstvo mora ukreniti v svoje varstvo primerne korake. Njih varstvo in zavetje pa so: krepke strokovne in politične or¬ ganizacije tudi proti novemu “ma¬ lemu,” toda dobičkaželjnemn so¬ vražniku. VOJNA IN DOLGOVI. Znani madžarski strokovnjak poslanec dr. E. Hantos je izdal knjigo o financijskib in gospodar¬ skih učinkih svetovne vojne. Kot rezultat svojih raziskovanj priob¬ čuje primerjevalne tabele držav¬ nih dolgov začetkom avgusta leta 1914 in koncem marca 1915. Po Hantosovi knjigi jeAvstrija po¬ večala svoj državni dolg v zne¬ sku 13,004 milijonov kron za 3575 miljonov kron, Ogrska pa svoj dolg v znesku 6995 miljonov kron za 2040 miljonov kron. Potemta¬ kem ste obe polovici države svoj dolg 19,699 miljonov kron povi¬ šali za 5615 miljonov kron. Dr¬ žavni dolg Nemčije v znesku 26,- 689 miljonov kron se je povečal za 11,400 miljonov kron. Državni dolg Turčije v znesku 2914 miljo¬ nov kron je narasel za 520 miljo¬ nov. Dolgovi Anglije (brez ko¬ lonij) po 17.560 miljonov so po¬ skočili za 10,320 miljonov, Franci¬ je (brez kolonij) po 30,120 miljo¬ nov za 10,907 miljonov kron, Ru¬ sije po 22,917 miljonov za 13,200 miljonov; nadalje so se povečan dolgovi Belgije za 960 miljonov, Srbije za 410 miljonov, Japonsko za 872 miljonov in Črnogore za 3 milj one kron. Državni dolgovi Nemčije, Avstro-Ogrske in Turči¬ je so se torej povišali skupaj za 17.535, držav na strani trojnega sporazuma pa za 34,466 miljonov kron. Dolgovi vseh držav skupaj so narasli za 54 miljar d kron. 4 PROLETAREC PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDI) TVA. IZHAJA VSA KI TOREK. - Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delavika tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Anvriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.50 za celo leto, $1.25 za pol leta. Oglasi po dogovor u. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo sloventke organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe (*r. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and publishcd every Tuesday by South Slavic Wori men’s Pubishing Company | Bog. Ohio.igo, Illinois. kaj misli s tem, nam gotovo ne bi odgovoril, da je Bog krivičen. To¬ da vojna je polna brenta samih smrtnih grehov: Trpinčenje, po¬ žig, umor, izstradavanje i. t. d. — vse miljonkrat pomnoženo. S kristjanom se nam menda ne bo treba prepirati o tem, da je greh krivica. Pa prihaja krščanski du¬ hovnik in nam pripoveduje, da jo vso to strašno in neskončno zmes krivic povzročil Bog. Tudi neskončno usmiljen je. Belgija je razdejana, Poljska je opustošena, Srbija je pomandra- na, nekoliko miljonov ljudi je zemlja pogoltnila, nekoliko miljo¬ nov otrok je ostalo brez očeta, nekoliko miljonov mož se vrne slepih, gluhih, hromih, brez roke v življenje — vse to in še več je povzročil neskončno usmiljeni POGLAVJE O NARODNOSTI. DOMOVINA IN NARODNOST. Ne vemo, kakšen noseben razum Subscription rates: United States and I ‘ e dad temu reverendu njegov Canada, $2.00 n year, $1.00 for half Bog; nam se vsekakor vrti v gl a* year. Foreign countries $2.50 a year ; $1.25 for half year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS); “PROLETAREC” 4008 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS vi . . . Bog je>pravičen, zato je sto¬ ril največ j o krivico in ker je storil krivico vseh krivic, je neskončno pravičen; Bog je vseusmiljen in zato Stare ideje imajo trdovratno življenje. Zajedejo se v možgane in bi hotele tam večno vladati. Kajti ideje so kakor bitja: Dok¬ ler niso rojena, se nikomur ne zdi, da je nesreča, če jih ni; čim eksistirajo, smatrajo sama sebe za tako važna, da bi bila njih smrt svetovna izguba. Ako pogledamo nazaj, pa prav lahko spoznamo, da tudi pojm domovine ni bil večen. Od¬ kod naj bi ga bil vzel nomad, ki je hodil vse svoje življenje s tre¬ buhom za kruhom — ali pa vsaj za hrano, ker še ni poznal kruha? Zanj bi bilo veljalo: Ubi bene, ibi patria — kjer je dobro, tam je domovina; in to je bilo vsak čas drugod. če se slavi dandanes patrioti¬ zem kot posebno idealno čuvstvo- vanje in mišljenje, se prezira, da je bil postanek domovine popol¬ noma materijalističnega. značaja. . J e povzročil najstrašnejše Za nobene id ' eale ni glo saj so Pravi, da je Bog kriv. ideali nekaj netelesnega, nesnov¬ nega, kakor čisti duhovi, podobni , , . , angel jem — ampak za povsem tega ^kolobarja človek ne| mater ijalistično reč, za lastnino. za zemljo. Nihče ni v prvih časih mislil klanje in ker daje moriti, mučiti, trpinčiti brez primere, je neskonč¬ no usmiljen.... Iz najde izhoda. In kljub temu je duhoven v Los Angeles dosleden. I “ t ~ a]nega naseljevanja mislil na Reverend D. F. Fox v Los An- cerkev, ki uei^ de se me ne zem ]j 0t kj er počivajo — ali kjer geles najbrže veruje v Boga. Do- z š odi brez T o1 ^ nebeškega očeta, 1 gnati se to sicer ne more, zakaj ne more . da se j e nenadoma take reci ima vsakdo sam v sebi z S od - Ba izjema in da se ta vojna zaprte in medtem, ko govore ne- vodi brez n J e g° ve vol F ali P a ce kateri tako kakor jim je jezik lo P roti n ^ oyi vol M Ce se P a zrastel, služijo drugim besede za ^ 01 ^* 5 ^ 0 po njegovi volji, tedaj je on odgovoren za klanje. On je za-| National Security League, bodo počivale — kosti naših de¬ dov, ampak na zemljo, ki naj rodi sadove za gmotne potrebe neizprosnega življenja. Ustanavljanje držav se je dolgo dolgo vršilo s procesi, ki so bili vse, le idealni ne. Nasilno pleme, ki je imelo dobro orožje, je prišlo v kraj, kjer so se prej naseljeni prebivalci posluževali še stare tehnike. N. pr.: Pleme z brona¬ stimi meči je naletelo na ljudi, ki so rabili kamnitno orodje in orož¬ je. Kovinasto orožje pa je bilo uspešnejše od kamnitnega in je navadno zmagalo tako kakor so leta 1866. pruske “Ziindnadel- puške” premagale stare avstrij¬ ske flinte, kakor je strojna puška morilnejša od navadne, kakor so Kruppovi 42centimetrski mož- narji in Škodove havbice učinko¬ vitejše od topov, ki so še pred enim letom veljali za “najboljše”. Seveda ni bila taka vojna nič druzega kakor rop. Ali s takimi vojnami so se ustanavljale domo¬ vine. Premagani- prebivalci so se včasi kratkomalo pomorili, včasi pa so postali sužnji zmagovalcev in v svoji domovini brezdomo¬ vinci. To se ni godilo le v sivih do¬ bah davno odpravljenega barbar¬ stva, ampak tudi v časih ponosne civilizacije. Naselitev sedanjih narodov po Evropi od Angležev do Turkov se je skoraj vseskozi izvršila s krvavimi boji; obljude- nje Amerike z belokožci je bilo večinoma roparsko; vse današnje “kulturno” koloniziran je po Afriki, Oceaniji i. t. d. je — če se strogo vzame — banditsko. Prvi viri domovinstva so bili torej kalni. Ali prvi osvojevalci so vsaj lahko po pravici dejali, da “ima¬ jo” domovino — četudi ni bila “očetnjava”. Cela tolpa je bila skupaj prišla; vsa tolpa je ropala in plenila in vsa tolpa si je skup¬ no prilastila zemljo, ki jo je vzela drugim. V nekaterih krajih se je zemljiški plen razdelil med vse vojščake alias tolovaje: v drugih slučajih so si ga zmagovalci ne¬ razdeljenega skupno prilastili. Tako je bilo n. pr. pri starih Slo¬ vanih, o katerih pripovedujejo Še rimski pisci, da so živeli komuni¬ stično; občina je bila pri njih res občina, to se pravi skupnost, SKu- paj so se bojevali, skupaj so ple- Flores. Posvetovali so se o sto navadnih zadevali.” Izjavil je, da ni imel nikdar česar skupnega z generalom It^ bide in da mu ni nikdar obljujg svoje pomoči. Ko so ga časni]^ ski poročevalci povabili na 1> lo, se je z veseljem odzval porj« in in rekel, da jim bo gostolj^ n ost povrnil na mehiških tleh da se bo kraljevsko revanžiraL •: A Potem je bil gost polkovjjj Geo. II. Morgana. Po vsem Vir OIUl stu so raztrošeni plakati, na torih je natiskana Hucrtovai. ,„ n java, ki jo je podal ze meseca, d 1 * prila. Tedaj je baje izjavili J’ 1,111 ‘«. mora v Mehiki vedno vladatiw [sP rf - , no stanje, m da mora stati naj pP* . lu republike energičen diktat, Le na ta način bi se dal napraj p^ 2 sl " a ti v Mehiki mir. Poziv se ko^ p iE k M je z apelom na vse patriotičnejj f . « r “ e ' : hikance, da naj se pridružijo a* .-jtolisiv erti v vojni proti banditom da naj obljubijo, da bodo v hiki zopet napravili red. Medtem jo je pa general quale Orozco, ki je bil s H55 vred ustavi jen,kljub pažnjij varuhov popihal — najbrže meliikansko mejo. Zato so lin to še enkrat prijeli in posta vnovič po d!50000 dol. varsej Lk imenu, VAlaka s , krivoverci ker jo j razodel Prebiraj' najdemo ni] i. skupai lovili, skupaj delali, skupaj živili. Če so sploh imeli j General je sicer ves besen ij domovino, so jo imeli vsi; torej govoril o hudobnem preganji ■ te brozš jrnga drug: so jo res “imeli”. Dandanes je bivstveno drugače. ali pomagalo mu ni nie. Zait 1 .«> najbolj k nobena pr L/ganizaciji je tudi, preden so ga postavili, morejo Prisilno miličarstvo. to, da skrivajo z njimi svoje misli. Po svojem poklicu bi moral verje ti vanj, kajti če ne bi verjel, bi moral dati slovo duhovništvu. Ali ker so znani celo papeži, ki niso verjeli v Boga, se tudi pri navad¬ nem reverendu ne more vedeti, kakšna je njegova resnična vera. Na vsak način je božanstvo, nik z zapada toliko skromnosti, 1 priznavajoč, da ne ve, kaj hoče Bog. Vendar pa si je s svojo pri¬ digo pridobil znatno zaslugo, ker je rešil zamotano vprašanje, kdo da je povzročil vojno. Kakor je National secumy .League, o četnik vsega, torej tudi tega divi kateri smo že poročali, da se je janja. Vse prihaja od njega, torej ustanovila, ker “je nacionalno tudi tiste misli in tista dejanja, iz varstvo Zedinjenih držav neza- katerih se je rodila vojna. On jo dostno”, je žc našla sredstvo, ki jo povzročil. bo pomagalo. Po vseh kapitali- Da prihaja en nauk cerkve na- stičnih listih se že širijo njeni vskriž z drugim in drngi s tretjim članki; ker je mogoče eno misel in deseti zopet s prvim, to je dru- povedati z različnimi besedami, katerem govori blagoslovljeni go-1 « a re6 > katere se reverend Fox ni so članki različni, a ker se v vseh spod Fox, precej čudno Zadnjo I lznuslil in J e tudi ne more spraviti | ponavija ena misel, je lah*o spo- nedeljo je namreč ta duhovnik v s sveta - Ali če 80 te vere tako znati, da prihajajo vsi iz enega svoji pridigi dejal: logične, da ne moremo z njimi pri- vira. "Mi smo preblizu dogodkov se- P do zakl i u čka, ki se ne bi tepel z ‘‘Treba nam je velike meščan- danje dobe, da bi mogli videti r e- Drugimi zaključki iz istih ver, tu- ske armade . . . Militarističnega zultat, ki ga hoče roka božja do- di ne moremo ver j eti - da Bog duha Nemčije nočemo presaditi v seči s sedanjo vojno ” ' povzročil to vojno, da je on dikti- to deželo, ne duha osvojevanja m Hvalevredno je' da kaže duhov- M Berchtoldu ultimatom za Srhi- napadanja . Za deželo hočemo jo, da je on mobiliziral armade varnost ... To so glavne note, vseh velesil, da fabricira on mož- ki se ponavljajo v vseh teh pes- narje v Essenu in havbice v mih. Plznju in da on takorekoč seka Doseči pa hočejo to na ta na- in strelja in ■strupi. čin, da bo vsak sposoben prebi- Ne zdi se nam niti, da se izka- lec te dežele od 18 do 45 let tako znano iz mavričastih knjig evrop-| zu i e Bo S u P 0ScbTia čast, če se mu izvežban, da lahko pomaga svoji ske diplomacije, so jo povzročile P° dti ’ ka l° take plemenitosti, in domovini y času nevarnosti V ta vse bojujoče se države, in nobena kdor ver -> ue v Bo ^ bi P° našem namen naj vsakdo tri leta M»bga¬ je ni povzročila. To se bo zdelo mnen J u bol -) e stonk Se bi ? a P ustil to1 ™ sluzi v T mlllCl le tistemu protislovno, kdor ni 8 takiml rečmi P n miru - In bo] j , Za J ecan ^ Lea S a c stoji Roose- dovolj omikan, da bi razumel su- koristno bi bll °’ če bi se ozrl P° velk On lahko govori o imhtan- perfino logiko profesionalne di- zeml Ji in gledal, da tukaj, spozna stičnem duhu Nemčije, kolikor ga plomacije razmere, iz katerih se porajajo ta- je volja; zato vendar vsakdo ve, Stvar’je pa zelo enostavna. Via- ke PTozote. S tem bi so za dosego da jo sam militarist brez primere, de so oblasti; vsaka oblast je od miru na zeml -ii več dose 8' lo > kakor Vendar bi bilo krivično, ako bi Boga; zato moramo vsako oblast s takhm Pndigami, ki odkladajo trdili, da gre deželna bramba spoštovati, častiti in ji verjeti. S rehe ^ Bo š u na rame - samo v takl , m . Vltez0ai ’ dzi ^ om in Nemška, avstrijska in turška Morda je to nekoliko teže. Ali oboroževalnim industrialcem po vlada pravi vsaka sama o sebi, da to nia nc P onia S a - Vojna, ima svo - glavi. Sedanja vojna gotovo m ni hotela vojne in da je ni povzro- J e korenine na tem svetu, in kdor prilika, la bi pospeševala razoro- čila. To trdi tudi Rusija, Anglija neprenehoma šidii na drugi svet, ževalne ideje m gotovo je v Ze- Francija, Srbija in Italija Repu- i lk lle bo ni k d ar izpulil. Razmere, chnjenih držav tudi dovolj t po- blika San Marino sicer ni izdala iz katerih raste i° take rastline, so štenih ljudi, ki se hoje da bi mo- nobene pobai*vane knjige, toda na P ravili ] i ud i e - m tudi odpraviti gel kdo napasti republiko in da ker je prav zadnja nastopiks svo- i ih morajo ljudje. Napaka ni bila bi bija tedaj nesposobna za obram- jo veliko armado, ni mogla pov- v tem - da 3° ® ovek premalo mislil bo. Ce se ne zgodi kaj nepnčako- zročiti vojne, ki je že skoraj celo na nebesa - am P ak da se J e prema- vanega n. pr. da se vojna prevrne leto razsajala. lo brigal za zemljo in za svoje živ- v revolucijo, imamo nedvomno Torej — no iziavah od Boo-a no- tF 11 .! 0 na njej. Kdor ga hoče s fan- pričakovati po sklenjenem miru - 1 P •* " tazijami o nerazumljivih božjih po vseh deželah militaristično agi- namenih še bolj odvrniti od po- tacijo, kakršne še nikdar ni bilo. svetnih misli, mu ne more poma- In povsod se bo posluževala tiste £ati do boljšega; bolj se mora po- ga argumenta, ki je navizdano stavljenih avtoritet ni nobena dr žava povzročila vojne. Nasprotno trdita Nemčija in Avstrija, da je tripeltententa za- niso dovolj pripravljeni za voj¬ no, za to so se morali umikati in umikati in so prihajali iz krize v krizo in so morali šele sredi vojne ustanavljati oblasti za orožje in inunicijo in so morali eksperimentirati z ljudmi in. z materijalom. Nemčija je bila pri¬ pravljena, zato se je njena arma¬ da kakor poplava razlila čez Bel¬ gijo in skoraj do Pariza in po Poljski do Varšave . . . Psihologično je popolnoma ne¬ mogoče, da ne bi ta argument agi¬ tiral tudi po Ameriki. In s samim odgovorom: “Mi smo zoper voj¬ no” ali pa “Mi hočemo mir za vsako ceno” se tu nič ne opravi. Kajti niti resnični niso taki od¬ govori. Še Bryan, ki bi zdaj bil rad ameriška Suttnerica, ne go vori resnice, ako trdi, da je pod vsakim pogojem za mir. In po¬ polnoma konfuzno je mnenje, da je socializem brezpogojna zahteva miru za vsako ceno. Lahko bi navedli neštete sluča¬ je, ki nikakor ne leže izven meja možnosti, in bi socialiste prisilili, da bi sami pograbili za orožje. Ako bi n. pr. socialistično delavstvo naj zakonite j šim potem, čisto z glasovnico dobilo v zakonodajnih zbornicah tako večino, da bi lahko izvedlo temeljitejše reforme, ki bi šle kapitalizmu za kožo, pa bi imeli kapitalisti z močjo svojega denarja toliko vpliva' na ta ali oni del oborožene sile, da bi se lahko uprli, ne bodo menda socia¬ listi pometali pušk v koruze. Ako bi — v podobnem slučaju — kakšni kapitalistični državi socialne reforme te napredne države nagnale strah v kosti, pa bi zahtevala, da se ustavijo in bi žugala s svojo armado, pač ne oi žrtvovali svojih reform, temveč bi jih branili, če bi bilo treba, tudi z vojno. obtožbo, da mu dajo priliki more protestirati pri pmlsoiAi«' izjem najvišjega zveznega sodišča. T* srtemn, so drugih pet Mehikancev, ki soj [v Huertovi družbi, so post« vsakega pod 15,000 dolarjev 1 vsaka vojna, če se le imenuje o- ščine. brambna; kajti pogostoma je bil tisti napadalec, ki se je.navidez lo| SOCIALISTIČEN USPEJ branil. Kako pa naj se sedaj pride iz I zagate? Kako preprečiti krivične da -j e vse en hudič, naj sedi t j jajej vladal; vojne, če nismo zoper vsako | konodajnih zbornicah kdora (pečala, ra; Koliko je še delavcev, ki trii Tudi: če hi bili poslanci sami sociaii (da moč, so bi tudi ne bilo nič bolje, i pi;ločili se i ■V Chicago sta le dva sociala ‘ vj0 '! s, . ras v mestnem svetu. Napravili 1 u ‘ pa v dveh mesecih drugim alil ■ s0 ■sprotni; m jih sicer imeli v celih letih, hi b "' se s socialisti v zbornicah t 1 Bimski S i kaj doseže, so pokazali ob tramvajskem štrajku. vojno ? Enostavno tako kakor pravi socializem v vseh rečeh: Ljud¬ stvo naj samo odlovva o svoji u- sodi; ljudstvo naj se samo zasto pa; ljudstvo naj se samo vlada., v , . Le tedaj se ne bo dalo ljudstvo | nagnati v vojno za tuje, kapitali¬ stične ali kamarilske interese. Za socializem se je treba boriti; to je boj proti vojni. Kajti so¬ cializem je predpogoj za medna rodni sporazum, tak sporazum pa je pogoj za mir. Naj li zato odobravamo, Kar za¬ ideva National Security League? Niti v sanjah nam ne prihaja to na misel. Prvič je njena zahte va nedemokratična. Tudi mi bi bili povsem zadovoljni, če bi de- ene t 11 letu delo za 60 dni, cedi lavstvo za vse slučaje vedelo, ka-1 kb 111 , biva šest mesecev v držni ko se suče orožje in kako se suče jo vri. se učili te umetnosti v tisti mili ci. ki služi kapitalističnim inte Petrov na V Idah o je en sam sociali zastopnik, senator Charles Ti - .. . , ,, , Kneanske cc and Bovnnan. On j C predloži irazko] m( , ( konski načrt, katerega je lep ,,, vzt)0( | no tura sprejela in guverner p dil in ki gotovo koristi delat« Po tem zakonu mora vsak okn, državi dati vsakemu državljaa poma, da Eii duhovi i adi ni mog iv njej tič prvih časih 0 občina 1 obkoljena 90 dni v enem okraju. V tej taktični in strategični mane- 1 zav ‘ imajo tudi žene volilno 1 Ijj Ne moremo pa želeti, da bi v * e0 i’ 1 so deležne določb tega; kona Zakon omenja, da se brezpi resora in v kateri bi bil delavec ni delavci lahko rabijo pri grad *» La terana lahko komandirali, da strelja na cest. vendar pa lahko okraj« svoje delavske tovariše. Razuir blast da delo brezposelnim di tega ni delavstvo dolžno skrbeti cem tudi na drugem polju. 8^1 za potrebe države, v kateri, go- poselili delavec mora vprašat spodujejo drugi — proti njemu. | delo pri okrajnem pisarju ali Tudi za delavstvo pride naloga, kakšnem članu okrajnega odM totinovo daril Po svetovnen n koprneli da bodo skrbeli za varnost deže- Zapriseči mora, da je državlj le. v kateri žive; ali to bo takrat, da jo brez dela, da nima nadf kadar bodo delavci v tej deželi premoženja in da bo njemu oi nasledili! resnično enakopravni in bodo za- zano delo izvršil po svojim *Jpodstva sve radi tega imeli razloge, da jo bra- nosti in pravilno. Če odkloni' mjo. Država bo najvarnejša ta- kazano delo, mora čakati zopet krat. kadar ne bo demokratična le teden dni. Če delo odkloni d* ^ribiča/ m po imenu, ampak resnično ljud- gič, izgubi pravico do dela 8 a 1 ^-dutnem 2 ska. In ljudska bo, kadar zmaga leto. (»tvo vendar d socializem. Takrat jo bo delav- Mezda za storjeno delo K P>**o6ena_< Z deklamacijami o miru za vsa-j stvo z resničnim navdušenjem plačuje vsako soboto opoll vzporcdil ko ceno ni nič. Seveda pa iz tega | branilo do zadnje kaplje krvi, a-1 troske pa nosita okraj in dn* 1 Zgodovinar £SALJEST\ SV! majhne, p< »preganjan ioč, katero latrati zi Soproga K P' je bila ; tiča poseste t Rimu; k( ia svoboda, (Molel fc za stanov. 11 cerkev tako. da je s da so pa krivila vojno Anglija, Francija | t?l° b iti v to življenje, natančneje čvrst kakor veriga. Zavezniki ne izhaja, da se more odobravati 1 ko j( napade katerakoli reakcija. Zakon je bil sprejet skoraj h in Rusija pa dokazujejo, da jo je | ” a mora spoznati le tedaj bo povzročila Nemčija in znjo spoje- Y edek k fl ko si ga lahko popravi na Avstrija. Nadalje izvaja Itali- ke ' ma človek roke. da dela; noge, ja, da jo'je Avstrija prisilila, Av da kod b °®b i ma menda strija pa, da jo je Italija pognala | tucb razum za t°> d a g a i'abi. y boj. Iz tega sledi, da so vse države I BECKER GROZI, povzročile vojno. ^ Newyorški guverner Whitman 'Vse in nobena... čeprav je vsej j e dovolil na smrt obsojenemu Victorio Huerta. V El Paso, Tex., je bil od urad¬ nikov eZdinjenih držav ustavljen Victorio Huerta, bivši mehikan- 1 ; predsednik, obdolžen, da na¬ merava v sosedni državi uprizo¬ riti novo revolucijo. Dejal je si- jasno, je vendar ta reč za naše bivšemu policijskemu lajtnantu nediplomatične glave tako težko Beckerju odgoditev eksekucije do razumljiva, kakor vstajenje mesa. 26. julija, izjavil je pa, da ne sto-| cer, da je bil na poti v San Fran Zdaj prihaja ^velečastni D. F. r ; v -t e j zac j ev i nobenih drugih ko- ciseo,''kjer si je baje hotel ogle- Iox, da nas reši iz dileme, rekoč: rakov. Ako ne nastopi višje zvez- dati svetovno razstavo, ali za Bog je povzročil to vojno. Kajti n0 sodišče, ni torei nobenega upa- stopniki strica iSama mu niso ho če ima on z njo posebne namene, nja za Beekerjevo življenje. teli verjeti, zlasti ker jim ni šlo ld jih hoče doseči njegova roka, Pravnik Manton, ki zastopa v glavo, zakaj si vzame mož, ki tedaj je logično, da je Bog sani obsojenca, jc dejal, da bo Becker, hoče v Frisco, vozni listek le do hotel to vojno in da jo je sprožila njegova roka. Ali medtem, ko nas je reveren dissimus rešil iz ene zagate, nas je spravil v sto drugih, še muenej- ših. Kaj naj sedaj počnemo z bož¬ jo pravičnostjo? Da je Bog abso¬ lutno pravičen, trdijo vse vere, vsaj tiste vse, ki uče enega Boga. Če bi vprašali reverenda Foxa, če bo moral umreti, pred smrtjo povedal imena onih ljudi, s kate¬ rimi je moral deliti 100.000 dolar¬ jev. ki jih je izsilil od lastnikov igralnic, bordelov i. t. d. Med njimi so baje visoki policijski uradniki. To je baje sklenil zato, da ne postanejo tudi drugi pod¬ rejeni policijski uradniki žrtve one visoke in plemenite tolpe. El Paso. Bivši mehikanski tiran je postal, če bi se smelo verjeti njegovim besedam, skrajno ne¬ dolžno, jagnje. Rad bi se_ pač vr¬ nil v Mehiko, ker je to njegova domovina in jo lllljubi, menda ta¬ ko, da hi jo najrajši požrl; toda nikdar več se ne vrne tja kot vo¬ jak, ampak le kot miren in miro¬ ljuben državljan. Sedaj je namreč v Mehiki rav¬ no tak položaj, da je nadvse mi kaven za bivše tirane, ki bi bili sedaj radi miroljubni državljani. Posebno verjetni so njegovi blagi nameni zaradi t-ega, ker je bil ge¬ neral Orozco Huertov spremljeva¬ lec. Pozneje so prijeli zvezni urad¬ niki v El Paso še tri junake, nam¬ reč Marcelo Caraveo, Mike Alde- rate in Frank Alderate, ki so ob¬ dolženi, da so .v zvezi s Huerto in so mu hoteli ppmagati izzvati no¬ vo revolucijo. Huerta sam se je šele pred krat¬ kim pripeljal iz Španije, kamor je bil moral pobeči zaradi svojih zločinov v Mehiki. To potovanje bi bilo moralo pri najnaivnejših ljudeh zbuditi sum; razun tega so pa ljudje, ki so v zvezi z lis¬ jakom, javno pripovedovali, da bo Huerta “naredil red” v Mehi¬ ki. Zvezna vlada pa pravi, da ugovora in soglasno v obeh nicah. glavo vsi En sam poslanec ima bož vedno težko stališče. Akord doseže, mu mora nomagati jh 1 ^ '“^tva. ki J< do u&peha. Ali taki uspehi o*’ ^ svetovne zujejo. da bi se lahko velik« I en hudič,” kdo da tam sedi. SLATON BO KANDIDIRALI SENAT. se ne strinja z njeno nevtralnost- so ffl°> če bi bilo dovolj sodah jo, če se na ameriških tleh pri' I v zakonodajah, da torej m pravlja upor proti državi, s kate¬ ro živi Amerika v prijateljstvu. Izrečen je bil celo sum, da pod¬ pira Huerto Nemčija, ki želi, da se poveča dirindaj v Mehiki in s tem odtegne pozornost Zedinjenih držav od Nemčije. Iz El Paso poročajo o tej zade¬ vi : Generala Victoriana Huerto, bivšega diktatorja v Mehiki, je postavila zvezna oblast pod $i5,- 000 varščine. Huerta uživa sicer vso prostost, vendar ga nepresta¬ no stražijo. Obljubil je sieer, da ne bo nikdar več ščuval na revo¬ lucijo, toda tega mu nihče ne ver¬ jame. Obiskali so ga generali Ca¬ raveo, Orozco, Tellez, Castro in imenuje ;i sistem 'i dušil teli donijo splo * papež zbr Bivši guverner Georgije! ki je demisioniral, ker je 1 lostitvijo Franka razdražil ne Georgijee do podivjano^ izjavil, da je pri prihodnji.-I litvali pripravljen kandidira'-] " je razširil i je čez to ze aosti in g. in Vezuvo s svojimi * ona enota Nadaljevala le iz sebe po tol ti, EKONOMS . v v -Jv; **ti hip, ko zvezni senat, ce se mu ponum >1 . ’ P demonstracij, ki so bile' lie proti njemu, izgubil spanja: toda če bi bil dal 1 človeka, ne bi bil mogel več spati, ker mu vest ne b nikoli več mira. A političn 1 hrščanstvi • veljavo, le kot s k ^meljsko g Po r n moglo b ‘ranih, ka, . ■< a - ■ - 'H., »e ni . «en, So po v ,^ 9 Jun i jSf Sk « ro v h 8»st \ :'■ p,\: !,>%> ' kaje l 'Hn 0 > v *a mora en le en 11 s M a)
  • 0 dol. 1% ves bei v« m pre W| >u nič. 4 tta postavit lajo P 1 ' 1 Prerij " a sodišč ancev, ti, >• so 10 dolarje, EN USPE S n Napravi h drugimi ■glavic, ti, o lili letih, t zbornica! ikazali dog I rajku. a ni sodi Charles 1 i jc predloS ‘rega je ’ ’ gu verne! oristi de ai ra vsak m državlji 10 dni, Čel ■cev v drži •aiu. V Tragedija v Kostnici 6. julija 1415. I. Cerkvene in socialne razmere v Husovi dobi. ire. rav te brezštevilne enake in ) druga drugi nasprotujoče tr- Ive so najboljše znamenje, da ma nobena pravu Vse vere in ih organizacije so človeško de- in ne morejo zatajiti svojega Ulična. Tudi krščanstvo ne de- nobene izjeme; kakor v vsa- d sistemu, so tudi v njem spo¬ ne človeške misli v celoto, kate- se pozna, da so jo sestavljali ieni duhovi in da se zaradi te- tudi ni mogla izogniti nešte- im v njej tieečim nasprotjem, prvih časih, ko je bila kr- anska občina še majhna in po- a'cm. tj||j ^ obkoljena od nasprotnikov, njej vladala sloga. Ko se je povečala, razvila v cerkev in Inir c, naj licah ki), sami socij M gla moč, so v njej nastajali lori; ločila se je v sekte, ki so se e dvasoeii P( * seboj strastjl ° pobijale; po¬ možni njeni učitelji so razšir.ja- nauke, ki so bili drug druge- nasprotni; med višjimi duliov- je nastal boj za odločujočo Rimski škof je zahteval za- prvenstvo vsega krščanstva, češ ic Petrov naslednik; povest o tetra pa jo legenda prav tako ka- neštete druge reči v zgodovi- kršeanske cerkve. Nastal je elik razkol med zapadno katoli- in vzhodno pravoslavno cer- ijo. ne vi določb tep«. la se brei i>i jo pri hko okraj* ooselnim m polja ira vpraš pisarju a ajnega J e V- cer tw idivj«' ritogj tandi^i up-fl a« n bile«^ tuibd h >»$ el.: m<$ 1 u est » e P KRALJESTVO OD TEGA SVETA. Iz majhne, pogostorna napada¬ le in preganjane občine jc nasta¬ li moč, katero je bilo dolga što¬ rija smatrati za največjo na sve- Soproga Konstantina “Veli :e?a” je bila po dednem pravu listnica posestev starega rodu tata Laterana na Celijskem gri- :u v Rimu; ko se je razglasila 'erska svoboda, je dobil škof Mi¬ ti iziades (Melchindes) Faustino liso za stanovanje. Iz tega je otem cerkev napravila “Kon- tantinovo darilo” in ga tolmači- a tako, da je Rim papeževa po- test in da so papeži kot Konstan- inovi nasledniki opravičeni do (ospodstva sveta. Po svetovnem gospodstvu so potem koprneli nasledniki “ubo¬ gega ribiča,” in če ga niso dosegli absolutnem zmislu, je bilo pa- peštvo vendar dolgo časa moč, ka¬ teri se nobena druga na zemlji ni mogla vzporediti. Zgodovinar Ferdinand Grego- rovius imenuje papeštvo najob¬ sežnejši sistem politične in verske ■rste, glavo vse dežele in narode ibsegajoee božje rodbine, nepo- edovan absolutizem vladarja človeštva, ki je pritegnil organi¬ zem svetovne občine kakor rav¬ najoča duša telo in ude. In še več. Harmonijo splošnega življenja, ki o je papež zbral in vladal v cer¬ kvi, je razširil čez vesol jnost. Raz¬ pel je čez to zemljo nebesa polna blaženosti in goreče prepade pod Etno in‘Vezuvom je kot pekel ob¬ ljudil s svojimi prokletci, tako da se je ona enota v neizmernem kro¬ gu nadaljevala v večnost. Nare¬ dil je iz sebe podobo božjo na zem¬ lji. EKONOMSKA CERKEV. Tisti hip, ko je papeštvo posta vilo posveten prestol na zemlji in postalo politično, je moralo kato¬ liško krščanstvo izgubiti svojo du¬ hovno veljavo. Vera mu je poslej služila le kot sredstvo za politie no, zemeljsko gospodstvo. Krščan¬ stvo ni moglo biti več vera ubogih in zatiranih, kajti cerkev, ki je ho¬ tela vladati, je morala hiti bogata in silna. Iskati je morala boga¬ stvo in moč po tistih potih, ki so na našem planetu. Za obljubo ne¬ bes je bilo mogoče dobiti zaklade; iz nebes samih ne. Grožnja s pe¬ klom je pribavila odkupnine in da rila; iz samega pekla ni bilo zajeti denarja. Ko se je cerkev odločila za ta svet. je morala _postati materiali¬ stična in ustvariti veliko admini¬ stracijo. Ali ker je postala ad¬ ministrativna, je morala zapustiti pota, po katerih so hodili prvi kristjani. PRESTOL NAD PRESTOLI. Na zemlji je papeštvo doseglo moč nad kralji in cesarji. Na naj višji vrhunec jo je dvignil papež Inocent III. (Lotar Conti), ki je bil 8. januarja 1198. izvoljen za vrhovnega glavarja cerkve. Maj¬ hen po postavi, ali velik mojster politike, ki zna rabiti dobroto in hudobijo, modrost in zvijačo, je pomnoževal svoje posesti in si po vseh deželah Evrope pridobil od¬ ločujoči vpliv. Njegov politični nauk se je glasil: “Kneževska^ob¬ last je bila Židom naložena kazen od Nimrodovega tiranstva; du¬ hovniška oblast pa prihaja od sa¬ mega Boga, in zato je papež edini sodnik in upravnik držav; cer¬ kev je nebo, papež je solnee, škofi in opati so zvezde, dan je duhov¬ ščina, cesar pa je bledi mesec in neduhovniško ljudstvo noč.” vsak jc branil svojo oblast z obo¬ roženo silo: drug je drugega raz¬ glašal za prešestnika, razbojnika in morilca. Podoben je bil položaj v štiri¬ najstem stoletju. Od 1. 1309. so stanovali papeži v Avignonu na Francoskem. Šele 17. januarja diš, kako žive duhovniki; veš, kako velika je njih ošabnost, njih pohotnost, razkošnost in razuz¬ danost ...” Za brezskrbno in luksuriozno življenje pa je bilo, treba sredstev. Zato so si dovolj vplivni duhovni¬ ki priskrbeli po nekoliko pre- Sf«S 1377. se je Gregor XI. vrnil v bend. katere so pogostorna kupili, Rim, kjer ic umrl dne27. marca ki pa so jim potem dajale boga 1378. Njemu je sledil tukaj Ur¬ ban ‘VI.. v Avignonu pa so izvo- te dohodke, je opravljal Službo namesto njih kakšen zastopnik, lili protipapeža Klementa VII. I katerega so si za majhen denar VSak je imel svoj dvor, kjer je izbrali izmed beraškega duhovni- vladalo največje razkošje, spoje- štva. Kupčija s svetostmi se je no z vsakovrstno razuzdanostjo, j sploh razvijala na vse mogoče na- Urban je preklinjal Klementa, Klement Urbana. CERKEV NA ČEŠKEM. Po vseh krščanskih deželah so nahajale te razmere odmev, in papeževske šege so posnemali dru¬ gi duhovniki, kakor so megli. Ta¬ ko je bilo tudi na Češkem. Ondotne prilike opisuje zgodo¬ vinar Tomek, katoličan in kon¬ servativec, v katerem ni nič so¬ vraštva do cerkve, sledeče: “Duhovniška uprava (v Pra¬ gi) je zahtevala, da bi duhovne osebe prednjačile posvetnemu ljudstvu z vzornim načinom živ¬ ljenja, da bi živele častno in zmer¬ no. da bi se vzdrževali pijancev*, aja in požrešnosti, da bi ne prire¬ jale pogostih pojedin, pri katerih naj bi ne bilo več kakor po šest glavnih jedil. Duhovniki naj bi ne zahajali v krčme, naj bi se ne I ». I C1U( Na Nemškem je papež nastav- j udeleževali plesov, naj bi ne pri ljal in odstavljal cesarje. Mladi sostvovali turnirjem in gledali- kralj aragonski je poslal svojo Iškim predstavam, naj bi nc koc- krono papežu v Rim, da jo je po- kali, naj bi ne hodili na lov in ložil na Petrov grob in jo potem vrnil kralju kot fevd, kar je španski vladar priznal s plačeva¬ njem letnega davka. Na Angleš¬ kem obrežju je kralj Ivan “brez dežele” sprejel krono, ki je bila njegova, iz rok papeževega dele- ata Pandulfa . .. Vladarji držav so bili papeževi vazali. In Inocent ITI. je lahko dejal: Kakor je dežela v skrinji zave¬ ze šiba poleg tablic zakona, tako počiva v papeževih prsih strašna sila uničevanja poleg sladke milo¬ sti.” Leta 1215 je na lateranskem koncilu ležalo več kakor 1500 pre¬ latov iz vseh dežel poleg mogoč¬ nih knezov in poslanikov cesarja, kraljev in svobodnih mest na ko¬ lenih pred papežem, sedečem na prestolu sveta. Na tihem je bila na lateranskem koncilu odpravljena vsa prejšnja avtonomna moč škofov; postali so popolnoma odvisni od papeža, od katerega so morali sprejemati vse ukaze in mu poročati o položaju dieeezab. Ko so se hoteli vrniti domu, so si morali kupiti dovo¬ ljenje za to od papeža z velikimi svotami, ki so si jih izposodili pri mešetarjih rimske kurije za ode¬ ruške obresti. v vseh rečeh je igral denar glavno vlogo. Za denar sc je da¬ jalo izveličanje na drugem in od¬ puščanje kazni na tem svetu. Tak je bil položaj v Husovem času. PO VISOKIH ZGLEDIH. V teh razmerah je bila le narav¬ na posledica, da so tudi škofi skr- eli za čim večje dohodke in da so njihovemu zgledu sledili pro¬ šti in župniki. Vera je stopala boljinbolj v ozadje; njena sred¬ stva, blagoslovi in prokletstvo, so služili cerkvi in njenim služabni¬ kom za pridobivanje posvetnega blaga. Prodajali so se odpustki za denar, delale so se nasilne kup¬ čijo, duhovniki, so na vse načine vplivali na premožne ljudi, da so jim zapuščali dedščine; vzcvetela je trgovina z relikvijami, ob tem kupčevanju se je pa duhovništvo privadilo razuzdanemu, pohotne¬ mu življenju, ki je vzbujalo veli¬ kansko pohujšanje. Zgledi s papeževega dvora niso bili mikavni. Težko je bilo očuva- ti instituciji svetega očeta ugled, če je mogel bivši pomorski ropar Baldassare Cossa, vojaki Juliano Rovere ali pa krvoskrunec in za¬ strupljevalec Borgia priti na pa¬ pežev prestol. Ves Rim je vedel, kakšne orgije so se včasi uganja¬ le na dvoru krščanskega pogla¬ varja ; ves svet je videl, kako je nastopal papež proti papežu. TEKMUJOČI SVETI OČETJE. Že začetkom enajstega stoletja je imela katoliška cerkev tri, ne¬ kaj časa celo štiri papeže obenem: Benedikta IX., Silvestra III., Gre¬ gorja VI. in Klementa II. Vsak iz¬ med njih je imel svoje pristaše; ne nosili orožja. Duhovniški stan naj bi se tudi na zunaj kazal z duhovniško nošo in plešo. Zla¬ sti se je duhpvništvu prepovedo¬ vala različna kričeča noša po modnih izpremembah. Nad vse pa se je od duhovništva zahteva¬ la spolna čistost.. . Resničnost se pa s tem pravilom duhovniškega življenja nikakor ni vjemala, ta¬ ko da je imel že nadškof Arnošt priliko za tožbe da mnogo du¬ hovnikov s svojim življenjem ni vzgajalo, ampak kazilo nravnost nedubovnikov. Akti arcidijakon- ske vizitacije 1. 1379. in 1380. nam dajejo nepopolno, toda zelo grdo sliko zasebnega življenja tedanje¬ ga praškega duhovništva.- Izmed 39 župnikov jih je bilo 16 zazna- menanih zaradi nemoralnega ve¬ denja, o čemer so pričali bodisi farani, bodisi druge duhovne o- sebe.” Župnik Jan Kobyla od sv. Mar tinu v zidu je bil obdolžen nedo¬ voljenega občevanje z nunami. Župnik Ljudevit Kojata pri sv. Janezu v Podskalju je pa uredil v svojem domu pod samostanom svete Katarine celo javen lupa- nar, v katerem je imel po štiri, včasi tudi po šest do osem vlačug, kamor je bil za denar prost pri¬ stop . .. To izpričuje, kakor rečeno, cer¬ kvi prijazen mož. ki pa velja kot zgodovinar za poštenega in vest¬ nega. Iz višjih cerkvenih krogov pa ni prišla poprava. Saj je tudi pa¬ pež potreboval denarja za svoj dvor in za svoje vojne. Povrh te¬ ga so pa kononiki, prošti in nad¬ škofijski uradniki sami ljubili ta¬ ko življenje. Tako se je n. pr. zgodilo, da omenjeni Ljudevit Ko¬ jata nikakor ni izgubil svoje služ¬ be, temveč je bil celo 1. 1382. i- menovan za višehradskega ka- novnika. Vpričo tega se lahko verjame poročilom iz tedanjih časov, da niso bile razmere po samostanih, naj so že bili moški ali ženski, nič boljše. Po mnogih se je veselo ži¬ velo, kakor- da sploh ni bilo ni kakršnih meniških obljub; včasi so se pa za molčečimi zidovi odi grale tragedije, o katerih je zu¬ nanji svet le malokdaj izvedel kaj natančnejšega. Nadškofa Jana z Jenštejna o- znaeuje Tomek tako: “Ljubil je lov, na vseh dvornih veselicah na plesih in viteških igrah je prej gledal, da je bil prvi kakor zad nji.” Cesar Karol VI. je nekoč vpra¬ šal škofa: “Gospod škof, zakaj zahteva papež od duhovništva to¬ liko denarja, pa nič ne gleda, da bi popravil njihovo moralo? Vi- REFORMATORIČNI NEIZKUSI. Klici po reformah so se oglaša¬ li že pred Janom iz Husinca. Tu¬ di cesar Karl, ki se je mnogo bri¬ gal za cerkev, je hotel popravlja¬ ti napake. Izbiral je pridigarje, katere je jemal pod svojo zaščito, da so učib poboljšanje. Tako je poslal v Prago Konrada \Vald- bauserja, ki pa je naletel n$. ne- v< rjetne zapreke. Večina duhov¬ ščine se je tajuo in javno upirala vsem njegovim reformatoričnim poiskusom; zlasti so ga napadali in tožili elani beraških redov. Leta 1364 je stopi lkanonik Jan Milič z Kromjerža na plan. Zapustil je svojo dobro službo, da bi se mogel popolnoma posvetiti reformatoričnemu delu. Niti on niti NValdhauser se ni dotikal ver¬ skih naukov; njihove reforme ni¬ so zahtevale nič novega. Prej bi se lahko reklo, da so učili povra¬ tek v staro, skromno in moralno življenje. Med svojimi sobrati ni opravil Milič nič druzega, kakor da so mu povsod metali polena, pred noge in mu očitali krive na¬ uke. Tudi denunciacij se ni manj¬ kalo f enkrat je moral zaradi te¬ ga potovati v Avignon, enkrat pa v Rim, da se je zagovarjal zaradi podtikanega krivoverstva. Duhovnik Matej Janov se je s spisi trudil, da bi bil dosegel kak¬ šno zboljšanje. Enako je v za¬ tišju delal tudi Tomaž Štitny. Za Čehe imata Janov in Štitny še ta pomen, da je bil Janov prvi, ki je pridigal v češkem jeziku, Štu¬ nf pa prvi, ki se je upal o verskih in teologičnih rečeh pisali v češ¬ čini. Na želodcu bolni — 1 Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. prevarati. Ne poskušajte. Rabite Ne dajte se Sev@ra 9 $. Balsam ol lile (Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreba- ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih jeter. Okrevanci, stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rabo zelo koristno. Cena 75 centov. Kožno zdravje je odvisno večinoma od mila, katerega rabite. Mi vara priporočamo SEVERA’S Medicated Skin Scap (Severovo Zdravilno Milo) za vsakdanjo rabo za kopelj, toaleto, britev in izmivanje las. Cena 25 centov. Čitajto, kaj nam je pred krat¬ kim pisala ga. Mart. Pugač, iz Moquah, Wis.: “Zahvaljujem so Vam za Severov Življenski Balzam. Trpela sem na želod¬ cu, ter sem bila zelo slabotna ter nisem imela nobeno slasti. Porabila sem eno steklenico Sevcrovega Življenskega Bal- zamh ter so vse te nepriliko izginile. Prosim objavite mojo pismo v časopisih v korist vsik tistih, ki enako trpijo.” Vsi lekarnarji prodajajo Severove Pripravke. Zahtevajte Scverove. morete dobiti v vasi okoliščini, naročite jih od nas. Ako jih no SEVERA GO., Gcdar Rapids, lovva —ma—i—TTi7»nrinnr< -vj > «bhw—- urni- —.a t "tJP 3KSSsS Edin! slovenski pogrebnik | MARTIN BARETINČIC 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOVVN, PA. POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE, KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬ ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče: Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. NARODNOSTNE IN RAZRED¬ NE RAZMERE. Že v dobi kraljev Pfemyslovega rodu se je prebivalstvo dežele na¬ rodnostno pomešalo. Kralji od Premysla Otokarja I. do Vaclava drugega so na vso moč pospeše¬ vali ustanavljanje mest v skoraj izključno agrarni deželi, in ker se niso mogli obrtniki, trgovci, i. t. čez noč umetno vzgojiti, so kli¬ cali Nemce na Češko in z njimi obljudovali mesta. To je pospeševalo tudi socialni razvoj v zmislu razredne ločitve. Kraljevsko delo ni bilo všeč stare¬ mu češkemu plemstvu, ki je prav tako kakor nemško v cesarstvu predpostavljalo svoje interese vladarjevim. Na češkem je bilo že tedaj višje in nižje plemstvo. Svojo moč je črpalo največ iz podložništva. Ko se je stara kon¬ stitucija dežele po županijah raz¬ padla, so postali kmetje večinoma podložni zemanom in vladikam, četudi ni bila ta podložuost tako kruta kakor tlačanstvo poznejših stoletij, ki je vedlo do velikih kmečkih uporov. Kmečko ljudstvo pa je bilo tu¬ di glavna opora katoliške cerkve. Poleg oficielne cerkvene vere so sicer dolgo živele tudi stare po ganske šege; ali duhovnikom to ni delalo velikih preglavic. Za¬ nje je bilo najvažnejše, da so kmetje zalagali župnišča in ško fije, kupovali odpustke ter da se niso pritoževali, če je namesto pre- bendarja kdorkoli opravljal du¬ hovno službo ali pa če je bilo tre¬ ba s krstom in pogrebom včasi nenavadno dolgo čakati. •Verski duh je bil v tistih časih po vsej Evropi med ljudstvom mo¬ čan. Dolgotrajno cerkveno go spodstvo je povzročilo, da se je vse življenje prepojilo z vero. Če je bil cesar in kralj odvisen od cerkve, so bili tudi narodi odvisni od nje. Tako je vse mišljenje ljudstva postalo cerkveno. Zdi se, da je prav temu pripisati, da so se, kakor pripoveduje Palacky, že v 14. stoletju med kmečkim ljudstvom pojavljali krivoverski nauki. Nastajali so pač vsled te¬ ga, ker je vse ljudstvo špekulira¬ lo in spintiziralo o verstvu. OMIKA. Pod polnim cerkvenim vpli¬ vom pa ni bilo le priprosto ljud¬ stvo, temveč tudi veda, ki je sme¬ la biti po papeževih besedah le poslušna dekla svete vere. Praga je bila prvo mesto v srednji Evropi, ki je dobilo vse¬ učilišče — leta 1348. četudi se je znanost naslanjala na sveto pi¬ smo, je vendar univerza močno vplivala na splošno ljudsko omi¬ ko. Dolgo, zlasti po ^ uničenju maurijske kulture na Španskem, so bili po Evropi duhovniki, po¬ sebno menihi, poglavitni zastop¬ niki inteligence. Oni so prepisa- vali stare knjige in nove spise, oni so bili učitelji, oni so kontro¬ lirali vedo, oni so tolmačili nauke. Vseučilišče je tudi v prvi vrsti slu¬ žilo teologiji, ki se takrat ni le smatrala za vedo, ampak celo za vedo vseh ved. Kljub temu se tu¬ di splošnemu znanju tedanjega ča¬ sa niso mogla vrata zapreti. Na reformacijsko gibanje je vseka¬ kor tudi univerza imela vpliv. Druga vseučilišča v Evropi, zla- st pariško in oxfordsko, so v svojih deželah postala središča kritike. Na Angleškem je prvi Wicliffe nastopil proti cerkvenim zlorabam. V srednji Evropi je bil Hus prvi “protestant.” JANOVA MLADA LETA. O Husovi mladosti je le malo znanega. Ve se, da je bil rojen v Husinci pri Prahaticih, dan in le¬ to je pa v temi. Navadno ozna¬ čujejo 6. julij 1369. za njegov rojstni dan; dokazov za to pa ni nobenih. Njegovi starši so bili siromašnega kmečkega rodu ■— sam pravi, da je bil “lačen dija- ček. ” Najverjetnejše je, da se je ves čas učil v Pragi; za trditev, ki se je pozneje pojavila, da je hodil v Prahaticih v šolo, ni pravih ar¬ gumentov. Tudi se zdi, da je slu¬ žil svoj kruh s petjem v cerkvi in na ta način prišel zgodaj v dotiko z duhovništvom. Povesti o otrocih, ki so že po¬ polni modrijani, komaj da so od¬ stavljeni od materinih prs, so ve¬ činoma izmišljene. Kakor mora drevo rasti, dokler ne doraste do svoje višine, se mora tudi člove¬ ško bitje duševno in telesno raz¬ bijati, dokler ni razvito. Ce je bil mali Jan res ubog cerkveni pe¬ vec in je mogel opazovati iz bliži¬ ne prijetno življenje duhovnikov, pa ga primerjati s svojo bedo, z revščino svojih staršev in drugih znancev, ni nič čudnega, da se mu ,;e stožilo po enaki ugodni bodoč¬ nosti Sam je pravil, da ga je to napotilo, da je postal duhovnik. O Husu se tudi ne more reči, da je bil naodličnejši dijak. Kar se ve o njegovih dijaških letih, kaže na to, da je bil med sred¬ njimi. To ne dokazuje nič dru¬ zega, kakor da niso šolska izpri¬ čevala vedno merodajna za živ¬ ljenje in za poznejši razvoj člo¬ veka. Marsikdo je bil v šoli vsa- ao leto “prvi,” pa je potem v živ¬ ljenju ostal prav med zadnjimi. PO KONČANIH ŠTUDIJAH. Na vseučilišču najbrže nihče ni slutil, kaj postane iz Jana. Še le¬ ta 1393, si je za zadnji denar ku¬ pil odpustek in je potem dolgo ži¬ vel ob samem suhem kruhu. To leto je postal baccalaurcus svo¬ bodnih znanosti; leto pozneje je dobil baccaleureat teologije in le¬ ta 1396. je bil imenovan za moj¬ stra svobodnih znanosti. Kmalu na to je Hus na vseučili ščii sam nastopil kot profesor fi¬ lozofije. Nedvomno so nanj vpli¬ vali filozofični spisi Wicliffa, ki je bil zastopnik realistične struje. Z njegovimi bogoslovnimi spisi se je najbrže šele pozneje seznanil. Leta 1402. je bil Hus posvečen za duhovnika in je postal pridi gar v betlehemski kapeli v Pra¬ gi, katero je dal sezidati 1. 1391. piaški trgovec Križ; ustanovo pa je dal vitez Jan z Mueblheima, ki je stavil pogoj, da bodo v njej pri¬ digali le posvetni duhovni in sicer v češkem jeziku. Sedaj je bil Hus na tistih tleh, kjer je imel izvojevati boje svoje¬ ga prepričanja in doigrati trage¬ dijo svojega življenja. Pred nje¬ govimi očmi se je zdaj začel od¬ pirati svet in spoznaval je prak¬ tično življenje cerkve in ljudstva. Tukaj je zaslutil svoj pravi po¬ klic. (Konec prih.) I 8 PROLETAREC advebttsement SLOV, DELAVSKA Uitanovljena dne 16. avgusta 1908. Vojna uči socializem. Inkorporirana 22- aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOV&IČ, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Loek box 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib St., Nunnrv Hill N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: [VAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair ave., Cleveland, O. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, K. 1. u. %. box 86 VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiii št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. Špendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 781. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bovc Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, box 273, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa. 1 »UPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. Zavertnik J ožel, 2821 Crawford Ave., Chicago, IR., član S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., član S. S. P. Z. Hrast Anion, P. O. New Duluth, Miun., član S. N. P. J. fetelančič Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Harbare. Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D. Goršek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj m pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri ho-dnje popravi. Mednarodni kapital. V nemškem in avstrijskem ča¬ sopisju se je udomačila navada, da zmerja Ameriko, ki ' pošilja kljub svoji nevtralnosti trojni zvezi vojni material. Popolnoma prav razlagajo to dejstvo s tem, da je kapital brez vesti, da ne hre¬ peni po drugem nego po profitu. Le to napako ima ta razlaga, da pripoznava to svojstvo edino le ameriškemu kapitalu. To je se¬ veda zelo površna sodba, kajti kapital in želja po čim večjem profitu sta nerazdružljiva kakor siameška dvojčka. Žeti profit kjerkoli, to svojstvo kapitala o- svetljuje zelo zanimivo ameriški dopisnik dunajske “Arbeiter Zei- tung,” ki piše iz New Yorka tole: “če niso že zdavnej razbile ev¬ ropske centralne velesile zapadne velesile in Rusijo, tedaj niso vzrok tega. težki topovi, ki jih namerja jo na zapadne velesile mnogi, v Ameriki živeči Nemci, Avstrijci in Ogri. Seveda so ti topovi le be sedičenje in jezikanje, med tem ko nekateri od njih oskrbujejo te sovražnike s pravimi, jeklenimi topovi, seveda za dober denar. Med dobavitelji sovražnikov Av- stro-Ogrske in Nemčije je tudi Oger Tepdor Kundtz, lastnik to varne za avtomobile v Clevelan¬ du, kjer je bila izbruhnila tudi pred kratkim stavka. Stavka je spravila to na svetlo, da morajo garati delavci gospodu Kundtzu, ki je dobil visok red ogrske kro¬ ne, noč in dan, da dobiva Rusija dovolj avtomobilov. Kako, sprav¬ lja v soglasje ta gospod svoje po¬ stopanje z visokim ogrskim re¬ dom, to je težko razrešljivo vpra¬ šanje. Ker pa proizvajajo danes v razlaganju in opravičevanju najdrznejše cirkuške umetnosti, zato lehko razlagamo postopanje gospoda Kundtza na sledeči na¬ čin: Rusi izgubljajo trajno toli¬ ko v jetnikov in vojnega materia¬ la, da pridejo končno avtomobili iz Clevelanda le v prave roke. Dalje imamo obče znanega go¬ spoda Sclnvaba, čigar nemško ime se z najboljšo voljo ne more poangležiti. V kraju, z nedolžnim imenom Betlehem, fabricira ta gospod za račun angleške vlado najraznovrstnejši vojni material in zlasti ogromne topove, ki jih pošiljajo na velikih parnikih v Evropo, da jih montirajo na an¬ gleških bojnih ladjah. “Wall Street Journal’’ trdi, da je kapi¬ tal te betlehemske tovarne v po- 9” 'ti Neamerikancev, a največji del last nemških kapitalistov. Nemški delež cenijo na dvajset od sto. “Vsak strel en Rus!” In vsak strel od angleške strani za' nese nekaj dolarjev v žepe nem¬ ških kapitalistov, čudovito! New yorški list “CalL’ pristavlja k te¬ mu dejstvu: “Vzemimo, da po greznejo nemški podmorski čolni nekaj tucatov onih angleških la dij na dno morja, ki vozijo vojno municijo, napravljeno v Betlehe¬ mu. Ali bi ne bili vsled tega pri¬ zadeti Nemci — in sicer najvišje stoječe osebe med njimi?” Med podjetji, ki grabijo danes kar skupoma, je tudi harvejska družba za oklopne plošče, katere prava lastnica je pravzaprav be¬ tlehemska jeklarska družba. Ta družba ima le 4300 akcij barve j ske družbe, med tem ko imata nemška tvrdka Krupp in še neka druga nemška tvrdka 7500 akcij. Mnogo več harvejskih akcij je v posesti Nemcev kakor Amerikam cev. Da ostajajo akcije in obliga¬ cije ameriških orožarskih podje tij v rokah prejšnjih lastnikov, to je popolnoma očitno iz new yorških borznih poročil. Seveda naganja visoki kurzni dobiček k prodaji. ‘Vsak nemški lastnik bi zaslužil danes lahko, če proda svoje ameriške papirje v New Yorku, prav čedne vsote. Ali tej vabi nasproti je dejstvo, da sma¬ trajo vsi kapitalisti ameriške pa¬ pirje za nevarnejšo in najizdat- nejšo vlogu. Tako ali tako, kapi¬ talist nima izgube. Razborit jurist bi imel tukaj lepo nalogo, da raz¬ tolmači vprašanje, kako spraviti v soglasje razvoj finančnega ka¬ pitala z zakoni o veleizdaji. Seve¬ da bi ne smeli prikrivati razisko¬ valcu, da se mu lahko zgodi tako kakor dvomečemu Indijcu, ki ne sme izpraševati dalje kakor do želve, na kateri stoji slon, ki nosi svet.” Socialistične zahteve veljajo pri vseh “državo vzdržujočih” strankah kot utopija, ki se ne more nikdar uresničiti. Svetovna vojna pa že sili države, da izve¬ dejo eno najvažnejih socialistič¬ nih zahtev, monopoliziranje (po- državljenje) žita in trgovine Iz, moko. Švica in Danska sta to napravili že nekoliko prej, neko¬ liko pozneje je storila to Nemči¬ ja. Nemški zvezni svet je namreč v zmislu pooblastilnega zakona z dne 4. avgusta 1914 odredil z naredbo z dne 25. januarja 1915., da se uvede za žito državni monopol. ‘V ta namen se je ustanovila “Vojna žitna druž¬ ba” z omejenim jamstvom, ki je potom nje država zaplenila vse zaloge žita in moke, ter jih pri¬ merno razdeljuje. V posameznih občinah imajo skrbeti v ta na¬ men organizirane občinske zveze za primerno razdelitev odkazane- ga žita in odkazane moke. To se vrši tako, da oddajajo moko pe¬ kom in malim trgovcem, ki pre¬ skrbujejo potem konsumente. Dne 1. februarja 1915 so pre¬ šle vse zaloge žita in moke v last “Vojne žitne družbe”, v kolikor niso lastniki rajši svojih zalog prepustili naravnost občinam. Ti¬ ste zaloge, ki jih lastniki niso od¬ dali na določena mesta, je zaseg¬ la država. Izvzete so le one mno¬ žine žita in moke, ki jih potrebu¬ je državna ali vojaška uprava n ki se potrebujejo za služinčad ali -seme. Da se je omogočil posredo¬ valnicam pri razdeljevanju po¬ poln pregled, ter s tem tudi' mož¬ nost primerne razdelitve, je do¬ ločala naredba, da morajo lastni¬ ki zalog vse svoje zaloge nazna¬ niti med 1. in 15. februarjem pri¬ stojni oblasti. Pa tudi zaloge, ki so se nahajale v zasebni lasti, so bile podvržene napovedi, če so znašale nad 100 kilogramov, ter so bile tudi zaplenjene. Da se prepreči, da ne hi posamezniki po nepotrebnem nakupili večjih za¬ log za zasebna gospodinjstva pred 1. februarjem, je izšla zadnje dni januarja meseca obenem prepo¬ ved glede prodaje moke. Ni pa bilo mogoče, da bi bile občine in “Vojna žitna družba” takoj ure¬ dili konsum; zato so bile izdane posebne prehodne določbe, po ka¬ terih so smeli peki in slaščičarji porabiti le določeno množino mo¬ ke. Posestniki mlinov in trgovci so smeli prodati le polovico toli¬ ko moke, kakor so je prodali v prvi polovici meseca januarja. Prestopki glede naznanilne in od- stopilne dolžnosti so kaznovali z globo in zaporom. Zaloge je pre¬ vzela družba po določenih cenah; kjer so v veljavi najvišje cene, se plačujejo po tistih. Da se omogoči pravična razde¬ litev kruha, so uvedli najprej v Berlinu, potem pa tudi v drugih mestih, ki štejejo nad 25.000 pre¬ bivalcev, krušno nakaznico. Vsa¬ ka oseba dobiva po eno nakazni¬ co, ki je veljavna le zanjo za en teden in nakazuje vsega skupaj dva kilograma kruha v odrezkih, za manjše množine kruha po 25, 50, 100, 250 gramov. Za ureditev je bilo ustanovljenih 170 komisij. Enotno postopanje v občinah o- mogoča prav lahko preskrbo va¬ nje s kruhom. V gostilnah je od¬ daja kruha prepovedana. Gost sme prinesti svoj kruh s seboj. Hoteli in zavodi dobe dnevne na¬ kaznice za toliko oseb, kolikor jih policijsko zglase. iz tega razvidimo torej, da akcija nemškega zveznega sveta pravzaprav ni nič drugega kakor postopna razlastitev (ekspropria- cija) lastnikov žita in moke proti odškodnini, in razdelitev zalog, ki jo je izvedla organizirana druž¬ ba. Vlada se je odločila za ko¬ rak, ki so ga socialisti tudi v mir¬ nem času že dolgo zahtevali. In¬ teresi zasebne lastnine morajo v ozadje, in do veljave prihaja in¬ teres splošnega prebivalstva. Sploh pa lastniki ne izgube ni¬ česar, kakor se je stvar izvedla, ker so cene, ki jih zahtevajo, še vedno dovolj visoke; izgubiti mo¬ rajo le dobiček, ki bi ga jim si¬ cer donesla še nadaljna umetna špekulacija, če bi utegnila “pro¬ sta igra naravnih sil” pognati ce¬ ne še bolj kvišku. Nemčija je v tem pogledu sto¬ rila prvi korak. ‘V Avstriji pa so imeli preveč optimizma, ter pu¬ ščali predolgo razvoju prosto pot. Optimizem že zaraditega ni bil opravičen, ker so ostale vse na- redbe. ki so izšle pred februarjem, brezuspešne. Spominjamo le na naredbo z dne 10. oktobra 1914, po kateri bi se iz pšenice, rži. koruze, riža in krompirja ne sme¬ le izdelovati žgane pijače; potem na naredbo z dne 31. oktobra, po kateri hi smeli peči kruh za dobo vojne le iz mešane moke, ki bi vsebovala 70 odstotkov pšenične ali ržene moke. ter 30 odstotkov ječmenove, koruzne ali krompir¬ jeve moke; neka poznejša nared¬ ba je zvišala odstotno primes ječ¬ menove in koruzne moke na 50 odstotkov. To imenujejo “izravnanje za¬ log”, da bodo čim dalje zadošča¬ le. Naredba z dne 31. oktobra prepoveduje izmeno ali vračanje peciva, ki ostane v gostilnah in kavarnah, s čimer naj bi se po- spešavala varčnost z belim peci¬ vom. Potem sta izšli naredbi z dne 28. novembra 1914; ena se tiče uvedbe najvišjih cen, druga pa ureja mletev moke in trgovine z moko. Pred vsemi temi nared- bami je izšla dne 1. avgusta 1914 naredba, ki preti z globo in za¬ porno kaznijo, če bi kdo izrabil vojno za čezmerno povišanje cen; slednjič je izšla naredba, ki pre¬ poveduje, da bi se rabili krušni žitni pridelki za pico živini. Vse te naredbe so ostale brez uspeha; zakaj cene žitu in moki so naraščale neprenehoma, in to se je vršilo še tudi tedaj v ko so nakaznica; zmanjšana ktuj bile že določene najvišje cene. Trgovci z žitom in moko so po¬ rabili najneverjetnejše zvijače, da so pri prodaji dosegli višje cene in da ne bi imeli zaraditega kon¬ flikt z oblastmi. Vlada na Ogr¬ skem si je skušala tako pomagati, da je izvedla z naredbo 15. ja¬ nuarja 1915 rekvizicijo žita. Po tej naredbi je moral vsak lastnik žita napovedati posebnemu u- pravnemu odboru, ki ga je usta¬ novila vlada, svojo zalogo pše¬ nice ,rži, ječmena in ovsa, ter mu jo prepustiti po oblasti določenih najvišjih cenah. Upravni odbor je tudi določeval, koliko zaloge si sme lastnik pridržati za svojo potrebo. Ta naredba je bila že nekoliko bolj vplivna, toda tudi ta je da¬ jala trgovcem z žitom koncesijo, ker jim je dovoljevala pravico pritožbe proti odredbi imenovane¬ ga odbora. S tem pa pravi namen ni bil dosežen; pokazuje se ne¬ odločnost, in zdi se, kakor bi se nekoliko bali lastnikov žita. če se že hoče kaj ukreniti in predvsem omejiti zvišanje cen, potem je treba zapleniti vse zaloge moke in žita, kakor se je to zgodilo v Nemčiji. Zasebnim lastnikom tre¬ ba povedati, da so sedaj odloču¬ joči važnejši interesi, kakor pa je potreba špekulacije tega ali one¬ ga pridelovalca žitali trgovca z njim. Avstrijska vlada se je končno odločila, razglasiti z naredbo z dne 21. februarja 1915 za vse dne 24. februarja 1915 obstoječe zalo¬ ge pšenice, rži, ječmena, ovsa m koruze, zaporo. Isto velja tudi za zaloge moke iz teh žitnih vrst. Brez dovoljenja oblasti se te za¬ loge niso smele ne predelati, ne porabiti in tudi ne prodati. Last¬ niki so bili dolžni skrbeti za ohra- no zalog, to je, čuvati, da se ne pokvarijo. Neomlačeno žito so morali omlatiti najkesneje do 31. marca 1915. Zapora se ni tikala samo žitnih producentov, marveč tudi trgovcev z žitom, prekupcev in zasebnih oseb. Zapora se razločuje od zaplem¬ be v Nemčiji po tem, da ostanejo pri zapori zaloge v posesti lastni¬ kov; vlada je namreč hotela po¬ izvedeti, kako velike so zaloge, da s tem najprej dožene, ali bodo za¬ doščale za vse prebivalstvo do bo¬ doče žetve ali ne. Do takrat je smel vsak posestnik porabiti od svoje zaloge za osebo 9 kilogra¬ mov žita ali 7.2 kilogramov moke na mesec, oziroma. 300 gramov žita ali 240 gramov moke vsak dan. Pri pekih in slaščičarjih je bila množina moke za peko neko¬ liko zmanjšana. Zaloge moke so se dognale po poizvedbah. Nato so uvedli na Dunaju krušno na¬ kaznico ; pozneje tudi po drugih večjih krajih. S krušno nakazni¬ co sme kupiti vsaka oseba 280 gramov kruha ali 200 gramov kaznica je pa namenjena ki imajo svoje lastne zai^l 210 določeni čas. Ta nakaznica, vičuje do nakupa kruha ali 150 gramov mo! sebo vsak dan. V Avstriji So dene krušne nakaznice pri), v 800 občinah. Ni tukaj prostora, da !, iskovali izvedene naredbe, te,J pravljali o tem, ali bi morfl bilo bolje, če bi se bila i„ zaplemba, vsekakor pa i*y 280 gramov kruha za vsak, bo. ne glede na starost, del, v praksi ne more ustrezati. ^ vek, ki dela v pisarni, še kruha ne rabi, tudi otro

    U ^amov. : n - \ ? "ab ah. [az nic ( ,r tora ' * (leno naredi ! P1 », ali k; ( ee bi se bip ekakor kruha za • ' >ia starost, “ more ustrJ 1 v pisarni ' rabi, tudi ret rt ega l etj ' ki odrasel d t ], '■ Upoštevati j] koliščina, j a ki morajo' aer opravljat: a jim ta nuio^ iea. Delavec, ra več jesti, ^ je morda • dnevni deljJ ia brez jedi j ( pride na tako naporno, hraniti, če »; Velika zmota možni tovarn^ delavec id, tudi notjj spi in nič ut da nočni in mora p» kakor rečem, delavec. 1 ponoči moene morale biti opravljajo teli 'i za osebe, ki pa delajo le ne ve, da je t kruh glavnat otem prepriča m mnenja. Zlu >gimi trokip* niha, Za te rol jati posebna 1 no, da 1 no preBi ■ i posledicami more nabaviti! uli, delavecii irt.nik pa tega eta. m rodi bodo ni ■ ukreniti matij Jupslov. socijalistična Zveza v Ameriki, EKSEKTJTIVA: o Belamarich, Filip Godina, V. Suša, P. Kokotovieh, Fr. Aleš, M. Polovina, 1 . Krpan, ž. Bajskič, Alex Dubravac, Frank Hren, B. žikic ir. Pr. žaus. tank Petrich, gl. tajnik, 803 W. Madison Street, 4th Floor, Chicago, XII. Seje eksekutive so vsako prvo soboto v mesecu ob S. zvečer na 1944 So. Racine Ave. NADZORNI ODBOR: Mike Mavrich, Chicago, 111., And. Trstenjak, Chicago, 111., Nick Hinich, oaukee, Wis, Demeter Ekonomoff, Gary, Ind., I. Celich, West Allis, Wis. ODBOR ZA TISKARNO. Frank Zajc predsednik, Alex Dubravae blagajnik, Pet. Kokotovieh tajnik, jk Mrgole in Jos. Steiner odborniki. [KANSAS: - Klubi, ki žele govornike, naj se obrnejo do gl. tajnika. Fort Smith, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Ant. Pečar, R. P. D. 3, box 149. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu, v Jemny Lind, Ark. Hutington, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Jno. Jarnovich, R. P. D. Box 167 Hartford, Ark. — Tajnik Louis Slamnik, box 36, Hartford Ark. jLlFORNIA: Oakland—San Francisco, Cal.—Jugosl. Soc. Udruž., tajnik Leo Volenik, 1(150 Hyde St. ran Francisco, Cal. — Tajnik Adolf R. Božich, 530 Vermont St., San Francisco, Cal. LORADO: — Pueblo, Colo. — Jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Pogorelec, 508 Moffat ave. JNOIS: — Chicago, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Filip Godina, 2806 So. Karlov ave. T.a Salle, 111.—Jugoslovanski socialistični klub, tajnik John Rogel, 427 Ster- ling Street, Chicago, II.—Jugosl. Soc. Udruženje,. tajnik Jos. Horvat, 1944 So. Racine Avenue. Chicago, 111.—Jugoslavensko soc. udruženje, tajnik Jovan Bcrich, 2306 Cly- bnum Avenue. Panama, 111. — Jugosl. soe. klub, tajnik Andr- Ileršič, Box 831. Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Sim. Kaučič, Box 195. Seje s* vsake 2. in 4. nedelje v mesecu ob esmi uri zjutraj v Union Hali. East St. Louis, 111.—Jugosl. socialistično udruženje, tajnik F. Franjieh, 1328 Vektar Ave. Chicago, 111, — Jugosl. socialistično udruženje, tajnik M. Smoje, 330 W. !5. Pl. Livingston. 111. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frauk Krek, P. O. Springfield, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Bregar, R. R. 8, c. o. Kaytna. IVitt, 111. —- Jugosl. soc. klub, tajnik John Milosich, Box 102. Ziegler, 111. — Jugosl- soc. udruženje, tajnik Geo. Karlovich, Box 6. .Granite City, 111,—Jugosl. soc. klub, tajnik S. Gjurishicli, b. 665, Madison, 111. Stauuton, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Mostar, box 351, organi¬ zator Frank Pervinšek. Nokomis, 111. -— Jugosl. soc. klub, tajnik John Mekinda, box 607. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu. DIANA: — Clinton, Ind. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ign. Musar L. Bx 449; organiza¬ tor Ant. Ladiha, 824 N. 9th St. Seje so vsako prvo in tretjo soboto v me¬ secu ob 7. uri zvečer. Gary, Ind.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik D. Jelavich, 1613 Washington St. U: - ■' bo socialist [SSOURI: mu se ne da« hi je najprej ffoodavard, Iowa—Jugosl. soc. klub, tajnik Jak Bergant, R. 4, Box 87. Sesser, 111.—Jugosl. soe. udruženje, tajnik Tomo Grdich, Box 348. KSAS : — West Mineral, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Speiser, box 293, Badley Sta., Kans.—Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popol¬ dne v E. Mineral, dvorani št. 6. Frontenac, Kans. —- Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Umek, box 7. Franklin, Kans. — Jugosl. soe. klub, tajnik Louis Karlinger, R. F. D. 4, Box 86, Girard, Kans. Skidmore, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank čemažar, R. F. D. 3, 261, Columbus, Kans. Cartna, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Blaž Meznri, B»x 162. Stone City, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Jak Rutar, Box 506. Dunkirk, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Snoi, R. R. 1, Box 167. Pittsburg, Kans. Kugo, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnica Mary Skubic, R. 4, Girard, Kans. Gross, Kansas.—Jugosl. soe. klub, tajnik Chas. Janc, Box 118, Crovveburg. pCHIGAN : — Detroit, Mich.—Jugosl. soc. udruž., tajnik M. Kirin, 387 Ferry Ave. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Mantonv, 1116 Russell St. BNNESOTA: — Atirora, Minn.—Jugosl. soc. klub, tajnik Fred Shilt, Box 291. Ehj Mimi. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Maurin, box 62. Virginia, Minn.—Jugosl. soc. udruženje, organizator Mike Biandich, 104 S. Mt-saba Avenue. Louis, Mo.—Jugosl. soc. udruž., taj. M. Vojnovich, 4145a Manchester Av. • St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Graveis Ave. >a ukreniti o: ONTANA: — vbodoče vplivi ' M Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gerkman, box 44. ‘ Pnor flunalr "A/f/i-ri + Tnrrftcl one ■fciTnilr TT* roul- TJ oni n o\r Uoor lv a. Prva ,pot a socialna p tnh človeškega ‘.i sc države »i amohlepjepos upodejnejši <'m prej boi ane, ki jim ji lovna vojna. sedanje dri®* saka podlaga zidali svojo ticno ocinlistični & miestil seW ■iat sam je ti! IRBAN Ul raj je v ■zni unifb* upravnik - n, -ga iglasila' ;ojen je •' X, ih na Ces* icl 1.1««. udeleže# 0,11-187 ne edelJ 0 Bear Creek, Mont.—Jugbsl. soc. klub, tajnik Frank Daniček, Bear Creek, Mont. E. Helena, Mont.—Jugosl. soc. klub, tajnik J. B. Mihalich. Seje so vsako prvo nedeljo v mescu v Jos. Lazarja dvorani. I. Klein, Mont.—M. Meznarich, box 127. EBRASK A: — >. So. Omaha, Nebr.—Jugosl. soc. udruž., tajnik M. Mrmosh, 357 So. 32. St. 510: — Glencoe, O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik I. žlembergar, L. Box 12. — Bedne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. žlembergerju. E. Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruženje, taj. Joe Baglama, box 108, East Toungstovvn, Ohio. Neffs, O. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Karl Dernač, box 26. Cleveland, O.—Jugosl. soc. skupina, tanjik Andr. Bogataj, 6906 St. Clair Av. Al. Stegovec, organizator. — Seje vsak 2. četrtek in četrto soboto' ob 8. uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. St. Collinrvood, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Gus. Kabaj, 440 E. 156th St. CliTjland, O. Youngsto\vn. O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Math Urbas, 12% Oak Park Youngstown, O., organizator Alois Zupanc. Cleveland, O.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Fučec, 1126 E. 61 St. Euclid, Ohio — Jugosl. soe. klub, tajnik John Ulaga, Cul Rd. Akron, O.—Jugosl. soc. udruž. taj. B. Bošnjakovich, 124 E. Chestnut Alley. Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkovšek, 1794 E. 29th St. 1- Steubenville, O. — Jugosl. soe. udruženje, tajnica Jelena Radovieh, 222 So. 5th St. jiS ?■ Barberton, O.—Jugoslov. soc. udruženje, Karl Besermenji, Box 384. ?NNSYLVANIA: — K. S. Pittsburg, Pa,-—Jugosl. soc. skupina, tajnik John Bestich, 1040 E. Ohio St. Conemaugh, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podboj, box 862, So. Fort, Pa. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik IFrank Ratais, box 685. I E. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik J. Busija, box 266; John Gračanin, organizator. Svgan, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Andr. Dermota, Box 427.M*rgan, Pa. Ckirton, Pa.—Jugosl. soc. mdr., taj. John Apfelthaler, Box 128 Elizabeth, Pa. Farrell, Pa.—Jugosl. soc. udruž., tajnik Geo. Popovich, 1016 Hamilton Ave. Wost Nevvton, Pa.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, R. E. D. 3, bx 50 Monessea, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Stef. Pogledič, b»x 329. So. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Geo. Puškarich, 2832 Sarah St. New Brighton, Pa.—Jugosl. soe. udr., tajnik John Matan, 904 — Oth Ave. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Louis Bric, R F D 3, box 106, Xrwin, Pa. Large, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Milan Stalnic, box 24. McKess Rocks, Pa.—Jugoslaven. soc. udruženje. tajnik Anton Radanovieh, 105 Ella Street. Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vid Habitov, Box 552. Seje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. Fayette City, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje se vsako zadnjo nedelje v mesecu. Primrose, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnjk Nikola Vileniea, Box 746. Browndale, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbajs, RFD. 2. Forest City. Homer City, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Steve Janič, Bex 421. *■ Garrett, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Aug. Orel, R. F. D. 52. S. McKees Port, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik J. Bošnjak, 606 Maning ave. Ellsvvorth, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik J. Ujevich, box 591, Bentley- ville, Pa. Woddlawn. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Premuzich, Box 770. »5. krianna, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik Joe Milanieh, Box 251. 17. Lloydell, Pa. — Anton Zalar, Box 127, Beaversdale. 78. Canonsburg, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Paul Posega, box 365, Canons- bnrg, Pa. 127. Dunlo, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Gomizel, Box 252. 131. Pittsburg, Pa.—Jugosl. soc. club, tajnik B- Novak, 6568 Rowan Ave. 144. Fitz Henrv, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Indof, box 113. 155. Reading, Pa.—Jugosl. soe. klub, tajnik Peter Kočevar, 143 River St. 156. Beadling, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Letinski, Box 93. WASKINGTQN: — 2S. Roslyn, Wash.—Jugosl. soe. udruženje, tajnik A’in k o šolie, Box 93. 102. Bucklev, \Vash. — Jugosl. soe. udruž., tajnik Nik. Perkovich, P. O. Spike- ton, Wash. tVISCONSIN: — 9. Milvvaukee', AVis.—Jugosl. soe. udruž-, tajnik Geo. Selakovicli, 335 — 3rd St. 11. Kenosha, AVis.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Alato Mladjan, Box 55. Orga¬ nizator Paul Jurca. — Seje'so vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socia¬ list gl. stanu. 35. AVest Allis, AVis.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik S. Dardieh, 461 — 54.th Ave 122 . Racine, AVis.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Duš. Pongačev, 947 Geneva St. 137. Kenosha, AVis. — Tajnik John Kastelic, 18 Hovvland Ave. WYOMING: — 8. Cumberland, AA 7 yo.—Jugosl. soe. klub, tajnik Ant. šifrar, Box 64. 44. Superior, AVyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, box 341. An¬ drej Kržišnik, box 103, organizator. S»j» s« vsake drugo nedeljo v mesecu popoldne eb 2. uri v Hali K. Peruška 108. Cainbria, AVyo. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nik Pražetina, Box 25- 136. Rock Springs, AA r yo. — Jugosl. soc. klub, tajnik M. Miklaučieh, Box 243. KONFERENČNI ODBORI. St. 1. Zapadna Pennsylvanija. Tajnik Paul šafar, 622 Panama Avenue, Pittsburgh, Pa. št. 2. Ohio. Tajnik Sp. Markovich, 356 Emerson PL, Youngstown, O. St. 3. Chicago. Tajnik Pet. Kokotovieh, 2306 Clybourn ave., Chicago, 111. št. 4. Wisconsin. Tajnik M. Pavlov, 1531 Oak St. št. 5. Misouri in južni 111. Tajnik Jos. Mostar, Box 351, Stanton, 111. št. 6. Kansas. Tajnik John Goršek, Box 195 Radley, Kans. Atentati, V AVashingtonu je ponoči dne 2. t. m. v kapitolu nastala eksplo¬ zija v sprejemni senatorni dvorani in je povzročila precej materijal- ne škode. Dne 3. julija ob 9. dopoldne je bil J. P. Morgan v svoji rezidenci v Glen Cove, L. I., napaden in ranjen iz revolverja. Mož, ki je streljal nanj, je bil takoj prijet in uklenjen. Povedal je, da mu je ime F. ITolt. in da je profesor nemščine na Cornellovi univerzi v Ithaca, N. Y. V jeseni bi bil mo¬ ral nastopiti profesuro na texa- škem vseučilišču. Napadalec se je pripeljal v Glen Cove z vlakom ob pol devetih do¬ poldne; najel je avtomobil in se s šoferjem Matthevv Cramerjem odpeljal do Morganove rezidence. Tam je pozvonil, in ko je prišel sluga, mu je dejal, da je star Morganov prijatelj in bi rad go¬ voril z njim. Ker ga pa sluga ni pustil v hišo, mu je obiskovalec pritisnil revolver na želodec. Slu¬ ga je zakričal, neznanec je pa vstopil v hišo. Po hodniku je prihajal Morgan in vprašal, kaj se je zgodilo. Za odgovor je dobil strel v bok. Napadalca so domači ljudje po¬ grabili in zvezali. Pri .tem je bil tudi na glavi ranjen. Sodnik William Luyster in konstabel Frank Mc.Gill sta ga odpravila na sodnijo, kjer so mu pregledali prtljago in našli tri kose dinamita in baje steklenico z nitrogliceri¬ nom. ITolt navaja za svoj atentat ču¬ den vzrok. Pravi, da sploh ni hotel raniti Morgana, ampak ga le ustrašiti, potem ga pa prisiliti, da napravi konec vojni v Evropi. Mož je . namreč prepričan, da Morgan to lahko stori, ker je — po Holtovem mnenju — le od nje¬ ga odvisno, da se ustavi izvoz orožja in municije v Evropo. Voj¬ na je že marsikomu zmešala pa¬ met, pa ne bi bilo nič čudnega, če bi jo bila tudi Holtu. Ideja nje¬ govega atentata je namreč po- sem konfuzna. Morgan je res finančni posredovalec angleške vlade; ali če ne bi on opravljal iivo 1> S 7 8 ' I n'/a V. , lika lcorl 1(0 s0 *' »»»»»»i*". ,;]j vS® Homer City, Pa. sp iuti' 1 )n JC tf. •. šlo t0 y a ** II fV« lil y M« pogreb^ Pittsburgh, Pa. Jugoslovansko delavstvo v Pittsburghu in okolici se tem po¬ tom uljudno vabi na javen shod, ki se vrši \ r nedeljo zvečer dne 13. julija v Park Teather na But- l,er cesti (med 46—47 cesto), Pittsburgh, Pa. Vrata se odpro točno ob 7. zve¬ čer, shod se prične ob 7 :00. Poje hrv. pevsko društvo ‘Brat¬ stvo. ’ in slov. pevsko društvo ‘ Prešeren. ’ Govorniki: sodr. A. Radanovieh iz McKees Rocks, sodr. Jos. Lang iz McKees Rocks. sodr M. Lučič iz East Pittsburgh in sodr. Jos. Manton’y iz Pittsburgh. Pridite vsi, neglede na politič¬ no, narodno ali versko mišljenje. Pravico govoriti dobi vsak na¬ sprotnik. Vstopnina prosta! Odb. Jugosl. Soc. Z. kluba št. 131. KAKO JE BIL LAWSON OBSO¬ JEN. Iz Trinidada, Colo., poročajo, da sta Costigan in Havvkins, za¬ govornika Lawsona, vložila pri sodniku Hilleyrju prošnjo za no¬ vo obravnavo. V orošnji navaja¬ ta 241 pogreškov pri obravnavi. teh poslov, je v Ameriki še dosti kapitalistov in bank, da ne bi pri¬ šla agleška vlada v zadrego. Ne¬ glede na to pa tudi nikakor ne verjamemo, da bi se vojna konča¬ la, ako bi se izvoz vojnega mate- rijala iz Zedinjenih držav prepo¬ vedal. To so naivne ideje ljudi, ki mislijo, da je svet najenostav¬ nejši aparat. Taka prepoved bi dala za precej dolgo dobo Nemčiji premoč nad zavezniki, ali name¬ sto da bi pospešila konec vojne, bi ga lahko še zavlekla. Zavezniki bi tedaj pač iskali druga pota, da si priskrbe municije; če se sedaj na Agleškem in Francoskem vse mogoče tovarne urejajo za fabri- kacijo pušk, topov, šrapnelov itd,, bi se to lahko zgodilo tudi v Ka¬ nadi, v Avstraliji in drugod. Tudi na Japonskem se lahko razširi ta industrija. Morgan pa je v vsej mašineriji eno samo kolesce, ki se nadomesti, če se pokvari. Flank Holt se menda nikdar ni učil marksistično misliti, zato je mogel verjeti, da bo konec vojne, ako izgine ena oseba s po¬ vršja. Ali v njegovi glavi so se morale motati še nekatere druge neurejene misli. Priznal je namreč,, da je uprizoril tudi aten¬ tat v Avashingtonskem ^kapitolu, kjer je položil bombo, če je tudi s tem hotel končati evropsko voj¬ no, tedaj bi bilo skoraj gotovo, da se mu je res zmešalo. Nekateri listi izrekajo, da je ITolt identičen z nekim Erichom Muenterjem, ki je izginil izza leta 1906. Muenter je bil rojen okrog 1871. 1. na Nemškem in je svršil gimnazijo A r AVenzelu (AVetzlarju?). L. -890 je prišel v Chicago, kjer je obiskoval vse¬ učilišče od 1. 1896. do 99. Potem je učil nemčino na harvardski šoli v Chicago in potem na kansaški univerzi. L. 1904. je prišel na har¬ vardsko univerzo. L. 1906. je umr¬ la njegova žena, v njenem želodcu so našli arzenik, Muenter je pa izginil. Holt pravi, da je prej živel v Alehiki kot stenograf in prevaja¬ lec. PreiskaAm bo morala dognati, če gre res za eno in isto osebo. LISTU V PODPORO. Frank Knafels, Edmonds, Okla 50c. Vincenc Jurman, Cleveland, O. $1.00. Slov. soc. klub štev. 27, Cleveland, O. $10.00. Andrej Bo¬ gataj, Cleveland, O. 20c. — Na¬ brano na seji soe. kluba štev. 81, Skidmore, Kans. $5.00. Iz klubo ve blagajne štev. 81 $1.00. Simon Hribernik, Skidmore, Kansas, 2ac. Nabrala Ch. Pogorelec in Anton Oblak na veselici Jugoslov. soc. kluba v Pueblo, Colo. Darovali so: John Snidar $1.00. Ant. Oblak 25c •Val. Maher 50c, N. Radovieh 25c Fr. Zobec 25c, J. Raunig 25c, J, Starzar 30e, Fr. Stupar 20c, J. Miklich 25e, Mike Egan 50c, Fr. Starc 25c, Ant. Pograjc 25c, Geo. Paulin 25c; Jos. Roitz 25c, Fr. Te- kavec 25c, John Miklich 25c, Louis Hren lOc. J. Mihelicli lOc, Fr. Hri¬ bar 25c, C. Pogorelec 25c, Fr. Boltezar 20c, Al. Štrumbelj 25c, J. Henigsman 25c, J. Sabo lOc. Jos. Hrovat 25c, J. Mohar 25c, Fr, Aliklich 50c. •— Jugosloii soc. klub štev. 82 v Carona, Kans. $5. Blaž Mezori, Carona, Kans. 25c. Frank Spaiser, AA 7 est Mineral, Kans. 25c. Jos. Jančič, AVest Mi¬ neral. Kans. 25c. Skupaj $31.45. Ztidnji izkaz $312.54. Vsega do danes 343.99. “Zlato srce” je neumna beseda. Če bi ga imel v prsih, ne bi moglo funkcionirati ; če bi ga prodal, ne bi mogel živeti. Znamenita beseda. Dr. C. F; AVahrer priporoča, zlasti pri zdravljenju revmatizma in nevralgije, popolnoma izpraz¬ niti drob. Mnogokrat smo opo¬ zorili naše čitatelje na potrebo, izčiščati drob pri večini vseh bo¬ lezni, in obenem na dejstvo, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v tem oziru prekori- sten pripravek. Uživajte ga po¬ sebno v boleznih prebavnih orga¬ nov. V slučajih počasne, neza¬ dostne ali težavne prebave, vsled katere trpi hranitba, je to vino zelo koristno, ker krepi organe, lajša zapeko in zboljšuje slast. Cena $1.00. A 7 lekarnah. Jos. Tri- ner, izdelovatelj, 1333— 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. * Pri revmatizmu in nevralgiji dobro izpraznite želodec, črevesje in potem nadrgnite telo s Triner’s Linimentom. Cena 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60c. (Advertisement.) Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEAV. ’ ’ — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E Ohio St., Chicago, 111. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnit« se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans. V JVažno uprašanje! HH mi opravi najbolje In najceneje Konzularne ^ | sistem«) jave porotnikov, ki pripoveduje¬ jo. kako se je pritiskalo na po¬ rotnike. A 7 stvari prihajajo sedaj narav¬ nost senzacionalne reči na dan, ki jih pravnika navajata v svoji prošnji. Porotnik Grover Hall izjavlja, da je še zdaj prepričan, da je Lawson nedolžen. V pondeljek o- poldne je Hall še vedno glasoval, da jc Lawson nekriv. Opoldne je paznik Frank Goden potrkal na vrata in povedal Hallu, da je nje¬ gova žena hudo bolna in naj se kmalu vrne domov. Kasneje se je Goden zopet vrnil in rekel porot¬ nikom, da ne dobe jesti, dokler se ne zedinijo na pravorek. Hall nadalje izjavlja, ker je mislil, da je žena bolna in da porotniki ne dobe jesti, dokler ne izrečejo pra- voreka, je glasoval, da je Law- son kriv. Porotnika Homer Canterburg in E. AV. Forbes potrjujeta izjavo porotnika Halla, ZLATO. Po neoficielnih računih, ki jih je sestavil Federal Reserve Boar, bo znašala svota zlata, ki je od zunanjih držav plačana za vojni materijal, do 1. septembra več Predložila sta tudi zaprisežene iz- kakor 150 miljonov dolarjev vojaške^ zadeve ^Milivaukee,WisJ CHAS. J. OCASEK. M. D. -PRIZNANO DOBRI - ZDRAVNIK NA ZAPADNI STRANI CHICAGE. Dasiravno že star zdravniK, vendar se do sedaj še ni nikdar posluževal ogla¬ sov. Kdor je bolan naj se zaupno obr¬ ne do njega. Kadar ste bolani, ne ho¬ dite k raznim zdravniškim mazačem; edinole zdravnik, kateri je vešč svo¬ jega poklica, more ozdraviti bolnika! URADNE URE 8 do 10 dopoldan, in od 1 do 3 popoldan Pridite na naslov: 1500 So. Cravvford Ave. Telefon Lawndale 3133 Dr. Fichter’s Pain Expe!ler za revmatične bo¬ lečine, za bolečine otrpnelosti skle¬ pov in mišic. Pravi se dobi le v zavitku, kot vam kaže ta slika. Ne vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne znam¬ ke s Sidro. 25 in 50 centov v vseh lekarnah, ali pa naročite si na¬ ravnost od F. Ad. Richter & Co. 74-80 Washington Street, New York, N. Y. ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče, Tel. Canal 4134 2348 Blue Iglnad Ave. Chicago, 111. CARL STROVER Aftorney at Law Zastopa ia vseh sodiščih, specialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sohe 1009 133 VV. WASHINGT0N STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik. ^zdravniška preiskava brezplačne— pla¬ čati je le zdravila. 1924 Blue Isižfid Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 pe¬ pel.; od 7 de 9 zvečer. Izven Chioag* iiveči bolniki a&j pičejo slovensko. ALOiS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne yode in raz¬ nih neopojnifc pijač. 1837 So. Fi*k St. Tel. Can&l 1401 LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 460 GRAND AYE., KENOSHA. Wis Telefon 1199 J. A. FISCHER Buffet Dna na razpolago vsakovrstno piv®, vino, smodke, i. t. d. Izvrstni prostor za okrepčilo. 3700 W. 26t.il St., Chicago, EU. Tel. Lavvndale 1781 ike:in kart«. PHONE; CANAL 3014 POZOR! SLOVENCI! SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Racine Ave., Chicago, lil M, A. Weisskopf, M. 0. Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. It in od 8—10 P. M. V sredo in na deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1S01 So. Azhland ave. Tel. residence: Lavvndale 8994. “Piramida kapitalizma”, t «lo- venskim, hrvatskim in angleški® napisom. “Drevo vsega hudega” s slo¬ venskim napisom. “Zadnji žtrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angleš kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15®; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi za vm> kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. MODERNA KNIGO VEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje¬ mamo naročila tudi izven mesta. Imamo modeme stroje. Nizk* cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Bine Island Ave., (Adver.) Chicago, Dl 8 PROLETAREC PORFIRIO Dl A Z UMRL. V Parizu je dne 2. t. m. zjutraj umrl bivši predsednik in diktator Mehika, Porfirijo Diaz, ki je tam živel izza svojega izgona iz Me¬ hika. Diaz je bil rojen leta 1830. Nje¬ gova obitelj je bila španske krvi, ki pa je bila, četudi neznatno, po¬ mešana z indijansko. V zgodnji mladosti treh let je izgubil očeta in namenili so mu, da postane du¬ hovnik. Vzgajali so ga na stroške škofa v Oaxaca. Ali z njegovimi nagoni se to ni prav vjemalo; ko je mogel odločati sam o sebi, še je posvetil pravniškemu študiju. Ko je 1. 1845. izbruhnila vojna med Mehiko in Zedinjenimi drža¬ vami, se je pridružil milici in se je udeležil vse vojne. V tistem času je bil tudi obsojen na smrt ker se je še z nekim tovarišem drznil protestirati proti diktaturi Santa Anna. Posrečilo se mu je na. da je ušel. in potem se je ude¬ ležil Herrerove revolucije. Ko je prišel avstrijski Maksi- milian kot cesar v deželo, je bil Diaz brigadni general v mehikan- ski armadi in se je odlikoval v bojih z Maksimilianovo vojsko; 1. 1867. meseca junija je s svojimi četami osvojil glavno mesto. Vsi¬ ljeni cesar je bil v Queretaro ustreljen in republika obnovlje na. Diaz je kandidiral za predsed¬ nika, dosegel je pa ta cilj šele 1. 1877., ko je pobegnil Lerda. Na predsedniškem mestu se je znal vzdržati do 1. 1900. in se je poslu zeval v ta namen vseh poštenih in zločinskih sredstev. Naposled je revolucija proti njemu zmagala i Madero ga je prisilil, da je za¬ pustil deželo. Potem je Huerta usurpiral uredsedništvo in od tega časa niso končani krvavi notranji boji. NE IŠČITE DELA V OHIO! Kljub temu, da so delavski li¬ sti večkrat objavljali svarila, naj rudarji ne hodijo iskat dela v vzhodni Ohio, se mnogo rudarjev vsled gospodarske krize ne ozira na to svarilo in prihaja v vzhod¬ ni Ohio za delom. Štirinajstmesečni štrajk je ohij- skim podjetnikom odjedel mnogo naročil. Razmerje med premogov¬ niškimi baroni in rudarji je še ve - dno napeto. Samo po sebi se raz¬ ume, da nočejo trgovci, ki tržijo na debelo s premogom, naročati velikih množin premoga pri takih podjetnikih, ki nočejo garantira¬ ti, da bodo živeli v miru s svoji- mi delavci in izvedli naročila. Mnogo rudnikov je v takem stanju, da se v njih sploh ne mo¬ re pričeti z obratom. Nekatere družbe so vsled podjetniške trmo¬ glavosti blizu bankrota, poleg je pa še v vsej premogarski industri¬ ji velika mlačnost. Od 12,000 rudarjev jih dela ko¬ maj 6,000. Brezposelni rudarji so sedaj mnogo na slabšem kot ob času štrajka. Takrat so dobivali podporo od svoje unije, dasiravno ni bila velika, vendar je bilo bolj¬ še kot nič. Vsem slovenskim rudarjem pri¬ poročamo prav toplo,, naj ne hodi¬ jo v vzhodni Ohio za delom, do¬ kler se ne izpremene razmere. Ka¬ dar bo bolje, se bo to naznanilo v delavskih listih. štrajk na Harrimanovih železni¬ cah. Dve tožbi še nista rešeni. POLŽ, POLŽ, POKAŽ ROGE! SUMLJIVA LADJA. Bivši državni tajnik Bryan je prinesel velikansko žrtev svojemu prepričanju . .. Bryan je hotel re¬ šiti mir ... Bryan je imel na j či¬ stejše namene ... Bryan je najne- sebičnejši politik v Ameriki... Hm! Rekli bi, da je Brvan političen glumač, kakršnih je v Ameriki na cente. Kdor je mislil, da je mož res tak velik idealist, se bo kma¬ lu lahko prepričal o nasprotnem. Iz Washingtoiia poročajo, da je sedaj gotovo, da bo Bryan na de¬ mokratični konvenciji odločno na¬ sprotoval nominaciji Wilsona za predsednika. To so izvedeli Wil- sonovi intimni prijatelji, ki so tudi dotipali, da bo Bryan svojo opozicijo utemeljeval z baltimor¬ sko platformo, ki baje izključuje “drug termin.” Kaže se, da pri¬ de med Bryanom in AVilsonom do enakega, ampak še ostrejšega bo¬ ja ka.kor nied Taftom in Roosevel¬ tom. Brvan je kajpada demisionirai iz najnesebičnejših nagibov . .. Iz Hoquiam, Wash., poročajo: Jadrcnjača “Annie Larsen”, ka¬ teri je primanjkovalo provianta ii} vode, je prispela sem. Njen tovor obstoja iz 4000 Springfield pušk in 4 miljonov dumdum-kro- gel. Ladja je pod nadzorstvom zveznih maršalov, dokler ne pri¬ dejo iz Seattle daljne instrukcije. Nekateri uradniki mislijo, da je Larsen namenjena v Evropo, če¬ prav je deklarirana iz San Diego, Cal. v Topolobampo, Mex. Na otoku Socoro naj bi se bil tovor baje preložil na ladjo ‘Maveirek’, ki je bila prej lastnina Standard Oil Co., sedaj pa vozi za Jebsen Co. Mogoče pa jedudi, da je orož¬ je in municija namenjena kakšni stranki v Mehiki. ZA 15 CENTOV. ČRNOGORCI V SKADRU. Črnogorci so zavzeli Skader. Ni še jim bilo treba toliko tru¬ diti kakor v balkanski vojni in tudi takih strašnih izgub niso r meli. Ko so v balkanski vojni po .siliuh naporih, po dolgem oblega¬ nju, po naskokih, pri katerih- at> izgubili cele oddelke svoje arma¬ de, premagali mesto 4 ni dala Av¬ strija miru, dokler niso zopet od- šu iz tako drago plačanega kra¬ ja. Sedaj Avstrija nič več ne pro¬ testira. Zdi se celo, kakor bi si na Dunaju na tihem meli roke. Pač pa prihaja iz Rima poročilo, da je proti okupaciji .Skadra pri svojih velikih zaveznicah prote- siirala — Italija, prijateljica, za¬ veznica Črne Gore, odkoder je c- i'i 1 a celo svojo kraljico.. Nesoglasja med zavezniki se torej že kažejo. Prav tako se kaže, kako hitro se premikajo dr¬ žavni interesi. Kaj briga Italijo Skader? Saj ni italijansko mesto. Kaj jo briga Albanija sploh? Saj ni italijanska dežela?... Ali Ita- 1 i i a hoče gospodovati v Albaniji. Kdir ima obe obrežji Jadranske¬ ga morja, je gospodar tega vodov¬ ja. Kdor hoče na Balkanu izvr¬ ševati uspešen imperializem, mo¬ ra imeti na Balkanu posest. Italija protestira proti Črni Go¬ ri. Ta protest bi marsikomu lah¬ ko odprl oči. ki še vedno misli, d ). Ker je ukradel celili 15 centov, je bil 161etni Andrew Garfik v New Brunswick, N. J., obsojen na $50 globe in na policijsko nadzor¬ stvo. Ej, če bi bil ukradel miljon, bi se mu ljudje globoko odkrivali. ŽELEZNIŠKE NESREČE. pristanišč. Imenoval se je sku¬ pen komitet, ki bo pismeno opo¬ zoril predsednika na važnost te zadeve z ozirom na države, v ka¬ terih se prideluje bombaž. ‘V re¬ soluciji se pravi, da pomeni po¬ stopanje Anglije omejevanje pra¬ vic, vsled katerega trpe Združene države veliko škode. SOCIALISTI PROTI MILIT ARI, ZMU. Holandski socialisti so uprizo¬ rili tt dni veliko demonstracijo v Utrechtu proti vladni predlogi, ki določa razširjenje deželne hrambe. Govorniki so označevali predlogo kot ogroževanje nev¬ tralnosti Holandske in v resolu¬ cijah se dviga oster protest proti te i vladni predlogi. • Nadalje se povdarja v resolucijah miroljub¬ nost socialistov in daje izraza u- panju, da bo mednarodno sociali¬ stično gibanje vplivalo v smislu miru. O GROZA! Gettysburg, Pa. — Vlak “Bine Mount Special”je trčil ob lokalen vlak na mostu pri Gettysbnrgu. Osem oseb je bilo ubitih, 12—14 pa težko poškodovanih. Nezgo¬ da .se je dogodila zvečer in te¬ ma je otežkočala rešilno delo. Most je 200 čevljev visok. Mayts, N. Y., 28. junija. -— Chas. Lane in njegova žena, ki sta stanovala na neki farmi v bli¬ žini Hayts, Seneca County, sta bila na mestu ubita, ko je koli- diral njih voz z Black Diamond ekspresnim vlakom Lehigh Valley železnice, vozečim proti zapadni smeri. St. Joseph. -Mich., 28. junija.— Tri osebe so bile včeraj ubite pri koliziji med dvema tovornima vlakoma Chicago, Rock Island & Pacific železnice. ODGOVOR NEMČIJE. se vodi M-danja_,vojna za pravič- lešitev narodnih vrašon MEDNARODEN GOSPOD. PERSON OPROŠČEN. Še enkrat je bil Charles D. Person, urednik “Strike Bulleti- na” v Clinton, 111., oproščen. Tož¬ bo proti njemu je zopet izgubila glasovita Illinois Central železni¬ ca. To- je bila proti njemu štiri¬ najsta tožba, odkar se je bil pričel Ko je izbruhnila, vojna med Av¬ strijo in Italijo, so v Trstu razpu¬ stili mestni svet in za komisarja je bil imenovan namestništveni svetnik Krekich - Strassoldo pl. Treuland. Tako se nima zdaj v Tr¬ stu nobena narodnost pritoževati; Krekič je Slovan, Strassoldo Ita¬ lijan, Treuland Nemec, vse sku¬ paj pa k. k. komisar. Nemški odgovor na drugo po¬ slanico Amerike se bo najbrž dne 5. ali 6. julija dostavil ameriške¬ mu poslaniku. Neki vriši i urad¬ nik je danes izjavil, da bo odgo¬ vor sestavljen tako, da ne ho mo- o-el imeti noben Amerikanec niče¬ sar proti njemu. Posebno se bo DOvdarjal predlog, da bi se ne smela na potniških parnikih pre¬ važati municija. V East Orange, N. J., so imeli te dni farsko sejo, kateri je pred¬ sedoval škof John J. 0’Connor. Navzočih je bilo preko sto du¬ hovnikov. 'Sklenilo se je, da du¬ hovniki ne bodo v prihodnje na¬ znanili z leče nobene zabave, ki bo imela na programu tudi mo¬ derne plese. Zborovalci so rekli, da so moderni plesi vedno bolj pohujšljivi. Strah in groza! Svet bi se mo¬ ral primerjati z Babilonom, s So¬ domo in Gomoro, ogenj in žveplo bi moralo deževati nanj. — Am¬ pak zdi se nam, da je hinavščina hujša od ognja in žvepla. KUPČIJA CVETE. Ameriške tvrdke so izvršile na¬ ročila zaveznikov že en mesec pred določenim časom,- Pričakuje se, da se bo pričelo odpošiljati municijo v veliki množini šel koncem julija in v avgustu, ven¬ dar pa je Bethlehem Steel Co. že odposlala vsak dan 35,000 gra nat za zaveznike. James F. Stepina, predsednik. Christian R. Wal!eck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adolf J. krasa, blagajnik. Ravnateljski Michael Zimmer, Emanuel Beranek Dr, Anton Biankit; Abel Davis John Fucik A. V. Gering*, John C. Kr^ Frank J. James i C. R. h2 ftif p»p« AMERICAN STATE BAf ih« inl hini c e i J*" 1 '' 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Slev. Glavnica in prebitek . .. $500,0001/ finpOTfl" P° n deljek i n v četrtek do 8^ zv: uurniu. vse druge dneve pa do 51 po: . Prejemamo hranilne O Qj 'Vloge in dajemo . . .tj /0 obresti letno. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, { pošteno izplača ali pa Vam vrne, POŠILJAMO: 10 kron za.$ 1.70 20 kron za. 3.30 25 kron za. 4.15 50 kron za. 8.25 100 kron za. 16.45 200 kron za. 300 kron za. 400 kron za. 500 kron za. 1000 kron za. ti posled j poslala ‘na; Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki j; Narodna Tiskarna 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, G Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Xi posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -: “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni Mnogo ! preden „ vsakdo či s med aj Tudi ni jjjr nega ti jarek, ki ju, pa se y /vranskih i Trajalo ; Motovili sv (so med tei sjifo “Unij lio prenapo ukor japo Nemška i (pisati zgo jderika “N j Franklin ZMAGOVITI TRUSTI. PROTI ANGLIJI. Zbornica in senat slavne Geor¬ gije sta sprejela resolucijo, v ka¬ teri se pozivlje predsednik Wil- son naj stori' korake, da, pri¬ sili Anglijo, da bo opustila svojo nepostavno blokado nevtralnih Zvezno distriktno sodišče v Philadelphiji je razsodilo proti vladi, ki je zahtevala, da se raz pusti Reading Co. in da se loči železnica New Jersey Central od železnice Reading. Izza oprostitve jeklarskega trusta je to nova klo¬ futa, ki jo je dobila vlada v svo jem boju proti trustom. četrti juli je minul; zdaj se spravi neodvisnost, lahko zopet za eno leto v omaro. V Clarksburg. W. Va., je fa¬ natična množica sežgala rdečo za¬ stavo. Množica je neumna, in le z izobrazbo pride k pameti. lllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllM 3 pristne pijače, 2 zdravilne. POZOR SLOVENSKI GOSTILNICAH,” Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihrani Omenili si ako kupite od tvrdke A. HOBWAT. To pa rai jaz ne plačujem dragih agentov ali “mamgsji opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna r-i ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinore vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pija«| ki nosijo na steklenici napis: “IMPORTED",N lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Krujil "" ’ / a ™ ' čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilni jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samoi Pišite po cenik. A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., JOITf- nacija naj' t na riobei ivkih hoi »prijazn o bolj kak pretaka 1 bojevati, d “Cesarski i. da se na , ali pa pn a.” To je preobrat, mati, da je to je važne J^ADAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. stranke j Ji, in v nj kdo od te a meri odi Razveseljiv »že zn amen, ki j« je ija prava Cenike prejmete zastonj. Pričakoval ioč soci \r i i če bi h Vse delo garantiraj-... ^ ^ , zniom in kakor Slove BREZPOSELNOST ZARADI POŽARA. Iz New Brighton, Pa., poročajo: Ogenj, ki je izbruhnil v napra¬ vah Totvnsendd Rivet Co., je po¬ vzročil za $100,000 škode. Začas¬ no je izgubilo delo 2000 ljudi, ker se je razširil požar na elektrarno Valley Electric Co., ki dobavlja številnim tovarnam električno si¬ lo. Na vse vloge, vložene do 10. julija 1915, se bodo računale polne 3% obresti, kakor da so bile vloženo 1. t. m. Imovina: $5,239.824.09 Ustanovljena leta 1888 Kaspar State Bank 1900 Blue Island Ave., Chicago, Illinois Splošna napaka Najboljše cigarete po 5c. z ustnikom v Ameriki Pri v»eh prodajalcih vsepovsod Fountoin Pen s kljukico. Jamčeno 14karatno zlato Zasttitj za 75 celili feuponstr ali sprednjih debi škatljic Jack žepni nož 2 klini Zastonj za 60 celili kupovali sprednjih delovsnailjic (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915) P. LORILLARD CO., Inc., NEW YORK CITY. Ustanovljena 1760. Pošlji kup«ne po poiti (ne paketni) ali po ckspreMi pk- čvaeta vnaprej na NEBO DEPARTMENT 95 First St. Jor*ey City, N. J, Na tisoče ameriškega ljudstva trpi teškočah v drobu in najnavadnejša s temi je konstipacija ali zapeka in e? " traje vojn komplikacije. Večina teh trpečih ljudi« -h ne pozna enoinisto napako, to je da se poslužuje! %the. glic in razne čistilne medicine, ne da it kajti prej prepričali, dali so taka sredstva S ljiva ali ne. Vsako drastično čistilno? stvo, katero povzroča telesno slabost 3 : : sar imen ljudje čude; motijo. -• zboru so s Ali preprifc te zmote naj m To vrste medicine, je škodljivo. Ako trpi« človeka navadi na neprestano vživar.jf ; zm j s i Ui 1 disciplino *peha. Vs ®ic0. vse p zapeki ali na kaki komplikaciji t« teši si vzemite sredstvo, katero vam bo ne pomagalo temveč bo obenem tudi poi čalo prebavne organe. To sredstvo ji TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VIN Izdelano je iz rdečega vina in zuS nih zelišč — laksativno, okrepčujoče in prijeten duh — ter je namenjeno v p' zoper sledeče teškoče: ZAPEKA IN NJENE KOMPLIKACIJE, NEPREBAVNOST, VETROVI, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST IN SLABOST. Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali so r ** z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti tako’, se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. V lekarnah. JOS. TRINER Izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicag Ako vas muči revmatizem ali neuralgične bolečin«, skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga- l ’ 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. -ga ravno! 1 nič druži žensko i da vse, ,'1 interese ir ^ v, ijaški ide ■/Ai možna p* taki ide; .-/-'celarja in .No nobene tHo ne bi 1 zvezal zgodovin X emčiji s V ^ si nasp 'ojno nav !%nost o< ' !co za nel j^jo. Ne ji I]1 Preji C.Kakšna i . kadar ;b, :> ' !l ški po Se( interese trenot razli A kapit V' Kič m i % ‘‘ovo pol C Prodrle Oljske.