C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi— 25 Gennaio 1978. Posamezna številka 25 stotink. lzhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L x> ' » pol let a 8 » » » četrt leta 4 » Za inozemsivo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Potde Kemperle. mmmtLi St 7 V Gorici, v sredo 25. januarja 1928 Letoxi Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po doLO' voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorci} »Gor. Stra> že«. — Tisk Katoliske tiskarne v Gorici. Ri> va Piazzufta It. 18. Uprava in urednistvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Melstvo, nadzorctvo in občni zbor „Zadiuizeie zveze" - ra^puščeni. V četrtek 19. Januar ja okoli pol* dneva je goriški prefekt Cassini dal poklicati k sebi predsednika Za* družne zveze drja Stojana Brajšo in tajnika Davida Doktoriča ter jima naznanil, da je prefektura razpusti* la načelstvo, nadzorstvo ter obeni zbor Zadružne zveze ter imenovala na njihovo mesto komisarja, in sicer gosp. komendatorja Likurga Pe* trella iz mesta Parme v Severni Ita* liji. Prefekt je pozval drja Brajšo, naj brez vsakega odlašanja*. to se pravi še isti dan in isto uro izroči upravo v roke komisarja, kar se je zgodilo po par irrah v prostorih Zadružne zveze na način, kakor je na drugem mcstu Goriške Straže popisano. V zadnji številki namenoma ni* smo hoteli priobčiti prefektovega ukaza, da bi ne razburjali deželc. Zavedali smo se v polni meri naše odgovornosti in resnosti polo/aja, ki bi lahko nastal v gospodarskem življenju pokrajine. Medtem je pa drugo časopisjc - na čelu mu fašistovsko glasilo La Vedctta dell'Isonzo — prineslo pod kričečimi naslovi prefektov ukaz ter priobčilo celo vrsto neresničnih na* padov na dosedanje vodstvo Za* družne zveze ter druge ustanove go? riških Slovcnccv. S tcm je dobila ta važna in resna zadeva popolnoma drugačno lice !n je otvorjena o predmetu javna raz; prava. Prefektov ukaz. Naiprej hočemo natiskati dobe* sedno prefektov ukaz, ki se glasi: St. 168. Gab. Prefekt goriške pokrajine, glede na odlok od 3. avgusta 1926 št. 595 Gab. s katerim je podpre* fekt ukinjenega goriškega okraja, pooblaščen od videmskega prefeks ta, imenoval nadzorovalno komisis jo. ki je prejela nalog, naj vrši pazs no nadzorstvo nad upravljanjem in poslovanjem goriške Zadružne zve* ze; glede na poročila, ki jih je ime* novana komisija predložila, iz ka* terih izhaja, da omeniena Zveza ab= solutno ne more, tudi radi pomanj* kanja sredstev, nuditi svojim cla* nicam tiste uspešne pomoči, ki bi bila za zagotovitev veejega razvoja in porasta potrebna; vpoštevaje, da bi nadaljevanje takega stanja lahko imelo težke po« sledice ker je z včlanjenimi orga? nizaeijami zvezan velik del gospo* darskega življenja tega prebivals stva; vpoštevaje, da sedanja uprava Zveze ne vzbuja upanja, da bo mo* gla uporabiti nujne zadevne ukrepe v zaščito koristi celokupnosti in poa sameznih članic; glede na 3. člen obeinskega in de* želnega zakona, ki je bil potrjen s kr. odlokom od 4. februarja 1915 št. 148. in izpremenjen s kr. odios kom od 30. decembra 1923 št. 2839; odrejuje: 1. Upravni organi Zadružne zve* ze v Gorici, in sicer: obeni zbor, zvezno načelstvo in nadzorstveni svet so razpuščeni. 2. G. kom. dr. Likurg Petrella je imenovan za prefekturnega komis sarja za izredno upravljanje ome* njene Zveze z delokrogom in ob? lastjo, ki so ga imeli zgoraj ome= njeni upravni organi, in z nalogo, da ukrene vse, kar je potrebno, da se zagotovi Zvezi in njenim članis cam potreben razvoj in porast v ins teresu gospodarstva v tem ozemlju. Gorica, 14. januarja 1928. leto VI. Prefekt: Cassini. Mi se iz razumljivih razlogov ne bomo spuščali v debato o vsebini prefektovega ukaza, ki smo ga rav* nokar priobčili. K sreči je pa za našo slovensko javnost to v vsakem oziru. roliko v celoti kolikor v po? drobnostih, hvala Bogu, tudi popol* noma nepotrebn-o. Opozorili bi radi naše ljudi samo na dve točki pre* fcktovega ukaza. Prcdvsem je za^ niinivo, da je bil ukaz priobeen drju Brajši v čctrtek 19. januarja, a no«i pri tem datum od petih dni nazaj, to je od 14. januarja 1928. Nadalje je omembe vredno dejstvo, da je gospod prefekt Cassini razpustil s svojim ukazem nele r.ačclstvo in nadzorstvo, temveč tudi obeni zbor Zadružne zveze. Poslednja točka zasluži vso pozornost in je umestno, da sc dobro premisli. Toliko in sa* mo toliko smo hoteli napi-sati o pre- fektovem ukazu. Kar se pa tiee pisanja lista Ve* detta dell'Isonzo, je vsakomur jas? no da bomo na drzne napade ]")ri* merno odgovorili. Ker je med po* štenimi ljudmi navada, da »me vsak« do proti obtožbam in klcvetam bra* niti lastno cast, bo dobila Vedetta dell'Isonzo od nas tak odgovor, ka* kor ji pristoja. Zaključujemo za danes z-ugoto- vitvijo, da je dne 19. januarja 1928. ob 3. popoldne prenehala odgovor? nost od zadnjega občnega zbora iz* voljenega načelstva in nadzorstva za bodoče poslovanje Zadružne zveze ter prešla z istim trenutkom na komisarja komendatorja Petrel lo, kateremu želimo, naj bi vodil po* sie tako, da bo vse prav. Kaj se godi po svetu? Poslovna doba francoskega držav* nega zbora se nagiblje h koncu. Pra? vijo, da se bodo nove volitve vršile proti koncu aprila. Po navadi so ti* stc redke seje poslavljajoeoga se parlamenta mirne in dolgočasne, kajti na dnevnem redu ne morejo biti važnejše stvari. Parlament se ne čuti več tako trdnega, poslanci mislijo na volilno borbo in javno mnenje je tudi že bolj usmerjeno proti novemu državnemu zboru. Ljudje ugibljejo, kaksna bo nova večina, katera stranka bo vzela dr? žavne vajeti v svoje roke in sploh, kakšna bo usoda države po volit? vah. Samo kak izredno važen in nu* jen dogodek lahko zopet obrne po* zornost na stari državni zbor. Tudi v Franciji je bilo tako. Le^ tos pa so se razmere spremenile. Franciji delajo preglavice komunis sti posebno pa še komunistieni poslanci. Poslanci so po ustavi vsake demo* kratične države nedotakljivi, do* kler izvršujejo svoje poslanstvo. Seveda se pri tem vršijo razne zlo* rabe. Ako pride kak poslanec v naw skrižje s tem ali onim zakonom, mora sodišče piositi državni zbor za dovoljenje, da srne proti obtožencu postopati po zakonu. Ako zbornica to dovoli, prav, ako pa ne dovdli, odide sodnik z dolgim nosom. To nodotakljivost poslaneev v izvrše* vanju službe so vpcljali deloma radi tega, da bi se kak minister ne mo* gel maščcvati nad poslancem, ako ga je ta v zbornici preostro prije* mal. Pod plaščem poslanske nedotak* ljivosti. ali, kot pravimo s tujo be* sedo. imunitete, pa so komunistieni poslanci vr.šili svo'o strankarsko \ propagando. I a propaganda pa se ne ski ad a vedno z obstoječim dr* žavnim redo-m. Posebno francoski komunisti so bili v tem pogledu zelo delavni. Agitirali so med vojaš* štvom in mornarji za svoja načela, hujskali k uporu proti prcdstojni* kom in proti državni oblasti itd. Po? nekod so imeli celo velike uspehe. V »Goriški Straži« smo vestno poroi* čali o uporih mornarjev in vojakov, ki so sc pa vsi klaverno končali. Komunisti so svoje razcliralno delo hoteli zanesti tudi v francoske ko* lonijc. Tu pa je Francija kot v obče vsaka država zelo občutljiva. Pet komunističnih poslaneev je bilo radi revolucionarne propagande ebsoje* nih na nekaj mesecev zapora. Po* s'Ianci niso hoteli v zapor, kajti zbor* nica ni ugodila sodnikovi prošnji. Ko so nastopilc parlamentarne po* čitnice, takrat pa je sodišče ukazalo zapreti obsojene poslance. V Fran* ciji namreč med počitnicami nedo* takljivost nc velja. Črez nekaj led* nov se je parlament zopet otvoril in zaprti poslanci so pris'li na svobodo, dasi še ni«o odsedeli svoje kazni. () pocitnicah pa so šli zopet v luk* njo. To se je parkrat ponovilo, do* kler sc niso naveličali, namreč po* slanci. Pri zadnjih božičnih počitni* cah so izginili in policija jih je za* man iskala. V začerku zasedanja pa sta dva prišla na sejo. Takrat je bilo pa tudi vladi dovolj. Zahtevala je od zbornicc naj dovoli, da se ob* sojeni poslanci z apre jo tudi med zasedanjem. »Ako zbornica tega ne bo dovolila,« je rekel ministrski predsednik Poincare, »bo vlada od« stopila«. Razvila se je burna in huda debata o zahtevi vlade. Ve^ čina poslaneev je že prevdarjala, a]i bi ne kazalo vreči vlado samo, da se ohranita svoboda in demo* kracija. Po dolgi razpravi pa so vi< deli, da je položaj Francije tak, da jc bolje, ako so nekatcri poslanci radi nepravilnosti zaprti, kot pa da pade vlada. ki je toliko dobrega storila za državo. In le temu razlogu se ima Poincare zahva.liti, da je še danes na krmilu, dasi so vsi poslanci vedeli, da so komunisti res krivi. Francoz je pač tako demokratičen in se tako krčevito drži svojih de«» mokratičnih naprav, ker ve, da so velik zaklad, s katerim se ni igrati. Pretekii teden se je v Rusiji odi« gralo zadnje dejanje vdike drame. Voditclji opozicijc so odšli v prog* nanstvo, kam or jih je poslala sovi* jetska vlada, kot je nekdaj pošiljal car v pregnanstvo svoje politične nasprotnikc. Velika tragika leži v teh dogodkih. Ljudje ki so pod ca* rizmom trpeli in se bojevali za svo* bodo, ki so izpeljali revolucijo in novo državno organizacij'o, ki so bili prod par leti še vsemogočni gospo* darji Rusije, ti ljudje odhajajo v Sibirijo in spremljajo jih orožniki. Prvi je odšel Trocki. Njegovo novo bivališčc je Wierny v Turke« stanu. Na kolodvor se je pripeljal v avtomobilu. Spremljali so ga mno* goštevilni detektivi in vojaštvo. Ko* lodvor je bil zaseden po vojaštvu. Zunaj kolodvora pa se je zbrala ve* Ilka množica in živahno vzklikala in pela, dokler vlak in odsopihal. Vsi voditclji opozicije so sedaj raz* pr.šcni. -•— Vlada jc koncno prckini* la svoj molk in izdala sledcče po* ročilo: »Zvczna vlada je ugotovila, da so številni člani opozicionalnc sku* pine, ki sta jih rodila Trocki in Sa* pronov, izključeni med 15. kongre* som, še nadalje vršili nezakonito, sovjetom sovražno delavnost. Ta delavnost se je javljala z ustvarja* njem tajnih organizacij in s priprav* ljanjem celc vrste sovražnih dee janj. Opozicija je tudi hot el a sto* piti v tesne stikc z moskovskim inozemskim meščanstvoim, ki po« maga opoziciji vzdrževati zvezo z opozicijo v inozemstvu. Ko smo to zločinsko, nezakonito in sovražno delovanje odkrili, se nam je zdelo potrebno, da izdamo najmanj.se ukrepc za varnost de* lavske države, to se pravi, da smo pregnali 30 delavnih članov te sku? pine, in siccr: Trockega. Smirnova, Serebriakova, Radeka, Muralova, Biclolorodova, Sapronova in druge. Nekatcrim osebam, med njimi Ra* kovskemu, smo ukazali, naj zapuste Moskvo. Zinovjeva. Kameneva in druge, ki so izstopili iz opozicionalne skupine, smo glede na to, da so se podvrgli sklepom 15. kongresu, po* slali na deželo, da delajo za stran* ko.« Tako se glasi uradno poročilo. Trocki in tovariši so vsaj za neko* liko časa neškodljivi. Ali se bodo še kdaj aktivno pojavili v ruski zgo* dovini, je odvisno od njih samih, še bolj pa od spretnosti sedan je vladajoče skupine. Strän 2. »OORISKA STRATA« Okno v svet Titulescu v Rimu. Romunski zunanji minister Titu? lescu bo dne 24. januarja prispcl v Rim. Scdaj je v San Remu na od? dihu. Davčni zakon v Jugoslaviji. Davčni odbor narodne skupščine je končal razpravo o izenačenju davkov. Tozadcvni zakonski načrt je bil sprejet. Načrt pride seveda še pred plenum skupščinc, kjcr pri? čakujejo živahno debato. Chamberlain v Varsavi. Poljski listi pišejo, da bo v maju obiskal Varšavo angleški zunanji minister Chamberlain. Uradno pa • ta vest še ni bila potrjena. Mala antanta protestira. Države male antante (Čehoslo? vaška. Jugoslavia in Romunija) so pri Zvezi narodov vložile odločen protest proti tihotapljenju orožja na Ogrsko. Mala antanta zahteva, naj Zveza narodov to zadevo pre? išče in naj poskrbi, da se v prihod? nje ne bo več kaj takega zgodilo. Novi nemški vojni minister. Za nemškega vojnega ministra jc bil imenovan general Groncr. Kriza v nemški vladi. Nemški listi poroeajo, da name* rava odstopiti državni notranji mi? nister pi. Keudell. Vzroki še niso prav natančno znani. Trockijev odhod. V ponedcljck 16. januarja se je Trocki odpeljal v prognanstvo. Ob njegovem odhodu se je na železni? ški postaji zbrala velika množica in ga navdušeno pozdarvljala. Razmerje med Poljsko in Litvo. Poljska vlada ie, kot smo že po? roeali, predlagala litavski, naj se pričnejo pogajanja za otvoritev že? lezniškega, brzojavnega in poštne? ga promcta med obema državama. To naj bi bil nekak zaeetek rcdnih odnosajev. Litavska vlada je odgo? vorila, da Poljska še ni izpolnila nobene obveznosti, ki jih je pre? vzela pri zadnjem sestanku v Že? nevi. Litavski odgovor je sploh zelo odklonilen. V nemškem centrumu. V zadnii številki smo omenili krizo nemškega centruma. Scdaj pa so precejšen del krize že premagali. Med voditeljem delavskih strokov? nih zvez Stegcrwaldom in med dr? žavnim kanclcrjem Marxom je prislo do sporazuma. Upajo, da bo? do tudi ostale sporne točke lahko uredili. Zborovanje kmetskosdemokratske zveze. V nedeljo. 22. januarja se ie v Zagrebu vršilo vcliko zborovanje združene Radieeve in Pribičeviče? ve strankc. Na zborovanju so go? vorili Radič. Pribieevie, slovcnski demokrat dr. Kramer in drugi. Zborovalei bi bili radi priredili ob? hod po mestu, pa jim je vlada prc> povedala. Hindenburg na Dunaju. Maršal Hindenburg namcrava obiskati Dunaj ob veliki pevski slavnosti. Spremljal ga bo zunanji minister Stresemann. Anglija in Združene države. Amerikanski admiral Plunkett je pred kratkim v nekem govoru iz? javil, da sedanje razmerje in tek? movanje med Anglijo in Združcni? mi državami nujno pelje do vojne. Proti bojevitemu admiralu je na? stopil senator Borah, ki ie rckel, da je politika tekmovanja v morskem oboroževanju škodliiva in da ne sme priti do voine. Obe iziavi se v amerikanskem tisku živahno raz» lagata. Francija in Združene države. Pogajanja med Francijo in Zdru? ženimi državami za sklenitev po? godbe o veenem miru so se tako? rekoe razbila. Znano je Kelloggo- vo mnenie. Na zadnje pismo rau je Briand odgovoril, da je Kelloggov predlog enak ideji Zveze narodov. S tern je odklonil ameriško sta? lišee. DNEVHE VESTI. ~ »Zadružna zveza« pod komisarjem. Kakor poroeamo na uvodnem mestu, sta bila v ectrtek dne 19. t. m. proti 1 uri klicana na prefektu? ro predsednik »Zadružne zveze« dr. BrajSa in tajnik Doktorič. Pre? fekt Cassini je gospodoma izročil odlok, ki ga objavliamo spredaj in jima predstavil komisaria komen? datorja Petrclla, ki jc bil že navzoe. Na izrecne prcfektovo želio so se vsi trije gospodje, katcrim se ie pri? družil še kabinetni set podali ta? koj v prostorc »Zadružnc zveze«, kjcr je dr. Brajša oddal urad g. ko- misariu. Ker ni bil zadružni blagaj? nik navzoe, se predaia blagajne ni mogla izvršiti. Doloeena ie bila za tretjo uro, ko se vrne blagajnik v urad. Komisar je zaprl urad, ki so ga zastražili organi policije, ki so prihiteli na lice mesta. Ob treh po? poldne je potem blagajnik izročil blagajno, oziroma se ie izvršila kontrola blagajne. Stanje blagajnc se je do vinarja ujcmalo s knjiga> mi. Komisar je v tern poglcdu iz? razil svojc priznanje. Drugi dan, v petek, je bilo vpcljano vknjiže? vanje v italijanskcm jeziku. Vsak dvig je moral biti prcdložcn komi? sarju v odobrenje. Proti vcčeru je bila izvršena v podstrešnih prosto? rih Zveze in v stanovanju tajnika Doktoriča hišna preiskava. Priso? stvovali so ji komisar, dva zastop? nika Zveze in štirje policijski or- gani. Preiskava ni dognala seveda nieesar obtežilnega, ker ic Zadruž? na zveza vedno v skladu z zako? nom vršila svoje poslovanje. Župančičeva petdesetletnica. V nedeljo 22. januarja so v Ljub? ljani zelo slovesno praznovali pet? desetletnico Otona Župančiča. Do? poldne so slavljencu izročili kralje? vo odlikovanje red Belega orla pe? tega razreda. Popoldne pa je bila v opcrnem gledaliseu akademija. Slavnostni govor je imel župnik in pisatelj Franc Finžgar. Pesnik je prejel neštcvilno čestitk in brzo? javk iz vse Kvropc. »Naš Čolnič«. Slučaj me je zanesel v Katoliško tiskarno na vrhu Placutc. Radoved? nost me je gnala, da'scm pokukal tudi k stavcem. Tarn sem našel urednika »Našega Čolniea«. ki je ravno pripravljal za tisk prvo štc? vilko letošnjcga letnika. Priliko j sem imel videli, da bo izšel naš pri? i ljubljeni družinski list v novi, pri? kupni opremi in obliki. Iztaknil sem tudi, da bo vsebina zelo privlačna in pestra. Nai vam že vnaprej raz? odenem skrivnost prve štcvilke: Dr. Pregelj piše prelepo povest »Božja pota«, pisatelj Magajna je priobčil pretresljivo sliko »Vestal? i ka« iz življenja zapušeene, male deklice, Ks. Meško podaja poučen prizor z naslovom »Čudež«. Zajem? Ijivc so razpravc Fr. Rupnika »Iz dnvnih dni«, kjer bodo našli čita? telji rcšitev vprašanj: kako star je človeški rod, kakšen je bil prvotni jezik itd. Pesmice je objavil tudi naš rojak Joža Lovrenčič. Lepa vzgojna pisma bodo ugajala vsem. V listu ne manjka zanimivosti. opi? sov novih iznajdb, gospodinjskih nasvetov, ugank in smešnic. — iSlike so se prav lepo posreeile. Dezelan. Naš podlistek. V današnji številki priobčujemo v podlistku spomin na težke vojne dneve, katere je pred desetimi lcti preživliala zavezniška fronta v Ma? cedoniji. V bojnih vrstah proti av? strijskij nemški in bolgarski arma? di je stalo tudi vee slovenskih pro? stovoljcev, med njimi tudi Goriea? ni. Spominu takega domačega slo? venskega junaka, ki je padel na označeni bojni poljani, je posvečen današnji podlistck. Prihodnjič bo? mo zopet nadaljcvali s Krekovim življcnjepisom. Katoliški duhovnik pred sovjets skim sodiščem. V ponedeljek 23. januarja se je pred vrhovnim moskovskim sodi? ščem pričela obravnava proti du? hovniku Skalskyju, ki jc bil upra? vitelj škofije v Sitomiru. Obtožni? ca trdi, da je bil v zvezi s protire? volucionarji, da je bil poljski ogle? duh in da je v svoji hiši skrival poljske duhovnike, ki so prišli brcz dovoljenja erez mejo. Umestna odredba. Izredni komisar fašistovske stran* ke v Bocnu poslanec Giarratana je izdal odredbo, s katcro prcpove> dujo krajevnim fašistovskim orga? nizacijam prirejanje plesov. Poli? tiene tajnike, ki bodo plese dovo? ljevali, bo odstavil. 53 stopinj pod ničlo. Letošnii mraz je zelo dolgotrajcn in nenavadno oster. Tega ne obču? timo samo mi tu v naši solnčni de? želi, kjer imamo kljub lepim dne? vom mrzle noči. Iz vseh delov sve?v ta prihajajo vesti o nenavadnem mrazu. Zlasti trpi severna Evropa. Iz sevcrnc Švedske poroeajo, da je tarn padla temperatura na 53 sto* pinj pod nielo. Prodajalci jestvin v gorižki občini, ki prodajajo tudi kruh. se opozarjajo na ukaz od 27 deccmbra 1927.. s katerimi je ob? einski naeclnik odrcdil, da se mora lpciti prodaja kruha od prodaje drugih jestvin. Vsi prizadeti naj do konca tega meseca na nekolkova? nem panirju iavijo obeinskemu uradu (Ufficio d'annona), kako mi? slijo ta ukaz izvrsiti. Do takrat jim pa ni treba svojih prostorov pre? 1 urejati. Papeževa enciklika o Mehiki. Pouceni vatikanski krogi pravijo, da bo papež zopet izdal encikliko o preganjanju katolieanov v Mehiki. Pitigrilli na svobodi. Pisatcli dr. Segre znan pod ime? , nom Pitigrilli jc bil. kakor smo po? I roeali, pred kratkim aretiran. Se? daj je bil izpuščen na svobodo in bo tožil svoje obrekovalcc. Pošiljatev zlata. Francoski prckomorski parnik »Suffron« je pripeljal v Francijo za 40 milijonov zlatih frankov zlata, ki jc namenjeno francoski državni banki. Petrolejska vojna. Amerikanski zastopnik angleške petrolcjske Royal Dutch je objavil izjavo, v kateri pravi, da bo Royal Dutch pobijala Standard Oil Com> pany v vsaki deželi, v katero bo ta uva/ala »ukradeni ruski petrolej«. Proglas ruske opozicije. Voditelii ruske opozicije Trocki, Rakovski. Radck in drugi so pred svojim odhodom v prognanstvo izdali na komuniste vsega sveta proglas, v katerem protestirajo proti prognanstvu in pravijo, da se udajo moči stranke. Ta proglas je objavilo berlinsko komunistično glasilo »Die komunistische Fahne«.. Jugoslovanski prestolonaslednik dobil brata. Jugoslovanska kraljica Marija je 19. januarja porodila sina. To vese? lo vest so naznanili s 101 strclom iz topa. Novi princ bo dobil ime Dušan. Gledališče pogorelo. V nedeljo zveeer je v narodnem glcdališču v Novem Sadu izbruh? nil požar in ga čisto uničil. Clove? ških žrtev ni. Materieina Skoda je pa velikanska. Novi spori v Poruhrju. 350.000 rudarjev v Poruhrju na? merava menda odpovedati mezdno pogodbo. Place se jim zdijo pre* nizke. Med rudarji vlada veliko ' razburjenje. Pred desetimi leti. Bilo je 21. Jan. 1918. Macedonske gore so bile pokrite z zmrzn jenim snegom, črez visočine je bril mrzel veter. Zavijali smo se v francoske vojaške suknje in ča? kali na mrak. V mraku smo lahko Sli iskat drva, ki so nam bila nujno potrebna za kuhanje erne kavc in ogretje v dolgi zimski noči. Z dvoj? no pazljivostjo smo se morali ču? vati pred presenečenji, ker se je Si? ril glas, da bodo Nemci navalili na Pariz in da bodo skušali Bolgari, Avstrijci, Nemci in Turki potopiti našo vojsko v Egejskem morju. Naša 4. četa II. bataljona 14. pol? ka timoške divizije je v tistih dneh zasedla postojanke centra pod Kri? vo čuko, približno v sredi med sivo Dudico in Veternikom. Fronta je ležala v bližini srbsko?grške mcje, a še vedno na grških tleh. Center je bila važna postojanka in posebno tcžka, ker so bili bolgarski rovi od? daljeni komaj 40 korakov in so bili vrhu tega na višini nad nami. Vsa? kotoliko časa je bolgarska mitra? lijcza počesala vrhu naših rovov. Sklonjen jc moral hoditi, kdor ni hotel dobiti krogle v glavo. Posebni reveži smo bili za drva. Okoli nas se je razprostiral goli kraški svet, Ie tu pa tarn je štrlela še kakšna stara bukcv svojc oklcš? čene kosti proti nebu. Žalostno je čakala, da pride na vrsto tudi ona, da jo poscčemo in požgemo. Bol? gari so bili na boljem. Njihovi rovi so se nahajali na obronku veli? kega gozda, katerega smo prehodili nekoliko meseccv pozneje. Drvi so imeli Bolgari mnogo, mi malo. In drva so bila v mrzli zimi zavidljivo dobro. Za ordinanca je bil pri naši četi Edvard Šajn, doma iz Knežaka na Notranjskem. Kot avstrijski vojak je prišcl v rusko . ujctništvo in se kmalu javil v oddelek dobrovoljcev v Odesi. Z nami je napravil pot j skozi celo evropsko Rusijo, okoli J Norveške, črez Anglijo, Francijo in j ltalijo na Grško v Solun, od tarn pa j na fronto. I Edvard je bil zdrav, močan in ; resen fant. Vsi so ga radi imeli, ker je bil uslužcn vsem, z nikomur sc ni prepiral. Pri delu je bil prvi in ! večkrat je prisel pomagat mojemu j oddelku riti skale in poglabljati ro? ! ve. Vsak večer mi je prinesel po dva zaboja nabojev, da smo imeli dovolj zaloge za noč. Večkrat je bil predlagan za ka? prala, a ni hotel sprcjeti. Rad je bil ordinanc, ker je kot tak lahko mno? go lezel okoli. Posebno priden je bil za nabiranje drv, čednost, ki je bila takrat visoko cenjena. Za vse častnike je nabral drvi in tudi meni je privlckel v rov marsikdai kakšno debelejšo klado. Edvarda je posebno zanimala sta* ra bukev, ki je staja na mali ravnici kakega pol km za našimi rovi. Ob? ljubil je, da jo bo posekal in da se bodo Bolgari čudili, ko bo neki ve? čer še stala, drugi dan pa je ne bo več. Dne 21. januarja 1918 bi morala »GORIŠKA STRAZA« Stran 3. Članicam Zadružne zveze v Gorici. Podpisano načelstvo »Zadružne zveze« v Gorici, ki ga je odsfavil dne 19. januarja gosp. prefekt Cassini z odlokom šiev. 168, datira; nim z dne 14. jan. 1928, smatra za svojo dolžnost, da se zahvali vsem članicam Zadružne zvezc za zaupas nJG, vztrajno podporo, požrtvovah nost in živo zadružno discipline). Podpisano načelstvo je vodilo Za: družno zvezo v Gorici v najte/.jih povojnih letih po svoji vesti in je Zvezo izročilo dne 19. januarja vladnemu komisarju kot najmoč? nejšo gospodarsko organizaeijo v Primorju. Za večlefno vodstvo Za; družne zveze v Gorici prevzema podpisano načelstvo pred zadružnU ki polno odgovornost. Za poslovu: nje Zudružne zveze v Gorici od 19. januarja 1928 dalje ne nosi podpU sano odsiavljeno načelstvo nobene odgovornosti. Zadružni pozdrav! Bivše načelstvo Zadružne zveze v Gorici. IZ ŠlMfojl SVEftl. Madjarski ogleduhi. Na Sedmograškem so romunska oblastva odkrila obsežno oglcduško organizaeijo. Njeno članstvo tvo* rijo po veeini ogrski dijaki. Obla* stya so mnogo prizadctih zaprla; nekatcri pa so ubežali v inozem* stvo. Polet na južni tečaj. Amerikanski polkovnik Byrd, ki je z letalom prvi dospcl na severni tcčaj, namerava takisto z letalom polcteti tudi na j'uzni tečaj. Polet se bo vršil lctošnjo jesen. Najmanjše kraljestvo na svetu je gotovo otok Bardsey blizu angle* ške obali. Prebivalcev tega otoka ie sedaj še 50. Pred 40 leti jih je bilo 130. Ti so popolnoma neod* visni. Iz svoje srede si izvolijo kra* lja, ki obdrži to oblast do svoie smrti. Kralja kronajo s starodavno bronasto krono, o kateri pravi pri* povedka, da ie bila nekdaj kst sta* rih kraljev Walesa. Ponarejanje dokumentov. V Parizu se ie pričela sodna ob* ravnava proti dvema Rusoma, ki sta obtožena, da sta ponarejala do? kumente z očitnim namcnom, da vržeta slabo luč na sovjetsko repu* bliko. Kot tožnik nastopa pariško sovjetsko poslaništvo. Zrakoplovni prekooeeanski promet. V juliju se bo otvoril reden zra- koplovni promet med Evropo in Amcriko. Promet bo oskrbovalo šest Zeppclinov. Vsak Zeppelin bo imel prostora za 100 potnikov. Za udobnost bo preskrbljeno kot na najbolj razkošnih parnikih. Pobegla letalca ujeta. Čehoslovaška vojaška letalca, o katerih smo zadnjie poročali, da sta z letalom dezertirala v Rusi.jo, sta radi pomanjkanja bencina morala pristati pri Lublinu na Poliskem. Poljske oblasti so ju aretirale in po* slale na Češko. Sovjetska banka in ameriški kapital, Sovjetska državna banka ic skle* nila s tremi ameriškimi bankami dogovor, po katerem bodo ameri* ške banke jamčile za izplačevanie dividende ruskih železniških del* nie, ki so jih kupili ameriški držav* ljani. V zameno pa jim ie sovietska vlada dovolila nckatere prednosti v Rusiji. Ta dogovor je za soviet* sko gospodarstvo zelo važen. Kaj je novega na deželi? Bat u je. Na praznik sv. Družine obhaja* mo v naši župniji eclodnevno če* seen je, Letos smo to lepo versko slavnost praznovali še s posebno slovesnostjo. Tri dni pred prazni* kom so imeli fantje duhovne vaie, ki iih ic vodil č. g. Terčelj iz Gori* ce. Na praznik je skoro vsa fara prejela sv. obhajilo. Cerkveni pcv* ski zbor je ta dan pel novo mašo skladatelja V. Vodopivca. Popol* dne ie imel primeren nagovor č. g. J. Reščič iz Gorice. Nai bi sv. Dru* žina čuvala tudi naše družine, ki so se n posvetile! Dole pri Idriji. Ker še nisem bral dopisa iz naše vaši v »G. Straži«, nai se pa ia2 oglasim. Pretečeni mesec ie tukaj umrl 74 letni veleposestnik Fran Zakelj, oče 9 otrok. Bil je vzoren in pošten mož, kakor iih ic malo med nami. Bil ie vcč let občinski sveto» valec in cez 35 let v lovskem klubu. , Bodi mu lahka zemljica in Bog mu bodi plačnik! Modrej. »Gor. Straža« št. 5 je prinesla dopis od Sv. Luciie, v katcrem je bilo rcčeno. da ie bil na silvestrovo menda tudi v Modreiu ples. Resni* ei na liubo bodi povedano, da ple* sa v Modreju ni bilo. Tisti »men« da« je pač plaval samo v razgreti dopisnikovi domišliji. Bog živi! Podraga. Še svečnica in prazniki zatonejo v večnost. Polnočnicc nismo imeli, ker smo še vedno brez duhovnika. Pač pa ima g. župnik iz Št. Vida vsako ncdeljo in praznik sv. mašo pri nas, za kar smo mu vsi hvaležni. Želja in prošnja vseh župljanov je, dobiti eimprej lastnega duhovnika. Dokler se to ne zgodi, ga pa prosi* mo, da nam ostanc zvest. — Novi most čez Močilnik, o katerem je »Straža« že poročala, je res velika ugodnost za Podražane, kakor tudi za tistc, ki žclijo priti v našo vas. Zgradili so ga voiaki * pijonirii. — Pred par tcdni so nam vzeli lastno občino. ter nas priklopili k St. Vidu. Zahvala. Ob bridki, nenadomestljivi izgubi našega Ijubljenega sina, oziroma brata Leopolda Furlan*a mizarskega mojslra čulimo dolžnost, da se zahvalimo vscm onim, ki so nam količkaj pripo- mogli ob easu pokojnikove bolezniv in smrti ter za številne izraze sožalja. Posebna zahvala preč. g. župniku Štrancarju, požrtvovalnim fantom in de- kletom, vodstvu rihemberške „Ljndske posojilnce", cerkvenemu pevskemu zboru, družinam: Vidmar, Sever, Birsa-Rojc in Colja ter vsem, ki so spre- mili nam dragega na zadnji poti. Bog povrni vsem tisočerol Rihcmbern, dne 21. jun. 1928. Žalujoča družina Furlan Obetajo se nam velike ugodnosti v proračunu, nadalje na naših sedaj tako zanemarjenih cestah, znižanje živinskcga davka itd. Bomo poro? čali. — INaža mlekarna v St. Vidu je tudi vpeljaia plačevanje mleka po mascobi. Kdino pametno! S-tem je vsakemu zabranjcna tista grda špe* kulacijii. — '1'ucii pri nas se je imcla ustanoviti večerna sola. Zclo nav? duseni g. ueitclj je hodil oscbno po liišah, ter priganjal mladino, naj se zapišc. Nckaj se jih je. Iz neznanih vzrokov pa je vse zaspalo. — Vina smo že precej razprodali. Večjo množino ga je pobrala Zadružna klet v Vipavi. Precejšnje količine smo ga dali na Pivko, največ v Po^ stojno. Imamo ga pa še in sicer prvovrstno kanljico, ki slovi po svo* jem okusu in pristnosti. Cena se suče okrog 2 L. Gonjače. Pretckli četrtek se ie pri nas zgo* dilo nekaj nenavadnega. V bližini vasi je tulil volk več kot pol ure dolgo. Nesrece pa ni bilo nobene. Sv. Lucija. Na dopis v »Gor. Straži« št. 5, Sv. Lucija in okolica,. par pripomb. Ni res, kakor omenja dopisnik, da so bili pri nas na silvestrovo kar trije ali celo štirje plesi, in sicer: pri Sv. Luciji, v Drobočniku, na Bači in Modreju. Resnici na ljubo bodi povedano javnosti, da plesa ni bilo nobenega. Če se je kdoi. že ne* koliko v rožicah, tu pa tarn malo za* sukal, se še ne more reči, da je bil ples. V Drobocniku, kjer sem bil navzoč, je bila prav poštena zabava. Prav ugajalo mi je. Orkester. pet je naših lepih pesmi, novoietni nago? vor, itd. Seveda, o vsem tem dopis* nik molči, ali pa je vse narobe vi* del in slišal. Bržkone je pogledal ta? ko globoko v kozarec tisti večer, da se mu je zdeloi da vidi vse naokrog v divjcm vrtincu, da vse plešc kakor v pravljičncm kraljestvu kralja Matjaža. Ledine^ V nrvi številki »Goriške Stražc« se je oglasilo tudi nekaj naših izse* ljencev, ki bivajo daleč v Franciji, ter nam poslalo svoja novoletna voščila in pozdrave. Mi iim oboie enako prisrčno vračamo. Tudi mi Vas nismo pozabili, četudi Ie bolj poredko dobite od nas kako poro* čilo. Naj Vam bo »Straža« vestna poročcvalka, kako se godi tu pri nas. Saj tudi iz naših Ledin prinese vcasih kako novico. Bodite pozdrav* ljcni. Oglasite se šc! Na naši pošti imamo zelo nor cd* no poslovanje. Med tem ko diiigod dobijo petkove »Straže« že v soboto ali nedeljof. smo mi lahko veseli, če jih dobimo v torck ali sredo. Teh ncmarno:ti morn biti konec. Če kdo prevzame kako službo, prevza^ me tudi njene dolžnosti, ki jih je potem uolžan vcstno vršiti. Za en# krat toliko, če ne bo drugače, se bo* mo v prihodnje pa drugam obrnili. Kronberg. (Vztrajni tatovi.) V noči od če? trtka na petek okrog 2 in pol ure zjutraj so tatovi zopet obiskali kronbcrško župnišče. Vdreti so sku* šali v pisarno pri sprednjih oknih. Šurn^ ki so ga povzročili s svojim delom, je vzbudil g. vikarja in so* sede. G. vikar, ki si je v zadnjih dneh oskrbcl grmeče orožje, je spu* stil tri strele v tiho noč. Ti so sprä^ vili vso soseščino na noge. Prihiteli so možje s sekirami in krampi, sve* tilke so švigale, ženske so trepetais, ena, ki se je bala za svojo svinjino na kašči, je odganjala tatove z na<= ravnost divjim krikom. Pri vsej ne* prijetnosti ki je v zvezi s takimi ta* tinskimi obiski, je postal nočni do? godck končno zabaven. Čadrg nad Tolminom. Malokdaj se kaj čuje od nas. Tudi danes nc morcmo poročati nič kaj razveseljivega. Visriko v hribih smo, v zadnjem kotičku. Nadloge nas tarcjo pri našem gospodarstvu, po* manjkanje je na dnevnem redu. Le« tina slaba, davki pa vsak dan večji. Sedaj še davek na koze. Kaj naj na* rcdimo iz naših strmih in golih pla* nin, katcrih ne morcmo izrabljati z drugim kakor s kozjorejo? Naša de* klcta pa vseh teh neprijetnosti nič nc čutijo in se postavljajo v klobu* kih in čepicah kakor bi ne imele kam potrositi svojih trdo prisluže* nih krajcarjev. Vse za neumno mo* do, naši domovi pa pokajo in ka* žejo rebra. — Pot iz Tolmina je v takšnem stanju, da človek ni varen življcnja. Sprevideli so to naši možjc, scgli po samopomoči in na? pravili žc precejšcn kos poti. Po dolgem drezanju nam je priskočilo na pomoč tudi županstvo in nam obljubilo rcci in piši: dvesto lir. — Učitcljico imamo, ki nc razume niti trohicc našega jezika. Kakšni bodo uspchi v soli, bo povedala bodočs nost. Občinar. pasti dotična bukcv, in sicer takoj po nastopu teme. Ker je bilo v ro* vih in zemunieah mrzlo, smo koma.i čakali, da si gremo pripravit drva za noč. Edvard ni čakal tcmc in sc je odpravil takoi po zahodu solnca proti bukvi. Gledal sem ga, kako jc lomil s svojimi stopinjami zinrz-- njeni sneg in kmalu ie bil blizu dre* vesa, kateremu sc je bližal zelo ne* ustrašeno. Ni pa imel časa zamahniti s se* kiro po drevesu. Slisali smo trikrat* ni »pok« bolgarskc mitraliicze. Ed* vard se jc priklonil ko da bi se ho* tel skriti v snegu za kakšcn kamen. Dokler je bilo še nekoliko svetlo, se ni nihčc upal proti bukvi za Ed* vardom. Scle ko se ie popolnoma stcmnilo, smo šli za niim. Dobili smo ga ležečcga z obrazom v snegu. Na klice ni odgovoril. Bil ie mrtev. Prenesli smo ga na povelistvo čete in ugotovili, da je bil zadct narav* nost v sree. Hudo nam je bilo. Četni povelj* nik, častniki, in cclo kuharji so se jokali. Četni poveljnik mi je naročil, da poskrbim za dostojen pogreb. Med* tem, ko sem uredil glede naslcdnika pri mojem oddclku, so Edvarda na* ložili na mezgo in ga odnesli v do- lino, v Gornje Črniševo. Ta vas jo bila takrat naseljena od Slovanov, od katcrih ie bila polovica Moha= medove vere, ostala polovica pa pravoslavne, grškega obreda. V vas sem prišel okoli polnoči. Na nesrečo niscm imel žvcplcnk, in tudi naletel nisem na živo dušo. Študiral sem, kam so odnesli Ed* ; varda. Mislil sem, da so ga odnesli ; v pravoslavno cerkev in sem se na- ; potil tja. Cerkev je bila prazna in i korakoma sem se bližal proti sre* j dini. Nacnkrat sem se spotaknil ob ! Edvarda. Kaj naj začncm? Sedel ! sem na vse svoje imctjc, na mojo torbo, naslonil se na zid, zmolil ce* ščcnomarijo in zaspal. Drugi dan sem poskrbel za po* greb. Mrtvi vojak je dobil v vojski šotorno krilo in svojo suknjo, v Avstriii še tega ne. Edvardu smo preskrbeli leseno rakev, četudi ne ozališano. Ker ni bilo daleč nobenega kato* liškega duhovnka. ie Edvarda po* kopal pravoslavni pop našcga pol* ka. Držal ie mali nagovor in končal I V svoj obred s tem, da je polil mrt^ vega junaka z nekoliko blagoslov* ljenega črnega vina. Edvard Šajn ]c bil prvi Slovenec, ki je dobil svoi prostor na poko* pališču v Gor. Črniscvu. Potrcbno ic bilo, da dobi tudi majhen spo* menik. Z zbranim denariem smo mu postavili lep spomenik iz klesa* nega kamna s slovcnskim napisom. Črke so bile z zlatom pobarvane. Pokojni je pustil malo svojega. Njegovo suknjo sem prenescl skozi Makcdonijo, Srbiio in poznejšo .Tu* goslaviio in jo izročil njegovemu očetu. ¦ ¦ ¦ In pravi jo, da je od takrat pre* teklo že deseto leto. R. J. Stran 4. »GORIŠKA STRATA« Smarje na Vipavskem. Dne 20. januarja jc po kratki a mučni bolezni umrla daleč na okoli znana Samec Antonija, r. Troha v 50. letu svoje starosti. Bila je pri* prosta in pobožna žena. Ubogrm je po sTOJi moči rada poma.Ljala. Nje* fie zemske ostanke smo položili v xetnljo v nedcljo 22. januarja. Njen pogreb je bil priča, kako je bila spo* Storana, kajti sprevod je bil dolg od hiše žalosti do cerkve. Žalujočemu soprogu in družini Tiase sožnlje! Kakor je naznanil naš preč. gosp. župnik z lece, bomo imeli od 5. do 12. februarja sv. misijon. Zadnjič «no ga imeli v oktobru leta 1894. Spodnja Idrija. Neki Idrijean si je utepel v glavo, da rnora pregnati egiptovsko temo. ki vlada v naši yasi, in odpraviti brljave petrolejke iz naših stano* vanj. Dobil je že vsa potrebna do? voljonja za postavitev elcktrarne, ki bo stala na Kendovem zemljišču. Nam je to prav po volji, saj smo dobre, izdatne in zanesljive luči po* trebni že zdavnaj. Ni pa to prav našifrn premoznejs'im sovasCanom, le tega ne vemo, zakaj. Idrijskega elektrarnarja nagovarjajo, naj na* pelje svoj tok k nam. Ti skrbni lju* dje ne pomislijo, da stoji tarn* kajžnja elektrarna že dobršno vrsto let, naša tema pa da sega v nedo* gledno preteklost. Tudi tega ne vi* dijo. da je cestna razsvetljava, ka? tero oskrbuje imenovana elektrar* ma, taka, da ne veš ali je;. ali je ni. Sedaj naj pa še nas osrcčijo z njo, pa prav samo le zato, da unieijo človeka. ki je podjeten in ima po* gum riskirati nekaj svojih težko prihranjenih stotin lir, mcdtem ko naši denarni sovaščani tišče svoje premoženje in pozvenkečejo z njim Id. kaidar hočejo komu nagajati. To bodi zapi'sano v pomislek onim. ki računajo na tok. Naj bodo toliko znaeajni in moški, da bodo poea? kali toliko časa, da bo izvršen načrt tistega, ki je prvi dejansko začel revševati to za nas pereče vprašanje. To se bo gotova v bližnji prihod* »josti zgodilo. Goče nad Vipavo. Zimski eas po navadi jemlje stare ljudi. Pri nas pa je smrt zamahnila v ml ade vrste. Na novo leto je umrl Ivan Vovk, ki je lani še nastopiil kot telovadec pri telovadiiem na* stopu na Gočah 23. julija. 16. ja* iiuarja pa je umrl Jožef Ferjančič, star 22 let, ki je prišel ob šmarnemu dnevu od vojakov. Oba sta umrla po daijsi hudi bolczni, večkrat pre* videna, popolnoma vdana v božjo voijo. Bila sta prav dobra mladeni* čk, rato sta tudi lahko umrla ter za* putttiU mladini lep zgled. Spoštova? na od vseli sta imela lep pogreb, kjer so jima pevci zapeli več na* ^roj^iiic. Kot zadnjo so zapeli naj* lepšo našo nagrobnico, ki jo je zlo* iiSI «as rojak, skladatelj in kanonik «f. I^ranc Ferjančič, in ki se glasi: Z Bogmn, z Hojtum, brat predragi! O% ločitev, tcžka si! Saj to vcš, prcblajji, d« ljubiii smo Te vsi. () K«kaj si, smrt nemila, vrcla ljubo nam srce, cvetko drago /amorila, vroče nam tcko solze. Cvetke smrt ni zamorila, evotje njeno še duhti, cvctko v raj je prcsadila, ker na svetu varna ni. 'A Bogom, i Bogom, brat predragi! Dragi tovariši! Spominjajmo se posebno mi blagih mladeničev, ki stžL odšla po plačilo. Počivajta v Bogu! Preostalim naše iskreno so* ž«lje. Ozeljan. Y neki noči preteklega tedna so nepovabljcni gostje obiskali hišo veleposestnika g. Zuccato na Liviš* ču. Vdrli so v poslopje skozi pod* strcšno okno in se potem priplazili po stopnicah v pritlieje, kjer so grdo gospodarili. Odncsli so razno oble* ko, mnogo svinjine, kolo, puško in še razne druge predmete. G. Zuc* cato utrpi okrog 5000 lir škode. O tatovih ni sledu. Gospodarstvo. Notranje posojilo v Rusiji. Sovjctska vlada je razpisala no* tranje državno posojilo v znesku 200 milijonov rubljev. Ljudje so podpisali 43 milijonov vee, kot je bilo treba. Sladkor v Jugoslaviji. V letu 1927. so v Jugoslaviji iz* delali 88.613 ton sladkorja. Prejšnje leto je bila produkcija za približno 11.000 ton manjša. Nemško zadružništvo. V Nemčiji je 40.095 kmetijskih zadrug. Od toh je 108 centralnih, 20.670 kreditnih, 4676 nabavnih in prodajnih, 4090 mlekarskih in 10551 raznih drugih zadrug. To je stanje nemškega zadružništva ob novem letu. Število mlekarskih zadrug hi* tro narašea. Valuta. Dne 23. januarja si dobil: za lüü franc, frankov 74 12 do 74.42 Lir za 1ÜÜ belg. frankov 262.- do 266.— „ za 10U švic. frankov 3t>2.75 do 364.75 „ za 100 češ.-slov. krön 55.85 do 56.15 „ za IOC) dinarjev 33.20 do 33 60 „ za 1 sterling 92.02 do 92.22 „ za 1 do!ar 1.S.S5 do 18.91 „ Novci po 20 frankov 72.— do 74.- „ za 1C0 avst. šilingov 264.-- do 270'— „ Benečijske obligacije dne 23. ja* nuarja 1928: 73,15. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: N. N. 30 L; preplaeila za Nova Pota 90 L; N. N. 10 L. — Srčna hvala! Bog plačaj! GORSKI SEMENSKI KROM= PIR je na prodaj v Gorfci, Via St. Chiara 14. Culot. V Ljubljana, prometni prostor v sredini mesta, je na prodaj radi bo* lezni trgovina z mešanim blagom in gostilna, skupaj za Din 290.000 z inventarjem in zalogo blaga. Zalo* ga sama je vredna Din 140.000. Po* nudbe na: Ivan Černe, Gospodar* ska pisarna, Ljubljana, Miklošiee* va 6, Jugoslavia. Prodam dve posteljni pregrinjali in namizni prt (garnitura — sivo platno). Oglasiti se od 3—5, Via Stretta 18/111. Gorica. Listnica uredništva. Prizadeti in vaščani, Voice: Brez j podpisa v koš! ! Mlekarja, dobro izučenega sprei* me takoj gospodarska zadruga v Plaveh. Državni uradnik v pokoju star 50 let vdovec z enim dvoletnim otrokom želi znanja radi čimprejš* nie ženitve s pošteno gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 37 do 42 let, katera bo nadomcstila ma* mico mojemu otroku. Naslov: A. P. poste restante, St. Rupert bei Klagenfurt,, Karaten (Austrija). Pozor! Velika zaloga mrtvaških oprem; I., II. in III. razred 25% ce* neje kot povsod drugod. J. Saksida, trgovcc z mrt. predmeti, Dornberg štev. 3. PLJUČNE BOLEZNI Dott Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). Zahvala. Družina Ortar ae prisrčno zahvaljuje preč. gospodu župniku Batiču, cerkvenemii pcvskemu zboru ter vsem, ki so spreniljali našo drago inater na njenem zadnjem potu. Da je bila dobra mati ter skrbna gospodinja in pri ljudstvu priljubljena, se je videlo pri obiskovanju v njeni bolezni in ob njeni smrti. Naj v miru počiva! Podbrdo - Trtnik, dne 19. jan. 1928. ŽalujoCa družina ZXHVALA. (Jb priliki prezgodnje sinrti našega nepozabnega JOSKOTA FERJANCIČ-A stno prejeli toliko dokazov iskrenega sočulja, da nain je bila naša bol v resniei olajšana. Zahvaljujcmo se prav loplo vsem stotinam, ki so na ka- terikoli način pripomogli do tako veličastncga pogreba ter so s svojo ude- ležbo pri pogrebu izkazali pokojnemu zadnjo čast. Posebej še iskrena hvala preč. gosp. župniku AI. Kralju za njegovo veliko požrtvovalnost, slavnemu pevskemu društvu „Nanos," darovalcem vencev, vaškim mladeničem in de- kletoni za krasne vence in evetje. Goče, is. jan. 1928. Žalujofia družina Ferjančič. FRIZER ZA DAME, striženje, pranje glave, ondolaci je i. t. d. Pris poroča se And. Rojic, Via Seminas rio št. 2 Gorica. PRSNE BOLEZNI (Zdravljenje prsne votline) REVMATIČNE BOLEZNI Dott. A. Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinet za žarke X, diatermijo, za zdravljcnje z ultravioletnimi žarki, termolux in microseopia. Sprejcma vse delavnike od 10—12. Podpisano oskrbništvo ima na razpolago vedno sveža jajca od či* ste krvne pasme »Livornese bian* ca« po zmernih cenah. Oskrbništvo barona Teuffen* bach, Vipolže v Brdih. Zauod Dr. BONCINfl-FINETTI TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 in od 15—17. Kiipim nekaj vaBonov,Bžilnega ^nta^ prosim, y J M Ja mi javite ponudbe z zad- njimi cenami. I. SISSLE, Berlin-Halensee, TELEFON PFALZBURG S36S. ACQÜA DELL'ALABABftJi proti izpadanju lai. Vsebuje kinin in je vsled tega po» sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Cft' stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici Via Carducci 9 pri Fiegel. Xdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIfiHER sprejema v GORICI Piazza dclia Vittoria ^tev. 20 Teod« CORSO VEROS 32 (nasl.) m (hiöa Centr. Posoj.) Vi'ü'5 zslop češke&B piatnn iz imm \mm Sg^nchcrf l Kapann, iSBho- ipstnü biago zb pcrctencc keker tM vsülis izbips mo^EflO in imbm subni. Blago solidno! Cene zmerns! PODRUŽNICA Ljubljanske hreditne banks v Eorlci Corso Verdi? „Tr^jovslcf Dorn" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bank» ö'in! 5o,(mooo IPntrSlB LjüELIflffK nm. io'ooo.ooo Podružnice Jn ageneije : Brežice, Celje, Črnomclj, Gorica, Kranj, Logavtc, Maribor, Mctkovič, Novi Sad, Novomcsto, Ptuj, Prevalie, Rakek, Sarajevo, SlovenJRradcc, Split, Trsi. Sezcnska ekspozilura: Kogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4 % Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemsivo. Borzni in ostali hančni posli.