h ' - r*' ■ -r K* ;. • •• SMARTINSKI VESTNIK GLASILO DOMOBRANCEV IN DRUGIH PROTIOKMUNISTIČNIH BORCEV II. LETO San Martin, 1. oktobra 1952 štev. 2 NEZRUSLJIVA VELIČINA V čem je veličina domobranstva, ki jo tako iskreno ponovno povdarjamo! Li je v tem, da se je naš narod v obrambo samega sebe in naj višjih dobrot: Bog, narod, dom — dvignil z neslutenim pogumom, vztrajnostjo in žrtvami! Da je v tem, a to šeni vse! Poglejmo to vprašanje globlje! Misel nam gre nazaj za sto in sto let, na čase, ko se je naš narod po prihodu v Evropo naselil v današnje slovenske pokrajine, v času, ko je Slovenec z drugimi narodi stopal v krščanstvo, v naj večjo nadnaravno in kulturno silo, v čase, ki so nam mili kot povest o naši domači hiši in življenju naših očetov: na kneza Rasti-slava, na Koclja, Svetopolka, v slovenski hiši Panonija in Karantanija! že takrat gledamo nezavisne domače slovenske polke pod domočimi poveljniki v obrambi vere oznanovane po slovanskih blagovestnikih in obrambo domače zemlje in ljudstva proti nenasitnim Nemcem, še bolj pa so se pomnožili napori domačih knezov in njihovih armad, ko je udrl v Evropo mongolski Oger in zabil za vedno klin med severne in južne Slovence. Glej v onih davnih časih slovenske polke v obrambi domovine in vere. Kolikokrat mi je prihajala na misel nanje, ko sem gledal kot iz jekla vlite domobranske vrste. Potem pa zgodovina zagrne temno kopreno nad našim polki! Da! Konča se široka pot slovenske državne samostojnosti, začne se strma, ostra steza skozi našo nadaljno narodno zgodovino. Toda narod ni preminul, četudi morajo njegovi, sinovi korakati v tujih polkih, pod tujimi poveljniki, za interese gospo-darja-tujca — Nemca, Laha in Ogra! Pa so le prišli tudi v. teh temnih časih trenutki, ko se prikaže pest slovenskega fanta — borca: Spet so vdrli Mongoli iz Azije — Turki v Evropo. Nad 200 let so črpali Slovencem premoženje, odpel j avali njih sinove in hčere, uničevali našo zemljo. Cesarji — Avstrijci, naši takratni gospodarji, so gledali na svoje varstvo, na naša mesta in vasi pa ne! Pa glej jo slovensko armado v okopih, na taborih, v cerkvah, trdnjavah, kako podijo ogabnega Azijata s svojih selišč, da ohranja svoj dom, vero in narod! — Ko ta odide, se zašibi hrbet slovenskih tlačanov pod udarci nemških valpetov in graščakov, dvigne se, Ilija Gregorič in Hrvat Matija Gubec jih vodita. Sami si kujejo orožje, sami si poveljujejo — petelinovo pero za klobukom in zimzelen v prsni gumbnici označuje njihov odred — jih vidiš slovenske fante in može borce za socialno pravičnost. Jih vidiš v 16. stoletju v obrambi katoliških cerkva in družin proti protestante vskem udoru v Slovenijo! Da, v turških napadih, v graščakovih krivicah, v krivoverskem vdoru, se sloven sko ljudstvo samo organizira, se vojskuje, pada, zmaguje! — Potem pa raz-potaknjeni po nemških, talijanskih in madžarskih stotnijah trpijo naši borci za interese tujca - toda zavest lastne moči ne umrje! Prešla so stoletja in 1914 je zatrobil bojni rog na prvo svetovno vojno. Koliko žrtev, krivic, trpljenja je slovenski borec prestal v tem svetovnem spopadu, premalo o tem razmišljamo,. a ko je prišla krivica do vrha, se zaiskri, da se jasno spet vidi slovenskega borca in samozavest, pogum in neu- vojaški upor proti Nem- : m r ■ ■< • ; r r- cem v Judenburgu — upor proti oholemu fašizmu — Bazovica, da je odjeknilo močno po celi Evropi: Slovenski narod hoče živeti! Po slovenskih fantih-borcih se je ukresala značilna iskra! Prišla je druga svetovna vojna! Država, ki je bila vsa naša nada in bodočnost, kateri je naš narod zvesto služil, zvesto žrtvoval vse, kar je od njega terjala, je propadla v nekaj doah! Vdrla sta nasilna okupatorja v slovenske dežele! Spet je moral slovenski borec v tuje polke: šta-jerc, Korošec, Gorenje — nemške, Goričan, Tržačan, Istri jan, Primorec — v italijanske odrede! še več! Česar naš narod nikdar ni doživel, niti slutiti ni mogel, del slovenskih fantov in mož se je udinjalo krvoločnemu ogabnemu, brezverskemu in brezdomovinskemu proti-narodnemu komunizmu, ki je dogovorjen z okupatorjem hotel našo zemljo, našo dušo! Tako strahotnega položaja, kot ga je imel naš mali narod takrat, ni imel nikoli noben velik narod. Oh narod lju- bi, slovenski, zginil boš, strli te bodo! Pa poglej, dvigajo se: Rastislav, Kocelj, Svetopolk, njihov duh zaveje po naši domovini, srca so kot poživljena, slovenske duše polni nesluten pogum in glej jo — Vaško stražo, ne vpraša za plačilo, kaj še! Ne za obleko, hrano, stan — le za puško povprašuje in že koraka na okope, bunkerje, v boj za vero, dom, varnost in življenje svojega naroda. Pa groza — svetovni komunizem mnogih narodov Evrope in Azije po svojih prodancih že na slovenskih tleh kaže svoj ostudni obraz, verolomni Lah že izroča tem svojim tihim skrivnim zaveznikom slovenske vasi, mesta, oh narod, gorje ti, po tebi je, — ne ali ne vidiš kako strumno maširajo železni slovenski domobranski bataljoni in drugi protikomunistični odredi v grozo in poplah sovraga! Tujerodni bojevniki jih občudujejo, med komunisti je geslo: „pred domobranci in soborci beži, ne sprejmi borbe z njimi". — Naši pa na odmoru in na pohodu, v bunkerju in na bojni črti, pred bitko in po boju, le pesem, dovtipi, stisnjena pest in odločen pogled! Padajo, a pogum čudovito raste! Da, da! Ti bataljoni so cvet našega naroda in še več, so cvet evropskih narodov! Pa je prišlo, kar ne bi smelo nikdar zgoditi: Združeni zavezniki, domala cela Evropa in USA so sprejeli komuniste in zaveznike in jim dali varstvo in vso pomoč! V tem času so se pa naši bataljoni domobrancev in soborcev prostovoljno umaknili s slovenske zemlje, da se pripravijo za nove spopade, ne meneč se, koliko je njih in koliko je njihovega sovražnika! Tedaj pa je vstal Judež Iškarjot in se domenil z gostitelji, ki so naši vojski obljubili prostost, varstvo in streho, so ves ta cvet izročili komunistom v Jugoslaviji, ki so domala vse poklali, pa še pred mrtvimi so imeli strah, da so z ekrazitom razstrelili njihova grobišča. Spet zagrne našo domovino gost mrak. Fantje domobranci in protikomunistični borci, ni li ta slika resnična, kdo ji more odvzeti le eno besedo! Ni li ta slika tako lepa in priznanja polna, da bi jo lahko pripel kot blestečo zvezdo na prša najslavnejšega borca stoletne zgodovine! Li vidiš, kako si je utirala naša slovenska armada pot skozi goščo po strmih stezah, vrtoglavih vzpetinah in nevarnih ovinkih, čez grmade mrličev, lastnih in tujih, da je prehodila pot 1200 let do danes! Li vidiš njeno neporušljivo veličino! In tej armadi ni konca in ga ne bo! Prišli bodo dnevi, ko bodo postrojeni slovenski bataljoni marširali v naši mili domovini v obrambo vere, naroda in doma! Verujte bratje in sestre trdno, da bodo prišli! Hej Slovenci, naša reč Slovenska živo klije, dokler naše srce za naš narod bije. Živi, živi, duh slovenski, bodi živ na veke--------- Grom in peklo naj pogrezne, tig.a, kdor odpada! i : mi . M Fantje domobranci in protikomunistični borci, na tej sliki ste tudi vi! Povežimo se tedaj: Z mrtvimi soborci z vedno živim spominom, s prisrčno ljubeznijo v srcu, z nezlomljivo zvestobo v duši! Vse žive pa zberimo, kjerkoli kdo od nas v inozemstvu živi. ■n 4 , - ; Začutimo kot nekdaj: tisoč mož, pa je bil kot en korak, tisoč src, pa je bil kot en prijatelj zvest na- življenje in smrt, tisoče borcev pa smo bili kot en sam slovenski orjak! Na to srečno bodočnost pa zapojmo; ;>/: V-I , i' • j' .V-. i^Hr- * NASI BORCI V SVETU Naš narod kaže v teh letih svetovnega ogromnega dvoboja med kulturnimi silami človeštva in strahotnim komunizmom čudovito žilavost. Kaj kaj nam je ugrabilo dragocenih življenj dvoje svetovnih vojn, še več komunistična revolucija. Kako je naš narod razbit na vse dele zemlje! In vendar! Vsa prelita kri ne utopi idealov — neizrečeno visoki kupi mrličev ne preženejo poguma gledati smrti v obraz — ne, kjer se pojavi protikomunistično bojišče, tam je slovenska pest. Darko Horn, v uniformi ameriškega vojaka na Koreji Skušali bomo tudi to poglavje osvetljevati v Vestniku. Danes nam 'slika kaže slovenskega borca na Koreji, kjer se bori v prednjih vrstah kot vojak težke artiljerije v severoameriški armadi Darko Horn, znan iz taborišča Senigalia, sin taboriščnega predsednika, bivšega domobranskega majorja g. Petra Horna, sedaj z družino v USA, kjer je tudi mlajši brat Jelko, ki bo nastopil službo v severnoameriški armadi, ko bo Darko odslužil. Slika nam kaže Darka na Koreji, vesel, živahen, kot pač slovenski fant od fare! En estos anosde grandes luchas mun-diales en que se esta lib^ando la batalla decisiva entre los valores culturales de la humanidad y el terrible comunismo, nuestro pueblo ha dado pruebas inequi-vocas de admirable fortaleza. Sin duda las ultimas dos grandes guer-ras nos han arrebatado muchas vidas preciosas, pero mayor numero de victi-mas aun ha causado la revolucion eo-munista. i Es verdaderamente desconsolador pen-sar en la dispersion de nuestra nacion en todos los rincones del mundo! Y sin embargo la sangre derramada es incapaz de ahogar los sublimes ideales que ali-mentamos en nuestro espiritu. A pesar de los altos montones de cadaveres, se sigue mirando la muerte de frente. Don-de asoma el campo de batalla anticomu-nista, alli tambien esta intrepido el puno de los eslovenos. Esclareceremos pues este capitulo en nuestro Vestnik. La foto nos presenta al combatiente esloveno en Corea, luchando en primer linea como soldado de artille-ria pesada en el eje^cito norteamericano, Darko Horn, a quien se tuvo oportuni-dad de conocerlo en el campo de concen-tracion de Senigalia, hi jo del pr.esidente del mismo campo de concetracion, ex-mayor del ejercito de los „domobranci“, Sr. Pedro Horn, que vive ahora con su fapiilia en USA; alli esta tambien su hermano menor. Pesnik domobranec Jemc Dimitrija je izdal v Belgiji, kjer sedaj živi zbirko svojih pesmi. Pod zaglavjem „Domov bi rad“ je posvetil prvo pesem „Molitev“ padlim domobrancem in protikomunističnim borcem takole: Zakaj si zemlji vzel najlepši cvet... Ohranil si me, da jim pojem slavo, vsem tisočem,, ki spe v domači njivi... — Ostale pesmi izražajo hrepenje po domu, nekatere so prav fantovske. Zbirko krasi poleg pesnikovega portreta več slik z lepe Gorenjske. Cena 15 pesov. Dobi se v naši upravi, 1 ■ • | * • A • DEJANJA S tužne Suhe krajine — Hinje — preidimo na Belokrajino! Mlada družinska mati na argentinski kinti takole pripoveduje: Imeli smo lepo posestvo in živeli za Boga in za naš dom. Oče 45 let star, mati 40, en sin in 3 hčere. Pečali se nismo z javnimi zadevami, imeli prijatelje med domačini in sosednimi Hrvati. V juliju 1942 pa je na nas prišlo po komunistih neizmerno gorje, ki je uničilo našo družino. Oče so s par volmi odšli v oddaljeno večjo vas po cement za hišo. Ko so vse uredili, stopi k njim njihov znanec, češ, Jure, ne vozi po tej strani, pojdi z vozom po oni drugi, bo za te boljše. Očetu se čudno zazdi ta ne-naprošeni nasvet, pa se vda — v svojo nesluteno pogubo! Ko pride z vozom na samoto, ga obkoli tolpa komunistov z zahtevo, da izroči njim oba vola in voz, on naj gre z njimi. Sam, brez orožja se oče mora vdati in odpeljejo ga. Sledilo je zaslišavanje, tepen je, muke in obsodba na smrt in kako: Močno, pa zelo ostro steklo so zribali s soljo, nato so zarisali na očetovo golo telo znamenje srpa, na drugem kladiva in še druge komunistične značke. Z onim ostrim steklom so iz živega telesa izrezali kose po črtah srpa, kladiva in na ta način izrezavali kose očetovega telesa. Strašne rane so napolnili s soljo in — hči plane v jok, pošto ji, briše solze — nato očeta privezali na drevo in izpostavili soncu. Čez čas so zmučenega sneli, ga priganjali, da mora skakati, mu znova na enak način izrezavali kose mesa in spet obesili na drevo ter na novo napolnili rane s soljo! To se je ponavljalo pet dni. Oče so vpili, vpili od strašnih bolečin, da se je slišalo v zelo oddaljene vasi z Brezove Rebri, ki je bila mučilnica, morišče in pokopališče za našo trpečo Belokrajino. Po petih dneh groze, pa so oče izdihnili. Kje so oče pokopani, ali so jih celo razsekali, ne vemo nič. One muke smo zvedeli od očividcev. Doma smo imeli velikega psa, zvest očetov spremljevalec, le takrat je ostal pri hiši! Vseh 5 dni je zvesta žival noč in dan tulila, da so sosedje prihajali povpraševat, kaj je to! Ko je šetsti dan pes vendar utihnil — so mati — vedeli nismo nič, kaj se z GOVCRE očetom, godi — zaječali, otroci, očeta nimamo več! Čez 14 dni nato smo želi na naši njivi blizu naše vasi oves: mati, sestra stara 13 let in jaz, stara 14 let! Bilo je popoldne in več sosedov je delalo na polju. Kar- zagledam jaz nekaj komunistov iz naše vasi in šepnem materi, da gredo proti nam, mati odgovorijo, ne da bi jih pogledali, „naj gredo, pusti jih!“ V tem se približajo prav k nam! Bili so iz domače vasi! Stopijo k materi z vprašanjem: Čigava ste vi! „Kaj nas ne poznaš, Jože, saj smo sosedje!" V tem zgrabi drugi mene krepko za roko. Jaz zahtevam, da me spusti, tolovaj pa z drugo roko potegne revolver in ga skuša za strel. Med tem ga udarim po roki, se sprostim in z vso silo zbežim proti naši vasi. On strelja za menoj, a ker menjam smer teka, zdaj sem zdaj tja, me zadene v ramo leve roke. Ne meneč se za rano, bežim domov, da ustavim brata z vozom, ki se je odpravljal po oves na isto njivo s triletno sestrico, na kar zbežimo vsi trije na varen kraj! Po mojem begu se je krvavo delo nadaljevalo. Z materinim srpom so ubogi revi razrezali ves obraz, jo po vsem telesu ranili in končno s srpom zaklali, 13 letna sestra je dobila 6 strelov, 3 v glavo in 3 v prša. Obe sta' obležali na njivi! Naklep komunistov je bil — vso našo družino pobiti še mater, brata, 3 sestre — da se polastijo naše domačije! Jaz sem nato bežala v bližnje mesto k sorodnikom. Eno noč smo pa ostali *vsi doma. Še pred 11. uro so komunisti obkolili hišo. Brat in me dve sestri smo se umaknili v podstrešje domače hiše, odkoder smo s sekirami odbijali tolovaje, da niso mogli do nas. Rešili smo se. Dobili pa so našega hlapca; privezali so ga k plotu in ga nato v gozdu dva dni kamenjali, dokler ni revež od bolečin izdihnil. Brat je odšel v Vaško stražo in pozneje med domobrance, mene pa so iz jeze, da šem jim ušla z njive, tolovaji neprestano zasledovali. Uvidela sem, da ni pomoči in ob 4 zjutraj koncem septembra sem preplavala Kolpo — prešla na hrvaško stran, zavita v golo rjuho, prenočila na skednju, ker so me tolovaji še isto noč iskali po vasi — nato sem odšla v Kar- lovac. — Zamisli se uboga žena ob težkih spominih in nadaljuje — toda Bog je pravičen! Ubijalec matere in sestre je prišel pozneje- v roke domobrancev, odpeljali so ga v Ljubljano, kjer je bil redno sojen v zapor! Po zlomu Ita'ije je bil prost, pa je pozneje izginil — ubit od lastnih. Glavni očetov rabelj, poveljnik one tolpe, je zmagoslavno jezdil konja ob zlomu italijansko-nemške zveze proti domu. žena mu je hitela nasproit z enoletnim sinčkom v naroč- MATI CA 22. Peršič Friderik, Ljubljana, aktivni častnik, dom. poročnik, samski, 30 let staj-, ujet od partizanov na Slivnici pri Cerknici junija 1944, Odvlekli so ga v Grahovo,, kjer so ga privezali za voz in vozili po vasi, da so ga podivjane ženske trgale, pljuvale nanj in zasramovale ter je bil dobesedno živ razrezan na kose. 23. Šilc Janez, Nemška vas, posestnikov sin, domobranec, samski, 20 let star, vrnjen iz Vetrin z Rupnikovim bataljonom v Teharje in tam 1945 ubit. 24. Kuhelj Franc, Dvor, posestnikov padel v borbi leta 1944 pri Turjaku. ju. Sto korakov pred očetom je nenadoma eksplozija ubila sina v materinem naročju. Kmalu nato je le-ta komandant Ilija pijan v gostilni kričal: Jaz hočem še za višjega poveljnika — če ne — pustim komuniste in grem drugam. Z gostilne se je vračal, a se ni vrnil, pobili so ga lastni sokrvniki! Oče grozovito mučen in umorjen, mati zaklana, ena hči ustreljena, druga ranjena, dom razkopan — tako komunizem pr era j a človeško družbo! MRTVIH 25. Matičič Anton, Rakek, posestnikov sin, domobranec, samski, 19 let star, padel na Slivnici jpri Cerknici junija 1944. Partizani so nastavili v zapuščene bunkerje mine, za minometalce, spretno zamaskirane, ki so pod okovanimi e vi ji domobranca eksplodirale in ga raztrgale. 26. Legan Alojz, S tarča vas - Dvor, domobranec, poročen, 42 let star, vrnjen iz Vetrin j v Teharje in ubit. 27. Reven Ladislav, Vhrnika, mehanik, dom. kaplar, samski, star 18 let, iz 7. ete v Grosupljem, vrnjen iz Vetrin j v Teharje in ubit. 28. Novak Anton, Lopata-Uinje, domobranec, samski, 21 let star, vrnjen iz Vetrin j v domovino in ubit v Ko-evskem Rogu. 29. Jakoš Jože, Stari trg pri Rakeku, dbmobranski Inadporočnik, samski, 24 let star, padel v borbi za Črnem vrhu pri Idriji J6. oktobra 1944 in bil po smrti vsled svojega junaškega zadržanja povišan v nadporočnika. Po njem se je tudi imenoval^ 1. četa S. N. V. Z. 30. žitnik Alojzij, Grosuplje, posestnik, oče 3 otrok, star 51 let. Leta 1946 se je na prošnje svojcev, prevaranih od komunističnih oblastnikov in njih lažnivih zagotovil vrnil iz taborišča Spittal ob Dravi v domovino. Po prekoračenju meje pa je bil že takoj na Jesenicah mučen in ubit. 31. žitnik Jakob, Grosuplje, orožniški narednik, dom. narednik-vodnik, inštruktor v podčastniki šoli v Mostah, samski, star 40 let, vrnjen s 1. transportom iz Vetrin j in ubit. 37. Škufca Ciril, Klopca-Dvor, posestnikov sin, domobranec, samski, 21 let star, padel marca 1945 v boju pri Novem mestu. 38. škrbe Jože, Žužemberk, samski, 42 let star, vrnjen, ubit v Teharjih. 39. Rebolj France, doma iz Krke, samski, 24 let, vrnjen, ubit v Teharjih. 40. Primc Anton, iz Broda pri Dvoru, dom. narednik, poročen, oče 3 otrok, 33 let star, po razpadu 1945 doma ujet in tudi tam ubit. Poročnik Peršič Friderik 41. Černič Ivan, iz Stavče vasi, domobranec, samski, 20 let star, vrnjen, ubit v Kočevskem Rogu. 42. Dremšek Feliks, iz Mačkovca, domobranec, samski, 31 let star, vrnjen, ubit v Teharjih. 32. Matkovič Anton, Čurile-Metlika, posestnikov sin, domobranec, samski, 24 let star, vrnjen v Teharje in tam ubit. 33. Moravec Miloš, Rakek, dijak, samski, star 19 let, vzet iz transporta internirancev konec junija 1942 na po-staji Verd; Ker bi moral položiti maturitetni izpit ni hotel ostati pri partizanih, vsled tega je bil ubit v Iški julija 1942. 34. Jurček Janko, Borovnica, posestnikov sin, domobranec, samski, star 21 let, vrnjen iz Vetrinj v Teharje in ubit. 35. Krvin Franc, Ljubljana, štabni narednik S. N. V. Z., poročen, star 58 let. zajet maja 1945 v Trstu in ustreljen. 36. Mrak Franc, št. Jernej, dom. nadporočnik, poveljnik 34. čete, samski, 27 let star, ubit pri gori Peci junija 1945, ko je poskušal skrivoma priti v domovino. Domobranec Šilc Janez PRED 10 LETI - SEPTEMBER 1942 r V noči od 2.-3. partizanski napad na Vaško stražo v Starem trgu — Loška dolina. 9. september, prihod Vaških straž v šentjernejsko dolino. V začetku septembra nastanek Vaške straže v Grahovem na Notranjskem. 17. septembra ustanovitev postojanke Vaških straž v Gracar j e vem turnu pod Tolstim vrhom, pod poveljstvom poročnika Milana Kranjca. V noči od 18.-19. septembra napad na Vaške straže v Topolu, Otavah, Dobcu, Bezuljaku in Selščku na Notranjskem. V noči od 20.-21. septembra neuspeli partizanski napad na postojanko Vaških straž na Dolžu. 20. septembra ustanovitev Vaške straže v Hoterdšici. 27. septembra ustanovitev Vaške straže v Borovnici. 28. septembra ustanovitev Vaške straže v Rovtah. s* . -Jm - 1 m - r A J M „ - 'S M. RADOŠ: PODRTI KRIZ (ZA DESETLETNICO VAŠKIH Za Oštercem se je prebudilo mlado poletno sonce. Parkrat je pomižiknilo, pokukalo nad kuštravo glavo gospodarja vseh križevskih vrhov in razsulo po bukovih slemenih Gorjancev šop svojih žarkov. Zlati prameni so se enakomerno spustili proti Rebrinam in slednjič poljubili mogočni Evharistični Križ ter obsijali ves holmec. Pomelarja: Jure, belokranjska grča pri šestdesetih in njegov sosed Marko, krepkovzraščen fantina, pri osemnajstih, oprtana s precejšnjima bremenoma žitne zmesi, ravnokar kreneta z vozne poti ra stezo, ki vodi mimo Evharističnega Križa na holmcu „Na Rebrinah"; namenjena sta v mlin na Brod. Pešačita molče, le ptičje žgolenje jima drobi v korake. Spotoma nabereta nekaj poljskih cvetlic: zvončkov, kresnic, marjetic in ivanščic, natrgata z grmov napol razcvetelih cvetov in popkov, pe še iz mej nekaj zimzelena. V kratkih presledkih se ozirata, če jima morda kdo ne sledi. „Ni ju za nama," pretrga šepetajo Marko blizu vrha molk, ..odrinila sta v smeri proti Čemerniku. Ali ste ju poznali, stric?" „Ne! Kdo pa naj spozna vso to kosmato in prnjavo golazen, ki se sedaj klati po naših krajih in meša ljudem pamet — slepcem?" zaskrbljeno odvrne Jure in obmolkne. Na severni strani Na Rebrinah je košatilo svoje senčnate veje nekaj močnih bukev. Pod njimi je nudila močna hrastova klop utrujenim telesom prijetno senco-in sladek odpočitek ter zdravim očem razkošen razgled. Naša znanca se poslužita obojega. Na klop razprtata svoji žitni bremeni, pohitita s svojima šopoma rož nekaj korakov k Evharističnemu Križu, v glinastih posodah zamenjata ovenele rože s svojimi svežimi in se vrneta k počivališču. Kot da bi s Križa gledala, z očmi pijeta in z dušama uživata panoramo — Belo krajino —, ki je kakor pisan pu-šeljc vložena v veliki vazi: — med Gorjanci, kočevskim hribovjem, modrikasto-srebrno Kulpo in ostalo Hrvaško — pred STRAŽ V BELI KRAJINI) njima: Ravnine in ravnice, z njivami in njivicami, doline in dolinice, gozdove in gozdike, soteske in soteskice, vasi in vasice z vrtovi in vrtički, gredami in gredicami, pobočja in rebri z velikimi in majhnimi vinogradi z belimi zidanicami in lesenimi hišami, domovi belokranjske „božje kapljice". Kakor beli trakovi in svetle niti prepletajo to raznoliko mnogoličnost ceste, pota, steze in stezice. Ves ta mnogobojni pušeljc pa je Vsemogočni povezal z modrikastosrebrnim trakom belokranjske reke Kulpe. Po tem pušeljcu se pasejo kakor runasti ovni in bele ovce z jagnjeti beli in sivkasto-beli kamni, ki imajo svoje korenine do pekla. Da bo pušeljc še bolj mikaven, so verni Belokranjci potaknili po njem v svoj ponos lepe cvete: svoje cerkve s proti nebu kipečimi visokimi in razčlenjenimi zvoniki, kapelice in sveta znamenja in križe. Kot najlepša cveta so zataknili za modrikastosrebrni trak svoje Kulpe dva: tu enega — trodelni cvet žalostne Matere božje pri Treh Farah — (tri cerkve obzidane z enim zidom), tam na skrajnem jugu Bele krajine pa drugega: na visokem žežlju pri Vinici: božjepotno cerkev žeželjske Matere božje. Temu pušeljcu pa so v zaledje kot za krono in za stražo nad vso Belo krajino postavili verni Radovčani na Rebrinah mogočni Evharistični Križ. Jure in Marko se ne moreta pušeljca do sita nagledati; preveč slikovit je za enkrat. Kulpa je še daleč. Doma bodo težko čakali na moko.’ V mlinu na Brodu pa meljejo le tistemu prej, ki prej pride. Oprtata se torej in ubereta pot med vinograde, travnike in njive v dolino... vsa zamišljena, vsak v svoje misli. Sonce je že odrinilo kos svoje ob-nebne poti od iznad Ošterca, prekoračilo Križevce in se bližalo nad Vinomer. Naša znanca pa še vedno molče, vsak zatopljen v svoje misli, pešačita mimo Vinomer ja skozi stelnike, po katerih naredko rastejo mlade, po belokranjsko oblečene, vitke breze. Stalno imata v pregledu vso bližnjo okolico. (Se bo nadaljevalo) i! i i i &. n. k STRAHOTE TABORIŠČ Razpad Jugoslavije leta 1941 je pognal Slovenijo pod okupacijo njenih stoletnih sovražnikov: Nemcev, Italijanov in Madžarov. Takoj po prvih dneh zasedbe so Nemci začeli izvrševati svoje načrte glede ponemčenja zasedenega slovenskega ozemlja. Vse količkaj važne, vplivne in narodno zavedne ljudi so z borno osebno prtljago nasilno depor-tirali v Srbijo. S tem so hoteli odstraniti slovenski živeli, ki bi bil poleg tega še preseljen na ^Vestfalsko. V prazne slovenske domačije pa bi naselili čistokrvne Nemce. V ostalih delih Slovenije pa se je položaj razvijal drugače. Pasivno in sovražno zadržanje prebivalstva napram laškemu okupatorju v ,,Provincia di Lubiana" je slednjemu povzročala težke. skrbi. Komunisti so znali izrabiti masovni odpor ljudstva za svoje naklepe. Preko svojih skrivnih celic namreč so pozivali slovensko prebivalstvo na odpor proti Lahom, kar je bilo zlasti uspešno z gesli o nacionalni svobodi jn četništvu. Tako so kaj kmalu dobili v svoje mreže nekatere nac. zavedne ljudi, zlasti še mladino vzgojeno v jugoslovanskem duhu. Tem vabam mladina ni mogla odoleti ter se je tako oprijela komunističnega stržena. Romantična konspirativnost, razne funkcije, vohunjenje in slepa ubogljivost je dala komunistom veliko udarnost mladinskega zanosa. Takozvana O. F. pod vodstvom komunistov je tako dan za dnevom naraščala in se utrjevala. Vsi oni, ki so videli v njej nevarno zlo, radi revolucionarne usmerjenosti, so bili ožigosani kot izdajalci naroda. Kaj kmalu so se pojavili skrivni letaki, tajni sestanki, napisi po stenah, temu pa so sledili atentati na železniške proge in napadi na izolirane laške postojanke. Lahi so začeli radi tega umikati vojaštvo v večje utrjene kraje ter tako prepuščali cele pokrajine v oblast razbojniškim komunističnim tolpam. Vedno večja kontrola in represalije z okupatorjeve strani, kakor tudi brezvestna komunistična propaganda in teror sta rodili uspeh: vsa dotlej v širjenju podzemskih brošur in letakov zaposlena mladina je na ukaz komunistov odhajala v gozdove ter tako številčno in udarno večala za komunistično revolucijo določeno vojsko. Sporazumno z italijanskim strahopetnim okupatorjem so vprizarjali komunisti fingi-rane napade na njih vojaške posadke. Na 'te „napade“ so Italijani odgovarjali z „akcijami“ proti nezaščitenemu in nedolžnemu domačemu slovenskemu prebivalstvu. Običajno so Lahi več dni popre je dvignili alarm, da so se partizani v gozdovih pravočasno umaknili in nato so italijanski odredi „udarili“ na prestrašene vaščane. Pri tem so slepo pobijali prebivalstvo, preostale moške pa so odvlekli s seboj kot »ujetnike" v dokaz uspelega napada. S takimi postopki z ene kot druge vojujoče se strani se je položaj poostroval do skrajnosti. Okupatorske oblasti so imele v vidiku veliko »ofenzivo" ter so ysled tega sklenile, da pobero' vse moške. Začelo Si je masovno zapiranje v mestih in podeželju. Tako pobranim moškim pa so priključili one iz »očiščevalnih" akcij. Brez vsakršnega zaslišanja so jih navadno takoj strpali v živinske Vagone ter jih odpeljali v transportih v pripravljena.. koncentracijska taborišča po .■I ; Italiji ■■ Skupno so nalovili okoli 32.000 Sloven- cev in jih internirali v Gonarsu, Viscu, Chiesannovi (Padova), Renicciju, Rabu in Ustici, kakor tudi po manjših taboriščih in zaporih. (Se bo nadaljevalo) V nedeljo, 7. septembra se je obhajala v župni cerkvi v Temperky obletnica dne 6. peptembra 1946 tragično nrpminnlp