Ali jje BCmetskB zveza &*©b kieplkalna ali duhovska xwe^i? Nasprotniki Kmotske zvgzg hočejo Ijudstvo odvrniti od KmctskG zveze s tem, da kričijo: ,,Kmctska zveza je samo duhovska zveza. Duhovniki skrbc s KmGtsko zvezo samo za svoj žop!" Koliko je na lem rGsnice, nam pove 131etna zgodovina Kmetskc zvcze. Za koga jg Kmctska zveza tekom svojega obstanka vg6 storila: za kmetsko in delavsko ljiidstvo, ali pu za duhovnike? KmGtska zvcza jg neumorno delovala za pospeševanjG ž i v i n o r e j e. Ponovno jg zahtcvala večjih. podpor za živinorejo, za nakup krmo in sciia, povi šanje zaklada za živinorojo. Ko jg avstrijska vlada leta 1909 hotola sklcniti z raznimi državami, in pred vsGm z Rumunijo in celo z AmGriko, trgovske pogodbG, ki bi odprlc mcjG živini tGr mesu in tako silno ogkodovalG našG živinorcjco, jo Kmctska zveza tGmu odločno ugovarjala in slodnjič bila voljna pristati na to 1g, čg vlada dovoli za živinorGJCG vecmilijonsko letno podporo. Ko. vlada tcga ni hotola, so zafieli po slanci Kmctske zvezG z obstrukcijo. Protcstirala jg proti uvažanju argGntinskega mesa. Ustanovila jg vnovčGvalnico za živino, ki jc posrcdovala nakup in prodajo živinG. Zahtovala jg zavarovanjo živinG, odprtjG SGjmov, dovoljenjG klati živino doma (liberalci eo bili proti tomu!), skrbGla za nakup plcmGnc živi ne. ZavzGmala sg jg za zdravjo pri živini: zahtevala več živinozdravnikov, podpore za stavbo zdravih hlevov. PospešGvala jc pouk v živinoroji, prirejala živinorGjsko tečaje, zahtovala živinskG nadzorniko. Za povzdigo vinogradništva jg Kmetska zvcza dosogla, da vinogradnikom v slabih lGtinah ni bilo troba vračati brczobrGstnih posojil. Z uspc fiom je protcstirala proti namcravanGmu državnemu vinskGmu davku ter organizirala proti njemu po celi Spodnještajerski protestne shode. Zahtevaia jo strogo nadzorstvo nad vinotržci in da sg pomnoži štGvilo vinskih nadzornikov in vinarskih instruktorjov. Leto za lctom jo prodlagala in silila na to, da sg izpremcni lovskizakon, ki je prikrojen za mostno gospodo in velGposestnika, kmctskeinu prcbi .valstvu pa povzroča ncizniGrno škodo. Vsg pravico glode lova naj ima odino ob6ina. Skodljivo divjačino, kakor zajca in fazana, imGj pravico vsakdo ustreliti. Glodc d a v k o v jg KinGtska zvcza zahtovala prcosnovo ali popolno odpravo zemljiškGga davka . Na njen prediog se jc osebno-dohodninski davek začgI pobirati šole pri onih, ki so iraeli 1600 K čistega dohodka, docim sg jg proj pobiral žg pri 1200 K. Z obstrukcijo v dGžclnem zboru jg preprcčila 20%, 30% in cgIo 40%ne draginjske doklado. Večkrat je prcd lagala, da so v prid kmGtskGmu prebivalstvu prcos nuje liišno-razrGdni in hišno-najGmninski davck. Stanovanje družino naj bo davka prosto, hišni davck za kmetsko-dolavska stanovanja in poslopja se naj odpravi. V štajGrskGm deželnGm zboru je ,z obstrukcijo dosGgla za kmetsko ljudstvo obrtne olajšave za zidarsko, tesarsko in studoničarsko obrt na dožGli. Na doželi se naj za konccsijo od obrtnikov no stavijo take zahtove, kakor za obrtnike po mestih, da kmetu ne bo li-Gba za obrtniška dela narofiati in drago plačevati obrtnikov in delavcov iz dostikrat zgIo oddaljenega mesta. Ravno tako se naj spremeni diranikarski rod v prid kmetskemu ljudstvu. Dr. Kuko vgc, scdanji vodja liboralno stranko, jg bil proti o brtnim olajSavam in proti spremembi dimnikarskega rGda. Kmotska zvGza jo vgs f;as zahtevala, da sg ustanovijo državno ali dcželno zavarovalnico za zavarovanje za živino, zoper ogonj, zopcr to&o in drugG uimc. UvGdo naj sg tudi zavarovanje za sta rost in onemoglost, za kmotsko ljudstvo sploh, posobno za delavcc, viničarje in posle, da na starc dni ne bodo prisiljoni hoditi z boraško palico po svGtu. Tudi za b o 1 n i k o sg jg Kmetska zveza zav zemala, posebno za bolnikc v (ujini. Zahtevala js za dežGlno bolnišnicc tudi slovGnsko zdravnikG, da sg ondi s slovenskimi bolniki bolj prijazno postopa. BolnišnicG i>o SlovenskGm so naj razširijo in pomnožG. Rogulacijo rek: Sotlo, Pesnicc, Mislinje, i'ravG in drugih vod, ki neuravnane dGlajo ljudstvn velikansko škodo, jg Kmotska zvoza noštetokrat odlorno zahtovala in na vso moč pospcšcvala. Koli kor sg jg v tom oziru storilo, jo sad dolovauja našibt poslanoov KmGtsko zvcze. Z obstrukcijo so leta 1913 dosegli doneske in podporo za o k r a j n e c e s t e. Zalitevali so izpre membo in izpopolnitev cestaega zakona v smislu kmetskih zahtev, zgradbo cest: Gornja Polskava — Konjico, Si. llj pri Vclenju—Polzela, Gornja Savinjska dolina—Zelezna Kaplja itd. Neumorno so si prizadevali, da dosežejo ž e leznice: Polzela—Kamnik. Keeica na Paki—Gornjigrad, Purkla—Ptuj—Rogatoc--Brežice. V prid kmctijstvu vobčc so predlagali, da se k m g t i j s k i z a k 1 a d iiomnoži, da se pornaga pri razdolžcvanju kmetskih posestev, da se dajo večjo podiiorc za molioracije. Kmelska zveza jc nastopila z vsemi silami proti sovražnikom kmetijstva: proti razkosavanju kmetij. proti bankam in kartelom. MoCno kmGtsko z a d r u ž n i š t v o jc smatrala Kmotska zveza za najvažnejšo podlago kmotskega blagostanja. Zato je pospešovala in podpirala delo za kraetske posojilnioe, za kmctijskG zadruge. Koliko jg v tem oziru storila, priča dGjstvo, da se jc od leta 1907, ko se jc Kmetska zveza ustanovila, do letos število kmetskib. posojilnic in kmetijskih zadrug, vfilanjenih pri Zadružui zvezi, pomnožilo od 27 na okrog - 150! Kar zadeva š o 1 s t v o, je zahtevala Kmetska zveza. da sg uredi primerno kmetskim razmeram in potrebam: zadnji dvo leti se na.j uvede v ljudsko šoto kmGtijski pouk. Za zgradbo in vzdrževanje šol naj prispova država vsaj 50%. Kjer ljudstvo zahtcva, se naj uvede poldnevni pouk. — Za vigjo ljudsko ali mcSfiansko šoJo v ^alcu, kjer bi so naj nekoliko višje izobrazili kmetski in obrtniški sinovi Savinjske doline, sg jo Kmetska zvoza borila z orožjem obstrukcijo cola tri leta. Njcnemu odloCnGmu nastopu gre zasluga, da sg jo k m e t i j s k a š o 1 a v St. Juriju ob južni železnici na pritisk njenih poslancGv morala otvoriti in da se jG ravnOtam položil tudi temelj za g ospodinjsko š o I o. Tudi zadružniško. gozdarsko, obrtniške in strokovne Sole je ponovno zahtevala. Leta 1914 so sg na predlog Kmetskc zvgzg uvedla mirovna sodišča v obPinah, ki naj poravnajo manjšG prepiro, prcpreSijo tožbG zaradi mGj, razžaljonja 6asti itd. tor tako prihranijo nažGmu slovonskemu ljudstvu ogromne sodnijskc in odvctniškG stroško. Koliko pa je Kmetska zvoza storila za p o s a mezne.kraje i n okraje ob času nGsreč, vremGnskih nGzgod, tofio, povodnji ali suše itd., to pa najbolj vedo kraji, ki sc imajo posredovanju Kmctsko zvGze zahvaliti za pomoč in podporo. NaštGli smo samo nekaj stvari iz delovanja našg KmetskG zvgzg za kmetsko in delavsko ljudstvo . RazsodGn bralcc lahko sam prosodi, ali Kmetska zveza po pravici nosi ime: Kmotska zveza. Nas[>rotniki KniGtske zvGze: liberalci, samo stojniki, socialisti in komunisti pa nam naj odgovorc na dvoje vprašanj: \. Kaj so oni, liberalci, samostojniki, socialisti in komunisti že storili za kmetsko Ijudstvo? 2. Koliko jg KmGtska zveza v svojih 13 letih že storila za duhovniko, ker jo imGnuje.io duhovsko ali klorikalno zvgzo in j,i očitajo, da hofie samo povcfiati oblast duhovnikov in Ijudstvo spraviti pod njihovo nadvlado? Ce bi bil namcn Kmctske zveze res nadvlada duhovnikov, bi pač njeni poslanci lahko porabili priliko za to v državnpm in dcžGlnem zboru. In vendar stcnografski zapisniki v državnem in dcžol nem zboru o tem — molčo. Paft! Enkrat se jg Kmctska zvGza potegnila za duhovnike! To jg bilo 1. 1914, ko so jih naščuvane množicG opljuvale, pretopalo , sramotilo in so jih kot srbofilc in izdajalco vlaCili v graSko jg6g!