14. štev. Letnik X. Inserati so sprejemajo in velja trjstopna vrsta: 8 kr., Je se tiska lkrat, „ >, „ ,. 2 „ ,, ,, „ ,, 3 f) Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša. R o k o p i si se ne vračajo, nefrankovana piBnia se no sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, IX. nadstropji. Po pošti prejemen velja: Za celo leto . . 10 gl. — k Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta 50 V administraciji velja: Za pol leta Za četrt lota Političen list zaslomsli m a r o a. 4 „ 20 2 „ 10 V Ljubljani na dom pošiljan volji GO kr. več na leto. Vredništvo ja Plorijanske ulice štev. 44. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. r. Odgovor pravosodnega ministra na interpelacijo dr. Tauffererja se g I a n i : Poslanci baron Tauff<>rer in tovariši so v seji od 30. nov. na mene stavili interpelacijo zavolj nekega odloka pravosodnega mini-sterstva glede uradnega jezika na Kranjskem in spodnjem Štajerskem, in stavili sledeča dva vprašanja : „1. Iz kteregi uzroka in za kak namen je vaša svetlost omenjeni odlok izdala? 2. Ali je vaši svetlosti znano, kako so ta odlok slovenski krogi tolmačili, in kako se tisti zlorabi v zaničevanje sodnijakih izrekov in v spodkopanje veljave sodnih dvorov?" Ne morem slediti vsem obširnim razlogom, s kterimi je bila ta interpelacija podprt«. Nekega stavka pa ne i-mem prezreti, ki je največe važnosti. V desetem odstavku se namreč trdi, „da pravosodni minister v uobe-nem oziru ne sme uplivati na tek pravosodja." Te trditve pa ne morem kot opravičene priznati. Sodnije, posebno nadsodnij«, so v svojih opravilih podvržene nadzorstvu pravosodnega ministerstva, kakor določujejo §§. 90 iu 92 postave od 3. maja 1853, drž za«-, štev. 81. Ta nadzorovalua pravica se ni ovrgla ali omejila po nobeni poznejši postavi in se vjema popolnoma z sodnikovo neodvisnostjo, samo-določbo i n s vubodno razsodbo, ki jo določuje postava od 21. maja 1868, drž. zak. št. 46, §• 42. Pravosodni minister ima toraj pravico in dolžnost, da nadzoruje sodnije , kjer se vidjo zavlačenja neredi ali zmote — ne sicer v }.n;- samezuih razsodbah, ampak sploh v urejevanji pravosodja — d« poduči, določuje, priganja ti li graja. Zdaj hočem odgovoriti na stavljene vprašanja. Visoka zbornica se bo spomnila interpelacije Schneida iu tovaršev iu mojega odgovora nanjo, da je okrajna sodnija v Kamniku na Kranjskem v neki tožbi zarad pošuodo-varija izdala dotični odlok v slovenskem jeziku, da je prišla stvar kot pritožba na deželno nadsodnijo v Gradcu, in da je ta, ue da bi se v bistvo stvari spuščala, prvo razsodbo nazaj poslala, ker je bila slovenski pisana, in okrajni sodniji ukazala, naj razsodbo spiše v nemški m jeziku; in da je najviše sodišče to ravnanje nadsodnije potrdilo. Nadsodnija v Gradcu pa ie zdaj prepis te razsodbe tiajvišega sod.šča tu nje utemeljevanje razposlala vsem kot poduk v^em sod-tujam na Kranjskem in mžnem Štajerskem. To dejanje nadsodtrje pa ni spadalo v pravosodje, ampak b la je !e določba upravne uredbe. Ž-ri v mojem prejšnjem odgovoru dne 1. aprila lanskega leta *em omenil, da bo to uplivalo na sodnije in tako se je tudi zgodilo. Neka kranjska okrajna sodnija je namreč v avg. 1. I. neko slovensko pisano tožbo a li-mine zato odbila, češ, da se slovenski pnane tožbe vsled § 13 sodo, reda in valed razsodbe najv še sodome od 15. febr. 1881 ne smejo sprejemati. Ta okrajna sodnija, prašaua, zakaj tako postope, je odgovorila, da je od časa t.iq v divj h kirgisk h s.cpah — ali na Kavkazu, na našem (evro-pejskem) pragu to ne gre. Da bo bili kavkaški gorci razbojniki in roparji to se ne jemlje v postev. Slove jih za viteze brez strahu in zuščitoike svobodi. V Schotlandsk h gorah je tudi živelo nekaj sto tiauč tac:b vitezov svobode, ki so bili še kristjani iu bolj mirnega značaju, pa j h Anglija ni pu3til«, ali pri prvej msmm■» priložnosti razgnala na vse štiri vetrove. Ali Rusija naj bi, da bi jo ne pitali z zatirateljn co svobode, trpela nad milijon tak h vitezov, ki b; se skrivali v Kavkazu, in ovirali mirno naseljevanje več sto verst okrog in čakala, da se pridruže vsakemu sovražniku, kibijonspal od te strani — zraven vedno atražila z 20.000 broječo vojsko vse i?,hode in uhode teh rszboj-nišk h navetij. I/, kavkaškega življenja, kakor iz mnogih drugih ae vid', kukc nam želi Evropa škodovat!. O Sibirji še gororitj ni treba. Kje so tu zavojevani narodi? kje zavojevane države? Treba je h prešteti, koliko živi tukaj Rusov in koliko drugih prebivalcev, da ae prepričamo, da so Rusi skoraj prazno zemljo zasedli. Zgodovina pripovedujp, da so so kozeki in drugi prvi ruski naseljenci se v Sibirijo naselili brez vsega državnega sodelovanja. Ali hočemo k zf.vojevanjem prištevati Amurski okraj, ki je bil čisto nenaseljen, ker je bila Kitajska vlada prepovedala ae naseljevati. Resne vemo, zakaj ja imela Kina ta kraj. K ru3kim zavojevanjem se tedaj more prištevrti te Turknatanska oblast, Kavkaz in živeli smo pač v zmoti, pa le zato, ker smo mislili, da kar je premoglo Giskra-Herbstovo min -sterstvo bo tudi Taaffe-Pražakovo. Kakor pa sedaj vidimo iz obnašanja nadsodnije graške in drugih podložnih sodmj, ni naredila ta mmi-sterska okrožnica na te Bodnike nobenega vtisa, ter jih prav nič zadrževala v njih nem-škutarski strasti. Če smo ae pa mi motili o veljavi iu vplivu ministerske okrožnice glede podložnih vradnikov, ne zaalužijo graje zdbjui vladi zvesto vdani časnikarji, ampak vraduiki, ki se za vladni razgled ne zmenijo.) Opomba Vredn štva. Potem se je prebral dopis ministerstva na nadsodnijo v Gradcu : C. k. predaedništvu deželne nadsodnije v Gradcu! V odgovoru na poročilo od 15. t. m. št. 6873, prosim naslednje naročiti: 1. Okrajni sodniji v Metliki naznaniti, da je pravosodno miniaterstvo vsled poroč i te sodnije od 19. avg. 1881 št. 9467 v skrbeh, da se ta sodnija po razsodbi najviše sodnije od 16- febr. 1881 v št. 1697 zavezalo čuti. Pravosodno ministerstvo pa daje metliški sodniji ta poduk, da je tista razsodba najviše sodnije veljavna le za tisti posamezni slučaj, čeravno je nadsodnija tisto razsodbo kot okrožnico razposlala, in da nima veljave nad določbami v §. 12, in da se mora okrajna sodnija v Metliki glede rabe jezikov še vedno ravnati po postavah in določbah od 15. sušca 1862 št. 685, od 20. okt. 1866 št. 1861 in cd 5. Bept. 1867 št. 8636. 2. Vsem tistim sodnijam, kterim se je naznanila razsodba najviše sodnije (razun metliške sodnije) v imenu pravosodnega minister-stva sledeče naznaniti: da je c. k. pravosodno ministerstvo iz poročil o neki okrajni sodniji na Kranjskem v skrbeh, da se ta sodnija po razsodbi najviše sodnije od 16. febr. 1881 št. 1697 zavezano čuti glede rabe jezikov pri Bodnijab, da je pravosodno ministerstvo dalo tej sodniji tak poduk, da je tista razsodba najviše sodnije veljavna le za tisti posamezni slučaj, čeravno je nadsodnija tisto razsodbo kot okrožnico razposlala, da nima veljave nad določbami v §. 12. in da se ima dotična sodnija še zanaprej glede rabe jezikov ravnati po ministerskih določbah od 15. sušča 1862 št 865, 20. okt. 1866 št. 1861, od 5. sept. 1867 št. 8636 3 V ministerskem odloku od 15. eušca 1862 št. 865 Be je dovolilo, da se smejo za nektere sodmjske stvari rabiti slovanske tiskovine. Pravosodnemu ministerstvu je prišlo m znanje, da ae je raba takih tiskovin deloma opustila. Slavno predsedmštvo naj toraj ukaže, da se sodnije s takimi tiskoviuami oakibd O izvršitvi te prošnje naj c. k. nadsodnije predsedmštvo v 14 dneh sporoči. Na Dunaji 6. okt. 1881. Ta odgovor je pač le majhna tolažba za nas Slovence, in mi ue moremo pisati druzega o tem kakor, da slovenski narod s tem odgovorom ni zadovoljen. Politični pregled. V Lju&ljans 6. februarja. Avstrijske dežele. Veliko veselje je v Izraelu, da je Roth-achild premagal Bontouxa in da je francozka vlada, katera je v zvezi z judi in prosto-mavtarji, pustila zapreti Bontouxi kot vodjo banke ,,661)61-816 Union". Ti ljudje, ki j m ni uič za državo ampak le za svojo mavho in svojo stranko, hočejo, naj bi še naš minister Dunajevski odstopil, ker je v zvezi z Bonto-ux;m. To pa se ue bo zgodilo, ker je deže-lanska banka ('iioderbank) od „uuion generale" popolnoma neodvisna iu je zgube poslednje ne zadevajo. Sicer pa tudi Bontoux ni tak slepar, kaker ga Blikajo liberalci, z judi zvezani. On je Rothschilda enkrat v kozji rog ugnal, vdrugič mu je pa spodletelo, ker je imel še premalo premoženja. Bontoux je bil predrzen igralec, zato je delnice svojih bank tako na visoko gnal; slepar pa ni bil, to mu priznavajo celo nasprotniki. On je „union ge nerale" pričel b premoženjem trinajstih miijonov in je slednjič Bpravil premoženje na 150 miijonov. Uoičil ga je pa Rothschild, ker je celo Evropo, to je, vse judovske bogataše zoper njega v boj poklical. Za Avstrijo bil je Bon-toux velik prijatelj, ker je mnogo francozkega denarja v deželo spravil in tako kupčijo olajšal in oživil. Po njemu osnovana deželanska banka pa je čisto samostojna in razpolaga z mnogimi m ljoui. Ooa je že marsikaj dobrega ukrenila, česar se ve da nečejo priznati nemškutar ki liberalci, ker ti vedno ljudi strašijo, da bo tudi deželanaka banka f&lirala, in jej na tak način zaupanje in kredit spodkopavajo. Mi sodimo, naj bo stvar kakoršnja hoče, da Vo resnica v kratkem prišla na dan. Ne moremo jia odreči spoštovanja možu, ki je bil toliko pogumen, da se je v boj spustil z denarnimi kralji, kakor so Rothschildi in drugi, ki že mislijo, da ae bo ves svet po niih ravnal. „Trittiae" piše, da je bila ustanova dežv-lauske banke prava potreba za Avstrijo, čemur bo vsak pritrdil, kdor ne želi, da bi vlada in cela država odvisna bila od nekterih hebrejskih bogatinov. Taaffa in Dunajevski t-ta hotela neodvisna biti od ministerBtva in to sta dosegla. * * * Hoiitou:«., stvar telj naše .,Liiader-banke" in Feiler, vodja banke „Uuion generale" bta bila nenadoma 1. febr. v Parizu prijeta in zaprta ter tudi za veliko vložno svoto ue izpuščena. To ja jako sumljivo, da ui bilo vse brez goljufije, ker takih borzijauov navadno ne zaperajo, če ravno neznansko škodo včinijo posameznim in mnogokrat tudi državi. V Parizu je mnogo na) odličniš h veljakov temu očitno ugovarjalo, kakor bi bil Bontoux zastopnik katoliške banke. V Beču je izvrstni katoliški časnik „Vaterland" vedno ugovarjal naslovu „katol;ške banke" ter svaril pred udeleževanjem. Kako^rav je imel, se je zdaj pokazalo. Nekoliko nezaupa do tega ptujega denarnega ustava je bilo pri nas zmirom ; polom menda pri nas ne bo velike škode napravil. Da se bode tako naglo izvršil, menda pa tudi nikdo mislil. Glasno svarilo vsem, ki hočejo kaj slišati, kako se je treba varovati borzijan-ske igre z delnicami in Brečkami. V Trstu je bil 1. t. m. od druzega razreda v državni zbor izvoljdn g. Jos. Ilurg-Ntaller s 615 glasovi. Irredentarji so vjeli le 5 gla.ov. Izvirni dopisi. % l)siiiaja, 5. febr. (Napadi na ministra Dunajevskega. — Delegacije. — Petro-lejski in borzni davek.) Levičarji hočejo na vsaki način spodriniti denarnega ministra Du-uajevBkega; že unidan sem poročal, da liberalni listi pišejo o njegovem odstopu, vče- nekaj delov Zakavkazi je in morda še krimski polotok. Ce se stran vestno in natančno pretrese, se k zavojevanjem v prot narodnem t. j. človeštvu ostudnem smisli ne more prištevati noben del Rus'je. Je mar veliko držav, ki bi zamogle to reči o sebi? Anglija je zavojevala sosedno keltijsko državo — in še kako zavojevala! — vzela narodu lastnike pravice ca njegovo rodno zemljo, in ga z gladom prisilila preseljevati ue v Ameriko. Je pokorila indijske narode in države, ki štejejo blizo 200 miijonov duš;, vzela Gibraltar Š anjcem , Kanado Francozom iu Kaplandijo Holandcem. Zemelj praznih in z divjimi narodi naseljenih ne prištevam, v velikosti 300.000 □ milj ne prištevam k zavojevanjem. Frauc ja je odtrgala Italijanom Korziko in Nico, za morjem podvrgla Algier. Mnogo prizavojevanega je pa zopet izgubila. Prusija se je povekšala ua poljski račun, na kar ni imela nikske pravice. Španija je bila nekdaj posedla Holandijo, večjidel Italije. Če se že Rusija ni zakrivila nekega za-vojevanja, morda je poskušala, pa Be jej ni posrečilo, nevpešni poBkus se ne opravičuje hudodelnika. Poglejmo, kakšnega značaja so bile vojne, ki jih je Rusija vodila. Vse vojske, i ki jih je Rusija vodiia do Petra Velikega le' za svoj obstanek — za to, kar so ji v nesrečnih časih odtrgali njeni sosedje. Prvo vojsko, s katero se začenja mešanje Rusije v evropejeka dela, je vodila proti Prusiji. Prevzetni Friderik je bil rusko carico Elizabeto razžali), druzega povoda k tej vojski ni bilo. Ali so bili Friderikova postopanja pravična ali ue, nočemo preiskovati, vsaj Evropa jih ie štela za prelomljenje mejnaroduega prava v občft in zakonov nemško-rlmskega cesarstva posebej. Če je tu b la krivda, jo je Rusija delila z vso Evropo, naj bo že kakor bodi, to je bila le slučajnost, ki nima nič opraviti z občnim hodom ruske politike. Ves čas svojega vladanja se Katarina ni mešala v evropejska dela, a le sledila za svojimi cilji, kateri so bili, kakor smo že vidi li, pravični. S carjem Pavlom se še le začenja Rusija mešati v ev-ropejske zadeve. Vojno 1799 1. v vojnih oBzi-zinh ena najslavnejših, je Rusija vodila iz vzvišenega velikodušja, brezkoristi in viteštva Iv pravem maltiškem duhu. če je pa bilo dejanje političnega zdravega razuma, je drugo vprašanje. Za Rusijo je imela velik moralični vspeh, ker je pokazala, kaj zamorejo Rusi v vojni. Taki značaj so tudi imele vojne 1805 in 1807 1. Rusija se je bojevala za jej popolnoma tuje interese, in z občudovanja junaštvom prinašala žrtve na oltar Evropi. Po Tilzitskem miru je Rusija zapustila polit ko zatajevanje, a ne za dolgo. Iateresi Evrope, oso-bito Nemčije so Rus ji tako prirasli k srci, da je kmalo za njo posegla v boj. Daje vse vojne Rusija vela samo v prid Evrope v 1813. in 1814. I. v tem se strinjajo sedaj vsi nepristranski ljudje, naj Bpadajo h katerej koli stranki, ali takrat so čez mero poveličevali nesebičnost Rusije. Da je pa 1812. 1. b la borba za interese Evrope, to se še malo spozna. Vojna aaraa 1812. 1. je povsem narodna, če ae ozir jemlje na čuvstvs, ki so takrat navduševala ruski narod. Kakšni so pa bili vzroki te vojne, ali jo je Napoleon začel zato, da bi škodoval nam? Temu bi ne mogli pritrditi. Vzzroki, te velikanske vojne, ki je vrgla Napoleona so bili tako ničevni, da res ni mogoče umeti, zakaj je Napoleon začel tako velikansko in nevarno delo brez vse potrebe. Netočne izpolnenje Ilzitskega dogovora b ruske ske strani, s tem da je Rnsija pripustila pod raj pa bo ga levičarji prav trdo prijeli v bud-getoem odseku. Škodoželjno poroča o, da vsled propada francoske banke „Union generale" tudi naši deželanski banki žuga nevarnost, da torai država ne sine biti ž njo v nobeni zvezi. Ker se pa minister Dunajevski za take časnikarske želje ni zmenil, interpeliral ga je včeraj v budgetnem odseku znani jud Neuwirth: 1. Ima li država pri deželni banki kaj nalo ženih denarjev? 2. Koliko? 3. Ima li za nje kaj poroštva? 4. Kakšno je to poroštvo? Denarni minister je odgovoril, da je o tej zadevi že v eni prejšnjih sej dal potrebno pojasnilo, rekši, da so državni denarji pri treh dunajskih bankah naloženi , in da ima za to potrebno poroštvo. V natančpejo obravnavo se ne more spuščati, ako pa odseku odgovornost ministrova ne zadostuje, naj izvoli pododsek treh udov, kteremu hoče dati natančneja pojasuila. Grof Hohenwart je rekel, da je to reč, ki za deva edino le ministerstvo, ako bi se pa od Bek hotel v to vtikati, bi s tem tudi on prevzel odgovornost. Plener je nasvetoval, naj se vendar le voli tak pododsek, pa večina je ta nasvet zavrgla. Kako se bode reč razmotala, se še ne ve, vendar pa v poslaniškib krogih sploh mislijo, da se bo minister DunajevBki težko obdržal, in da bo moral prej ko ne odstopiti. Delegacije imajo te dni svoje seje. Ogerska je včeraj obravnavala predlog, da se vlad za zadušenje vstaje dovoli 8 miijonov goldinarjev. Poslanci so mnogo govorili o razmerah na jugu, pravo, zdi Be nam, je pa zadel hr vatski delegat Miškatovič, ki je v hrvat skem svojem govoru povdarjal, da pravi vzrok vstaje ni vojna postava in pomanjkljiva uprava ker uradniki ne znajo z ljudstvom prav ravnati, ampak pravi vzrok je boj med vzhodom (razkolništvom) in zahodom (katoličanstvom) Bosenski katoliki so mirni, muhamedani in razkolniki pa se vdeležujejo vstaje. Naj bolj gotov pripomoček pridobiti si srca prebivalcev je prijazno in dobrotljivo ravnanje z njim Naša delegacija ima danes sejo, ter bo tud vladi dovolila zahtevane denarje. Včeraj se je poslancem razdelilo poročilo o povekšanji davka za petrolej. Mnogi po slanci novega središnega kluba niso pri volj za to postavo prej glasovati, dokler ne bode sklenjena postava o borznem davku, da ne bodo novi davki zmerom zadevali Bamo manj premožnje ljudi, ampak da bodo enkrat zadeti tudi bogati borzijanci. Iz Štajerskega. (Novi sodniški okraj.) Nihče se dozdaj ni nadjal, da bi se kedaj pri osnovanji novih sodniških okrajev šmaraka sodnija svetovala povekšati se na škodo rogaške sodnije, koji bi se naj fara kostrivmška odtrgala. In vendar je tako, akoravno je zdaj šmarska sodnija velika dovolj, pred prevelika nego premajhna. Mi upamo, da šmarski gg. burgarji ove namerjave ne podpirajo, k večemu posamezno eden ali drugi. Drugače je z kostrivniško faro. Tukaj živi človek silovit, znan po imenu „srenj9Ki brič", ki ni zadovoljen z rogaško sodnijo, češ da se premalo tamkaj nanj ozirajo. Gotovo 8e tudi pri šmarski sodniji preveč na njega ne bi ozirali. Ako ravno se Kostrivčani ne želijo od rogaške sodnije odtrgati, do ktere imajo bližnejo peš pot, pa tudi vozno, široko okrajno cesto, so se vendar dali premotiti ter so podpisali dotično peticijo. Kostrivčanom je bilo odkazano sredi januarija c. komisarju oddati glasove, kam želijo priti, jeli do šmarske ali do rogaške sodnije in zopet so prevagali glasovi za šmarsko sodnijo, akoravno plačevalci večjih davkov glasujejo za rogaško. Treba je pa tudi znati, kako se je to zgodilo. Vsemogočni KoBtrivničan je pred volitvijo volilcem mnogo vina plačal, dokler so se srca omehčale. Vse to je pričujoči c. k. žandar videl ter žu gal, da hoče gosposki naznaniti. Mi pa upamo, da gg. Herman poslanec, pa minist. tajnik Levičnik, ki naše razmere poznata, bosta tudi besedo spregovorila na pravem kraju. Rogaška sodnija ne more le zgubiti Kostrivnice, marveč jej gre še stoperska in poljmonšberška srenja, kateri srenji že dolgo čakate, da enkrat v bliženj Rogatec pripadete. Vzrok pa, b kterim se Kostrivničani v Šmarje vabijo ni resničen, namreč da bi tamkaj manje dace plačevali. Domače novice. V Ljubljani, 7. februarja. (V katoliški družbi) je v sredo 25. jan. govoril prof M. Lazar o satanu in njegovem hudem kraljestvu; prihodnjo sredo 8. t. m bode pak govoril g. katehet A. Kržič. — V nedeljo 12. t. m. napravi katoliška družba tombolo v Bvojih prostorih; začetek ob V«6 g primernim ogovorom. (Prečast. gosp. dr. A. Jeglič) se je pretekli teden poslovil ter v noči od četrtka na petek podal v Zagreb, od koder je bil namenjen obiskati g. V. Laha v Marija-Zvezdi, in potem obrniti se tako, da dospe v sredo v Sarajevo. V torek dopoldne pozdravili so ga tukajšnji gg. korarji svojega vrstnika, opoldne dali so g. knezoškof izbrani družbi obedo tudi njemu na čast. Sploh se sme reči, da je bilo sočutje občno io razodevala se je iskrena želja, naj preblagega g. kanonika vodi angelj Go-Bpoda po vseh njegovih potih ter Bog obilno pospešuje njegovo delovanje pri sovražnih nam Slovanih! (Ravnokar smo izvedeli, da se mu je v Zagrebu odsvetovalo proti Banjaluki hoditi; tedaj je obiskovanje g. V. Laha opustil in bo šel skozi Ogersko naravnost v Sarajevo, kamor upa v četrtek dospeti.) (Magistrat razpisuje ženitvansko vstanovo) v znesku 100 gld. za pošteno Ljubljančanko, ki se je po 24. aprilu 1881 omožila, in pa vojaško sirotiško vstanovo 37 gld. 80 kr., ki jo je vstanovil Jožef Siihnl. Prošnje naj se pošljejo mestnemu magistratu do konca t. m. (Okrajni glavar g. Derbič) gre v stalni pokoj in je vsled tega dobil častni naslov c. k. vladnega svetovalca. Kako je med svojim dolgim službovanjem ravnal s Slovenci, je vsem še dobro v spominu in nam toraj ni treba ponavljati. (Za invalidne vojake) postojnskega okraja je razpisana vstanova postojnske jame, za one okraja Mokrouoškega pa vstanova Metelkova. Dotične prošnje naj se pošljejo vsaj do konca tega meseca deželni vladi v Ljubljani. Razne reči. — Kovanje svetinj. ,,Edinost" poroča, da je nekaj rodoljubov in častilcev r. škofa Dobrile se sošlo ter sklenilo, njemu na spomin kovati svetinje z njegovo podobo in sicer bode cena znašala za srebrne svetinje po 10 gld., za bakrene pa po 2 gld. v posebnih zalih škatljicah. Dobil jih bo le tisti, ki se na-nje naroči. Preskrbela se bode tudi podoba pokojnikova ter za malo ceno častilcem r. škofa oddajala. Čisti dobiček se hoče izročiti neki „bratovščini za Hrvate v Istri". roko nekaj trgovine z Anglijo mej tem, da je sam Napoleon dopuščal take nenatanjčnosti v izpolnenji kontinentalne sisteme, in protest Rusije proti zavojevanju Oldenburga. to je vse. Nekteri menijo, da je Napoleonova prevzetnost sama bila povod tej vojni. Res je bil Napoleon prevzeten in časti željen čez vse mere, a bil je tudi previden in razsodljiv. Pravi vzrok vojne je bil kakor se je bil Napoleon pri neki priložnosti izrazil prevelik vpliv Nemcev izgnjamh iz domovine, pri ru-skej vladi in dvoru, ki so se trudili carja spraviti popolnoma na svojo stran. Napoleon je čutil, da od njega ustanovljeno cesarstvo stoji na jako slabih nogah, in da nimanikake podpore razun njegovega veleuma. Jeronm-i, Josip-i in Murat-i jo niso bili v stanu obrdr-žati. Kaj bo po njegovej smrti, kaj bo zapustil svojemu sinu? Vaesvatno vladarstvo še 3am ni čutil moči ga obdržati, zato ga je bilo treba deliti b kom, po Tilzitskem miru je mislil, da je v Rusiji našel tovarša in zaveznika, druzega itak dobiti n mogel. On se je nadejal, da Rusija iz političnih vzrokov, iz za svojih ciljev in ugodnosti bo z njim postopala 7 popolnem sporazumlji. I res, kaj bi Rusija ne bila mogla doseči v zvezi z njim, ko bi bila presledovala le svoje koristi, Iskrena pomoč v 1809 i. bi nam bila dala vso Galicijo, in vojna s Turčijo s večimi silami bi jej bila pridobila Moltovijo, Valahijo in Bolgarijo, lahko bi bila ustanovila serbsko carstvo in k njemu pridružila Bosno in Hercegovino. Napoleon ni hotel, da bi se naša posestka razstegnila čez Balkanske gore ali tudi Napoleon ni večen. Celo Varšovsko vojvodino bi bil rad žrtvoval, ko bi bil spoznal, da je Rusija sprejela vse njegove načrte, — in da ravno njega jiotrebuje, kakor on bjo; saj je bil ustanovil Varšavsko vojvodino le Rusiji za strašilo. Po Tilzetskem dogovoru je pa Napoleon kmalu Bposnai, da se ua Rusije zan»šati ue sme, — da se drži le črk tega dogovora, njeuo srce je pa daleč od njega. V 1809 i. je Rusija ie na videz pomagala. Rusko potegovanje za Oldenburško vojvodino iu naplov nemšk h pa trijotov so mu pokazali, da so Rusiji evropejaki interesi bolj mar aego lastni. Kaj mu je bilo storiti? Treba mu je bilo — po njegovem mnenji — poiskati druge podpore njegovemu zidanju neodvisne od Rusije. To podporo si je misliti vstanoviti na račun Rusije, z vsta- novljenjem Poljskega v prejšnjem njegovem obsegu. Napoleon drugače delati tudi ni mogel, Brez vojne bi se od nje ustanovljeno politično zidanje moralo podreti, če ne prej pa po njegovej smrti. Ta vojna mu je dajala nado, da ga bo podpirala, ali jo pa zameni z drugim, če tudi slabejim, ali mu bolj udanim orodjem. Z eno besedo, ko bi bil Napoleon prepričan, da se sme zanašati na Rusijo, ki je po njegovem mnjenji sama imela koristi od njegovih del, bi nikdar na obuovljenje Poljskega se ne bii spomnil. To je aam Napoleon povedal v 1813 J. novonabrane armade z besedami: ,,Bolj proato in umuo bi bilo ee naravnost sporazumeti a carjem Aleksandrom. Poljsko mi je bilo vselej le sredstvo, a nikakor ne namen. Ko bi bil zadovolil Rusijo, bi bil dobil sredstvo Avstrijo ponižati". Mar ni to dovolj msno in odkritosrčno in 8e ne popolnoma strinja z značajem Napoleona? Rusija si je nakopala le za Nemčijo VBe težave 1812. 1 To leto je bila velika politična zmota, katere je pozneje ruski narod poveličeval. (Dalje prih.) Tako se hoče spolniti želja r. škofa, ki jo je pred smrtjo izrazil: Naj se mu nikjer očiten spominek ne stavi, ne na grobu, ne na drugem očitnem kraji. V ravno tem listu objavlja, da je r. škof na smrtni postelji 8000 gld. od-odločil za dve ustanovi revnim istrijanskem dijakom, dasiravno je že v življenji 40.000 gld. odločil za ustanovo dijaškega semenišča. Res, škof Dobrila ni umrl, kakor naš r. kne-zoškof Wolf ne; živela bosta vedno med Slovenci v svojih velikodušnih, milosrčnih ustanovah. * w tU Naj nam bode dovoljeno še neke misli izraziti, ki so nas že večkrat sprehajale. O smrti Brnskega škcfa smo čitali, da je imel sijajni pogreb. „Peljalo ga je tri pare konj" (če ne celo štiri pare) spremljalo ga itd. O tržaškem škofa: „Nosili so ga duhovniki". Nam je zadnje stokrat ljubše in zdelo se lepše, kakor prvo. Kako pa našim bralcem? Dalje je bilo rečeno, da zavolj želje r. pokojnika, v Trstu ni bilo na rakvi nobenega venca in tudi naročenim se niso dopustili. Tudi to nam je pred omenjena vraža priproatega ljudstva, ki Be vstraši pravega kometa in žaljujejo brez vzroka. Gambetta je za sv. katoliško Cerkev in šolo tako žalostnega spomina, da nas žali vsak, kdor hvali njega in njegove zlobne na mene. Prav peklenske žarke žari čudua metla tega novega kometa — Gambetta I — Imenovanje v lavantinski škofiji: 0 smrti dosedanjega semeniškega vodje je za naslednika imenovan vie. čast. gosp. L. Herg, stolna korar v Mariboru Župn k pri sv. Autonu č. g. Fr. Klobasa je postal duh. svet. — Pri sodniji v Ilirski Bistrici je razpisana služba kaoceliata do 1. marca. — Pastyr duhovni ima v IV. sešitu poleg postnih prid g o sv. maši, zanimljivih opominov katehetom, in razua stvari v znan 8tvenem oddelku o primerjajoči bogovedi, in o odporu cerkve vzhodnje proti protestantizmu, — tudi (čeno dveh nam S ovauom imenitnih knjig v laškem jeziku. Prvo je spisal kardinal D. Bartolini o ss. C riiu in Metodu po želji sv. Očeta Leona XIII. ter jo posvetil rimskim potnikom slovau-kim. V štirih razdelkih s bilo všeč. Zdi se nam večkrat, kakor, bilo j predgovorom in sklepom obravnava omenjeno bi v tej reči tudi že preveč in — omne ni-mium— kar je preveč je preveč. Vemo za ro-dovino, ki trpi na vseh rečeh pomanjkanje, pa o takem žalostnem primerljeji se je o zimskem času izdala za drage vence zdatna svota; če je kaj za sv. maše ostalo, nam ni znano. Čemu ta potrata v škodo živim, mrtvim ne v naj manjši dobiček? Le Bkazovajmo svojim r. sorodnikom in dobrotnikom ljubezin, to je naša dolžnost, pa kar je unanjcga, bodi zmerno, toliko več pa moiimo za njih duše, ker to in druzega nič več od nas ne potrebujejo. S tem pa nikakor nismo zoper unanji bliš pokopa, kar je po stanu in spodobno, ampak le zoper prevzetno potrato. — Popravek. V 12. listu „Slov." str. 4, kjer je nova deset i ca za 35 kr. veljave zgodovino tu in tam nasprot nemškim p sa-teljem, torej — po virih laških — na posebno zanimivost Slovanom. — Druga je „Povestnica o katoliški cerkvi v Bolgariji, Srbiji, Bosni in Hercegovini", spisal P. Bolan, podarhivar papežev, po zanesljivih in najnovejših virih, v hrvaščino preložil nadbiskup Stadler. — Slovan gre na dan tudi po spisih učenih Lahov, kterim je v čislih resnica in pravica. Pozor! — Nekaj židovskega. Zdajni denarni „polom — krah" nas po vsi sili opominja misliti, kaj bode z nami in našo državo, če bode judovstvo tako napredovalo, kakor v preteklih 20-30 let h. Na Duunju je zdaj saj desetkrat toliko judov, kakor jih je bilo pred 48. letom. Pa to naj bi še blo. naj bi se judje tudi desetine ne v svojih rokah — nekdo s; je upal izjaviti: Komaj 2-3%. Je li toraj se čuditi, da judovstvo toliko na vse naše javno življenje in mišljenje vpliva? Gotovo ne. Dokler se pa tega ne otresemo in ne rešimo, toliko časa ni upati boijš h časov. Naj bi to liberalne vlade liberalci sploh dobro pomislili. — Koliko Bavarci povžijejo. V gostilni „Hofbiauhaus" v Monakovem na Bavarskem se je uedavno na en praznik izpilo 7500 bokalov piva. Ko so prostore pometali, našli so po tleh 27 funtov čev od olupljenih klobas, 16 funtov ostankov od sira, 9 funtov kosti 4 fuute papirja in 193 repkov od poje-denib redkvic. (Repkov je premalo, čev pa preveč.) Poslano. čuli smo, da nas nekateri zlovolini prijatelji obrekuiejo in trdno, da smo v odboru delal« skega izobraževalne«« flruštva, ki je imeio svoj plesni venčtk v kaiini. Prisiljeni smo, to odločno zan kovati ter i zreč , da je to le zvijačna laž, ki druzega ne išče, kakor delati rnzpor ter nam zaničevanje nakloniti. Jos. Regali, Jak. Škrbinc iu Fr. Železnikar. Popravljanje larovža se bode pri nas začelo na spomlad. Kdor želi kako delo prevzeti, zlasti zidarska dela, naj se obrne do podpisanega ali pismeno, ali, kar Se bolj prav, osebno, kjer bo tudi načrt in kraj lahko ogledal in zvedil, kar bi bilo še potrebnega. Podvzetniki naj se oglasijo do 25. 1.111.1882. Sv. Križ poleg Turna 31. januarja 1882. (i) .Safcoli JVIaroIt. župnik. postavljena, mora biti nova d v a j s e t i c a j le tako ne vrivali v javne službe, le toliko ne 35 kr. jpolastovaii javnega življenja. Poglejmo malo — Popravek: V nemškem dopisu okr, sodnije Šmarske štev. 13, str. 4 v sedmi vrsti naj se bere: „dass sichdas Gemeindeamt ent-schlossen hat kuufdghin nur slovenisch zu amtiren; es wird hiemit der Gemeindevor stebung bedeutet", itd. — Nov komčt. Kadar se na nebu prikaže kaka nenavadna svltla zvezda repatica, se je ljudstvo nekako prestraši, češ, da pomeni vojsko , bolezen ali pa kaj druzega hu- Na Dunau, s'olnem cesarskem mestu, ž.vi zdaj čez 80.000 judov. Mnogo iz med njih zovejo naj lepše palače svoj dom, svojo lastnino. Jud .vskih učiteljev na javn h šoluh , le ljudsk h ni nič manj, kakor 60, beri šestdeset. Nekaj jih bo tudi na višjih šo'ab. Na češkem je. 236 učiteljev ljudskih šol židovskega rodu. V državni zbornici sedi 18 judov ter zahtevajo vedno prvo besedo imeti. L. 1880 je bilo v Beču ns pravoslovut v šji akademiji 22°/„, dega. Duhovni si prizadevajo ljudstvo potoia- ; t. j. .n kov. Ss boljše je bilo v Prag . pota, in so ravno zato pri nas redkejša pri- • Tu je b lo na državni nemški gimnaziji m,.-d kazen, sicer pa ka z nesrečo niso v uikakoršnji; 388 dijaki 189 judovskega zaroda . tedaj le zvezi. Zato podučenega kristjana napoved in ? 11 manj kakor polovica ; na zgornji gimnaziji prihod kakega kometa nič ne prestraši. Z nejjizmed 432 diiakov 134 in na zgornji gimna-kakira strahom pa, to moramo spoznati, nasizijt izmed 467 dijakov 155 judov. je navdalo sporočilo tukajšnjega siov. dnevnika, « To je le odlomek židovskega napredka »i z živimi barvami slika in v ,.zvezde kuje' 1 m vendar grozovite številke — tako da že repatico najnovejšega časa, ktero so francoski-U.oeralci nad sadom zmajujejo ter počasi spre katoličanje že delj časas solznimi očmi opazovali ifgledujejo kaj so sejali. ktera je zdaj pripravljena za odhod : omenjeni ] Kaj hočemo reči o denarnem stanji v ju-1 st jo imenuje „Leon Gambetto". Ako se pre- ildovskih rokah? Celo predsednik delegacij, nI. čudne luči tega najnovejšega kometa na psev-; Šaneriing je bil prisiljea očitanje javno izreči: doliberalnem nebu tudi katoliški čitatejji tega j.,Ju );e so potegnili ves kapital na-ae in v lista tako veselijo, kakor dottčni pisatelj, po- avoje roke ter so zakrivili propad in obožanje tem je zares francoska prikazen : „zvezcia re ljudstva, zatoraj ima oč.tanje njih škodljivost; patica Leon Gambetta strašno žalostna pr ha- svoje upravičenje." zen tudi za nus. In duhovni, s kterimi se list In zadnjič kaj bomo še le rekli o tiskarstvu in časnikarstvu ? S kratkimi besedam: je vse povedaeo! Judje imajo vse časnikarstvo Vinska mešanja. Kdor se hoče te naučiti, mora kupiti bukvico „receptbiich'', v kterib je zapisano, kako se iz kislega vina sladko naredi, kako se mu moč da, kako se naredi vino brez grojzdja ; tudi kako se naredi vino iz tropin (po 1000 litrov iz 100 litrov) z doklado samih zdravih tvarin , tako rab-ljivo kot vino za dom, kakor boljša sorta za bo-telje. Tudi te bukvice uče, kako se naredi dober mošt iz sadja, vinski jesih , jesihov cvet, žganje, rum, likerji, droži dišave, zdravniške vode, mazila, milo in še 1000 drugih kupčijskih izdelkov . ki donašajo več ko 100 odstotkov dobička. Cena bukvic je'3 gl., naprej za poslati ali pa s poštnim povzetjem pod naslovom (10) Marija Hrdlička, k. k. priv. Inhaberin, Wien, \Vieden, llauptstrasse iNr. 36, 1. Stock. tako rad pobaha , bi imeli dolžnost ga podučiti, da veselje nad prikaznijo ta kega k'>mef, a je stokrat, oevarniš*. knknr rako v lokah, da političnih listov nimajo kristjani Dober kup ure. Jaz pošiljam uro proti poštnemu povzetju, in komur ura ni všeč, dam denar nazaj. Tedaj je kupčija brez nevarnosti, l cilinder ura iz srebcrnga niklja z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr. 1 ura na sidro iz srebrnega niklja z verižico, prej 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. i srebrna remontoir Washington ura z verižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl. 1 srebrna ura na sidro Z patentiranim kolesjem in verižico, prej 25 gl. 11 gl. 25 kr, i zlata ura za gospe, prej po 40 gid., zdaj po 20 gl. z verižico okoli vratu. i zlata remontoir ura prej po 100 gld., zdaj po 40 gl. (4) Jamstvo 7.n pet let. BaBa. Froismi, urar na Dunaji. Winu, gegeniiber der VVollzeile.