Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo OPL REVIJA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO ISSN 1318 - 727^ APRIL, 17 / 2011 / 2 o Jubilej o Intervju o Ventil na obisku o Preizkušanje kovinskih materialov o Merjenje temperature v batni črpalki o Kontrola električnih motorjev o Iz prakse za prakso o F-^o(_j6?1:ja |:)recista\/ljs3jo Vsebina 91 Impresum 93 Beseda uredništva 93 ■ DOGODKI - POROČILA 106 - VESTI ■ NOVICE - ZANIMIVOSTI 122 Seznam oglaševalcev 184 Znanstvene in strokovne prireditve 113 Naslovna stran: OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: + (0)1 530 21 25 LOTRIČ, d. o. o. Selca 163, 4227 Selca Tel: + (0)4 517 07 00 Fax: + (0)4 517 07 07 internet: www.lotric.si OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 58 73 600 Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@olma.si PARKER HANNIFIN Corporation Podružnica v Novem mestu Velika Bučna vas 7 8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 IMI INTERNATIONAL, d. o. o. (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 SICK, d. o. o. Cesta dveh cesarjev 403 0000 Maribor Tel.: + (0)1 47 69 990 Fax: + (0)1 47 69 946 e-mail: ofdce@sick.si http://www.sick.si MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Tel: +386 3 898 57 50 Fax: +386 3 898 57 60 www.miel.si www.omron-automation. Pirnar & Savšek, Inženirski biro, d. o. o. C. 9. avgusta 48 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03 56 60 400 Faks: 03 56 60 401 www.pirnar-savsek.si ■ JUBILEJ Življenjski jubilej prof. dr. Viktorja Prosenca ■ INTERVJU Pogovor s prof. dr. Jankom Jamnikom, direktorjem Kemijskega inštituta v Ljubljani ■ LogiMAT 2011 Tomaž PERME: Sejem LogiMAT 2011 z največjo udeležbo in obiskom doslej ■ VENTIL NA OBISKU Robotika, naš vsakdan - za vse ali še vedno samo za tehnike ■ hidravlični sistemi Edvard DETICEK, Mitja KASTREVC: Idejna zasnova naprave za preizkušanje kovinskih materialov ■ HIDRAVLIČNE ČRPALKE Toshiharu KAZAMA, Tadamasa TSURUNO, Hayato SASAKI: Temperature Measurement of Tribological Parts in Swash-Plate Type Axial Piston Pumps ■ NADZOR KAKOVOSTI Pavle BOŠKOSKI, Janko PETROVCiC, Bojan MUSIZZA, Dani JURiClC, Andrej BICEK: End-quality assessment of electrical motors based on the concept of virtual sensors ■ IZ PRAKSE ZA PRAKSO Srečko KLEMENC: Avtomatizacija sušenja debelostenskih papirnih cevi Miha TUSEK: Optimizacija avtomatizacije procesa zalivanja statorja ■ LETALSTVO Aleksander CICEROV: Organizacija evropskega zračnega prostora ■ ALI STE VEDELI Jason SPYROMILIO: Največji teleskop na svetu krmili NI LabVIEW s podporo za večjedrne procesorje ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Pogonska os z linearnim motorjem - DFME-LAS (FESTO) HYDAC-ov dvostopenjski filtrski element (HYDAC) ■ NOVOSTI NA TRGU Družba National Instruments ponuja vodilno RF-zmogljivost v napravah PXI (NATIONAL INSTRUMENTS) Družba National Instruments predstavlja industrijske računalnike z zaslonom na dotik in procesorjem Intel® Atom™ (NATIONAL INSTRUMENTS) Avtomatizirano prijemanje neurejenih predmetov (SICK) ■ PODJETJA PREDSTAVLJAJO Simon DOBAJ, Bogomjr TREBICNIK, Franjo MAZAJ, Miran SKLEDAR, Anton KOTNIK, Iztok NAVRSNIK: Transport in vgradnja ločnega podporja pri gradnji jamskih prog s pomočjo podajalnika lokov PL08-PV (RLV) ■ literatura - standardi - priporočila Nove knjige Standardizacija na področju fluidne tehnike Nov evropski standard za hidravliko EN ISO 4413 ■ programska oprema - spletne strani Zanimivosti na spletnih straneh 94 98 102 130 134 140 148 156 160 164 170 174 174 175 176 177 178 183 183 183 184 Visoke delovne norme? Nova generacija jih preseže z levo roko, In z desno tudi. MOTOM AN DVOROCNIROBOTSDA10 število osi: 15 max. polmer dosega: R=970 mm nosilnost: 10 kg ponovljiva natančnost: ±0.1 mm teža: 220 kg delovna temperatura: 0 do 45 °C vlažnost: 20 do 80 % (ne kondenzirana) priključna moč: 4,2kVA Dvoročni robot SDA10 je predstavnik nove generacije humanoidnih robotov in hkrati edini dvoročni robot na svetu. Veliko število premičnih osi (sedem na vsaki roki in ena v trupu) mu omogoča izjemno fleksibilnost in spretnost. Zaradi optimiziranih dimenzij, (ozka širina ramen) pa je še posebej primeren za delovna mesta, kjer je prostor omejen, operacije pa težko dostopne. Dvoročni robot SDA 10 lahko deluje samostojno ali v ekipi z zaposlenimi. Obvladuje široko paleto aplikacij - od strege strojev, sestavljanja, transporta bremen... Odlikuje se tudi v hitrosti, saj delovne operacije opravi v le 2/3 običajnega deovnega časa!* *Trditev se nanaša na primerjavo z običajnim delovnim časom, potrebnim za opravljanje specifičnih delovnih operacij po Yaskawinih modelih in vzorcih. Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija v vsakem primeru zagotovila prihranek časa in sredstev. Izboljšajte produktivnost vašega podjetja! Naredite več, bolje in v krajšem času! Dvignite pričakovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije! Za več informacij obiščite spletno stran www.motoman.si ali nas pokličite na številko 01 8372 410. ^YASKAWA MOTOMAN © Ventil 17(2011)2. Tiskano v Sloveniji. Vse pravi, pridržane. © Ventil 17(2011)2. Printed in Slovenia. All rights reserved. Ocena OECD o slovenskem šolstvu Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL - revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko - Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik Letnica Številka 17 Volume Year Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS - ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUSEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUSEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIC, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS - ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MENDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIC, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBE Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo - Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR - letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Konec lanskega leta je bilo končano poročilo mednarodne Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD), ki združuje 30 najbolj razvitih in demokratičnih držav, o slovenski ekonomski politiki. Poročilo, ki je prišlo v javnost v sredini februarja, vključuje tudi oceno našega izobraževalnega sistema. Za mnoge je bilo očitno veliko presenečenje. Večina izjav naših politikov in tudi komentatorjev je bila usmerjena v napad proti omenjeni organizaciji in v obrambo našega dela in sistema. Prav neverjetno je, kako so predstavniki šolskega sistema hiteli s kritikami te ocene, z razlagami in pojasnili, da naš šolski sistem nudi več kot drugi, da imamo pri nas glasbene šole, da imamo telovadnice in knjižnice in da nas preprosto tujci ne poznajo in nepravilno ocenjujejo. Prav zanimivo je bilo poslušati v oddaji Odmevi na javni televiziji, kako so predstavniki šolskega ministrstva tekmovali, kdo bolj kritiziral oceno OECD in razlagal naš sistem kot kakovosten in celo boljši kot v večini članic OECD. Le redki so opozorili, med njimi naj omenim ministra Gasparija in bivšega ministra Mramorja, ki sta izjavila, da je pripombe vsekakor treba jemati resno, se nad njimi zamisliti in jih upoštevati. Jedro ocene v poročilu omenjene organizacije je v predvsem v predragem in premalo učinkovitem osnovnem in srednješolskem izobraževanju ter v znatno prenizkem vlaganju v visoko šolstvo. Zanimiv je podatek, da pri nas znašajo stroški na enega učenec v osnovni šoli 16 evrov na dan in v Nemčiji le 11 evrov. Ali ta podatek, da porabimo skoraj 50 % več denarja na učenca kot v razviti Nemčiji, res ne zasluži razmisleka in analize, kaj se dela v naši šoli. Ta podatek je bil podan, pa ga praktično nihče ni analiziral ali komentiral. Od ministra za šolstvo smo lahko prebrali številne izjave, v katerih zagovarja naš sistem in pojasnjuje, da je naša šola res draga, ampak, da je tudi boljša. Sklicuje se, da imamo v vrtcih, zelo dobro izobražene vzgojiteljice, ki zato morajo imeti višje plače, da naši otroci v vrtcih dobijo več obrokov, da imamo brezplačne glasbene šole, velike in sodobne telovadnice, dobro opremljene knjižnice in drugo. Minister Lukšič pa ne pove, da se Slovenija po številu zaposlenih na enega učenca uvršča daleč na prvo mesto od vseh držav, ki so vključene v OECD-e, da imamo v Sloveniji veliko število državnih inštitutov in zavodov, ki delujejo na področju šolstva, ki pa so med sabo slabo usklajeni in se zato njihovo delo velikokrat podvaja in da imamo od vseh članic OECD-eja v šolskem sistemu največji delež nepedagoškega kadra na enoto učenca ali dijaka. Prav tako g. minister Lukšič ne pove, da je vpliv staršev na šolske programe pri nas minimalen in da je zanemarljiv pri srednješolskem izobraževanju. Kljub velikim vloženim sredstvom pa naši učenci v mednarodnem merilu ne dosegajo nadpovprečne rezultate. Celo več. Predstavnik Pedagoškega inštituta celo opozarja, da je znanje naših učencev skrb zbujajoče, še posebno, ker se znanje učencev v zadnjih letih celo znižuje. Tudi očitki omenjene organizacije za terciarno izobraževanje so zaskrbljujoči. Omenjeno poročilo je pokazalo, da je poraba javnih sredstev na študenta pri nas manjše kot je poraba na dijaka in učenca. To zelo dobro vemo in občutimo vsi, ki delamo na univerzitetnem izobraževanju. Zelo očitno je to opaziti še zlasti na tehniških fakultetah, kjer moramo izvajati praktične in laboratorijske vaje. Številne praktične vaje v laboratorijih lahko opravimo le, če za nakup opreme in potrošnega materiala, porabimo sredstva, ki smo jih pridobili na trgu s strokovnim in znanstvenim delom. Predstavniki OECD-eja so zelo jasno povedali, da bi morali terciarnemu izobraževanju nameniti več sredstev. Kako priti do njih je drugo vprašanje. Njihov nasvet je, da naj uvedemo šolnine in pa da nekaj sredstev pridobimo z bolj učinkovito porabo v predšolskem in osnovnošolskem izobraževanju. Nadaljnja njihova opažanja so, da je dolžina dodiplomskega študija v slovenskem terciarnem izobraževanju med najdaljšimi v vseh državah članicah OECD -ja, da je med našimi študenti izredno velik delež ponavljavcev, da je delež slovenskih študentov, ki študirajo v tujini in tujih študentov, ki študirajo pri nas najnižji v OECD in da delodajalci v Sloveniji praktično nimajo vpliva na šolske programe. Prav to zadnje je v tesni povezavi s sodelovanjem med fakultetami in univerzami, za kar pa je znano, da je pri nas zelo skromno. Na tem področju nas čaka še veliko dela. Janez Tušek Življenjski jubilej prof. dr. Viktorja Prosenca Ob izteku lanskega leta je praznoval častitljiv jubilej, 90-letnico, prof. Viktor Prosenc, eden od pionirjev varilstva v Sloveniji in pionir poučevanja varilstva na Fakulteti za strojni0tvo Univerze v Ljubljani. Kot visoko cenjen učitelj in uspe0en znanstvenik raziskovalec v Sloveniji in tujini je bil mentor in vzornik več mlaj0im učiteljem varilstva v Sloveniji in Jugoslaviji. V letih 1979-1983 je bil dve mandatni obdobji dekan Fakultete za strojni0tvo Univerze v Ljubljani. Profesor dr. Viktor Prosenc se je rodil 12. decembra 1920 v Zagorju ob Savi, kjer je tudi končal osnovno 0olo. Po opravljeni maturi na I. državni gimnaziji v Ljubljani se je zaradi vojne leta 1941 zaposlil kot rudar v rudniku Zagorje. Tu ga je doletela prisilna mobilizacija v nem0ko vojsko. Po končani vojni in vrnitvi v domovino je nadaljeval s 0tudijem. Diplomiral je leta 1951 na Tehni0ki fakulteti Univerze v Ljubljani, na oddelku za montanistiko. Po diplomi so ga s te fakultete povabili za rednega asistenta za področje rudarstva in metalurgije. Na tem mestu je ostal do leta 1958, ko se je zaposlil na takrat novoustanovljenem Zavodu za varjenje SRS v Ljubljani. V tistem Uvodno predavanje prof. dr. Viktor Prosenca na Dnevu varilne tehnike 2005 v tovarni Revoz v Novem mestu času je bilo teži0če dejavnosti Zavoda usmerjeno v intenzivno tečajno 0olanje strokovnjakov za varjenje pa tudi v raziskave in prenos domačih in tujih znanj s področja varilstva v industrijo in gospodarstvo v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. V ta namen so bila na Zavodu že leta 1959 izdana prva obsežna strokovna skripta, ki so jih pripravili predavatelji na t. i. tečajih za inženirje in tehnike. Prof. Prosenc je bil avtor treh poglavij, in sicer: Metalizacija, Metalurgija in metalografija varjenja ter Kriteriji za varivost in klasifikacija varivostnih preizkusov. Pri svojem raziskovalnem delu se je prof. Prosenc usmeril predvsem v proučevanje tehnologije varilskih procesov in varivosti. V tej zvezi je bil poslan na trimesečno specializacijo na Institut za varjenje v Pariz (Institute de la soudure). To je bilo usodno za njegovo nadaljnje strokovno delovanje; saj se je tedaj za vedno zapisal varilstvu in mu ostal zvest tudi po upokojitvi. Od leta 1963 je poklicna pot prof. Prosenca vezana na Univerzo v Ljubljani. Že v 0olskem letu V 1962/63 je bil na Odseku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo izvoljen za honorarnega predavatelja za področje varjenja. Po izvolitvi za predavatelja varilskih predmetov in toplotne obdelave na Fakulteti za strojni0tvo Univerze v Ljubljani je bil januarja 1964 tu nastavljen za rednega predavatelja. Na tej fakulteti je bil tudi redni sodelavec Instituta za strojni0tvo in predstojnik njegovega Tehnolo0kega odseka. Julija 1966 je bil izvoljen za docenta, leta 1976 za izrednega profesorja in leta 1981 za rednega profesorja, obakrat za področje varjenja in gradiv. Ob rednem delu pa je ves čas, vse do pozne starosti, bil izjemno aktiven in zaželen gost tudi na 0tevilnih srečanjih ljudi iz varilske stroke. Tako je 0e pred 0estimi leti, v okviru Dneva varilne tehnike, ki je potekal v tovarni Revoz v Novem mestu, imel nadvse odmevno uvodno predavanje o pomenu varjenja v avtomobilski industriji. Doktoriral je leta 1975 na Tehni0ki univerzi v Hannovru pri mednarodno uveljavljenem strokovnjaku za varilstvo prof. dr. Friedrichu Erd-mann-Jesnitzerju, in sicer s področja kristalizacije kovin. Problem nuklea-cije in kristalizacije je raziskoval po jeklarskem postopku pretaljevanja pod žlindro. Njegovo doktorsko delo in publikacije o rezultatih teh raziskav so bili deležni precej0njega zanimanja, zlasti v ZR Nemčiji. Zato je v okviru bilateralnega znanstveno-tehničnega Naslovna stran doktorske disertacije prof. Prosenca pa se je uspesno širil tudi na druga področja slovenske industrije, saj je bil prof. Prosenc ves čas vpet v reševanje večjega števila različnih tehnoloških in vari-vostnih problemov, razvoj do-dajnih materialov in razvoj varilnih naprav. Za osnovna predmeta Varjenje in Tehnika spajanja je v 80. letih spisal skripta pod naslovom Varjenje. Za univerzitetni študij varjenja pa leta 1987 še skripta pod naslovom Varilska tehnologija. Mnogo let je bil tudi nosilec predmeta Varilni sodelovanja med SFRJ in Zvezno republiko Nemčijo nemška stran postavila nadaljevanje prav teh raziskav kot prioriteto. procesi na podiplomskem študiju za področje Avtomatizacija in proizvodna kibernetika. Predaval je tudi na podiplomskem študiju na drugih univerzah (Univerza v Mostarju in Sarajevu). Kot komentor in član komisij za ocene ter zagovore magistrskih in doktorskih disertacij pa je gostoval še na Univerzi v Zagrebu in Univerzi v Sarajevu. Posebej je potrebno omeniti njegove avtorske prispevke v priročnikih: poglavje Preizkušanje kovin in zlitin v Metalurškem priročniku, izdanem leta 1972 pri Tehniški založbi Slovenije, in poglavje Varjenje v sedmih izdajah in vseh ponatisih Strojnotehnološkega priročnika, ki je bil tiskan v letih 1978-1998 pri Tehniški založbi Slovenije v Ljubljani. Na koncu 70. let in na začetku 80. let je v TZ Litostroj skupaj z vodjo Pločevinarne Jakovom Klaricem, univ. dipl. inž. metalurgije, razvil tehnologijo varjenja in dodajne materiale za zvarjanje in navarja-nje martenzitnih jekel. S tem so bili ustvarjeni pogoji za prehod izdelave hidromehanske opreme iz visokotr-dnostne martenzitne litine z litih na varjene konstrukcije. Za to jima je TZ Litostroj priznal posebno inovacijo. Jubilant pa je bil dejaven tudi v številnih družbenih in strokovnih organizacijah, kjer je opravljal po- Na matični fakulteti je v okviru PRE za tehnologijo materialov osnoval Laboratorij za varjenje (1972), ga opremil z najnujnejšo varilno opremo in izdelal program laboratorijskih vaj. Osnovno opremo tega laboratorija so sestavljali: dve jeklenki in gorilnik za plamensko varjenje ter varilni agregat za ročno obločno varjenje Kjellberg. Ostalo opremo, kot na primer varilni usmernik SAF, je dala na razpolago in delno na posodo tovarna Iskra-Av-tomatika-Varjenje. Te naprave se je namreč z neposrednim delom v laboratoriju tudi tekoče testiralo in posodabljalo. Na ta način se je na fakulteti šele omogočilo raziskovalno in strokovno delo na področju varjenja. Poglobljen pristop k raziskavam in razvoju varilstva Varilni agregat za ročno obločno varjenje Kjellberg \imRu E^VARD/f umuA v imm Fakulieta za strojnistvo V(Jatike. Vabljeni vsi, ki želite v svojem podjetju vpeljati nove meroslovne rešitve, ki j iti utegnete spoznati na3,M&Q KONFERENCI oziroma tisti, ki se želite predstaviti strokovni javnosti, svojim odjemalcem in konkurenci kot sponzor ali razstavlja I ec. Nagrada Zlati list • Inovativna ideja meritev v industriji • Inovativna ideja za izboljšanje varnosti v cestnem prometu Sponzorstvo Več o sponzorskih paketih na www, mqkonferenca.si LOTRIČ HERO 'SLOVJE 9 Organizator Soorganizator REnjBUlU SUmENU« HtfdiEiKno u vntiKa Sourvu Ikin«Tip< itwieLiKiie ÜRWmi i* MtKKiUim Partnerji Prijave • preko elektronskega obrazoa • na naslov: LOTRIČ d.o.o., Selca 163, 4227 Selca • po faxu številka: 04/517 07 lüiiiiawimfe ZIORHIC A iiavchiue SP Dodatne informacije: www, mqkonferenca.si LOTRIČ d,o,o. Selca 163 4227 Selca Tanja Šinkovec Fe j far tanja, si nkovec, fejfar@ I otric ,si 04/51 70 740 Medijski sponzorji IRl«^ R rv«£ ^jjw^ i ^rcii ^ ■iViyviuftinB. «I m EttfJri^nuEM S slavnostno akademijo podjetje Lotrič zaokrožilo jubilejnih 20 let delovanja Družinsko podjetje Lotrič, d. o. o., je v petek, 1. aprila, s slavnostno akademijo v dvorani Grandis Kongresnega centra Brdo pri Kranju zaokrožilo dvajset uspešnih let delovanja na področju meroslovja. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Veseli ga, da v podjetju Lotrič po dvajsetih letih polni elana gledajo v prihodnost in dajejo s tem vzpodbudo tudi drugim, ki razmišljajo o tej drzni poti, ki jo predstavlja podjetniški izziv. Direktor podjetja g. Marko Lotrič je slavnostni nagovor začel z vizijo podjetja: Merimo za prihodnost. Meritve prispevajo h kakovosti pitne vode, zdravi prehrani in čistemu zraku. Poudaril je, da je vsaka meritev v svetovnem sistemu kakovosti lahko nekaj majhnega ali velikega. V laboratorijih Lotrič je vsaka meritev velika, ker je vsaka točna, sledljiva in na koncu daje stvaren rezultat. Ze dvajset let Urad Republike Slovenije za meroslovje skrbi in bdi nad merili, ki so podjetju Lotrič pomembna in potrebna. Od samega začetka so Lotričevi pomemben člen slovenskega meroslovne-ga sistema, zato jih je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na predlog Urada v letu 2002 kot prvi kontrolni laboratorij imenovalo za izvajanje overitev meril. Zaupanje v kakovostno in strokovno delo zaposlenih v podjetju Lotrič preverjajo na Direktor podjetja LOTRIČ, d. o. o., Marko Lotrič v pogovoru z ministrom Gregorjem Golobičem Slovenski akreditaciji od leta 1999. Vsakoletni nadzor tehnične usposobljenosti zaposlenih, merilne opreme in sistema vodenja kakovosti se kaže v obsegu akreditiranih dejavnosti, ki so opisane v akreditacijskih listinah in njihovih prilogah. Kot je še povedal direktor Marko Lotrič, najbolj zahtevne meritve opravljajo v treh sodobno opremljenih laboratorijih. Merilni postopki so podprti s programsko opre- mo, ki so jo razvili sami. Nacionalni in mednarodni projekti ter sodelovanje v Razvojnem centru slovenskega gospodarstva potrjujejo vizijo razvoja. Projekti so sofinancirani iz državnih in evropskih sredstev. Lani je podjetje ustvarilo nekaj več kot dva milijona evrov skupnih prihodkov, od tega 155.000 evrov dobička. Ponosna ekipa podjetja LOTRIČ, d. o. o. Razširjeno akreditacijsko listino je vodji Laboratorija LOTRIC, d. o. o., Primožu Hafnerju podelil direktor Slovenske akreditacije dr. Boštjan Godec Rdeča nit akademije je poudarjala filozofijo podjetja Lotrič. Tvorili so jo trije elementi: voda, zemlja in zrak. Program so oblikovali dramski igralec Pavle Ravnohrib, glasbeniki Maja Triler, Janez Triler in Matej Voje ter voditeljica Saša Pivk Avsec. Na slavnostni akademiji sta bili podeljeni tudi dve najvišji priznanji podjetja Lotrič, ki ga podeljuje posameznikom in organizacijam, ki bistveno pripomorejo k razvoju podjetja. Zlati list je v imenu Urada Republike Slovenije za meroslovje, ki deluje v okviru Znanstvene in strokovne prireditve ■ Fluidon Konferenz 2011 - Simulation im mechatronischen Umfeld - Konferenca »Fluidon« - Simulacija v mehafronskem okolju 24.-25. 05. 2011 Aachen, ZR Nemčija Informacije: - www.fluidon.com ■ Sensor + Test 2011 Sensorik Messe in Nürnberg - Sejem senzorike 2011 v Nürnbergu 7.-9. 06. 2011 Nürnberg, ZR Nemčija Organizatorja: - AMA Service GmbH - Messe Nürnberg www.lotric.si me Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, prevzel direktor Urada dr. Samo Kopač za 20-letno sodelovanje na področju meroslovja. Drugi zlati list pa je prejela Slovenska akreditacija za sodelovanje na področju akreditacije. Priznanje je prevzel direktor dr. Boštjan Godec, ki je v nadaljevanju vodji laboratorija Lotrič g. Primožu Hafnerju izročil akreditacijsko listino, s katero podjetje razširja področje akreditiranja na nekatera pomembna področja. V avli Kongresnega centra je umetnik Lojze Tarfila razstavil del opusa grafik, ki so nastajale kot abstrakcija me-roslovnih dejavnosti. Njegovo razumevanje filozofije podjetja je najprej zažarelo v logotipu, ki simbolizira sterilizirano tehtnico, navpičnica pomeni natančnost meritev in uravnoteženost. Oblikovanje se nadaljuje v celostni podobi podjetja LOTRIČ in se kaže v prospektih, katalogih, spletni strani, sejemskih postavitvah ter v knjigi, ki je izšla ob praznovanju jubileja. www.lotric.si lABOl ^slMJE OVERITVE KALIBRACIJE KONTROLE Informacije: - www.sensor-test.de nadaljevanje na strani 143 Zastopstva in prodaja: Dostmann electronic, PCL, Radwag, H'dfner, Sonoswiss lOTRKdo. Selca 163,4227 Selca tel: 04/517 07 00, fax: 04/517 07 07, e-mail: lnfo@lotric.si DOBRA VAG A V /N(EBE5A POMAGA Petnajst let ustvarjanja uspešnih podjetniških zgodb Tehnolo0ki park Ljubljana že 15 let zagotavlja ugodne pogoje za razvoj in razmah inovativ-nega in na znanju temelječega podjetni0tva. Tehnolo0ki park Ljubljana z nudenjem infra-strukturnih in specializiranih svetovalnih podjetni0kih storitev simbolizira svobodo domi0ljije, spodbuja inovativnost, drznost ter kreativnost. Podporno podjetni0ko okolje, kot ga predstavlja Tehnolo0kih park Ljubljana, je učinkovit mehanizem za razvoj regionalnega gospodarstva, saj z izbranimi podpornimi storitvami prispeva k hitrej0emu nastanku ter pospe0eni rasti družb in omogoča učinkovitej0i nastop družb na tujih trgih, so si bili enotni sogovorniki na novinarski konferenci ob jubileju. »Z idejo o tehnološkem parku smo se na Institutu Jožef Stefan spogledovali že v začetku 80-ih, ko je nastalo prvo spin-off podjetje INEA. Ideja je nato leta 1992 prerasla v projekt Tehnološki park znotraj Instituta Jožef Stefan,« je uvodoma dejal prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Štefan in predstavnik družbenika Tehnolo0kega parka Ljubljana. Dve leti kasneje so Institut Jožef Stefan, Kemijski in0titut, Nacionalni in0titut za biologijo, Tehnolo0ki razvojni sklad (pozneje Slovenska razvojna družba), Iskratel, Iskra sistemi in Lek ustanovili družbo Tehnolo0ki park Ljubljana. »Na začetku smo pod nase okrilje sprejeli devet družb, ki smo jim trije zaposleni nudili strokovno podporo in pomoč,« je začetke delovanja povzel mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnolo0kega parka Ljubljana. Zaradi vse večjega zanimanja mladih, inovativnih in tehnolo0ko naprednih družb po vključitvi v Tehnolo0ki park Ljubljana je ta prerasel obstoječe in-frastrukturne zmogljivosti na Teslovi ulici 30 s 4.700 m2. Z nenehnim prizadevanjem za raz0iritev kakovostnih poslovnih prostorov za vključene mlade družbe je Tehnolo0ki park Ljubljana lahko 0ele z dokapitalizacijo z zemlji0či Mestne občine Ljubljana in konzorcijem 23 partnerjev pripravil infrastrukturni projekt tehnolo0kega sredi0ča na Brdu, s katerim je leta 2004 uspe0no kandidiral na razpisu Ministrstva za gospodarstvo. Jadranka Dakič, podžupanja Mestne občine Ljubljana in predstavnica največjega družbenika Tehnolo0kega parka Ljubljana, je poudarila, da je Mestna občina Ljubljana prav0nji čas vstopila v družbo in s tem zagotovila razvoj Tehnolo0kega parka Ljubljana z vidnimi in spodbudnimi rezultati. »Mestna občina Ljubljana intenzivno sodeluje s Tehnološkim parkom Ljubljana, saj skupaj razvijata nove ideje in projekte za spodbuditev gospodarskega razvoja in podjetništva. Prav tako smo veseli, da v Mestni občini Ljubljana nimamo samo običajnih javnih podjetij, ampak so v naši sredini tudi napredna tehnološka podjetja.« Za gradnjo infrastrukturnih prostorov Tehnolo0kega parka Ljubljana na Brdu so bila na razpisu pridobljena nepovratna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (8 milijonov evrov), preostali del investicije pa je Tehnolo0ki park Ljubljana zagotovil s kreditnimi linijami. S tem projektom, v skupni vrednosti 42 milijonov evrov, je Tehnolo0ki park Ljubljana povečal Novinarska konferenca - od leve proti desni - prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta »Jožef Stefan«, mag. Darja Radič, ministrica za gospodarstvo RS, mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, Jadranka Dakič, podžupanja Mestne občine Ljubljana, Metod Zaplotnik, finančni direktor skupine Iskratel, Alenka Rebec, moderatorka infrastrukture zmogljivosti in v okviru 8 objektov zagotavlja vključenim družbam več kot 65.000 m2 sodobnih poslovnih in servisnih povr0in. Do sedaj je Tehnolo0ki park Ljubljana obravnaval več kot 472 pobud, v postopek sprejel 222 poslovnih načrtov, pomagal pri zagonu in delovanju 146 podjetjem, od katerih 19 podjetij ni izpolnilo poslovnega načrta oz. so prenehala delovati. Danes Tehnolo0ki park Ljubljana združuje in povezuje le nekaj manj kot 300 inovativnih in tehnolo0kih podjetij, od katerih jih je 150 mlaj0ih od treh let, torej v inkubacijski dobi. Podporo podjetni0tvu z ugodnimi prostori nadgrajuje celotna paleta podpornih in podjetni0kih storitev, ki jih izvaja strokovna ekipa Tehnolo0kega parka Ljubljana z izbranimi zunanjimi strokovnjaki. »Aktivnosti Tehnološkega parka Ljubljana niso usmerjene samo v ustvarjanje velikega števila novih delovnih mest, ampak predvsem v ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in v poslovne modele, namenjene kreiranju bogastva v družbi,« je izpostavil mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnolo0kega parka Ljubljana. Prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan in predstavnik družbenika Tehnolo0kega parka Ljubljana, je poudaril pomembnost sodelovanja akademskega in raziskovalnega okolja z gospodarstvom, »vendar žal zakonodaja še vedno prepoveduje večje podjetniško udejstvovanje Insti- tuta Jožef Stefan. Že pred let^i smo razvili idejo »doktoratza podjetja«, kjer bi institut lahko bil (so)ustanovitelj družbe, vendar takšno udejstvovanje zakonodaja preprečuje. Našim raziskovalcem, ki imajo podjetniške ambicije in podjetniške ideje, nudi strokovno pomoč Tehnološki park Ljubljana.« Sodelovanje in povezovanje Tehnolo0kega parka Ljubljana z industrijo je v nadaljevanju predstavil Metod Zaplotnik, finančni direktor družbe Iskratel in predstavnik družbenika Tehnolo0kega parka Ljubljana. »Iskratel, z visoko aktivno razvojno komponento, je ustanovni družbenik Tehnološkega parka Ljubljana. Zadnji rezultat uspešnega sodelovanja s Tehnološkim parkom Ljubljana je odobritev ambicioznega projekta: Razvojni center za informa-cijsko-komunikacijske tehnologije v Kranju, ki ga je na javnem razpisu za tehnološka središča izbralo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije.« Strate0ki načrti Tehnolo0kega parka Ljubljana se nana0ajo na vizijo o vzpostavitvi mednarodno prepoznavnega podpornega okolja in poslovnega sredi0ča za razmah globalno konkurenčnega, inovativnega in na znanju temelječega podjetni0tva. Ob tej priložnosti je mag. Iztok Lesjak predstavil 0tiri strate0ke cilje: 1. vzpostavitev razvojnega centra za informacijsko-komunikacijske tehnologije, 2. vzpostavitev razvojnega sredi0ča za medicinske raziskave, 3. uveljavitev Tehnolo0kega park Ljubljana kot primera dobre prakse pri uporabi in izrabi okolju prijaznih tehnologij, 4. zagon novih programov Start: up center, Go Global Slovenija ter izvedba celovite promocije Parka in članov pod znamko Ustvarjeno v Tehnolo0kem parku Ljubljana. Mag. Darja Radič, ministrica za gospodarstvo Republike Slovenije, je ob tem 0e dejala, da bodo državne institucije tudi v prihodnje kontinuirano zagotavljale nepovratna sredstva za razvoj gospodarstva, saj bodo ta potrebna za realizacijo ambicioznih strate0kih načrtov Tehnolo0kega parka Ljubljana. Hkrati je čestitala mag. Iztoku Lesjaku, direktorju Tehnolo0kega parka Ljubljana, »da je kljub mnogokrat mačehovskemu odnosu države vztrajal pri idejah, na poti in vzpostavil konkurenčno podporno podjetniško okolje tudi v svetovnem merilu.« Po mnenju gospodarske ministrice je Tehnolo0ki park Ljubljana najbolj0e podporno podjetni0ko okolje tako z vidika sodelovanja z lokalno upravo kot izvajanja podpornih podjetni0kih storitev v Sloveniji in predstavlja zgled ostalim podpornim podjetni0kim institucijam. »Brez takšnih institucij številni inovatorji, raziskovalci, potencialni podjetniki, ne bi zmogli realizirati podjetniških idej, ki se na trgu kasneje udejanijo z visoko dodano vrednostjo. « www.tp-lj.si TEHNOLOŠKI PfiRK LJUBLJfiHfl t: 01 620 34 03 f: 01 620 34 09 e: info@tp-lj.si www.tp-lj.si Tehnološki park Ljubljana d.o.o. Tehnološki park 19 SI-1000 Ljubljana Konferenca AIG'11 Glavni namen letošnje konference Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu AIG'11, ki je potekala 31. 3. in 1. 4. v kongresnem centru hotela Habakuk v Mariboru, je bil pokazati možnost povečanja dodane vrednosti s pomočjo avtomatizacije procesov. Organizator konference je bilo Društvo avtomatikov Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko in Institutom Jožef Stefan. V dveh konferenčnih dnevih se je zvrstilo 7 vabljenih predavanj vrhunskih domačih in tujih strokovnjakov, 5 posebej izbranih tem, predstavljenih pod naslovom Industrijski forum, in 36 predstavitev člankov, ki predstavljajo primere dobre prakse iz slovenskih podjetij. Vzporedno s konferenco je potekala študentska sekcija, kjer so študenti z obeh slovenskih Otvoritev konference - od leve: novoizvoljeni dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prof. dr. Borut Zalik, rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman, prof. dr. Karel Jezernik, UM FERI in poslanec v državnem zboru Matevž Frangež Predsednik konference dr. Boris Tovornik (levo) in predsednik sekcije elektronikov in mehatronikov pri Obrtno-podjetniski zbornici Slovenije Janez Škrlec (desno) univerz, ki izobražujeta študente avtomatike in robotike, predstavili svoje raziskovalne rezultate. Tradicionalno je bila v predprostoru konferenčne dvorane razstava dosežkov in ponudbe pomembnih slovenskih podjetij, ki so bila hkrati sponzorji konference. Kajti brez sodelovanja sponzor-skih podjetij tudi konference, ki je izrazito industrijsko naravnana, ne bi bilo. Tokratno konferenco, ki je bila že sedma po vrsti, je obiskalo okoli 1 70 udeležencev - poslušalcev, predavateljev, razstavljavcev in študentov. Slednje je predvsem zanimalo, kaj počnejo njihovi bodoči delodajalci in kje se bodo lahko po študiju zaposlili. Med udeleženci konference so bili tudi direktorji in inženirji znanih slovenskih podjetij, pa tudi raziskovalci in profesorji obeh slovenskih fakultet za elektrotehniko ter Instituta Jožef Stefan. Uvodni nagovor je pripadel predsedniku konference Borisu Tovorniku, ki je poudaril osnovni namen konference - to je skrb za strokovno rast avtomatikov in avtomatike kot stroke. Gre za edini strokovni dogodek v Sloveniji, na katerem se zberejo izvajalci, raziskovalci in uporabniki s področja avtomatike in robotike. Namenjen je ljudem, ki se v vsakdanji praksi srečujejo s problemi avtomatizacije in robotizacije. Udeležence konference so pozdravili tudi rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman, novoizvoljeni dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Borut Žalik in poslanec v državnem zboru Matevž Frangež. Uvodni predavatelj Jože P. Damijan je poudaril posledice krize za slovensko gospodarstvo, ki je v letu 2009 imelo kar dvakrat večji padec BDP od povprečja v evroobmočju in Razstavni prostor okreva precej počasneje od držav v tem območju. In to kljub temu, da je izvoz slovenskega gospodarstva dvotretjinsko odvisen od držav, ki so v letu 2010 že dosegale visoke stopnje gospodarske rasti. Matej Oset iz Pivovarne Laško je govoril o prispevku avtomatizacije h konkurenčnosti. Kot mnogi drugi je tudi on poudaril, da dobro načrtovan in nadzorovan proizvodni proces pomeni veliko konkurenčno prednost, saj je mogoče poslovanje obvladovati z nižjimi stroški. Na predavanjih je bilo predstavljenih veliko dobrih in inovativnih idej in rešitev, ki pa težko najdejo pot do realizacije, saj je za to potreben kapital, ki ima posluh za inovacije. Iz dosedanjih izkušenj v zadnjih 12 letih, odkar konferenco organiziramo, ugotavljamo, da je 150 do 1 70 obiskovalcev število, ki ga Slovenija zmore za tako koncipirano konferenco, kot je AIG. Vsekakor je potencialno to število veliko večje, vendar je mnogim, ki se želijo udeležiti tega dogodka, iz službenih razlogov to onemogočeno. Z organizacijo dogodka, ki bi imel drugo ciljno publiko in širše zasnovane cilje in teme konference, bi vsekakor pritegnili več ljudi, vendar bi bil to odmik od izhodišča, zaradi katerega organiziramo konferenco AIG. Boris Tovornik, predsednik konference AIG'11 stro|nlstuo.com kriJiSfe stroj tiikOT inovadjerazvojtehnologije www.irt3000.si Strokovni sejemski cetvercek s pozitivno oceno obiskovalcev in razstavljavcev štiri strokovne bienalne sejme Forma tool, Plagkem, Graf & Pack in Livarstvo, ki so minule štiri dni potekali v Celju, si je ogledalo skoraj 11.000 obiskovalcev. V družbi Celjski sejem, d. d., pojasnjujejo, da so tako presegli obisk iz leta 2009, ko so sejmi nazadnje potekali. Rezultat sejemskega obiska potrjuje pozitivne ocene sejemskega dogajanja, ki so jih podali razstavljavci in obiskovalci. Med slednjimi so bili številni tujci, tako iz držav južnega Balkana (BiH, Hrvaška, Srbija) kot tudi EU (Avstrija, Češka, Francija, Italija, Nemčija). V Celjskem sejmu z zadovoljstvom sprejemajo prve rezultate raziskave, ki so jo izvedli med razstavljavci in obiskovalci, saj je skoraj 85 % obiskovalcev navedlo, da so sejmi izpolnili njihova pričakovanja. To se izraža tudi v oceni sejmov. Skoraj 70 % obiskovalcev je sejmom namenilo najvišji možni oceni 5 in 4 (petico skoraj petina vprašanih). Obiskovalci so sicer kot najpogostejši razlog obiska sejmov navajali ogled sejemske ponudbe in novosti ter pridobitev koristnih informacij. Zelo spodbudna pa je tudi napoved ponovnega obiska sejmov, saj je skoraj 84 % obisko- Nagrajeno orodje Gorenje orodjarna je bilo deležno velikega zanimanja obiskovalcev sejmov valcev že odločenih, da bodo sejme ponovno obiskali (manj kot 4 % jih ponovnega obiska ne načrtuje). Tudi razstavljavci svoj nastop na sejmih ocenjujejo kot uspešen (več kot četrtina kot zelo uspešen). Skoraj 70 % jih je navedlo, da je sejem izpolnil njihova pričakovanja. Z obiskom na njihovem razstavnem prostoru jih je bilo zadovoljnih več kot 73 %. Večina razstavljavcev je sicer sejemski nastop namenila predstavitvi podjetja kot celote, med razlogi za predstavitev sta sledila iskanje novih kupcev ter promocija novih izdelkov in storitev. Da bodo sodelovali tudi na prihodnjem sejmu, je odločenih že dobrih 67 % razstavljavcev, vsi preostali pa se še niso odločili. Celjsko sejmišče je v minulih štirih dneh pokazalo, da se razmere v industrijah, ki so se predstavile, izboljšujejo. Najbolje so svetovno gospodarsko krizo prebrodili orodjarji, medtem ko je trenutno v najslabšem položaju grafična industrija. Ker je rezultat slednje po besedah dr. Gora-zda Goloba z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani najbolj vezan na promocijo oz. oglaševanje, se ji obetajo boljši časi, ko se bodo izboljšale splošne gospodarske razmere in bo industrija znova več vlagala v promocijo. Medtem pa se slovenski orodjarji tudi na svetovnem trgu odlično znajdejo, poudarja Janez Poje, predsednik IST-MA Europe. Poje je popeljal delegate skupščine tega svetovnega združenja orod-jarstva in strojegradnje skozi sejemsko dogajanje. Sejmišče so obiskali orodjarji 11 držav, evrop- skim pa so se pridružili še vodilni orodjarji ZDA, Kanade in Južne Afrike. Po Pojetovih besedah pomenijo slovenske orodjarne priložnost za trajno-stni razvoj, čeprav orodjarstvo v vseh svetovnih ekonomijah predstavlja manjši del nacionalnega gospodarstva. »Za vsak del, ki ga želimo prijeti v roke, mora obstajati orodje in za njim cel proces. Kolegi iz Južnoafriške republike so ugotovili, da lahko en orodjar 35-krat multiplicira delovno mesto kasneje v industriji, to so izjemne priložnosti,« razlaga Poje. Da so slovenski orodjarji zelo dobro prepoznani na globalnem trgu, kažejo tudi podeljena sejemska priznanja. Zlato priznanje sejma Forma tool je namreč prejelo transferno orodje za podjetje Peugeot, ki ga je razvila Gorenje orodjarna, d. o. o. Slednja je prejela še srebrno priznanje za etažno orodje za brizganje okvirja vrat gospodinjskega aparata PS 05. Strokovne komisije so sicer sejemska priznanja podelile še podjetju Adapti, d. o. o., za izdelavo ob-rezilnih nožev z ravno ali prostorsko delitvijo. V okviru sejma Plagkem je prejelo zlato priznanje podjetje KMS, d. o. o., za stroj za brizganje plastike z električno zasnovo, na sejmu Livarstvo pa je prejel srebrno priznanje Javni gospodarski zavod Pohorje Mirna za izdelek »kapa hidrantov«, izdelan na osnovi tehnologije toplega preoblikovanja oz. kovanja. Celje bo znova sejemsko obarvano septembra (7.-14. september), ko bo na sejmišču potekal največji po-slovno-sejemski dogodek v tem delu Evrope - 44. MOS. Pred tem pa bo 12. maja še Dan energetske varčnosti s podelitvijo nagrad najboljšim na natečaju za energetsko varčne objekte v Sloveniji 2011, ki ga Celjski sejem pripravlja v sodelovanju s prilogo Dnevnika Moj dom in Ekoskladom. www.ce-sejem.si \ ^ z. 44.M©S EVROPA, SLOVENIJA, CELJE 7.-14. SEPTEMBER 2011 SEJEM NAJBOLJ PODJETNIH, INOVATIVNIH IN POGUMNIH NAJVEČJA SEJEMSKA IN POSLOVNA PRIREDITEV REGIJE Zakaj MOS? več kot 1000 neposrednih razstavljavcev - z zastopanimi skoraj 1700 vedno nove države - rekordnih 34 v 2010 skoraj 150.000 obiskovalcev - delež poslovnih obiskovalcev presega 30 % delež tujcev presega desetino vseh obiskovalcev - največ tujih obiskovalcev je iz Hrvaške, Srbije, Italije, Romunije, BiH ter ostalih držav EU Celjski sejem d.d.j Celje www.ce-sejem.si 18. konferenca Dnevi slovenske informatike »Nove razmere in priložnosti v informatiki kot posledica družbenih sprememb« 18. konferenco DSI 2011 smo uspešno pripeljali do konca. Trije dnevi, polni zanimivih predavanj, predstavitev, izmenjav izkušenj in možnosti za druženje, so minili v znamenju spoznavanja novih razmer in priložnosti v informatiki. Na slovesni otvoritvi je udeležence nagovoril predsednik Slovenskega društva Informatika Niko Schlamber-ger in izrazil zadovoljstvo, da je konferenca dočakala polnoletnost. Poudaril je pomen informatike, ki se kaže tudi v tem, da so družbe s to dejavnostjo izšle iz krize relativno manj prizadete kot tiste iz drugih dejavnosti. Slavnostni govornik mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je v svojem nastopu navedel več podatkov, ki se nanašajo na gospodarska gibanja. Informatiko je ocenil za dejavnost, brez katere gospodarskim družbam ni več mogoče preživeti. V sklopu otvoritve konference je bila podeljena i-nagrada za najboljši IKT-projekt. Merila so bila stroga, in tako glavna nagrada ni bila podeljena. Na drugo mesto pa je bil zaradi inovativnosti in uspešnega pristopa do potreb kupcev, manjših podjetij in zasebnikov uvrščen projekt MOX družb Marg Inženiring, d. o. o., Unija računovodski servis, d. d., in Adacta, d. o. o. Priznanje Slovenskega društva Informatika za delo in dosežke pa je prejel dr. Tomaž Turk z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za razvojne dosežke spletnega terminološkega slovarja Islovar. Udeleženci konference so na enem mestu lahko dobili odgovore na ključne usmeritve informatike ter vpogled v najpomembnejše poslovne in tehnološke trende, ki so jih predstavili vabljeni tuji predavatelji podjetij Oracle, Microsoft, SAP, IBM in JBoss - Red Hat. Izjemen odziv je doživelo tudi predavanje Jacoba Morgana o tem, kako lahko uporabimo socialna omrežja za generiranje poslovne vrednosti, ter predavanje Gartnerjevega analitika Claudia Da Rolda, ki je govoril o tem, ali izvajanje storitev v oblaku predstavlja prihodnost IT-storitev. Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS (foto: J. Strah) Nekaj vsebinskih poudarkov konference: • Na področju poslovne inteligence je ugotovljeno, da so v vseh okoljih neprestane potrebe po poročanju, na oblikovanje rešitev pa vplivajo predvsem dane možnosti in zahteve posameznih okolij. Razvoj in znanstvene raziskave odpirajo in ponujajo nove možnosti, katerih uveljavitev bomo lahko spremljali v naslednjih letih. • Na področju menedžmenta poslovnih procesov je bilo predstavljenih več prispevkov, ki so obravnavali teoretična spoznanja s področja procesne usmerjenosti ter njihovo uporabo v praksi. Predstavljena so bila metodološka izhodišča in ključni dejavniki uspeha pri projektih prenove in informatizacije poslovanja, med katerimi je večina predavateljev poudarjala povezavo s strategijo in nujno potrebo po vključenosti najvišjega vodstva organizacij. • Na področju informacijske varnosti in upravljanja tveganj je bilo ugotovljeno, da se uporabniki informacijskih sistemov prepočasi prilagajajo novim razmeram in priložnostim v informatiki kot posledici družbenih sprememb, saj slepo sledijo trendom rabe socialnih omrežij, ne da bi se pri tem zavedali vseh nevarnosti, ki jih prinašajo. Enako velja za rešitve v oblaku, kjer uporabniki nimajo zadostnega nadzora nad svojimi podatki. S tem se povečuje nevarnost za zlorabe, ki jih je vedno več in so vedno bolj usmerjene na posameznika. Na področju podpore odločanju in operacijskih raziskav so bile predstavljene praktične rešitve, aplikacije večkriterialnega in skupinskega odločanja na področju kmetijstva in prehrane. Cilji in odločevalci so pogosto kontradik-torni in tako z modeli za podporo odločanju želimo najti kompromis med cilji in odločevalci. Globalno želimo doseči učinkovitejšo izrabo virov, kakovosti dela in oblikovati okolje, sprejemljivo za družbo kot celoto. Prikazane so bile izkušnje in spoznanja ter bodoče smeri razvoja modelov ob upoštevanju tudi negotovosti odločanja; informacijske, optimizacijske in zlasti tehnološke rešitve, ki služijo kot podpora odločanju na področju računalniške strežbe, kakovosti podatkov, strojništva in procesnih tehnologij. Na področju informatike v javni upravi so se ponovno začela vzpostavljati skupna organizacijska telesa, katerih neobstoj je bil zaradi preteklih reorganizacij pogosto ključna težava pri zagotavljanju transparentnosti izvajanja projektov in procesov sodelovanja. Kljub temu prihaja do uspešnega sodelovanja, kar je bilo predstavljeno na primeru podpore uporabnikom, kjer sta združili vsebine obstoječih rešitev ministrstvi za javno upravo in za pravosodje ter tako oblikovali skupno rešitev z bistveno nižjimi stroški investicije kot v primeru samostojnega razvoja. Se vedno pa zaradi sektorske organiziranosti IKT ostaja veliko težav pri izvajanju projektov, predvsem na nivoju pripravljanja ter spremljanja izvedbe. Zaradi tega so zelo dobrodošle periodične strategije in akcijski načrti, ki zagotavljajo vsaj nekaj pregleda nad dogajanji na področju IKT. Rdeča nit sekcije so bili poudarki na poenotenju delovanja IKT-služb, potreba po skupnem usklajevanju ter informiranju o tekočih in prihodnjih projektih ter zagotavljanje možnosti večkratne uporabe že vzpostavljenih rešitev. Na okrogli mizi z naslovom »Nove razmere v informatiki: ali so IT-sto-ritve v Sloveniji dovolj cenjene?« so sodelujoči ocenili stanje v Sloveniji na področju IKT. Gospodarska in finančna kriza močno vpliva na IKT-podjetja, saj se zmanjšujejo investicije v IKT-tehnologije tako v gospodarstvu kot v javni in državni upravi. V gospodarstvu v teh kriznih časih vodstva podjetij še vedno štejejo investicije v IKT-opremo in storitve le kot strošek, ne pa kot investicijo in možnost povečevanja konkurenčnosti in uspešnosti njihovih podjetij. Posebno poglavje predstavljata državna in javna uprava, kjer se v zadnjih letih zmanjšujejo investicije v IKT-tehnologije. Sodelujoči so razpravljali predvsem o možnih rešitvah za izboljšanje kriznih razmer in ugotovili, da so spremembe nujne tako v gospodar- ^ m. V ■ - m 1 iflff^ Jir* ^ mi . ^ Utrinek s predavanj (foto: J. Strah) stvu in javni upravi kot v IKT-pod-jetjih samih. Dolgoročna rešitev je usmerjenost v izvoz IKT-rešitev in storitev, saj je slovenski trg premajhen. Za povečanje izvoza se morajo podjetja povezati in sodelovati, predvsem pa se usmeriti v razvoj in trženje produktov. Neizkoriščena možnost je tudi vzpostavitev jav-no-zasebnega partnerstva (JZP) s sodelovanjem uporabnikov in ponudnikov. JZP se v tujini uveljavlja, v Sloveniji pa ne znamo izkoristiti priložnosti, ki jih omogoča. Vsi govorniki so soglašali, da kljub kriznim razmeram obstaja dovolj možnosti za nadaljnji razvoj. Treba je poiskati priložnosti in z agilnim ter inovativnim pristopom uveljavljati IKT-rešitve v gospodarstvu in javni upravi ter v tujini. Zgornje ugotovitve bodo hkrati s priporočili našle mesto v deklaraciji konference, ki bo objavljena na spletni strani Slovenskega društva INFORMATIKA in konference, kjer si jo bo mogoče ogledati ter podati komentarje in predloge za dopolnitev. Tekmovanja za najboljši študentski projekt 2011 so se udeležili študentje računalništva in informatike Univerze v Ljubljani (UL) in Univerze v Mariboru (UM), ki so svoje rezultate tudi predstavili. Za najboljši študentski projekt 2011 je bil izbran projekt 2ndSight avtorjev Luke Topolovca, Žana Markana, Tineta Poštuvana in Blaža Magdiča s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Na podlagi predstavljenih prispevkov, devetih vabljenih vrhunskih tujih plenarnih predavateljev, 50 vabljenih slovenskih predavateljev in preko 100 ostalih predavateljev in avtorjev prispevkov bomo udeleženci konference formulirali deklaracijo konference z naslednjimi poudarki: 1. Že 18. konferenca DSI je s 160 referati prikazala pravo bogastvo vsebin in aktualnih tematik. 2. Rdeča nit konference »Nove razmere in priložnosti v informatiki kot posledica družbenih sprememb« predstavlja sporočilo družbam s področja informatike. 3. Informatika ima v vseh subjektih zasebnega in javnega prava ključno vlogo za njihovo boljšo odzivnost in večjo konkurenčnost. 4. Informatiko je treba ustrezno pozi-cionirati v vseh organizacijah, če hočejo biti uspešne. 5. Za uspešnost gospodarstva in slovenske informatike je Slovenija postala premajhna, naša prizadevanja morajo biti usmerjena evropsko in globalno. 6. Poslanstvo SDI, ki ga izpolnjuje s konferenco, je tudi promoviranje strokovne odličnosti. Konferenco DSI 2011 smo uspešno zaključili. Zahvaljujemo se vsem udeležencem za obisk, avtorjem za bogastvo ter raznolikost vsebin, programskemu svetu, programskemu in organizacijskemu odboru ter pokroviteljem, ki so nam pomagali uspešno izpeljati že 18. konferenco Dnevi slovenske informatike. Več informacij in utrinkov s konference najdete na spletni strani htt^p:// www. dsi20 ll.si/ Slovensko društvo INFORMATIKA Dr. Moniki Ivantysynovi tudi častni doktorat Po prestižni Bra-mahovi medalji je Tehniška univerza v Bratislavi 20. oktobra 2010 prof. Moniki Ivantysynovi (glej Ventil 17(2011)1, str. 14) podelila tudi častni doktorat. Prof. dr. M. Ivantysyno- va, direktorica raziskovalnega centra za fluidno tehniko pri univerzi Purdue v ZDA (Maha Fluid Power Research Center on the Purdue University), je častni naslov »doctor honoris causa« prejela za izredne dosežke na področju fluidne tehnike. Častna podelitev je bila na proslavi 70-letnice ustanovitve Tehniške univerze v Bratislavi. Ob prestižnih nagradah cenjeni profesorici dr. M. Ivantysynovi - med drugim tudi glavni urednici mednarodne revije International Journal of Fluid Power - tudi v imenu revije Ventil iskreno čestitamo. Po O + P 17(2011)1-^2, str. 7 Pripravil: A. Stušek XLAB želi po Evropi in Japonski prodreti še v Ameriko Po uveljavitvi programske rešitve za računalniško podporo na daljavo ISL Light v Evropi in Aziji želi podjetje XLAB, pridruženi član Tehnološkega parka Ljubljana, izboljšati prepoznavnost tudi v Združenih državah Amerike. S tem namenom so se udeležili konference HDI (Help Desk Institute) v Las Vegasu (29. marec-1. april 2011), ki velja za največji svetovni dogodek na področju tehnoloških rešitev za tehnično podporo strankam. XLAB trenutno prodaja svoje programske rešitve za podporo in sodelovanje na daljavo na severnoameriškem trgu samostojno. Z obiskom konference HDI pa želi skleniti strateška partnerstva ter podrobneje spoznati ameriške zahteve in pričakovanja trga, ponudbo konkurence ter njihov način prodaje. Letna konferenca združenja HDI, ki že od leta 1989 združuje strokovnjake na področju tehnične podpore (help desk), ponuja številna predavanja in pregled trendov ter novosti preteklega leta, zato se je je tudi letos udeležila večina vodilnih ponudnikov rešitev »help desk«, večinoma gre za ameriška podjetja, nekaj podjetij pa, tako kot XLAB, prihaja iz Evrope. XLAB želi na dogodku skleniti strateška partnerstva z ameriškimi distribucijskimi podjetji, ki mu bodo omogočila boljše pozicionira-nje na ameriškem trgu. Po izkušnjah XLAB-a so lokalni partnerji ključnega pomena pri večanju tržnega deleža in višanju prepoznavnosti izdelkov. Njihovi najmočnejši trgi (nekatere evropske države in Japonska) so namreč ravno tisti, kjer so uspel i zgraditi kakovostne in zaupanja vredne odnose s poslovnimi partnerji, ki skrbijo za razvoj in rast lokalnega trga. »Help desk« je široko področje in vključuje vse vrste programskih rešitev, ki podjetju omogočajo kakovostno tehnično podporo strank. Med pomembnejša orodja sistema »help desk« sodijo tudi rešitve za pomoč in dostop na daljavo ter spletni pogovor v živo (live chat), ki jih XLAB razvija od leta 2003 ter pri tem stavi na tehnološko dovršenost, enostavno uporabo in cenovno dostopnost svojih izdelkov. Spletni pogovor v živo (live chat) ISL Pronto ponuja dodatni komunikacij- Paket ISL Online ski kanal, preko katerega lahko tehniki ali prodajniki hitro odgovorijo na vsa prodajna vprašanja ali rešijo tehnične težave strank. Če to ni dovolj, je mogoče direktno iz ISL Pronta zagnati orodje za podporo na daljavo, ISL Light, ki omogoča nadzor oddaljenega zaslona in še hitrejše reševanje tehničnih težav strank ali učinkovite prodajne predstavitve. www.tp-lj.si Redna letna seja sveta Zavoda TC SEMTO in pridobivanje razvojnih sredstev v letu 2011 Zavod Tehnološki center SEMTO je v sklopu redne letne seje sveta, ki je bila 1 7. marca 2011, svoje člane seznanil z možnostmi pridobivanja razvojnih sredstev v letu 2011. Na sejo je povabil predstavnika Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Aleša Miheliča in predstavnico Ministrstva za gospodarstvo Nastjo Stergar. Oba sta se strinjala, da so možnosti za pridobitev sredstev v letu 2011 slabe, saj večjih javnih razpisov, namenjenih gospodarstvu, ne bo. Dr. Mihelič ugotavlja, da so se sredstva za javne razpise zmanjšala. MVZT bo namenil sredstva za nekatera področja. Spodbudili bodo industrijske raziskave v okviru iniciative EUREKA za leto 2011. Predmet razpisa so nepovratna sredstva za sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektov za projekte, ki jih je na zasedanjih programa Eureka potrdila skupina visokih predstavnikov programa Eureka. Na prvo odpiranje so prejeli veliko vlog, zato obstaja bojazen, da bodo razpisana sredstva le še za 2. odpiranje. V sodelovanju s Tehnološko agencijo Slovenije bodo ponovno objavili razpis v podporo nacionalnemu sistemu inovacij INO 2011, katerega namen je podpora tehnološkoinovacijskim vozliščem. Razpis bo predvidoma objavljen v aprilu ali maju 2011. Za razliko od preteklih razpisov letos ne bodo sofinancirali stroškov, ampak aktivnosti. Nastja Stergar z Ministrstva za gospodarstvo in dr. Aleš Mihelič z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Sredstva iz evropskih strukturnih skladov so v precejšnji meri izčrpana, zato bodo iz tega naslova objavljeni le manjši razpisi. Predstavnike industrije je posebej povabil na javni poziv za zbiranje predlogov projektov za dopolnitev Načrta za evropske sodelujoče države, ki bi lahko pripomogli k razvoju vesoljskih dejavnosti. Predloge zbirajo do vključno 27. maja 2011. Stergarjeva je povedala, da so se osredotočili na več področij, in sicer na razvojnoinvesticijske programe, razvojne centre slovenskega gospodarstva, sektor podjetništva, ki je prvenstveno namenjen manjšim in srednjim podjetjem, in na vlaganja v kadre. Poudarila je, da je poleg razvoja pomembno pozicioniranje proizvoda na trgu. Na to temo je trenutno objavljen javni razpis Inovacijski vavčer 2011 za zaščito patentov, modelov in znamk. Okvirna skupna višina sredstev javnega razpisa znaša 1,500.000 EUR. Odprt bo do porabe sredstev oz. najkasneje do 29. 9. 201 1. Dr. Mihelič je tudi povedal, da v prihodnje javnih razpisov, ki bi bili namenjeni za sofinanciranje razvoj noraziskovaln i h projektov in podpornih dejavnosti ter storitev tehnoloških centrov, ne bo. Tehnološki centri, ki predstavljajo skupno razvojnoraziskovalno enoto več gospodarskih družb, so se po mnenju MVZT dobro uveljavili in tako lahko uspešno sodelujejo s podjetji kot razvojni partnerji. Na MVZT so se odločili za spodbujanje netehnoloških inovacij. Nataša Robežnik Zavod TC Semto Nova sejemska prireditev GR Zagotovo je med močnej0imi argumenti oziroma instrumenti, ki jih sejemski organizatorji uporabljamo za nagovor potencialnih razstavljavcev, statistika. Ta neizprosno prikaže dejstva. Najpomembnej0e je 0tevilo obiskovalcev, ki pridejo na sejemsko prireditev. V mislih imamo tiste »prave« obiskovalce, ki jim je namenjen celoten napor, ki ga razstavljavci in organizatorji vložimo v pripravo in izvedbo dogodka. Jasno je, da statistika ni pomembnej0a od vsebine in programa sejemske prireditve - je pa vsekakor prepričljivo orodje, pokazatelj in sredstvo za oceno uspe0nosti. V nekem smislu je pragmatični adut in garant solidnosti bodočega festivala, kongresa, sejemske prireditve. Tradicija »sejmarjenja«, ki je tesno povezana z mestom, kjer so dogodki in sejmi, pa vliva razstavljavcem in obiskovalcem zaupanje v uspe0nost načrtovane prireditve. Gospodarsko razstavi0če razpolaga z vsem. Z orodji, infrastrukturo, ekipo izku0enih organizatorjev in z rezultati množice uspe0nih dogodkov, med katerimi bo leto0nji sejem DOM požel ne le »statistični« rekord zasedenosti razstavnih povr0in in 0tevila razstavljavcev, ampak napovedujemo tudi rekordno 0tevilo obiskovalcev. Tudi zato GR hoče več. Zaveda se, da kot promotor servisira gospodarstvo, podjetni0tvo in obrt v 0ir0em regijskem in državnem prostoru, ki mu daje Ljubljana, njegova prestolnica, prav poseben pečat in vlogo, ki si jo je izborila ne samo kot upravno, ampak tudi kot sejemsko sredi0če. In prav revitalizirana zavezni0tva in partnerstva bodo tokrat botrovala temeljem nove sejemske prireditve, ki jo načrtujemo. Partnerstvo Obrtno-podjetni0ke zbornice Slovenije in Gospodarskega razstavi0ča je bilo rojeno iz volje, izku0enj in znanj, ki so se zbrali v Obrtno-podjetni0ki zbornici in nakopičili pri njenih članicah in članih tudi v sejemski dejavnosti. Z dozorelimi idejami bomo skupaj z lomilci krize in s podjetni0kimi zmagovalci utrli novo pot promocije in preboja. Načrtujemo nov sejemski dogodek LOS - Ljubljanski obrtno-podjetni0ki sejem, s katerim bomo pozdravili leto0njo po- mlad. LOS bo osrednja specializirana razstavno-prodajna sejemska prireditev na Gospodarskem razstavi0ču v Ljubljani med 2. in 5. junijem 2011. Na vpra0anje, kdo bo vabljen in kdo tvori jedro razstavno-prodajnega sklopa LOS, ni težko odgovoriti. Tvorijo ga sekcije Obrtno-podjetni0ke zbornice Slovenije: od prometne, gostin-sko-turistične, živilske, lesne, steklarske, kamnose0ke, grafično-papirne, tekstilne, kovinarske, elektrodejavno-sti in energetike do mehatronikov in robotikov, plastičarjev, gradbincev, kleparjev in krovcev, avtoserviser-jev, frizerjev, zlatarjev, cvetličarjev, trgovcev ^ Vabljena pa so tudi vsa tista podjetja, ki s svojo dejavnostjo gravitirajo v osrednji slovenski prostor, v Ljubljano in njeno okolico. Organizatorji bomo razstavljavcem omogočili poseben enkratni uvajalni rabat. Obiskovalcem pa ugodno počutje z bogatim strokovnim in ob-sejemskim programom, ki ga bosta spremljala zabavni del in izvrstna kulinarična ponudba. Dobrodo0li. Rastko Aleš, vodja projektov GR HYDAC KOMPONENTE ZA FLUIDNO TEHNIKO - hidravlični filtri - mobilni filthrni agregati - obvodni filtrirni agregati - agregati za odstranjevanje vode - hidravlični akumulatorji - hladilniki olje/zrak, olje/vocta - senzorika, tlak, temp., pretok, nivo... __ - krmilni bloki in ventili - objemke in pritrditve -- - krogelni ventiti - črpalke \ - oljni servis H YD AC d.o. o. Z«9r«b$ka c. 20 2000 Maribor 02 4G0 15 20 ali lnfo@hydiic.si Združenje meroslovne iniciative Slovenije Združenje meroslovne iniciative Slovenija (v nadaljevanju MIS) bo neformalno združenje slovenskih laboratorijev s področja meroslovja, kot so kalibracijski laboratoriji, kontrolni organi, industrijski laboratoriji, skratka vsi, ki se ukvarjajo z merjenjem. Ustanovljeno bo 16. 6. na 3. M & Q KONFERENCI, ki jo prireja podjetje LOTRIČ, d. o. o., v soorganizaciji z Uradom Republike Slovenije za meroslovje. Na konferenci v hotelu Golf na Bledu bodo podpisane pristopne izjave in sprejet statut ter naloge združenja. Poleg tega bosta takrat potrjena vodenje in sedež združenja. Namen združenja MIS je: • dvig ugleda meroslovja v Sloveniji in tujini, • sooblikovanje zakonskih predpisov, • izobraževanje, • informiranje splošne in strokovne javnosti s pomočjo internetni strani, • izmenjava znanja, • skupni razvojnoraziskovalni projekti. Naloge združenja MIS so: • skupni nastop na razpisih, • preboj na tuji trg, • nacionalna poklicna kvalifikacija NPK - laborant v meroslovju, • izdelava spletne strani, • učinkovito pridobivanje domačih in tujih partnerjev. Vse zainteresirane laboratorije vabimo, da se pridružijo združenju. Prija- vite se lahko pri Tanji Šinkovec Fejfar, 04/51 70 700 ali tanja.sinkovec. fejfar@lotric.si do 9. maja. Več informacij na www.mqkonferenca.si. www. mqkonferenca.si Mobilni računalniki na roki olajšajo delo v skladišču Kdor pri svojem delu potrebuje proste roke za delo z različnimi predmeti, mu je zapestni mobilni terminal Motorola WT4000 dobesedno pisan na kožo. Je idealno orodje za povečanje storilnosti pri prevzemanju, nabiranju in izdajanju predmetov v skladi0čih, oskrbi proizvodnje z izdelki in pri izpolnjevanju naročil kupcev v distribucijskih centrih ter podobno. Z mobilnimi računalniki na roki se močno zmanj0a 0tevilo napačnih dostav in se poveča zadovoljstvo strank. Prenosni računalnik na roki Ergonomsko oblikovan in z barvnim zaslonom opremljen zapestni terminal je primeren tako za levičarje kot za desničarje in ga je mogoče nositi na zapestju ali za pasom. Z uporabo prostoročnega terminala WT4000 se optimizirajo poslovni procesi v panogah, kot so: proizvodnja, logistika, transport, trgovina (maloprodaja) ter distribucija in vsa klasična skladi0čna opravila, ko delavec 0e posebej potrebuje obe prosti roki zaradi nenehnega dela s predmeti. Ustrezno visoka robustnost in odpornost proti padcem, prahu in vlagi (IP 54) zagotavljata brezhibno delovanje v 0e tako pra0nih skladi0čih, pro- izvodnih linijah ali hladilnicah do temperature -20 °C. Z napr-stnim čitalnikom Motorola RS409 je mogoče uspe0-no brati tudi slab0e odtisnjene in po0kodovane črtne kode ali jih brati celo z večje razdalje. Brezžični naprst-ni čitalnik črtne kode Motorola RS507 omogoča uspe0en zajem podatkov tudi v 2D-črtnih kodah najrazličnej0ih simbologij. Proste roke pri delu in računalnik za pasom Ostali poudarki: • brezžična komunikacija vključuje prenos podatkov Bluetooth in WLAN s hitrostjo do 54 Mb/s (802.11 a/b/g), • omogoča nemoteno branje črtne kode med gibanjem, • možnost priključitve slu0alk za glasovno vodenje uporabnika Motorola RCH50, • operacijski sistem MS Windows, • barvni zaslon z diagonalo dobrih 7 cm, • zdrži padce na trdo podlago z vi0ine 1,2 m. Želite zmanj0ati 0tevilo napak in potrebujete proste roke za lažje delo? Če je odgovor pozitiven, potem je zapestna Motorola WT4000 pravi terminal za vas. Za več informacij o Motoroli WT4000 nas pokličite na (01) 530 90 28 ali nam pi0ite na leoss@leoss.si in postanite zadovoljna stranka. Za vse izdelke iz na0ega kataloga zagotavljamo celovito podporo in pomoč pri vzdrževanje v lastnem servisu. Vir: LEOSS, d. o. o., Dunajska c. 106, 1000 Ljubljana, tel.: 01 530 90 20, faks: 01 530 90 40, internet: www. leoss.si, e-mail: leoss@leoss.si, g. Gašper Luksič Visoka rast senzorike in merilne tehnike Porast povpra0evanja po senzoriki in merilni tehniki po podatkih članstva ustreznega nem0kega strokovnega združenja AMA že peto četrtletje zapored kaže na izrazito rast. V zadnjem četrtletju preteklega leta se za okoli 4 % povečuje skupna rast prometa v letu 2010 na okoli 37 %. Posebno manj0a in srednja podjetja kažejo pravi razcvet povpra0evanja. Po besedah vodje združenja AMA dr. Thomasa Simmonsa to kaže na to, da senzorika in merilna tehnika postajata odločujoči veji gospodarskega razvoja, kar obeta tudi najbolj0e napovedi za leto 2011 in naprej. Pred gospodarsko krizo je bila letna rast prometa navadno med 5 in 10 %. Napovedi so sicer najbolj0e, toda zelo neenakomerne po posameznih vejah gospodarstva. Strojna in procesna industrija si 0e nista povsem opomogli, kar velja tudi za druga področja, zelo odvisna od izvoza. V vsakem primeru pa so ostale inovativne veje zanesljiv obet za leto 2011. Več informacij dobite na spletnem naslovu: www.ama-sensorik.de. Po O + P 55(2011)1-2, str. 6 Pripravil: A. Stušek: A. Stušek - uredništvo revije Ventil Pogonska in fluidna tehnika ponovno v konici konjukture Z 19,6 milijardami evrov je sektor dopolnilnih dobav najmočnejši v okviru nemške strojne industrije. Po močnem nazadovanju v letu 2009 so si nemški dobavitelji pogonske in fluidne tehnike presenetljivo hitro opomogli, po ocenah VDMA v letu 2010 z rastjo okoli 15 % za pogonsko tehniko in okoli 33 % za fluidno tehniko. Prognoze za leto 2011 so podobno vzpodbudne z okoli 12 % za pogonsko in okoli 15 % za fluidno tehniko. Vodilna tema letošnjega sejma v Hannovru je bila »pametna učinkovitost« (Smart Efficiency). Pod tem geslom so nastopali izdelovalci in dobavitelji v okviru vseh trinajstih vodilnih sejmov. Pri tem gre za inteligentno povezavo in uporabo posameznih potencialov učinkovitosti, tj. povezavo stroškovne in procesne ter učinkovitosti virov. Tudi pri pogonski in fluidni tehniki je učinkovitost že leta nazaj vodil- na tema. Pri tem gre v prvi vrsti za energijsko učinkovitost in za neprestano delujoč nadzor stanja sistema (Condition Monitoring Sistem - CMS ) strojev in naprav. Spekter uporabe takšnih sistemov gre od nadzora delovanja, npr. črpalke in naprave za prezračevanje, do optimiranja kompleksnih postrojev, npr. vetrnih elektrarn. Po Fluid 43(2011)11-02, str. 8 Razvojna nagrada za občutljivo strego Festo je skupaj s Fraunhofer IPA prejel nemško razvojno nagrado za leto 2010. Nagrada zveznega predsednika za tehniko in inovacije znaša 250.000 evrov. Razvijalci so pri razvoju komunikacije »človek - stroj«, inspirirani s slo-njim rilcem, razvili gibljiv »sistem tretje roke« (Dritte -Hand-System), ki lahko kot pomočnik bionske stre- ge človeku nudi podporo doma, v gospodinjstvu ali v industriji. »Strežni asistent« je izdelan iz lahkih umetnih mas in zahvaljujoč stisnjenemu zraku ter varni in okolju prijazni krmilni tehniki zagotavlja tudi ustrezno popustljivost pri mogoči koliziji z okolico. Po Fluid 43(2011)01-02, str. 7 Merilniki poti in kotnega zasuka za mobilno tehniko Razvoj avtomatizacije tudi na področju mobilne tehnike neprestano napreduje. Vedno širša uporaba senzorjev in merilnih pretvornikov za krmiljenje mobilnih strojev mora zagotavljati zanesljivo in varno delovanje tudi v zelo zahtevnih okoljih. Izbira ustreznega senzorja je pri tem vedno odvisna od merilne naloge. Za olajšanje tega dela je firma Nov-technik izdelala priročno brošuro z naslovom Merjenje poti in kotnih zasukov za mobilno tehniko (Weg - und Winkelmessung in mobilen Anwendungen) s predstavitvijo senzorjev različnih principov delovanja in s specifičnimi tehničnimi lastnost- mi za uporabo na obravnavanem področju. Pahljača obsega široko družino senzorjev, od potenciometrskih in brez-kontaktnih za merjenje poti in kotnih zasukov preko paličnih senzorjev za neposredno vgradnjo v hidravlične in pnevmatične valje do induktivnih senzorjev poti, ki so primerni za vgradnjo v delovne in krmilne mehanizme mobilnih strojev. Poleg standardnih izvedb so predstavljene tudi možnosti prilagoditve posebnim zahtevam uporabnikov. V odvisnosti od tehnologije in izvedbe so obravnavani senzorji v splošnem primerni za uporabo v temperaturnem območju od -55 do +140 °C in imajo standardno električno zaščito IP69. Po dolgoletnih izkušnjah uporabe v avtomobilski industriji so primerni tudi za posebne varnostno-tehnično zahtevne aplikacije. Brošura, tiskana v barvnem tisku na formatu A4, je na voljo v nemškem ali angleškem jeziku. Brezplačno je na razpolago neposredno pri Novotech-niki na e-naslovu: info@novotecnik. de Po O + P 55(2011)1^2, str. 7 A. Stušek - uredništvo revije Ventil Tudi protipovratni ventil lahko povzroča težave! Napačno vgrajen protipovratni ventil lahko povzroča resne težave. Podtlačno sesanje iz hidravličnega rezervoarja mnogokrat ne deluje, kot bi moralo! Osnovna naloga protipovratnega ventila je, da dopušča prosti tok v eno smer in ga zapre v drugo smer. To je videti preprosto, vendar pa njegova vgradnja velikokrat povzroča nerazumljive pomanjkljivosti pri delovanju. Vgradnja mora biti pazljivo izvedena in pred prvim zagonom zanesljivo preverjena pravilnost njegove usmeritve. Protipovratni ventil za črpalko Protipovratni ventil je največkrat vgrajen zato, da prepreči povratni tok in vrtenje črpalke v nasprotno smer, potem ko je njen pogon izključen. Brez vgrajenega ventila lahko črpalka doseže veliko vrtilno hitrost v nasprotno smer in sistemski tlak za črpalko se dekomprimira. Pri vgradnji ventila v napačni smeri pa črpalka ne more dobavljati olja v sistem. In če gre za črpalko z nespremenljivo iztisnino in je tlačno omejevalni ventil vgrajen za protipovratnim ventilom, lahko nastane nedovoljeno visok tlak z rušilnim učinkom. Če pa je tlačno omejevalni ventil nameščen pred protipovratni ventil, bo sistem ostal tudi brez napajanja, vse olje pod tlakom se preko tlačnega ventila vrača nazaj v rezervoar, vsa moč pa se pretvarja v toploto. Protipovratni ventil pri vzporedno delujočih črpalkah Pri napravah z več črpalkami za napajanje enega sistema protipovratni ventili preprečujejo vzvratno vrtenje posamezne črpalke. Tudi v tem primeru bi za vgrajen protipovratni ventil v napačni smeri tok črpalke usmerjal nazaj v rezervoar. Protipovratni ventil v povratnem vodu Protipovratni ventil v povratnem 128 vodu ima nalogo preprečevanja pra-znitev povratnega voda pri mirovanju naprave oz. zagotovitev minimalnega tlaka v njem. Podtlak in zrak v povratnem vodu lahko povzročata hidravlične udare v cevovodih. V primeru napačne smeri vgradnje protipovratnega ventila je povratni vod zaprt. Tako se v povratnem vodu lahko vzpostavi tudi maksimalni tlak v sistemu. Povratni vod in T-priključki pri ventilih pa praviloma niso di-menzionirani za visoke tlake, zato bo najslabše dimenzioniran sestavni del zanesljivo popustil. Če se pri tem diferencialni valj prekrmili v smer gibanja navzven, pride do vdora v prestavnem razmerju valja pretvorje-nega tlaka v povratni vod in če je pri tem sistemski tlak sočasno povezan z zaprtim povratnim vodom, pride do blokiranja oz. nedelovanja valja. Tlak lahko neomejeno poraste. To tudi utemeljuje pravilo, da se v povratne vode nikoli ne smejo vgrajevati zapir-ni ventili, ker se enako dogodi, če se takšen ventil pozabi odpreti. Protipovratni ventil kot varovalo bremena Krmiljeni protipovratni ventil preprečuje samodejno spuščanje (lezenje) bremena pri mirovanju naprave - stroja. Za zanesljivo krmiljenje zapiranja takšnih protipovratnih ventilov se uporabljajo potni ventili, pri katerih so delovni priključki obvezno razbremenjeni v T-priključke sistema. V primeru napačne smeri vgradnje protipovratnega ventila se bo breme seveda nekontrolirano hitro spustilo. Protipovratni ventil kot ventil za podtlačno polnjenje Podtlačno polnjenje preprečuje pojav podtlaka pri hidravličnih porabnikih tako, da se manjkajoče olje sesa neposredno iz rezervoarja. Takšno delovanje je seveda nadvse vprašljivo, če vemo, da potiska olje v porabnik le zračni tlak. Razlika tlaka naj ne bo večja od 0,2 do 0,3 bar, sicer nastopa v porabniku previsok podtlak (0,7 do 0,8 bar absolutno). S tlakom odpiranja protipovratnega ventila pri 0,5 bar je ta meja že prekoračena. Če se temu prištejejo še tlačne izgube v vodu od rezervoarja do porabnika, se doseže nesprejemljivo visok vakuum. Napajalni tlak mora biti dovolj visok za premagovanje odporov pretakanja ustreznega prostorninskega toka. Zato podtlačno polnjenje dovolj zanesljivo deluje le pri hidravličnih stiskalnicah, pri katerih je rezervoar nameščen neposredno nad valjem pehala in je polnilni ventil ustrezno konstruiran in dimenzioniran. Le črpalka s tlačno regulacijo bi se samodejno prekrmilila v ničelno iztisnino oz. bi delovala z ničelnim tlakom. Vir: Peitsmeyer, D.: Das scwächste Bauteil gibt nach - Fluid 43(2011 )01-02, str 15. Kontakt: www.hydra ul ik-aka demie. de. Vsa ponudba obrti in podjetništva na enem mestu Svetovanje in rešitve za boljše poslovanje PROMOCIJSKE CENE ZA RAZSTAVLJAVCE ZAGOTOVLJEN OBISK ODLIČNA LOKACIJA ^ QBRTN0-P0DJETNI5KA ^Z BO R N J CA SLOVEN IJ E www.sejemlos.si GC Gospodarsko razstavUe Ljubljana Exhibition and Convention Centre Robotika, naš vsakdan - za vse ali se vedno samo za tehnike Robotika je danes povsem domača beseda in večina ljudi ve, kaj se pojmuje pod tem imenom. Če pa bi želeli dobiti natančno definicijo, kaj je robot in kdaj se je prvi robot sploh pojavil, nekega natančnega odgovora ne moremo dobiti. Številni znanstveniki in strokovnjaki za robotiko navajajo več različnih definicij in tudi več datumov v preteklosti o začetku robotizacije. Beseda robot izhaja iz češke besede robota, ki pomeni garaško, suženjsko delo. V angleščini se je začela uporabljati leta 1923, ko je bila prevedena gledališka igra Karla Čapka Rossum's Universal Robots, ki govori o delavcih v tovarni, ki opravljajo težka, enolična in monotona dela. Robotika definira robot kot mehansko napravo, ki opravlja določena največkrat ponavljajoča se opravila, ki bi jih drugače opravljal človek. Vendar avtomat še ni robot. Delo, ki ga opravlja robot, je vnaprej programirano, ponavljajoče se in pogosto neprijetno za človeka ali celo škodljivo njegovemu zdravju. Med takšna dela štejemo na primer varjenje, barvanje, razna montažna dela in podobno. Prva generacija robotov se je pojavila v 60-ih, ko so bili roboti stacionarne elektromehanske naprave še brez zaznaval in brez možnosti predhodnega programiranja. Druga generacija se je pojavila v 70-ih letih in so jo predstavljali roboti z zaznavali in krmilnimi enotami, ki jih je bilo možno programirati. Tretja generacija se je pojavila v 90-tih letih s sofisticiranim programiranjem, prepoznavanjem in sintezo govora, lastnostmi umetne inteligence in drugimi naprednimi lastnostmi. Danes pa se srečujemo s tako imenovanimi softverskimi roboti, ki naj bi avtonomno opravljali intelektualno delo človeka. Revija Ventil v svojem poslanstvu pokriva tudi področje robotike. Ne toliko v smislu razvoja in izdelave robotov kot v pomenu uporabe robotike na zelo širokem strojniškem področju. Prav zato smo naprosili predstavnika podjetja ABB, da nam nekoliko več pove o samem podjetju in predvsem o tistem delu podjetja, ki pokriva robotiko. Spoštovani g. Robert Logar, vodja poslovne enote robotika v ABB d. o. o., prosim vas, da za bralce revije VENTIL odgovorite na nekaj vprašanj, da bolje spoznamo vaše podjetje, njegovo dejavnost, poslanstvo in pomen v slovenskem in globalnem prostoru. Predvsem nas zanima tisti del vašega podjetja, ki pokriva področje robotike. Visokonapetostni odklopnik ABB Ventil: Prosim vas, da na kratko predstavite vase podjetje, vašo kratico, njegove ustanovitelje, zgodovino, dejavnost, število zaposlenih pri nas v Sloveniji in v celotni korporaciji, vase trge, kupce in podobno. R. Logar: Skupina ABB je bila ustanovljena leta 1988, predhodnika sta švedska ASEA (1891) in švicarski Brown Boveri (1883). Danes smo delniška družba s sedežem v Züric-hu, Švica, s 124.000 zaposlenimi v približno 100 državah. V Sloveniji je v podjetju ABB, d. o. o., 28 zaposlenih. Kot eno izmed vodilnih svetovnih inženirskih podjetij svojim kupcem pomagamo, da električno energijo uporabljajo bolj učinkovito, da povečajo produktivnost in zmanjšajo negativne vplive na okolje na trajnost-ni način. To lepo pove naše geslo: »Power and productivity for a better world.« Ventil: V Sloveniji je ABB širšemu krogu ljudi najbolj prepoznaven po robotiki. Ali lahko na kratko predstavite še druge produkte in storitve, ki jih podjetje ABB trži na globalnem trgu? R. Logar: ABB je v Sloveniji dejansko najbolj prepoznaven na področju elektroenergetike, sledi pa zagotovo področje robotike. ABB je sicer organiziran v pet poslovnih divizij: • produkti za energetiko, • sistemi za energetiko, • nizkonapetostni produkti, • avtomatizacija procesov, • diskretna avtomatizacija in pogonska tehnika. Robotika je vključena v divizijo diskretna avtomatizacija in pogonska tehnika. ABB približno polovico svojih prihodkov (skupaj 32 milijard USD v 2010) ustvari na področjih energetike (produkti in sistemi), polovico pa na področjih avtomatizacije in pogonske tehnike. ABB-jev portfelj torej v grobem zajema: • električne naprave, opremo in rešitve za avtomatizacijo proizvodnje električne energije in industrijskih procesov, • produkte in rešitve za prenos in distribucijo električne energije, • NN-produkte, • inteligentne sisteme za stavbe, • pogonsko tehniko (motorji, frekvenčni pretvorniki), • robote in robotske sisteme. Gre torej za zelo široko področje, več podrobnejših informacij o naših produktih in rešitvah pa lahko najdete na naših spletnih straneh (www.abb.si). Ventil: Dejavnost vašega podjetja je povezana z robotiko, avtomatizaci- Aii Hladno spajanje kovinskih izdelkov z industrijskim robotom ABB IRB6600 jo, energetiko in drugim. Verjetno ste prisotni v večini industrijskih držav na svetu. Naštejte, prosim, glavne trge za vaše produkte in pa države, v katerih ste kot znamka ABB z robotiko in avtomatizacijo najbolj prisotni. R. Logar: ABB je globalno podjetje v pravem pomenu besede. S svojimi produkti in storitvami smo prisotni v več kot 100 državah po vsem svetu. Naši največji trgi so Evropa, Azija, Severna in Južna Amerika. Pogled z robotske perspektive je sledeč: s kar nekaj prednosti po številu prodanih robotov vodita Nemčija in Kitajska, sledijo zahodnoevropske države (Francija, Italija, Španija, Švedska, ...), ZDA in Indija. Ventil: Prosim vas, da naštejete dejavnosti, v katerih so vaši roboti bolj prisotni kot drugi, in dejavnosti, v katerih ste manj angažirani. R. Logar:V preteklosti so se izoblikovale določene dejavnosti, v katerih smo bolj prisotni kot v drugih. V ABB smo tradicionalno močni v livarnah, obratih za proizvodnjo plastike, lakirnicah, za spoznanje manj npr. v varjenju. Seveda to ne pomeni, da smo od določenih dejavnosti »odstopili«, ravno nasprotno. Pri ABB vidimo v tem velik potencial. Pravkar smo trgu predstavili nove tipe robotov, namenjene izključno varjenju, poleg tega še dva nova robota, namenjena paletizaciji, skupaj s tremi vrstami standardnih prijemal, ki bodo za naše kupce izredno zanimiva. Ventil: Kateri so vaši glavni konkurenti pri nas v Sloveniji, kateri na tujih evropskih trgih in kateri na globalnih svetovnih trgih? R. Logar:Če se omejimo na področje robotike, so naši največji konkurenti znani »igralci« tako v slovenskem, evropskem in svetovnem merilu: Fa-nuc, Yaskawa Motoman in Kuka, pojavljajo pa se tudi drugi proizvajalci industrijskih robotov. Ventil: Kako je z raziskovalno dejavnostjo v podjetju ABB ? Ali je skoncen-trirana v matični tovarni in pokriva vsa podjetja in vse dejavnosti iz centralne enote ali pa imate na raziskovalnem področju dislocirane enote po svetu in morda celo v Sloveniji? Novi paletirni robot IRB460 s serijskim prijemalom - najhitrejši paletir-ni robot na svetu Montaža solarnih panelov R. Logar: ABB namenja za razvoj veliko sredstev - milijardo ameri0kih dolarjev letno. Oddelki za raziskave in razvoj (R & R) zaposlujejo 6.000 znanstvenikov in inženirjev, sodelujemo s 70 univerzami po celem svetu. Če na0tejem samo najpomembnej0e, so to: MIT (ZDA), Tsinghua (Kitajska), KTH Royal Institute of Technology (Švedska), Indian Institute of Science (Indija), ETH (Švica), Karlsruhe (Nemčija), AGH University of Science and Technology (Poljska). ABB R & R oddelki so torej razpr0eni, v Sloveniji takega oddelka ni. Ventil: Živimo v kriznih časih, v gospodarski krizi in recesiji. Kako vase podjetje preživlja ta čas tu v Sloveniji in kako drugje, kako se otepate recesije in kaj je vas nasvet za izhod iz gospodarske krize za podjetja, ki delajo na strojniškem področju? R. Logar:Stabilnost ABB izhaja predvsem iz 0irokega portfelja in prej na0tetih poslovnih divizij, ki vsaka na svojem področju nudi tehnolo0ko napredne izdelke in re0itve. Nekega univerzalnega recepta za izhod najbrž ni. Definitivno pa potencial leži v tehnolo0ko zahtevnej0ih izdelkih in re0itvah z visoko dodano vrednostjo, iskanju posebnih tržnih ni0 in potreb, pravočasnem vključevanju v tehnologije, ki prihajajo, itd. Ventil: Vse razvite države v svetu, Evropska skupnost in tudi Slovenija namenjajo kar nekaj denarja za raziskave in razvoj oziroma za sofinanciranje raziskovalnih projektov. Ali se vase podjetje tu v Sloveniji prijavlja na javne razpise za raziskovalne projekte, kako je na tem področju uspešno in kaj vi menite o takšnem načinu sofinanciranja raziskovalno-razvojnega dela? R. Logar: Tudi v ABB, d. o. o., se vključujemo v tak0ne projekte, v preteklosti smo jih nekaj že izvedli. Vedno v povezavi z zunanjimi partnerji oz. končnimi uporabniki. Velikokrat pa smo kot dobavitelj vključeni v projekt, ki ga sofinancira EU ali Slovenija. Tak0na podpora je vsekakor dobrodo0la, ovira so administrativni postopki, ki zahtevajo precej časa in določeno stopnjo napora. Ventil: V Sloveniji je poznano, da je sodelovanje med univerzitetno sfero in industrijo zelo skromno. Kakšno je vaše sodelovanje z univerzitetnimi in raziskovalnimi institucijami? R. Logar: Na0e sodelovanje bi lahko označil kot dokaj uspe0no. Sodelujemo s tehničnimi fakultetami Univerze v Ljubljani, vi0je- in visoko0olskimi centri 0ir0e po Sloveniji, na Hrva0kem in v BIH. S 0tudenti opravljamo vaje, seminarske naloge, diplome, strokovno prakso. Izredno popularen je na0 simulacijski programski paket RobotStudio, ki je za 0ole in fakultete brezplačen. Poleg RobotStudia večina fakultet in 0olskih centrov uporablja tudi »prave« robote ABB v učne namene. Ventil: V razvitem svetu so znani primeri, da uspešna podjetja del raziskav prenesejo na univerzo, kamor podjetje za določen čas vključi enega ali celo več svojih raziskovalcev, ki skupaj z raziskovalci z univerze ali fakultete raziskujejo probleme za podjetje. Ali bi, po vašem mnenju, takšna oblika sodelovanja pri nas lahko zaživela ? Sestava avtomobilskih karoserij R. Logar: Kot sem že omenil, ABB veliko sodeluje z univerzami in in0tituti po svetu, v Sloveniji pa sodelovanja na tem nivoju 0e ni. Za prihodnost pu0čamo vse možnosti odprte ^ Ventil: Koliko inženirjev ali pa morda celo doktorjev s tehničnega področja je zaposlenih v vasem podjetju in koliko ste jih zaposlili v zadnjih letih? Kakšen profil inženirja v vasem podjetju potrebujete, kakšnega si želite in kakšne pravzaprav dobite pri nas na slovenskem trgu? R. Logar: V podjetju imamo zaposlenih 5 magistrov, 18 inženirjev, 5 tehnikov, od tega na oddelku robotike 5 inženirjev in 3 tehnike. Profili inženirjev, ki jih »producirajo« slovenske fakultete, nam načeloma ustrezajo, morda bi si kdaj zaželeli več praktičnih in aplikativnih izku0enj ter malce več »navzkrižne« razgledanosti med inženirji elektrotehnike, strojni0tva in računalni0tva. Ventil: V današnjem času brez inova- ABB-frekvenčni pretvorniki in elektromotorji cij, patentov in izboljšav dolgoročno ne more preživeti nobeno podjetje, ki izdeluje za trg končne uporabne izdelke. Kako vi vodite to področje, kako motivirate zaposlene in koliko inovacij se v vašem podjetju porodi v enem letu? Ali ste na tem področju samostojni? R. Logar: Razvoj vodijo posamezne poslovne divizije. Lokalna podje- tja pa aktivno sodelujemo z lastnim videnjem na podlagi izku0enj iz izvedenih projektov in poznavanjem lokalnih trgov. Zahvaljujemo se vam za vaše izčrpne odgovore in vam tudi v prihodnje želimo veliko poslovnih uspehov. Prof. dr. Janez Tušek Fakulteta za strojništvo Ljubljana Idejna zasnova naprave za preizkušanje kovinskih materialov Edvard DETIČEK, Mitja KASTREVC Povzetek: V prispevku je prikazan idejni načrt naprave za preizkušanje vzorcev kovinskih materialov na osnovi standardov ASTM. Načrt temelji na izkušnjah, pridobljenih pri razvoju naprave za preizkušanje anodnih vzorcev v industriji aluminija. Rekonstrukcija predpostavlja vpeljavo servohidravličnega pogona ter senzorjev pomika in sile, predvsem pa računalniškega vodenja. V ta namen so bili razviti tudi ustrezni algoritmi za regulacijo sile, ki omogočajo poleg statičnega tudi izvedbo dinamičnega preizkušanja vzorcev kovinskih materialov. Ključne besede:elektrohidravlika, servopogoni, adaptivna regulacija sile, preizkuševalni stroji ■ 1 Uvod V preteklem obdobju je bila za aluminijsko industrijo razvita naprava za preizkušanje anodnih vzorcev [5], zlasti vzdržljivost ob nateznih, tlačnih in upogibnih napetostih, medtem ko so preizkusi vzdržljivosti pri dinamičnih obremenitvah manj pomembni. Nasprotno pa je pri preizkušanju kovinskih materialov dinamično obremenjevanje zelo pomembno. Rekonstrukcija naprave zato predvideva vgradnjo servohidravličnega pogona in senzorjev pomika in sile, predvsem pa uvedbo računalniškega vodenja. V prispevku je prikazan koncept regulacije sile s PID-regulatorjem, ki ima vgrajeno zaščito pred integralskim pobegom. Računalniški algoritem vodenja v zaprti zanki ima prigrajeno tudi zaščito za primer, ko med preizkusom prihaja do gibanja preizkušanca. Slednje bi lahko pri- Doc. dr. Edvard Detiček, univ. dipl. inž., doc. dr. Mitja Kastrevc, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo vedlo regulacijski krog sile do nestabilnega delovanja. V dodatnem računalniškem algoritmu potekata izračun trenutne hitrosti gibanja preizkušanca in trenutne vrednosti faktorja ojačenja. Tako ojačan signal hitrosti se prišteva k osnovnemu signalu želene vrednosti sile in tvori t. i. hitrostno kompenzacijo. ■ 2 Matematični model regulacijskega kroga Hidravlični valji s pretvorbo hidravlične energije v mehansko omogočajo enostavno izvedbo premočrtnih pomikov in sil tako, da predstavljajo standardne elemente strojev za preizkušanje materialov in konstrukcij (slika 1). Slika 1. Shematični prikaz naprave za določanje mehanskih napetosti in utrujenosti kovinskih materialov z vzorcem po priporočilih ASTM vhodno spremenljivko ter silo kot izhodno spremenljivko, lahko izrazimo na naslednji način: F (s)=- VvVqxA (Vqp + K^e) 1 ^ + KLe A' + KLe)]1- (Tv 2 s ^ + 2DvTv +1) sy(s) u(s) - (1 Vqp + KLe Slika 2. Elektrohidravlični servopo-gon - shematično Ti stroji so dandanes avtomatizirani in računalniško vodeni. To pomeni, da so hidravlični pogoni opremljeni s servoventili ter senzorji pomika in sile, ki skupaj tvorijo zaprte regulacijske zanke (slika 2). Primerna regulacijska struktura mora hidravličnemu pogonu omogočati, da verno repro-ducira sile, podobne realnim delovnim razmeram, oziroma obremenjuje preizkušanec v skladu s predpisi standarda ASTM. Kadar se v regulacijskem krogu sile uporablja običajni PID-regulator, lahko prihaja do problemov, če se med preizkusom pojavi gibanje preizkušanca, ki lahko destabilizira regulacijski krog sile. Da bi še pred uporabo določili primerno regulacijsko strategijo, moramo najprej postaviti matematični model odprtega regulacijskega kroga. Dinamično vedenje valja in ventila opišemo s pomočjo Ber-noullijeve in kontinuitetne enačbe ob upoštevanju stisljivosti olja in puščanja zaradi netesnosti. Za opis dinamike gibajočih se delov pa zapišemo enačbe ravnotežja sil. Slika 3 prikazuje blokovno shemo line-ariziranega sistema v odprti zanki. Laplaceovo transformiranko matematičnega izraza, ki opisuje relacijo med napetostjo na servoventilu kot Opazimo lahko, da se hitrost batni-ce pojavi kot motilna spremenljivka. Njen vpliv je mogoče teoretično popolnoma kompenzirati z uvedbo dodatnega vhodnega signala oblike: u(s)=^^(Tv's2DvTv +1) ^yis) (2) Če zanemarimo dinamiko servoven-tila, dobimo še enostavnejšo obliko: A VVVQx (3) Po ponovni pretvorbi v časovni prostor dobimo končno obliko kompenzacijskega signala: VvVQX dt (4) Vpliv hitrosti gibanja batnice lahko aproksimativno kompenziramo s prištevanjem dodatnega signala k želeni vrednosti. Ker na sistemu ni- mamo vgrajenega merilnika hitrosti, moramo hitrost izračunavati s približnim odvajanjem signala poti. Seveda je omenjeni kompenzacijski signal ojačan s faktorjem ojačenja VA. Zaradi nelinearnega dinamičnega obnašanja hidravličnega pogona v praksi se pravilna vrednost tega ojačenja spreminja v odvisnosti od delovnih pogojev. Ugodno je torej napraviti adaptacijo VA na trenutne delovne razmere. ■ 3 Adaptacija faktorja ojačenja signala hitrosti Ideja je zasnovana na osnovi predhodnih študij adaptivne regulacije pomika, t. i. samonastavljive regulacije. Enak identifikacijski postopek kot pri regulaciji pomika je mogoče uporabljati tudi za identifikacijo spremenljivega hitrostnega faktorja ojačenja. Identifikacija sloni na predpostavki, da dinamiko sistema zadovoljivo opisuje identifikacijski model, to je prenosna funkcija z neznanimi para- VvDvTv Vqx Xv Klb 1/Ch povratna zveza sile povratna zveza pomika 1/m y" Slika 3. Blokovna shema lineariziranega modela hidravličnega pogona A - površina bata RV - koeficent viskoznega trenja Ch - hidravlična kapacitivnost Ql - delovni pretok DV - - faktor dušenja ventila TV - - časovna konstanta servoventila F - sila u - vhodna napetost servoventila Fl - zunanja sila Vqp - tokovno-tlačni koeficient ventila Kle - lekačni koeficient VQx - pretočni koeficient ventila m - masa Vv - ojačenje ventila Pl - delovni tlak Xv - pomik drsnika ventila y - pozicija s V A y u pl R A Slika 4. Blokovna shema poenostavljenega sistema metri. Pri tem je za učinkovito, hitro y (k)=P(k + +1) = in konvergentno identifikacijo treba izbrati čim enostavnejši, ^^nd^f kljub temu reprezentativen matematični model. V primeru hidravličnega pogona je mogoče zanemariti dinamiko servoventila, vztrajnostne sile in stisljivost olj^. [Bloko-vno shemo tal (k)) ter njihovi kvadrati tvorijo ocenitveni funkcional J = e^e , ki ga minimiziramo: d^/de = O = . S substitucijo P_= izpeljemo parametrično ocenitveno enačbo. Pri on-line parametričnem ocenjevanju je potrebno v vsakem odtip-nem intervalu izračunati naslednje enačbe: P(.k +1) =L[r Y(k + 1)J P(k (8) K kjer je y korekcijski faktor in tako imenovani faktor pozabljanja. Z diskretizacijo zvezne prenosne funkcije (5) ob uporabi z-transfor-macije dobimo G'( z) = (1 - Z-' ^ZiV^s Is =T Vsz - V1 -- z= b1z- zkar daje končno diferenčno enačbo y{k +1) -y(k) = bu{k) z le enim neznanim parametrom b^ =TVS. Enačbe od (6) do (8) za on-line parametrično ocenjevanje zavzamejo sedaj obliko: P{k )u{k) y (k) = P{k )u '(k) + X (9) +1)=+y(k)[y(k +1)- (10) -y(k) -bi(k)u(k)] (10) P{k +1)=- u'{k)+ (11) P{k) Da bi dosegli hitro in konvergentno identifikacijo, mora biti faktor pozabljanja izbran v razmeroma ozkem področju X = 0.9 - 0.995 , kar predstavlja preveliko občutljivost za delo v realnem okolju. Zaradi tega je bila opravljena določena modifikacija. Namreč drugi izraz v imenovalcu enačbe (11) je bil nadomeščen z X/P(k) = c2, kjer je c e IR. Takšna modifikacija omogoča učinkovito nadzorovanje konvergence in hitrosti identifikacijskega postopka. Najpomembnejši zaključek za realizacijo neposredne adaptivne hitrostne kompenzacije pa izhaja iz enačb (3) in (5), namreč ojačenje dodatnega vhodnega signala uv(s) ima obliko recipročne vrednosti faktorja ojačenja VS. Digitalna realizacija diferencialne enačbe (4) pri intervalu vzorčenja T ima sedaj obliko naslednje diferenčne enačbe: Uvikl=Va (k) ^^Ic) =--1-- y (k) = . ( ) (12) 1 biik) y{k) - y{k -1) T ■ 4 Strategija regulacije sile Predlagano regulacijsko strukturo shematično prikazuje slika 5. Za osnovni regulacijski krog sile je uporabljen običajni PID-regulator [4]: Ur (k) = Kp eik)+^ , Ti n=\ 2 (13) + ^e(k -1)] Parametri PID-regulatorja so bili nastavljeni eksperimentalno s pomočjo neposredne Ziegler-Ni-cholsove metode [1]. Pri tej metodi s povečevanjem ojačenja P-regu-latorja sistem vzbudimo do meje stabilnosti, ko nastopijo oscilacije s konstantno amplitudo. V tem stanju določimo kritični faktor ojačenja ter kritično periodo oscilacij Sledi nastavljanje parametrov regulatorja na osnovi priporočil Kp = 0.6 Krit,, T1 = 0.5 P.^., T^ = 0.125 P.^^.... v okviru algoritma je izvedena tudi omejitev integralnega delovanja za zaščito pred prevelikimi prenihaji. Nazadnje je PID-regulatorju dograjena še neposredna hitrostna kompenzacija. Ta signal je iz stabilno-stnih razlogov zakasnjen s časovno konstanto TA. ■ 5 Eksperimentalni rezultati Pred uporabo na prototipni napravi za dinamično obremenjevanje kovinskih vzorcev z zarezo sta bila najprej opravljena nastavitev in testiranje servohidravličnega pogona na laboratorijski napravi (slika 6). Naprava je sestavljena iz hidravličnega valja s servoventilom, sani stroja z s 1 povratna zveza sile vsota PID omejitev Vv aiv Vox tokov u e xv 1 ,ta neposredna hitrostna kompenzacija 1 i . t . i L— y' L ,— m T Slika 5. Blokovna shema novega koncepta regulacije sile merilnikom položaja in opore. Med sanmi in oporo se nahaja merilnik sile. Tehnični podatki so zbrani v tabeli 1. Tabela 1. Tehnični podatki rezultat pri uporabi PID-regulator-ja z omejenim integralnim delom, ki dosega zadovoljivo dinamično obna0anje. Nadalje se izkaže, da v tem primeru regulacija ob delovanju Senzor pomika Linearni potenciometer MCB Tip RH-300, linearnost +-0,1 % Senzor sile HOTTINGER U2B 50kN (2mV/V) Hidravlični valj $ 40 / 28 mm, h = 200 mm Servoventil MOOG - D-769-233 QN = 19 l /min Sistem za laboratorijsko preizku0anje in nastavljanje servohidravličnih pogonov prikazuje slika 6. Sledilno delovanje regulacije sile je bilo preverjeno pri skoku želene vrednosti z 12 kN na 18 kN ob blokiranem obremenilnem valju. Določanje odpornosti regulacije na delovanje motenj pa je potekalo pri konstantni želeni vrednosti 12 kN. Pri tem je bila motnja povzročena z nenadnim rahlim odprtjem ventila obremenilnega valja. S tem je nenadoma nastopilo gibanje bremena s hitrostjo 0,02 m/s. Signal senzorja sile je predznačen z (-) pri nateznih obremenitvah in s (+) pri tlačnih obremenitvah. Ob 0tevilnih opravljenih eksperimentih prikazuje slika 7 le najbolj reprezentativne rezultate. Najprej sta prikazana rezultata pri skočni spremembi želene vrednosti. Slika 7a prikazuje rezultat pri uporabi PID-regulatorja v njegovi osnovni obliki, ki služi za primerjavo. Čeprav deluje regulacija brez statičnega pogre0ka, je prenihaj regulirane veličine, približno 25 %, za praktično uporabo prevelik. Slika 7b prikazuje motnje ni učinkovita (slika 7c). Razumno je torej izvesti kombinacijo slednjega in dodatne hitrostne kompenzacije. Rezultat je prikazan na sliki 7c. Kljub nastalemu gibanju ba-tnice hidravličnega valja se nastali dinamični pogre0ek hitro odpravlja, medtem ko se statični pogre0ek ustali na ničelni vrednosti. Eksperimentalni rezultati dokazujejo učinkovitost predlagane regulacijske strategije. Vpliv motenj se učinkovito odpravlja, medtem ko je regulacija v stacionarnem stanju brez pogre0ka. Hkrati pa prenihaj regulirane veličine ni večji od 5 %. Nazadnje je bila preverjena 0e sposobnost naprave za dinamično testiranje vzorcev. Pri določanju dinamičnega modula elastičnosti je bila želena vrednost generirana tako, da je naprava razvila najprej konstantno silo prednapetja 1 kN, hkrati pa sinusno spreminjanje sile med 1 kN in 7 kN, kar je izzvalo približen učinek utripne obremenitve (slika 8). ■ 6 Zaključek V prispevku je prikazan idejni načrt naprave za preizku0anje vzorcev kovinskih materialov na osnovi standardov ASTM. Načrt temelji na izku0njah, pridobljenih pri razvoju naprave za preizku0anje anodnih vzorcev v industriji aluminija. Rekonstrukcija te naprave predpostavlja vpeljavo servohidravličnega pogona ter senzorjev pomika in sile, predvsem pa računalni0kega vodenja. V ta namen so bili razviti tudi ustrezni algoritmi za regulacijo sile, ki omogočajo poleg statičnega tudi izvedbo dinamičnega preizku0anja. Koncept regulacije sile s PID-regula-torjem ima vgrajeno omejitev integralnega dela. S tem je zagotovljeno, da prenihaj regulirane veličine ni prevelik, tudi takrat, kadar se želena vrednost spreminja skočno. Računalni0ki algoritem vodenja ima prigrajeno tudi za0čito za primer, ko med preizkusom prihaja do gibanja preizku0anca. Slednje bi lahko privedlo regulacijski krog sile do nestabilnega delovanja. V dodatnem računalni0kem algoritmu potekata izračun trenutne hitrosti gibanja preizku0anca in trenutna vrednost faktorja ojačenja. Tako ojačan signal hitrosti se pri0teva k Slika 6. Laboratorijsko nastavljanje servohidravličnih pogonov Fr V y -15 -20 Želena vrednost \/ 0.25 a) 0.75 1 Čas (s) ii -15 -20 Želena vrednost 0.25 25) 0.75 1 Čas (s) bo -20 Želena vrednost 50 . Comparing the temperatures , tb, and tc on the axial direction of the cylinder bore, was highest and tc was lowest. Measuring point 'a' was located near the edge of the cylinder bore: the bottom dead-center of the piston. The piston was acted on by the moment-load. Therefore, the piston inclined in the bore and locally contacted at the edge of the bore. The reciprocating action of the piston results in higher solid friction and larger heat generation. On the other hand, point 'c' was corresponding to the top dead-center of the piston. The part around point 'c' was cooled by suction of the low-temperature fluid and by delivery of the heated fluid. Figure 9 depicts the effect of the clearance between the piston and the cylinder bore on the mean temperature, which rises At ( = ( At + ' m CB a Atb + Atc ) / 3 ). When the clearance was small (C = 19 p,m, average) the rise in AtmCB was low, most probably because the inclination of the piston in the cylinder bore was suppressed and frictional heating caused by the metallic contact was low. 3.3 Valve plate temperature Temperatures ta and tß of the valve plate between the delivery to suction ports and the suction to delivery ports were measured respectively using the rotating cylinder-block type axial piston pump. As presented in Figure 10, temperatures ta and tß increased larger than the discharge temperature td . Even if the temperature td elevated only 4°C from the inlet temperature tin=30 °C, the temperatures ta and tß rose higher and became greater than 20 °C. The difference in temperatures ta and tß was not clearly shown. At: , where At was defined as =( ta + tß )/2 - As the temperature tin decreased, the temperature rise Atm was higher because the viscosity was higher at the lower temperature, which yielded the higher viscous dissipation in the film of the bearing and sealing part. Figure 12 illustrates the effect of the rotational speed N on the temperature rise Atm of the valve plate. From comparison to Fig. 7 of the swash-plate temperature rise, it is readily apparent that the speed Figure 11 shows effects of the inlet temperature tin of the hydraulic fluid on the mean valve plate temperature rise 50 40 30 III MO22 1 1 1 1 - N =15s"1 tn =30 °C up down - t a A A A A t ß ▼ V td 1 • O 1 1 1 10 Pd MPa 20 Figure 10. Valve platte temperatures ta, t^ and discharge oil temperature td (rotating cylinder-block type, MO22, N=15 s-1, t- =30 °C) 0 0 0 20 10 MO22 ' 1 1 1 1 - N = 15 s"1 °C up down 20 T V _ 30 ■*< 1 1 40 A A - 1 1 1 1 1 0 10 20 Pd MPa 20 15 10 MO22 L =30 °C A- Pd MPa A 15 O 10 V 5 10 15 20 N s" 25 Figure 11. Eifect of inlet oil temperature tn on valve-plate temperature rise Atm (rotating cylinder-block type, MO22, N=15 s-1) Figure 12. Effect of rotational speed N on valve-plate temperature rise Atm VP (rotating cylinder-block type, MO22, tn=30 °C) N less affected the rise Atm than Atm SP . m The slippers run on the swash plate and would operate in lightly contacting mixed lubrication because the hydrodynamic action and hydrostatic action was able to support the load effectively, while the sliding parts between the valve plate and the cylinder block were strongly contacted and operated perfectly in mixed lubrication. ■ 4 Concluding Remarks Using both the rotating cylinder-block type and rotating swash-plate type axial piston pumps, the temperatures of all three main sliding parts between the swash plate and the slipper, the cylinder block and the pistons, and the valve plate and the cylinder block were measured: the pump performance was evaluated. The viscosity grade of the hydraulic fluids, type of fluid, inlet fluid temperature, discharge pressure, rotational speed, and piston clearance were selected as parameters, and the thermal lubrication characteristics of the pumps were examined experimentally under field operating conditions. The conclusions of this experiment are summarized as the following: As the discharge pressure increased, the temperature of the swash plate, cylinder block and the valve plate increased almost in direct relation. As the rotational speed increased, the temperature rises were dependent on operating conditions. The swash plate temperature at the switching parts corresponding to discharge and suction increased greatly. The cylinder block temperature at the bottom dead center of the pistons increased markedly. The valve plate temperatures at both the switching parts were almost the same. The sliding part temperature was higher than the discharge oil temperature. The temperature rise using the wa-ter-glycol fluid was noticeably smaller than the increases achieved using mineral oils. The temperature increases became large as the fluid viscosity increased and the inlet oil temperature decreased. References [1] Wilson, W.E.: Design of Optimum Clearances in Positive-Displacement Pumps and Motors, Transactions of American Society of Mechanical Engineers, p.117-122 (1956) [2] Yamaguchi, A. and Tsuchimoto, M.: Bearing Seal Characteristics of the Oil Film Between a Valve Plate and a Cylinderblock of Axial Piston Pumps (in Japanese), Journal of Japan Hydraulics and Pneumatics Society, Vol.1 3, No.1, p.55-60 (1982) [3] Yamaguchi, A. and Mizuno, R.: Bearing Seal Characteristics of the Film Between a Valve Plate and a Cylinderblock of Axial Piston Pumps, 2nd Report (in Japanese), Journal of Japan Hydraulics and Pneumatics Society, Vol.14, No.6, p.426-432 (1983) [4] Yamaguchi, A., Sekine, H., Shimizu, S. and Ishida, S.: Bearing/Seal Characteristics of the Film Between a Valve Plate and a Cylinderblock of Axial Piston Pumps, 3rd Report (in Japanese), Journal of Japan Hydraulics and Pneumatics Society, Vol.18, No.7, p.543-550 (1987) [5] Ivantysynova, M.: A New Approach to the Design of Sealing and Bearing Gaps of Displacement Machines, Proceedings of 4th JHPS International Symposium on Fluid Power, Tokyo, p.45-50 (1999) [6] Olems, L.: Investigations of the Temperature Behaviour of the Piston Cylinder Assembly in Axial Piston Pumps, International Journal of Fluid Power, Vol.1, No.1, p.27-38 (2000) [7] Wieczorek, U. and Ivan-tysynova, M.: Computer Aided Optimization of Bearing and Sealing Gaps in Hydrostatic Machines-The Simulation Tool CASPAR, International Journal of Fluid Power, Vol.3, No.1, p.7-20 (2002) 5 0 0 [8] Khonsari, M.M.: A Review of Thermal Effects in Hydrodyna-mic Bearings, Part I: Slider and thrust Bearings, ASLE Transactions, Vol.30, No.1, p.19-25 (1986) [9] Khonsari, M.M.: A Review of Thermal Effects in Hydrodyna-mic Bearings, Part II: Journal Bearings, ASLE Transactions, Vol.30, No.1, p.26-33 (1986) [10] Mitsui, J., Hori, Y. and Tana-ka, M.: An Experimental Investigation on the Temperature Distribution in Circular Journal Bearings, Journal of Tribology, Transactions of American Society of Mechanical Engineers, Vol.108, p.621-627 (1986) [11 ] Ferron, J., Frene, J. and Boncom-pain, R.: A Study of the Thermo-hydrodynamic Performance of a Plain Journal Bearing Comparison Between Theory and Experiments, Journal of Lubrication Technology, Transactions of American Society of Mechanical Engineers, Vol.105, p.422-428 (1983) [1 2] Gethin, D.T. and Medwell, J.O.: An Experimental Investigation into the Thermohydrodynamic Behavior of a High speed Cylindrical Bore Journal Bearing, Journal of Tribology, Transactions of American Society of Mechanical Engineers, Vol.107, p.538-543 (1985) [13] Wang, Y., Zhang, C., Wang, Q.J. and Lin, C.: A Mixed-TEHD Analysis and Experiment of Journal Bearings Under Severe Operating Conditions, Tribolo-gy International, Vol.35, No.6, p.395-407 (2002) [14] Horner, D., Simmons, J.E.L. and Advani, S.D.: Measurements of Maximum Temperature in Til-ting-Pad Thrust Bearings, Tribology Transactions, Vol.31, No.1, p.44-53 (1988) [1 5] Fillon M., Bligoud J. and Frene J.: Experimental Study of Tilting-pad Journal Bearings—Comparison with Theoretical Thermo-elastohydrodynamic Results, Journal of Tribology, Transactions of American Society of Mechanical Engineers, Vol.114, p.579-588 (1992) [1 6] Kazama, T., Yamaguchi, A. and Shimizu, S.: Thermoelastohy-drodynamic Behavior of Hydrostatic Thrust Bearings (in Japanese), Journal of Japan Hydraulics and Pneumatics Society, Vol.21, No.4, p.392-399 (1990) [17] Kazama, T. and Tsuruno, T.: Thermal Lubrication Characteristics of Swash-Plate Type Axial Piston Pumps (Temperature Measurement of Swash-Plate and Cylinder-Block) (in Japanese), Transactions of Japan Society of Mechanical Engineers, Ser. C, Vol.74, No.738, p.425-430 (2004) [1 8] Yamaguchi, A.: Motion of the Piston in Piston Pumps and Motors (3rd Report, Experiments and Theoretical Discussion) (in Japanese), Transactions of Japan Society of Mechanical Engineers, Ser. B, 1992, Vol.58, No.547, p.785-790 (1992) [19] Tanaka, K., Yoshisaki, Y., Na-kahara, T. and Kyogoku, K.: Relationship between Stiffness of Sliding Part End and Friction Characteristics in Oil Hydraulics Equipment (in Japanese), Transactions of Japan Society of Mechanical Engineers, Ser. C, Vol.68, No.666, p.601-606 (2002) Nomenclature N : rotational speed pd : discharge pressure Od : discharge flow rate t : temperature td : discharge oil temper- ture t: in inlet oil temperature A t temperature rise = t - n total efficiency nv volumetric efficiency Subscript A, B, C, D, E : temperature mea- suring points on the swash plate a, b, c, d, e : temperature mea- suring points in the cylinder block CB : cylinder block m : average SP : swash plate VP : valve plate a, ß temperature measuring points on the valve plate 0 : ; standard Acknowledgements The authors would like to express their appreciation to Mr. T. Hashimoto and Mr. H. Kawaha-ra of Yukenkogyo Co., Ltd., and Mr. M. Sano and Mr. T. Suzuki, students of Muroran Institute of Technology. This paper was first presented in Proceedings of the 7th JFPS International Symposium on Fluid Power, Toyama 2008. Znanstvene in strokovne nadaljevanje s strani 113 prireditve ■ Agritechnica 2011 - Sejem kmetijskih strojev in opreme 2011 15.-19. 11. 2011 Hannover, ZR Nemčija Organizatorja: - DLG (Deutsche Landwirtschafts - Gesellschaft) - Messe Hannover Informacije: - www.agritechnica.com Merjenje temperature triboloških elementov v aksialni batni črpalki z nagibno ploščo Razširjeni povzetek Kot je že iz naslova razvidno, prispevek podaja in analizira predvsem meritve temperature znotraj aksialne batne črpalke z nagibno ploščo, slika 4 pa prikazuje tudi volumetrični in skupni izkoristek merjene črpalke v odvisnosti od izstopnega tlaka. Ob izvajanju preizkusa z vrtilno frekvenco črpalke 1500 vrt./min je znašala temperatura mineralnega olja 30 0C na vstopu v črpalko. To je bilo olje po ISO VG 46. Strokovnjaki iz prakse se pogosto premalo zavedajo, da je skupni izkoristek tovrstnih črpalk približno do 60 bar, včasih celo do cca 100 bar, zelo slab. To je na sliki 4 dobro razvidno. V raziskavi so bile merjene temperature na različnih mestih nagibne plošče (slika 1), bobna (cilindrskega bloka) (slika 2) in ventilsko-razdelilne plošče, to je plošče z vtočno in iztočno izvrtino (slika 3). Termopari so bili vgrajeni pod drsnimi površinami teh elementov na mestih, ki so označena na navedenih slikah. Kot hidravlične kapljevine so bile pri preizkusih uporabljene 4 vrste mineralnih hidravličnih olj, in sicer po ISO VG 22, 32, 46 in 68, ter vodni glikol VG 32. Vtočne temperature kapljevin v preizkušane črpalke so bile od 20 do 40 0C, najvišja vrtilna frekvenca pa 1 700 vrt./min. Med izvajanjem meritev so tlak dvigali po 10 bar, začenši pri atmosferskem tlaku, pa vse do 200 bar in analogno zniževali v obratni smeri, kar je razvidno tudi iz podanih diagramov. Na sliki 6 velja posebej opozoriti na razmeroma visok dvig temperature za olje VG 68, ki se sicer redko uporablja v sistemih pogonsko-krmilne hidravlike. Vodni glikol VG 32 je v tem pogledu ugoden, ima pa nekaj drugih slabih lastnosti, ki jih številni strokovnjaki iz prakse dobro poznajo. Na sliki 8 velja opozoriti na razmeroma visok porast temperature v bobnu; to je za do 50 in celo skoraj do 60 0C, in to ob razmeroma nizkem tlaku do 180 bar in vrtilni frekvenci samo 1000 vrt./min ter vtočni temperaturi olja 30 0C. Ta je v praksi pogosto 20 do 30 ali celo 40 0C višja, višji pa so običajno tudi vrtljaji in tlaki. V zaključkih prispevka je treba posebej poudariti navedbo avtorjev, da povečevanje tlaka na iztoku iz črpalke vpliva na skoraj sorazmerno zviševanje temperature nagibne plošče, bobna in ventilske plošče. Vpliv zviševanja vrtilne hitrosti na te temperature pa je odvisen od obratovalnih pogojev. Temperature zgoraj navedenih treh elementov so višje od temperatur kapljevine na iztoku iz črpalke (kar je tudi pričakovano, saj kapljevina odnaša s seboj toploto in ima za to dodane aditive). Ključne besede:fluidna tehnika, tribologija, aksialna batna črpalka, temperatura, preizkus Ocena in mnenje o vsebini članka z naslovom: Temperature Measurement of Tribological Parts in Swash-Plate Type Axial Piston Pumps V sodobni pogonsko-krmilni hidravliki (PKH) se vse več uporabljajo aksialne batne črpalke, ki, za razliko od večine ostalih tipov, zmorejo visoke tlake, večinoma do 350 bar. Večina krmilja PKH je prav tako razvita za ta nivo tlaka. Aksialne batne črpalke z nagibno ploščo so (po moji oceni) uporabljene pogosteje kot aksialne batne črpalke z nagibnim bobnom. Zato je takšen prispevek v naši reviji toliko bolj dobrodošel. Žal pa so avtorji tega prispevka izvajali nekatere meritve pri parametrih, ki so nižji ali celo znatno nižji od tistih, ki nastopajo v zadnjih letih kot delovni parametri v sistemih PKH v industriji in gospodarstvu na sploh. Predvsem obravnavani najvišji tlak preskušanja 200 bar je znatno pod nivojem tlaka, ki nastopa v industrijskih strojih in pos-trojenjih; to je do 350 bar (v železarstvu v zadnjem desetletju večinoma 290 do 320 bar). Pri mobilnih strojih, pri katerih so črpalke gnane večinoma z dieselskimi motorji v neposrednem prenosu, so vrtilne frekvence tudi znatno nad 2000 vrt./min. Preizkusi v tem prispevku navajajo najvišje vrtljaje 1 700 vrt./min, večina pa je izvedena z do 1500 vrt./min. Postavlja se vprašanje, ali lahko za oceno razmer znotraj črpalk v tovrstni industrijski praksi vrednosti oziroma parametre, ki so v tem prispevku izmerjeni, ekstrapoliramo tako glede »naših« dejanskih vrtljajev, tlakov, vtočnih temperatur kapljevin ipd. Doc. dr.Jožef Pezdirnik, univ. dipl. inž. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Potrebujete novo, namensko hidravlično napravo, hidravlični stroj ali pa samo posebno hidravlično sestavino? Želite izdelati novo hidravlično napravo ali stroj, pa vam manjka projektantskih izkušenj in znanja? Želite dopolniti, spremeniti oz. izboljšati obstoječo hidravlično napravo ali stroj? Želite izdelati sodobno, avtonomno elektro-hidravlično krmilje? Želite biti med prvimi, ki bi vgradili in uporabili ekološko prijazno hidravlično napravo na čisto, pitno vodo? Imate mogoče težave z diagnosticiranjem oziroma odpravljanjem okvar na obstoječi hidravlični napravi ali stroju? Želite v vašem podjetju izvesti izobraževanje na področju pogansko-krmilne hidravlike? Če ste na kakšno od zgoraj zapisanih vprašanj odgovorili pritrdilno, smo mi pravi naslov za vas! Smo ekipa strokovnjakov ki se že vrsto let ukvarja z raziskavami, razvojem, projektiranjem, konstruiranjem in vzdrževanjem HIDRAVLIČNIH STROJEV IN NAPRAV ter NJIHOVIH SESTAVIN. Pri svojem delu uporabljamo sodobna projektantska, konstrukterska in diagnostična orodja. Ukvarjamo se tako z OLJNO kot z novo VODNO pogonsko krmilno hidravliko. POKLIČITE oz. PIŠITE NAM IN Z VESELJEM SE BOMO ODZVALI VAŠEMU KLICU! LABORATORIJ ZA POGONSKO-KRMILNO HIDRAVLIKO (LPKHJ Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6,1GG0 Ljubljana TeleFon: 01/4771 115 E-pošta: IpkhlFs.uni-lj.si Spletni naslov: http://lab.Fs.uni-lj.si/IFt/ End-quality assessment of electrical motors based on the concept of virtual sensors Pavle BOSKOSKI, Janko PETROVCIC, Bojan MUSIZZA, flani JURICIC, Andrej BICEK Abstract: The virtual sensor is a concept that refers to "measuring" physical quantities that cannot be directly accessed by physical sensors. This is done in an indirect way by making use of other sensory outputs and signal processing. In this paper we adopt this concept for the problem of finding flaws in electrical motors in a non-invasive manner. A prototype aimed at quality assessment is presented and is shown to be able to measure the overall motor quality, as well as details about the quality of each assembly part. This is done solely based on information drawn from vibration and electrical signals. Keywords: virtual sensor, signal processing, fault diagnosis, quality assessment, electrical motors ■ 1 Introduction Reliable end-quality assessment is (almost) the last step in the manufacturing process, which has to ensure that the end-products conform to the required quality standards. In this paper we focus on the problem of end-quality assessment of electronically commutated (EC) motors. The main goal is the development of a fast and accurate fault detection system, which is capable of assessing the overall quality grade of the product. Mag. Pavle Boskoski, univ. dipl. inž., prof. dr. Janko Petrovčič, univ. dipl. inž., prof. dr. Bojan Musizza, univ. dipl. inž., prof. dr. Dani Juričic, univ. dipl. inž., Jožef Stefan Institute, Department of Systems and Control, Ljubljana, Slovenia, Andrej Biček, univ. dipl. inž., Domel, d. d., Železniki, Slovenia In our approach we implement the proposed fault detection system using the concept of virtual sensor. Virtual sensor usually stands for a piece of application software that performs processing of data sets collected from available physical sensors[1]. The underlying software is based on prior knowledge about the observed system. ■ 2 The concept of virtual sensors for condition assessment In the context of quality control of industrial products, we need a system composed of HW and SW modules that are able to produce reliable estimates of the system condition from readings collected from physical sensors. In the application shown below, only vibrational, current and voltage sensors are applied. Prior to digital signal processing the physical sensor output should pass through the signal conditioning stage. The key modules of the virtual sensor for assessing system condition are depicted in Figure 2. The first module refers to as feature extraction, which essentially transforms the set of n measured signals Xe R" into a new set of m signals called features ^eRm. Ideally, features should depend exclusively on system condition and should be independent of the system operating Figure 1. Hypothetical feature distribution Ventil 17 /2011/ 2 Figure 2. The concept of virtual sensor for condition assessment of EC motors conditions [6]. Typically, in the case of no fault, features take values from a restricted set of values Soe Rm which are often close to zero. In the presence of a fault, values of the feature depart away from the set So. This effect is shown in Figure 1. The role of feature evaluation stage is to decide whether all the components of 9 are within So. If not, the presence of fault is detected. All we know at that stage is that there is a fault somewhere in the system, but yet not exactly where. The role of fault isolation is to reveal possible fault origin on the basis of information drawn from the feature values. More precisely, the final output is a ranked list of tentative faults origins with associated probabilities. In this paper we expand the classical concept of virtual sensors for condition monitoring - by adding an additional module that performs overall quality assessment (Figure 2). This quality assessment is also based directly on the evaluated feature values. ■ 3 Practical problem The described concept was employed to an end-quality assessment system in Domel dd. Domel is world recognized manufacturer of electrical motors. Part of their production is devoted to electronically commutated motors for HVAC applications. One of the main concerns in the production process is assessment of the mo- tor condition as soon as the assembly process is over in a timely and reliable manner. Figure 3 shows the test rig composed of a fixed pedestal on top of which a metal disk is positioned. The metal disk holds three rubber dampers that suspend the tested EC motor. The assessment session starts by positioning the EC motor vertically on the rubber dampers in such a way that the driveend bearing is on the bottom. Afterwards, two accelerometers are positioned on the motor housing nearest to the both bearings. Besides vibrations, the motor current and supply voltage are measured throughout the assessment session. The test bed is constructed in a way, which minimises the environmental disturbance, hence guaranteeing repetitive experimental conditions. ■ 4 Feature extraction The effectiveness of the complete process of end-quality assessment relies on proper selection of the extracted features. Therefore, the feature extraction process was specifically tailored for a set of likely faults in an EC motor. The structure of the feature extraction module for the EC motors is shown in Figure 4. Features are determined as values of specifically selected spectral components. The calculation of Figure 3. The quality assessment test bed Figure 3. The quality assessment test bed these feature values follows specific signal processing procedures capable of analysing the particular vibrational patterns produced by the most frequent mechanical faults. 4.1 Rotor faults The rotor faults studied in this work include: • mass unbalance, and • misalignment faults caused by improper assembly. The presence of either of the faults influences the moments of inertia on the rotor. Under constant rotational speed, such a change reflects into increased amplitudes of the spectral components at the rotational frequency /ro( and its higher harmonics nX frot,ng{2,3,_} . Therefore, the original vibration signals are first low-pass filtered and afterwards the amplitudes of the specific spectral components are extracted as feature values. 4.2 Bearing faults Bearings in EC motors are the most susceptible to mechanical faults. Mainly, these mechanical faults are caused by inevitable material fatigue, which leads to surface damages and ultimately to bearing failure. Also other factors like improper bearing lubrication, improper mounting and alignment, as well as improper handling during the assembly process can cause damages which significantly shorten the expected bearing life. Therefore, it is of great importance that the entire EC motor is fault free. The detection of bearing faults is a bit more difficult than the detection of rotor faults. Bearing faults are characterized by specific amplitude modulations that typically occur in a higher frequency range. The frequency of these modulations can be estimated using the rotational speed of the inner ring and the bearing's physical characteristics, i.e. the pitch diameter D, the rolling element diameter d, the number of rolling elements Z, Table 1. Frequencies characterizing bearing faults [7] Bearing pass frequency f = Zfrot inner race (BPFI) """ 2 Bearing pass frequency f = outer race (BPFO) 2 \ d 1 + — cosa D ^ 1--cosa D Fundamental frequency (FTF) train r ^ f rot Ball spin frequency (BSF) ' f = J FTF fßSF = 2 1 d 1--cosa D 2d 1 - r d ^ 2 ^ —cosa D V y Figure 5. Bearing dimensions used for the calculation of the bearing's characteristic frequencies and the contact angle a (cf. Figure 4). Using these parameters the bearing fault frequencies can be calculated according to the relations shown in Table 1 [7]. Feature extraction part is realized by calculating the envelope spectrum of vibrational signals by means of Hilbert transform. Prior to that, the vibrational signal is band-pass filtered [8]. The final feature set (extracted from the envelope) consists of the amplitudes of the spectral components located at the bearing fault frequencies (cf. Figure 4). Envelope spectra from several characteristic bearing faults are shown in Figure 6. Fault-free case is shown in the Figure 6a. It should be noted that the amplitudes of the spectral components in this case are significantly lower than in all other cases (scale is multiplied by 10-4). In the other three figures, spectra from different faults are shown. The spectrum of each of these cases is dominated by spectral components located at frequencies that represent characteristic frequencies associated to the bearing faults a) Fault-free motor b) Improper lubrication c) Outer race fault Figure 6. Envelope Spectra d) Inner race fault (listed in Table 1). These frequencies are marked with inverted triangles. ■ 5 Fault isolation and quality assessment module The fault isolation and quality assessment of the examined EC motors is based on the selected values of the features and the pre-selected thresholds that mark the distinction between good and bad products. Consequently, the motor quality was assessed by analyzing how close are the extracted feature values to these thresholds. The quality assessment process gives information about the quality of each motor element, thus implicitly performing the fault isolation task too. The problems of fault isolation and overall motor quality assessment are split into two sub-problems, i.e. assessment of the qual ity of the electrical part and mechanical part separately. Assessment of the mechanical components can be done by aggregating the estimates of the quality of the rotor shaft and the motor bearings. Finally, the quality of these two components can be directly inferred from information contained in the measured feature set. Such a decomposition process leads to the hierarchical structure shown in Figure 7. Such a hierarchical approach introduces two improvements: 1. t he results of the fault isolation task is a list of most probable faults accompanied with the estimated degree of belief and 2 . tor each examined motor the system provides an abstract measure in a form of utility function, which represents the overall quality of each examined EC motor. The aggregation of the information drawn from the feature set was performed by evidential reasoning approach (ER) [9]. ■ 6 Experimental results The experimental results show the effectiveness of the proposed virtual sensor when applied to fault diagnosis and quality assessment of me- Figure 7. Structure of the module reffered to as Quality assessment (see Figure 2) chanical parts of the EC motor. The aggregation process, described in the previous section, is a key process in calculating the value of the utility function for each examined EC motor. As a first step we have to define the evaluation grades associated to the products. In the case of EC motors' mechanical part was evaluated using 5 distinct evaluation grades: NS = "NotSatisfactory" G = "Good" VG = "VeryGood" E = "Excellent" and T = "Top" Estimation of the value of the utility function begins by specifying the utility value u for each evaluation grade. The particular values were determined by setting u(T)=1 and u(NS)=0 and the utilities of all other grades were set as equidistant points in the interval [u(NS),u(T)]. Afterwards, the extracted feature values are aggregated following the ER approach [9]. The aggregation process results in a set of membership degrees, which show to what extent the observed motor belongs to a specified evaluation grade. Finally, the overall utility value is a weighted sum of the utility value of each grade multiplied by the calculated membership degree. 6.1 Results The proposed approach is applied to a batch of 1 30 EC motors. Motors with different quality as well as motors with mechanical damage were included. The decision whether the motor was acceptable or not was done by examining the two criteria: 1. t he value of the utility function, and 2 . t he membership degree assigned to the "NotSatisfactory" evaluation grades. The overall expected utility values for the tested motors are shown in Figure 8. There are three distinctive groups marked with different shades of grey: 1. t he first group contains motors with acceptable quality; 2 . t he second group contains motors that some belief assigned to the evaluation grade " NotSatisfacto-ry"; and 3 . t he third group consists of only two motors that represent special cases for which the efficiency of the algorithm is the most expressed. The motors belonging to the group with the highest utility values are the ones that have belief assigned to the top evaluation grades H. Consequently, these motors can be regarded as units with acceptable quality. The second group of motors include units that have some of the belief assigned to the "NotSatisfactory" evaluation grade. Since utility for this evaluation grade is zero U (Hns )= 0, these motors have lower utility value. Despite the fact, that some of the motors have utility value above the threshold, some of their components exhibit unsatisfactory quality. Thus, the assessment process simultaneously performs the fault isolation task too. 0.8 I S 0.4 0.2 • • m •• ••• „ • .«•• i _______ o r. „ Cb O • Accüptablc motore KotSatisfoctorv belief ^jv^ > O • Si)«(:ial cases 20 -10 6ü 80 JOü Examined motor immber 120 140 Figure 8. Overall utility value for the test batch of motors By using the presented results, we can conclude that the decision whether the quality of mechanical part should be accepted or not, can be based on the information obtained from the state of the general aggregated attribute as well as the calculated expected utility value. The results prove the capabi l ity of the method to detect motors with both severe damages as well as motors whose mechanical quality is unacceptable in spite of the desirable low attribute values. ■ 7 Conclusion The paper presents the realisation of a virtual sensor for end-quality assessment of EC motors. The complexity of the virtual sensor may vary with respect to the sensitivity requirements, complexity of the observed system reliability and fast response time. We have shown that by performing a proper signal processing and data analysis step, one can significantly improve the accuracy of the virtual sensor. Furthermore, the effectiveness of the data processing step considerably simplified the step of incorporating background process knowledge into the development of the virtual sensor. In our case, this knowledge was represented by a simple hierarchical structure. Finally, by having properly selected features, the final output of the vir- tual sensor was obtained by so-called evidential reasoning aggregation approach. This approach has two major benefits with respect to the so-called data-driven black-box approaches: - allows simple incorporation of prior experts knowledge, and - the complete aggregation process as well as the generated output are intuitively understandable. Therefore, by selecting the best possible methods for each step in the development of a virtual sensor we were capable to produce fast, reliable and accurate end-quality assessment system. References [1 ] Raja B., Abdelsalam H., Vishak S., and Shinyoung L.. 2007. Virtual sensors for service oriented intelligent environments. In Proceedings of the third conference on IASTED International Conference: Advances in Computer Science and Technology (ACST'07). ACTA Press, Anaheim, CA, USA, 165-170. [2] Didier, G., Ternisien, E., Caspary, O., Razik, H., 2007. A new approach to detect broken rotor bars in induction machines by current spectrum analysis. Mechanical Systems and Signal Processing 21, 1127-1142. [3] Juričic, D., Moseler, O., Rakar, A., 2001. Model-based condition monitoring of an actuator system driven by a brushless dc motor. Control Engineering Practice 9, 545-554. [4] Röpke, K., Filbert, D., 1994. Unsupervised classification of universal motors using modern clustering algorithms. In Proc. SAFEPROCESS'94, IFAC Symp. on Fault Detection, Supervision and Technical Processes II, 720-725. [5] Sasi, B., Payne, A., York, B., Gu, A., Ball, F., 2001. Condition monitoring of electric motors using instantaneous angular speed. In: paper presented at the Maintenance and Reliability Conference (MARCON), Gatlin-burg, TN. [6] Vachtsevanos, G., Lewis, F. L., Roemer, M., Hess, A., Wu, B., 2006. Intelligent Fault Diagnosis and Prognosis for Engineering Systems. Wiley. [7] Tandon, N., Choudhury, A., 1999. A review of vibration and acoustic measurement methods for the detection of defects in rolling element bearings. Tribol-ogy International 32, 469-480. [8] Boashash, B., Apr 1992. Estimating and interpreting the instantaneous frequency of a signal part i: Fundamentals. Proceedings of the IEEE 80 (4), 540 -568. [9] Yang, J.-B., Xu, D. L., 2002. On the evidential reasoning algorithm for multiple attribute decision analysis under uncertainty. IEEE Transactions on Systems, Man, and Cybernetics 32, 289-304. Acknowledgements The research of the first author was supported by Ad futura Programme of the Slovene Human Resources and Scholarship Fund. We also like to acknowledge the support of the Slovenian Research Agency through the Research Programmes P2-0001 and project L2-2110 and the company DOMEL. Končna kontrola kakovosti električnih motorjev na podlagi koncepta virtualnih senzorjev Razširjeni povzetek Virtualni senzor je koncept, ki omogoča »merjenje« fizikalnih pojavov, ki jih običajno ni mogoče neposredno meriti s fizičnimi senzorji. Razlog je lahko, da je to preveč zahtevno ali celo neizvedljivo. Namesto da tovrstne pojave neposredno merimo, poskusimo njihovo vrednost oceniti na podlagi dostopnih meritev iz drugih fizičnih senzorjev, in sicer s postopki za obdelavo signalov. V prispevku je koncept virtualnega senzorja prirejen za potrebe nadzora kakovosti elektromotorjev z elektronsko komutacijo. Namen je zanesljivo ugotavljanje kakovosti izdelka na podlagi »merjenja« velikosti morebitnih napak, ki se lahko pripetijo med proizvodnim procesom. Izvedba »virtualnega« senzorja temelji na platformi materialne opreme, ki služi za pripravo razpoložljivih signalov iz vibracijskih senzorjev ter senzorjev električnih veličin. Spremljevalna programska oprema vsebuje module za generiranje značilk, vrednotenje značilk ter modul za lokalizacijo napak. Izvirni doprinos predstavlja modul za oceno kakovosti celotnega izdelka. Končna rezultata »virtualnega« senzorja sta ocena kakovosti elektromotorja in lokacija morebitnih poškodb in njihovih verjetnosti. Modul za generiranje značilk je sestavljen iz nabora pasovno prepustnih filtrov, ki priskrbijo informacijo o gostoti moči signala vibracij pri frekvencah, ki so značilne za mehanske napake, kot so masna neuravnovešenost, nesoosnost ter interne napake na ležajih. Dimenzija nabora značilk je dovolj visoka, tako da omogoča enolično lokalizacijo napak in s tem maksimalno diagnostično ločljivost. Novost, ki loči sistem od doslej znanih, je modul, ki temelji na hierarhičnem računanju kakovosti celotnega elektromotorja na podlagi ocenjenih kakovosti posameznih sestavnih komponent. Slednje se določajo iz izračunanih značilk. V članku je podrobneje predstavljena izvedba laboratorijskega prototipa »virtualnega« senzorja za merjenje kakovosti elektromotorjev vključno z eksperimentalnimi rezultati, dobljenimi na naboru 1 30 motorjev. Na podlagi prototipa se planira izvedba linije za končno kontrolo kakovosti elektromotorjev z elektronsko komutacijo neposredno na proizvodni liniji. Ključne besede: virtualni senzor, obdelava signalov, diagnostika napak, kontrola kakovosti, elektromotorji Zaradi povečanega obsega dela vabimo k sodelovanju: Prodajnega inženirja za področje Slovenije (m/ž) Če imate VI.-VIII. stopnjo izobrazbe strojne smeri, HYDAC • obvladate nemški ali angleški jezik, • imate znanje hidravlike oz. aplikacij fluidne tehnike • poznate računalniška orodja MS Office, • ste samostojni, komunikativni, samoiniciativni, • motivirani za uresničitev poslovnih načrtov in osebnostni razvoj, • imate veselje do potovanj in dela s poslovnimi partnerji • želite delati v mednarodnem podjetju in stimulativnem delovnem okolju, vas vabimo, da pošljete življenjepis in pismo, v katerem na kratko napišite, zakaj naj izberemo prav vas. Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Sprejmite izziv in se pridružite vodilnemu podjetju s področja fluidne tehnike! Kontakt; mail:hydac.slovenia@hydac.si, tel.: 02 / 460 15 20, fax: 02 / 460 15 22 v Program posvetovanja in razpisni pdgoji na: http://tpvs.drustvo-dvs.sl7^ TEHN(^KO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. inT4. oktöEer 2011 DRUStVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Avtomatizacija sušenja debelostenskih papirnih cevi Srečko KLEMENC ■ 1 Uvod Poraba papirja se je kljub razširitvi računalniške tehnologije v vse panoge gospodarstva in privatnega življenja močno povečala. Da bi papirna industrija sledila povpraševanju, uvaja nove in tudi vedno večje stroje, na katerih se papir v procesu izdelave navija na jedra, ki so zaradi okolja in lažjega razreza tudi iz papirja. Jedro je debelostenska cev, ki jo izdela navijalni stroj tako, da več papirnatih trakov sočasno navija v obliki vijačnice okrog trna. Pred navijanjem se na trakove nanese lepilo. Čim več je trakov, tem debelejša je stena cevi. Za navijal-nim strojem se cev odreže na potrebno mero. Cevi se naložijo v sušilne okvire, ki se odpeljejo v sušilnico. Pri izdelovalcu cevi, ki je v Nemčiji na prvem in v Evropi na drugem mestu po obsegu tržnega deleža, so ugotovili, da z obstoječo tehnologijo ne bodo zmogli zadovoljiti povpraševanja. Sklenili so postaviti še eno tovarno in modernizirati oziroma avtomatizirati ozko grlo proizvodnje, to je sušenje cevi. Zato so poiskali projektivno podjetje, ki bi predlagalo inovativno in za proizvodnjo sprejemljivo rešitev. Premeri cevi, ki jih je treba sušiti na taki napravi, so do 220 mm, njihova dolžina pa do 10 m. ■ 2 Zgradba stroja in potek sušenja Stroj za sušenje sestavljajo štiri enote (slika 1 ): Srečko Klemenc, Inoteh, d. o. o., Bistrica ob Dravi • nakladalnik za nalaganje svežih cevi v sušilne kasete, • sušilnica, • mesto za odvzem suhih cevi in za zlaganje na transportne palete, • zalogovnik kaset. Na koncu navijalnega stroja je nameščena žaga, ki se pomika vzporedno s cevjo in odreže cev na nastavljeno mero. Cevi transportira do nalaganja v okvire transportni sistem, sestavljen iz tračne proge in elevatorja (slika 2). Transporter mora prenašati cevi različnih premerov in dolžin. Cevi so tako lahko dolge od dveh do deset metrov. Na valjčni progi je lahko več krajših cevi, ki skupno ne presegajo 10 m. Med cevmi mora biti vrzel, ki omogoča vstop prijemal med posamezne cevi. V ta namen so nad valjčno progo nameščeni usta-vljalniki. Ko pride prva cev do konca traku, se na njenem koncu sproži prvi Slika 1. Tloris sistema za sušenje cevi Slika 2. Transporter in elevator cevi (pogled B na sliki 1) ustavljalnik in zapre pot naslednji cevi. Tako nastane med prvo in drugo cevjo potreben razmik. Dvigalo dvi- Po preteku sušilnega časa, mostovno dvigalo v sušilnici dvigne kaseto s suhimi cevmi in jo odloži na voziček Slika 3. Kopičenje cevi (pogled B na sliki1) gne vse cevi sočasno. Pri odlaganju v kaseto se razmiki ohranijo. Odrezane cevi se zložijo v sušilne okvire, ki imajo obliko korita brez čelnih sten. Več plasti se zloži druga na drugo tako, da druga plast leži v sedlu dveh cevi prve (spodnje) plasti (slika 3). S tem je zagotovljeno, da se cevi med sušenjem ne usločijo. Pri navijanju papirja, folije, aluminija, gume, tkanine, talnih oblog itd. na cev bi neravna cev lahko opletala. Ko je sušilni okvir, imenovan tudi kaseta, poln, se odpelje v sušilnico, kjer se skozi cevi s pomočjo puhalni-kov pretaka topel zrak. Pod stropom sušilnice je mostno dvigalo, s katerim upravljavec dvigne kaseto in jo odloži na določenem mestu. V sušilnici se kasete nalagajo druga na drugo. Postopek poteka avtomatično. Čas sušenja je določen z debelino stene cevi. Ta jo zapelje sušilnice in odloži na dvižno mizo (slika 4). Nad mizo je nosilni okvir (z dolžino najdaljše cevi) s koleščki, ki se lahko pomika v smeri kasete, v njem pa so samohodna prijemala, ki se pomikajo po dolžini okvira. Dvižna miza dvigne polno paleto do prijemal. Prijemala samodejno zaznajo konce cevi, se pomaknejo v ta položaj in čelno primejo zgornjo vrsto (plast) cevi v kaseti. Dvižna miza s kaseto se pomakne nekoliko navzdol, nakar odpelje nosilni okvir s prijemali in vpetimi cevmi preko kasete nad odlagalno mizo. Tukaj se prijemala razprejo in cevi padejo na mizo. Postopek se ponavlja, dokler kaseta ni prazna. Razlagalna enota je zgrajena tako, da lahko prijema cevi različnih dolžin, ki so bile v kaseto položene v primernem razmaku. Zaznavanje različnih dolžin cevi je avtomatično. Prazne kasete se odpeljejo v zalogov-nik kaset in na ponovno nalaganje cevi. Odlagalna miza ima rahel naklon, tako da se cevi lahko kotalijo (slika 5). Vzdolž odlagalne mize je druga dvižna miza, na katero se položijo transportne palete. Z mize se cevi od-kotalijo na palete - lega za lego. Pri vsaki novi legi se dvižna miza spusti za premer cevi. Ko so palete naložene, se cevi povežejo in odpeljejo v skladišče ali neposredno na železniški vagon. ■ 3 Sklep Zmogljivost sistema je 10.000 m cevi/uro. Nadzirata jo dve osebi in upravitelj sušilnice v dvigalu. Tloris naprave, skupaj s sušilnico in brez navijalnega stroja, je 1 300 m2. Upo- iz Slika 4. Snemanje cevi po končanem sušenju (pogled C na sliki1) Slika 5. Nalaganje suhih cevi pred odpremo rabljenih je bilo 1 7 elektromotorjev z zavoro, gonilom in mehkim zagonom, 43 pnevmatičnih cilindrov, 6 hidravličnih cilindrov, hidravlični agregat (100 bar) ter dve dvižni mizi z nosilnostjo 7 ton. Razvojno delo, projektno in konstrukcijsko dokumentacijo je izdelal KACE inženiring, izdelavo sistema je prevzela firma BAUER Maschinenbau. Naročnik in uporabnik je bilo podjetje Kunert / Paul & Co. I Z znanjem, profesionalnostjo in kaicovostjo gradimo dolgoročna partnerstva smo zanesljiv partner za izvajanje najzahtevnejših projektov v jedrski energetiki, konvecionalni energetiki in procesni industriji www.numip.si SISTEM ^^^ ^^^^ ^ ^^^^ ^^ ^^^ ^^^^^ ^SAS 18001 | SIST EN 1127-1 | SISTEEIM ^«50:3834-2 SIST ISO 10006 I 10CFR50 App.B | ASME NQA-1 | CEFRI E | IAEA GS-R-3 Univerza v Mariboru Fakulteta za Strojništvo Laboratorij za Oljno Hidravliko MARIBOR, FTS - Fluldna Tehnika Slovenije CETOP - Evropski Komite Fluldns Tehniko SEPTEMBER 2011 [y]D(ä[rD Vabilo avtorjem Mednarodna konferenca Fluidna Tehnika 2011 je osrednji bienalni strokovni dogodek s področja hidravlike in pnevmatike v Sloveniji. Z več kot 15 letno tradicijo je brez dvoma pravi barometer dogajanja na področju uporabe te tehnike pri nas in v svetu. Skozi vsa ta leta ohranjamo osnovno poslanstvo konferenc FLUIDNA TEHNIKA: predstaviti nova spoznanja in dosežke domačih in tujih strokovnjakov s tega področja, pospešiti prenos najnovejših raziskovalno-razvojnih dosežkov ter spoznanj v vsakodnevno prakso, kot tudi predstaviti nove proizvode in storitve z vseh področij tehnike kjer sta prisotni hidravlika ali pnevmatika. Vljudno vabljeni k prijavi svojega prispevka kot avtorji, razstavljalci ali pokrovitelji! Podrobnejše informacije o konferenci, tematikah, okvirnem programu in spremljajočih dogodkih, kot tudi vse informacije o načinu prijave, lahko najdete na domači spletni strani konference: http://ft.fs.uni-mb.si KONGRESNI CENTER HABAKUK Optimizacija avtomatizacije procesa zalivanja statorja Miha TUSEK Izdelava statorjev za elektromotorje po klasični metodi je precej zapleteno in zamudno opravilo z veliko podproce-si. Z uvedbo nove tehnologije izdelovanja statorjev zabrizgamo kovinski lamelni paket s termoplastom, kar pomeni, da okrog lamelnega paketa statorja nabrizgamo termoplastično maso, ki ima funkcijo izolatorja. ■ 1 Uvod Glede na dogajanje na področju avtomobilskih pogonov je največ možnosti v razvoju hibridnih vozil. Največ proizvajalcev avtomobilov usmerja razvoj v kombinacijo obstoječih motorjev z notranjim izgorevanjem in različnih električnih pogonov (ob zmanjševanju izpustov CO2). Bistvo teh primerov je dodatno vgrajen, primerno močen elektromotor, poseben elektronski sistem pa krmili oba motorja. Poleg tega so električni pogoni še na številnih drugih mestih v avtomobilih, na primer različne vrste krmilnih motorčkov za nastavitve ogledal, premikanje sedežev, nastavitev višine svetlobnega snopa, volanski sklop, odpiranje vrat prtljažnika, hlajenje motorja ipd. Če pogledamo samo zasnovo elektromotorjev, jih lahko razdelimo v dve skupini: • Pri prvi varianti je notranji del stator, ki miruje, okrog njega pa se vrti rotor skupaj z vetrnico za hlajenje. Ta izvedba se običajno uporablja pri raznih hladilnih sistemih in klimatskih napravah, Miha Tušek, univ. dipl. inž., Polycom Škofja Loka, d. o. o., Škofja Loka kjer se vrti zunanji del elektromotorja. • Druga izvedba je morda bolj običajna in ima stator kot zunanji del elektromotorja, notranji del pa je vrteči se rotor z gredjo. Vrtenje se preko gredi in običajno še nekaj zobniškega predležja in mehanizma prenaša naprej in uporablja za razne funkcije, kot so na primer premikanje luči, premikanje krmilnega mehanizma in koles ali pogon brisalcev. Klasični proces izdelovanja izolacije statorja elektromotorja poteka tako, da se najprej v utore stator-skega paketa z namenskim strojem vstavi utorna izolacija iz posebnega izolacijskega papirja. Papirnata izolacija ustrezne debeline, ki je navita na kolute, se nareže na določeno dolžino tik pred vstavljanjem v utore. Nato sledi tiskanje čelne izolacije, ki je predhodno nabrizgana iz termoplastičnega materiala. Vsako stran čelne izolacije je potrebno posebej natisniti na statorski paket, za kar potrebujemo dva dodatna namenska stroja. Ko je stator pravilno izoliran, gre na naslednje operacije montaže, v katerih se bakrena žica navije okoli krakov statorskega paketa ter izvede vtiskovanje kontaktov. Pri opisanem procesu prihaja do številnih težav. Izolacijska zaščita je manjša, saj zaradi več sestavnih delov izolacije lahko prihaja do točk, kjer se utorna izolacija utoru ne prilega popolnoma, to pa lahko vodi v stik med lamelami statorja in navitjem. Posledica stika lamel statorja in navitja je neuporabnost statorja zaradi pojava kratkega stika. Poleg tega so zaradi številnih sestavnih delov izolacije potrebne dodatne montažne operacije sestavnih delov statorja. To zahteva dodatne priprave, dodatne stroje, dodaten čas, ponekod tudi dodatne delavce. Vse skupaj povzroča daljši proizvodni čas statorjev ter posledično tudi večje stroške izdelave. Zaradi opisanih težav se je podjetje odločilo za naprednejši način izdelave statorjev, katerega cilj je povečanje kakovosti izdelkov in skrajšanje proizvodnega časa. ■ 2 Zabrizgavanje kovinskih statorjev V našem podjetju trenutno razvijamo nov način tehnologije izdelave izolacije za statorje. Nova linija izdelkov zahteva intenzivno raziskovanje in inovativen pristop. Z novo tehnologijo zabrizgamo kovinski lamelni paket (slika 1) s termoplastom, kar pomeni, da okrog lamelnega paketa statorja nabrizgamo termoplastično maso. Tako je končni izdelek (slika 2) sestavljen iz dveh delov, kovinskega in plastičnega, ki Slika 1. Kovinske lamele statorja sta med seboj neločljivo povezana. V sodelovanju z dobaviteljem materiala smo izbrali ustrezen material, ki z zadostno viskoznostjo zagotavlja lažje zalivanje statorskega paketa, s primerno vsebnostjo steklenih vlaken pa dobre mehanske lastnosti ter je še vedno v ustreznem cenovnem razredu. Statorske pakete pred vlaganjem v orodje segrejemo na določeno temperaturo, da izboljšamo tok tečenja materiala ob stenah statorskega paketa, dosežemo pravilno stopnjo polimerizacije in s tem pričakovane mehanske lastnosti termoplasta. Dober tok termoplastičnega materiala je izredno pomemben, da se masa lepo razporedi okrog lamelnega paketa. Če se plastična masa prehitro ohladi in posledično strdi, pride do nepopolnosti plastične izolacije, kar povzroči neuporabnost izdelka. Slika 2. Zabrizgani stator po novi tehnologiji vamo za čim manjšo debelino izolacijskega termoplasta, vendar pa je potreben kompromis med kontrolirano zalitostjo statorskega paketa in debelino zabrizganega termoplasta. Ekstremi tako v eno kot v drugo stran vodijo v slabšo kakovost izdelka in večje stroške izdelave. ■ 3 Avtomatizacija in optimizacija procesa V prvi fazi avtomatizacije je potrebno kovinske lamelne pakete izdelati v toleranci. Pri tem je potrebno zagotoviti vzporednost vseh krakov statorja. Taka zahteva je bila podana tudi dobavitelju statorjev, ki sedaj vsak stator posebej 100-odsto-tno kontrolira, ali je v zahtevanem tolerančnem območju. Prvi korak procesa zabrizgavanja je vstavitev ustreznih statorjev na po- dajalni trak, na katerem se orientirajo preko treh pozicionirnih točk. Te so izhodišče strežnega robota, da lahko kovinske lamele pobere s traku in jih vstavi v stroj za zabrizga-vanje. Lamelni paket se na traku pri prehodu preko kontaktnega grelca ogreje na temperaturo, primerno za zabrizgavanje. Strego statorskih paketov v stroj za zabrizgavanje in odvzem zabrizganih statorjev iz stroja opravlja strežni robot. Na njem sta vgrajeni dve prijemali pod kotom 90° (slika 3). Eno nam služi, da robot statorske lamele pobere s traku in jih vloži v stroj za zabrizgavanje, drugo pa odvzema že nabrizgani stator iz orodja v stroju. Vsako prijemalo je sestavljeno iz tritočkovnega prijemala (slika 3) in dveh pozicionirnih čepov, ki služita za orientacijo prijemala proti orodju. Pri vlaganju kovinskih lamel so izmetači postavljeni od orodja naprej. Prijemalo se pozicionira proti orodju in potem robot na te izmetače s pomočjo pnevmatskega podajalnika položi statorski paket. Zaradi komplicirane oblike statorskih lamel je potrebno pri njihovem vlaganju v gravuro zagotoviti vzporedni gib, ki preprečuje, da bi se paket zataknil. Ta vzporedni gib pri vlaganju nam zagotavljajo izmetači. Z novo tehnologijo izdelave statorskih paketov na vertikalnem bri-zgalnem stroju z rotacijsko mizo smo skrajšali proizvodni čas, saj nam tehnologija omogoča sočasno Pri razvijanju tehnologije za zabrizgavanje lamelnega paketa statorja pa se srečujemo tudi z nekaj težavami, ki jih je treba čim prej odpraviti. Težave se pojavljajo že pri dobavljenih lamelnih paketih, katerih dimenzije niso v tolerančnem območju. V orodju namreč ne moremo kompenzirati paralelnosti lamelnih paketov, kar lahko vodi v prelivanje krakov statorskega paketa, zato je potrebno, da dobavitelji zagotovijo ustrezno kakovost dobavljenih kosov. Ena ključnih zahtev naročnika je popolna zalitost statorskih paketov, kar dosežemo s hitrim tečenjem materiala, vendar pa s tem povečamo možnost prelitja krakov statorja. Zaradi prihranka pri materialu in teži izdelka si prizade- Slika 3. Prijemali strežnega robota snemanje izdelanih in vstavljanje novih statorskih paketov v izmetal-ni del orodja, medtem ko na drugi polovici krožne mize že poteka proces zabrizgavanja statorskega paketa. Po procesu brizganja se izdelek pobere iz orodja in odloži na podajalni trak. Na koncu traku pa se izdelki zložijo v pakirno enoto. V kasnejši fazi optimizacije zabrizgavanja bomo na konec celotnega procesa dogradili tudi 100-odstotno končno kontrolo preboja stator-ja, ki bo pokazala, ali je izdelek v določenem območju nezalit. ■ 4 Zaključek Zaenkrat smo z izbrano tehnologijo izdelave izolacije statorja zmanjšali število potrebnih operacij ter s tem možnost napak, poleg tega smo skrajšali tudi čas proizvodnje in zmanjšali stroške izdelave. Že s tem smo dosegli konkurenčnost na trgu statorjev, ob čim prejšnji odpravi težav pri proizvodnji pa bo konkurenčnost še narasla. V prihodnosti pa je cilj našega podjetja razviti proces, ki bo zagotavljal sposobnost serijske proizvodnje Cpk [1] > 1,33 ter 100-odstotno kakovost kritičnih karakteristik statorskega paketa. Za dose- ganje tega moramo v prihodnosti razviti popolnoma avtomatizirano robotsko celico, ki bo avtonomno izvajala vse faze zabrizgavanja statorja, obenem pa tudi končno kontrolo gotovih izdelkov glede na možnost električnega preboja izdelane izolacije. Viri [1] Bergant, T., Sistem statističnega nadzora procesov, Projekt proizvodnega sistema, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, 2006, http://iposipis7.fov. unimb.si/kern/pedagog/pps_0506/ REZULTATI%5CPPS_0506_izde-lek_31.doc, dostopno 24. 01. 2011. PROGRAM SEJMOV EXHIBITION CALENDAR PROGRAM SAJMOVA 2012 IFAM* Mednarodni spec. B2B sejem za avtomatizacija, robotiko, mehatroniko, meritve, proizvodni informatiko, računalniški vid, _ Int. specialized B2B Exhibition for Automation, Robotics, Mechatronic, Measurment, Production informatics, Computer vision Medjunarodni spec. B2B sajam za automatiku, robotiku, mehatroniku, merjenja, proizvodnu informatiku, kompjuterski vid, _ INTRONIKA* Mednarodni specializiran B2B sejem za profesionalno in industrijsko elektroniko, komponente, opremo, komunikacije _ Int. specialized B2B Exhibition for Professional electronic, Components, Industrial electronic, Equipment, Telecommunications Medjunarodni specializovani B2B sajam za profesionalnu i industrijska elektroniku, komponente, opremu, komunikacije _ 25.-27.01. www.ifam.si 25.-27.01. www.intronika.si S3 IFAM Serbia* Mednarodni spec. B2B sejem za avtomatizacija, robotiko, mehatroniko, meritve, proizvodni informatiko, računalniški vid _ Int. specialized B2B Exhibition for Automation, Robotics, Mechatronic, Measurment, Production informatics, Computer vision Medjunarodni spec. B2B sajam za automatiku, robotiku, mehatroniku, merjenja, proizvodnu informatiku, kompjuterski vid, _ R3 INTRONIKA Serbia* Mednarodni specializiran B2B sejem za profesionalno in industrijsko elektroniko, komponente, opremo, komunikacije _ Int. specialized B2B Exhibition for Professional electronic, Components, Industrial electronic, Equipment, Telecommunications Medjunarodni specializovani B2B sajam za profesionalnu i industrijska elektroniku, komponente, opremu, komunikacije _ 01.-03.02. www.ifam-rs.si 01.-03.02. www.intronika-rs.si BG IFAM Bulgaria* Mednarodni spec. B2B sejem za avtomatizacija, robotiko, mehatroniko, meritve, proizvodni informatiko, računalniški vid _ Int. specialized B2B Exhibition for Automation, Robotics, Mechatronic, Measurment, Production informatics, Computer vision Medjunarodni spec. B2B sajam za automatiku, robotiku, mehatroniku, merjenja, proizvodnu informatiku, kompjuterski vid, _ BG INTRONIKA Bulgaria* Mednarodni specializiran B2B sejem za profesionalno in industrijsko elektroniko, komponente, opremo, komunikacije _ Int. specialized B2B Exhibition for Professional electronic, Components, Industrial electronic, Equipment, Telecommunications Medjunarodni specializovani B2B sajam za profesionalnu i industrijska elektroniku, komponente, opremu, komunikacije _ BG METAL & MacTech Bulgaria* Specialiran strokovni B2B sejem za metalurgijo, material, orodja, stroje, livarstva, varjenja, rudnike, rudo _ Specilized B2B Exhibition for metallurgy, materials, tools,foundr^, welding, machines, mines, Specializovani B2B sajam za metalurgiju, oruda, mašine, zavarivanje, livnice, rudnike, rude, _ BG PLAST Bulgaria* Specialiran strokovni B2B sejem za plastično in gumarsko industrijo _ Specilized B2B Exhibition for plastic and rubber industry . Specializovani B2B sajam za plastičnu I gumarsku industriju _ RS metal* ^ Specialiran strokovni B2B sejem za metalurgijo, material, orodja, stroje, livarstva, varjenja, rudnike, rudo _ Specilized B2B Exhibition for metallurgy, materials, tools,foundry, welding, machines, mines, . Specializovani B2B sajam za metalurgiju, oruda, mašine, zavarivanje, livnice, rudnike, rude, _ RS PLAST* Specialiran strokovni B2B sejem za plastično in gumarsko industrijo _ Specilized B2B Exhibition for plastic and rubber industry . Specializovani B2B sajam za plastičnu I gumarsku industriju _ "RS" 29.02.-02.03. www.icm.si 29.02.-02.03. www.icm.si 29.02.-02.03. www.icm.si 29.02.-02.03. www.icm.si 21.-23.03. 21.-2303. www.plast.si RS SOLAR** 04.-06.04. Mednarodni specializiran B2B sejem za solarno energijo, fotovoltaiko, tehnologijo, meritve _ Specilized B2B Exhibition for solar energy, photovoltaics, measurement, technology. Medjunardni specializovan B2B sajam za sunčanu energiju, fotovoltajiku, merenja, tehnologiju _ www.solar.si RS THERM** 04.-06.04. Mednarodni specializiran B2B sejem za gretje, klimatizacijo in ventilacio, vodovod, obnovljive vire, pribor, meritve, opremo, _ Specilized B2B Exhibition for heating, air condition, ventilation, plumbing, renewable energies, pipes and accessories, fittings. Medjunardni spec. B2B sajam za grijanje, klimatizaciju, ventilaciju, vodovod, obnovljive virove, pribor, merjenja, opremu _ www.therm.si IET* Mednarodni specializiran B2B sejem za lesarstvo, lesne industrije, mehanizacije, strojev, logistike _ Int. specialized B2B Exhibition for Timber, machines, logistics, others . Medjunarodni specializovani B2B sajam za drvnu industriju, mehanizaciju, strojeve, logistiku .. RS SKONI* Mednarodni specializirani B2B sejem za komponente v pohištveni industriji, opremo, stroje, barve, laki, obdelava _ Int. spec. B2B Exhibition for Components, Woodworking, fittings, carpenter supplies, Equipment & Tools, colors, processing _ Medjunarodni specializovan B2B sajam za komponente u nameštajnoj industriji, oprema, strojevi, lakovi, obrada, _ RS BIOMASA* Mednarodni specializiran B2B sejem za obnovljive vire energije, oprema, R&D _ Int. specilized B2B Exhibition for wood energy renewable enrgy, ecology, equipment, R&D Medjunarodni specializovani B2B sajam za obnovljive resurse energije, oprema, R&D _ 12.-14.09. www.iet-rs.si 12.-1 4.09. www.skoni-rs.si 12.-1 4.09. IQ - Exhibitions in Slovenia * Only for professional visitors RS - Exhibitions in Serbia ** Open for public last day RS - Exhibitions in Bulgaria State on 20th of March. Changes reserved ! ICM d.o.o. I PASSION FOR PERFECTION Trnoveljska cesta 56, SI - 3000 Celje, Slovenija T.:+386 (0)3 620 07 03, F: +386 (0)3 620 07 02 e-mail: info@icm.si, web: www.icm.si ICM International d.o.o. I PASSION FOR PERFECTION Ismeta Mujezinovica 5, RS - 11000 Beograd, R Srbija T: 386 (0)41 668 222, F: +386 (0)3 620 07 02 e-mail: srbiia@icm.si, web: www.icm.si Organizacija evropskega zračnega prostora Aleksander ČIČEROV Izvleček: Prispevek prikazuje razvoj koncepta vodenja zračnega prometa v evropskem zračnem prostoru, ki je bil zasnovan v Sporazumu o storitvah v zračnem prostoru ter delovanju objektov in naprav, ki jih zagotavlja in upravlja EUROCONTROL v srednjeevropskem centru za nadzor storitev v zračnem prostoru (CEATS), in njegovo nadaljnjo usodo, ki se kaže v Posebnem sporazumu o izvajanju 6. člena Sporazuma o storitvah v zračnem prometu ter delovanju objektov in naprav, ki jih zagotavlja EUROCONTROL v srednjeevropskem centru za nadzor storitev v zračnem prometu v zgornjem zračnem prostoru (CEATS), in v razvoju nove doktrine v obliki Enotno evropsko nebo (SES) in v Sporazumu o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora srednje Evrope (FAB CE) ter najnovejšem poizkusu, da Evropska unija postane pomemben člen v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva (ICAO). Ključne besede:Službe zračnega prometa osrednje Evrope, Enotno evropsko nebo, funkcionalni bloki, Mednarodna organizacija civilnega letalstva, članstvo, Evropska unija, suverenost, letalska varnost in varovanje ■ 1 CEATS CEATS je nastal 27. junija 1997 [1]. Takrat je veljalo prepričanje, da bo varen letalski promet, predvsem pa vodenje tega prometa, potekal s pomočjo manjših centrov za nadzor storitev v zračnem prostoru. Tako so se Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Češka, Madžarska, Italija, Slovaška, Slovenija in EUROCONTROL sporazumele o ustanovitvi Srednjeevropskega centra za nadzor storitev v njihovih zračnih prostorih. Sporazum je začel veljati 28. avgusta 2004, ratificiralo ga je pet držav, med njimi pa ni bilo Slovenije. Preden pa odgovorimo na vprašanje, zakaj Slovenija ni ratificirala podpisanega CEATS, povejmo še, da je bil italijanski zračni prostor le delno vključen v CEATS (t. i. FIR Padova), medtem ko so ostale države skupnemu upravljanju zračnega prostora Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo namenile njihove celotne zračne prostore (slika 1). Ideja, ki jo je zasledoval CEATS, je bila zmanjšati zamude v letenju in povečati varnost letenja. Nekaj podobnih centrov se je napovedovalo tudi v drugih delih Evrope (Maastricht UAC, skandinavske države in Španija), vendar do realizacije ni prišlo. Na obzorju se je zarisoval nov sistem vodenja in nadzora zračnega prometa in čeprav je Slovenija podpisala tudi Sporazum o začasni uporabi 6. člena CEATS ter vplačevala določena finančna sredstva, ni ratificirala niti tega sporazuma. Ministrstvo za promet je ocenilo, da CEATS nima prihodnosti in se je raje priključilo novemu konceptu, ki so ga imenovali Enotno evropsko nebo (SES). Novi koncept je upošteval velike spremembe, do katerih je prišlo v Evropi pri vodenju zračnega prometa; sprejete so bile uredbe o enotnem evropskem nebu, ki so zelo spremenile načelo organiziranosti in izvajanja navigacijskih služb. Projekt CEATS je povozil čas, hkrati pa je zahteval še veliko finančnih sredstev za posodobitev, pri čemer ni bistveno prispeval k večji varnosti v zračnem prometu. Pojavljale so se zamude in do ugotovitve o finančno neopravičljivem projektu ni bilo daleč. 1.1 O naivnosti in načelnosti CEATS je nastal na podlagi drugega odstavka 2. člena Mednarodne konvencije EUROCONTROL [2] o sodelovanju za varnost zračne plovbe. Ta člen določa, da EUROCONTROL lahko na zahtevo ene ali več držav pogodbenic v celoti ali deloma zagotavlja in izvaja službe zračnega prometa ter naprave in objekte v imenu teh pogodbenic. Njegov osnovni cilj je bil razvoj in delovanje sistemov za reguliranje evropskih letalskih tokov. Ukvarjal se je s problematiko skupnega evropskega zračnega prostora (SES) oziroma s konceptom enotnega nadzora zračnega prostora [3]. Z revidirano konvencijo leta 1997 se je ta organizacija precej spremenila v kontekstu ATM - vodenje in upravljanje zračnega prometa (Air Traffic Management), kar je vodilo k ustanovitvi ATFM (Upravljanje pretoka zračnega prometa), z ustanovitvijo centra CE-ATS pa bi dobili nov center za nadzor zračnega prometa na Dunaju. Slovenija je ves čas sodelovala v pogajanjih in ko se je pokazala možnost, da kandidira za pridobitev centra CEATS, je kandidaturo tudi vložila. Pri tem je po našem mnenju ravnala načelno naivno, saj je spregledala igro EUROCONTROL-a in Avstrije. Vse države, ki so bile zainteresirane za pridobitev centra CEATS, so namreč izpolnile poseben vprašalnik in ga posredovale EUROCONTRL-u, ki je organiziral ocenitev vseh elementov, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi neka država dobila sedež centra. Slovenija je 1997 predala EUROCONTROL-u študijo z naslovom: Predlog za sedež centra CEATS. Predlog je pripravilo Ministrstvo za promet (Komisija za izdelavo študije za lokacijo centra CEATS). Izdelan je bil tudi grafični prikaz bodočega centra (slika 2), EU-ROCONTROL pa je izdelal zemljevid držav bodočih članic. V končni oceni vseh predlogov je slovenski predlog dosegel drugi najboljši rezultat. V naivnem pričakovanju in načelnosti smo pričakovali prvo mesto in sedež centra. K neuspehu slovenskega predloga je prispevalo več elementov. Se v času razprave o centru CEATS je v Sloveniji potekala javna polemika o tem, kakšne bodo posledice skupnega centra za zaposlene v kontrolnih centrih bodočih pogodbenic. Uveljavitev sporazuma CEATS bi v praksi pomenila prilagoditev javnega podjetja Kontrola zračnega prometa Slovenije, d. o. o., v organizacijskem in kadrovskem pogledu. Polemika je bila zelo ostra in brezkompromisna. Govorilo se je o »tihem udaru na slovenskem nebu« (Dnevnik 4. julij 2000). Čeprav so predstavniki EU-ROCONTROL-a slovenskemu predlogu napovedovali končni uspeh, so ob tem zamolčali, da avstrijska stran za hrbtom vseh uspešno lobira (z dovolilnicami za tranzit kamionov čez Avstrijo) za dodelitev centra Avstriji. V hrbet slovenskemu predlogu pa so skočili še Hrvatje, ki so vehe- Slika 1. Območje CEATS sporazuma mentno trdili, da je lokacija centra CEATS pod Pohorjem (Razvanje pri Mariboru) izpostavljena snežnim plazovom! Pri tem še tako tehten meteorološki in historični dokaz o neplazovitosti terena na južni strani Pohorja ni zalegel. Končni izbor je torej pripadel Avstriji, ki je ponudila gradnjo povsem novega centra na otoku na Donavi. Zaradi jasnejše slike o tem, kaj naj bi center CEATS delal, si poglejmo še 1. člen Sporazuma CEATS: 1. Nacionalne pogodbenice v skladu s pododstavkom (b) drugega odstavka 2. člena revidirane konvencije Organizacije (beri: EUROCON-TROL) zaupajo upravljanje objektov in naprav ter zagotavljanje preletnih storitev v zračnem prometu v obsegu in na način, kot je predpisano v tem sporazumu. Za ta namen Organizacija uporablja objekte in naprave centra CEATS ter zagotavlja ustrezno osebje za njegovo obratovanje in vzdrževanje in pri opravljanju te naloge uporablja objekte in naprave EUROCONTROL-a in potrebne objekte in naprave, kot so npr. centri za usposabljanje in poskusni centri. 2. Vsaka nacionalna pogodbenica obdrži svoje pristojnosti in obveznosti glede predpisov o zračni plovbi, sprejemanja pravil, organizacije zračnega prostora in odnosov z mednarodnimi organizacijami, kot je Mednarodna organizacija civilnega letalstva (v nadaljnjem besedilu ICAO), ter z uporabniki zračnega prostora in drugimi, in to v zračnem prostoru nad svojim ozemljem in v določenih delih zračnega prostora nad odprtim morjem, na podlagi Načrta zračne plovbe za evropsko območje ICAO. (Skupščinski poročevalec, št. 78, 15. junij 2004) Ker je EUROCONTROL upravičeno pričakoval, da sporazum CEATS ne bo takoj začel veljati, opraviti pa je bilo potrebno tudi celo vrsto pripravljalnih del, so podpisnice sporazuma CEATS sklenile še Poseben sporazum o izvajanju 6. člena Sporazuma o storitvah v zračnem prometu ter delovanju objektov in naprav, ki jih zagotavlja in upravlja EUROCON-TROL v srednjeevropskem centru za nadzor storitev v zračnem prometu v zgornjem zračnem prostoru. Ta sporazum je bil sklenjen v Bruslju 27. junija 1997 (v nadaljevanju Sporazum o izvajanju 6. člena). Slovenija je sporazum podpisala, vendar ga ni ratificirala. 1.1.2 Sporazum o izvajanju 6. člena šesti člen sporazuma CEATS določa: »Pri uporabi tega sporazuma se nacionalne pogodbenice zavezujejo, Slika 2. Arhitektonska zamisel CEATS centra da bodo uvedle skupne delovne postopke, katerih namen je Organizaciji olajšati sprejemanje odločitev in doseči združljivost, posvetovanje in usklajevanje, ki so omenjeni v 3. in 4. členu tega sporazuma.« [4] Toda v zraku je bilo že slutiti, da koncept, ki ga je določal sporazum CEATS, ni več optimalna rešitev. Vse bolj se je govorilo o Enotnem evropskem nebu in prednostih tega koncepta. Ta pa je nastajal pod okriljem Evropske unije. ■ 2 SES SES je evropski odgovor na dramatično povečanje letalskih potovanj. V Evropi je potrebno dnevno izpeljati 26.000 poletov. Do leta 2020 bo ta številka podvojena. Da bi evropski ATM to zmogel, mora poiskati nove rešitve. Rešitev težav se kaže v organizaciji zračnega prostora v obliki funkcionalnih blokov, ki jih ne bodo ovirale nacionalne meje. Zato pa so potrebna skupna pravila, ki jih predstavlja Enotno evropsko nebo. Idejo je sprožila Evropska komisija, ki je 1999 predlagala rešitev prihajajočih težav z novo zakonodajo. Mimogrede: začetnik podobne ideje je bil že EUROCONTROL s svojim Enim nebom za Evropo. Evropska komisija je samo nadgradila idejo in stvari prevzela v svoje roke, pri čemer je resno ogrozila smisel EUROCON- TROL-a. Vse pa je bilo lepo zavito v zlat ovojni papir, zadaj pa je potekal trd boj za obstoj EUROCONTROL-a. Tudi EU ni mogla mimo dejstva, da je imel EUROCONTROL izkušnje z vodenjem zračnega prometa in je bil sposoben izdelati ustrezna pravila, vodila in tehnične postopke za implementacijo SES. EUROCONTROL je imel na razpolago ustrezne službe, ki so lahko priskočile na pomoč državam članicam pri izvajanju re-gulatornih nalog ter še nekaj drugih prednosti [5]. Ključni element pri SES je torej zmanjšanje zelo razdrobljenega evropskega neba, ki je trenutno razdeljeno na 67 delov. SES predlaga 9 funkcionalnih blokov ali t. i. FABs (Functional Airspace Blocks). Omenjena razdrobljenost evropskega zračnega prostora pomeni šibko koordinacijo med ponudniki navigacijskih storitev (ang. Airspace Navigation Providers - ANSPs), sistemi zračnega nadzora in med civilnimi in vojaškimi uporabniki zračnega prostora. Obstoječi sistemi torej ogrožajo letalsko varnost, omejujejo količino preletov in ne znižujejo cene letenja. Povečujejo se zamude v rednem in čarterskem letenju. Koncept FABs sestavljata dva zakonodajna paketa [6]. Prvi zakonodajni paket tako vsebuje koncept FAB CE, ki naj zagotovi, da nacionalne meje ne ovirajo ali kakor koli omejujejo učinkovitost tokov in storitev zračnega prometa v Evropi. Drugi zakonodajni paket pa ima nalogo vzpostaviti FAB-se v smislu storitev, kar v praksi pomeni, da vsi udeleženci v SES izboljšajo opravljanje nalog z uporabo FAB-sov do konca leta 2012. Največji funkcionalni blok v Evropi je torej FABEC (FAB Europe Central Block), ki ga bo dopolnjevalo devet FAB-sov, in sicer: • NEFAB (severnoevropski FAB), v katerem so Danska, Estonija, Finska, Islandija, Norveška, Švedska in Latvija; • NUAC (Nordijski center zgornjega zračnega prostora) Danske in Švedske; • BALTIC FAB (FAB central ne Evrope), v katerem so Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska, Luksemburg in Švica; • FAB CE (FAB centralne Evrope), v katerem so Avstrija, Bosna in Hercegovina, Češka, Hrvaška, Madžarska, Slovaška in Slovenija; • DANUBE, v katerem sta Bolgarija in Romunija; • BLUE MED, v katerem so Italija, Malta, Grčija, Ciper (Egipt, Tunizija, Albanija in Jordanija); • UK - IRELAND FAB, v katerem sta Velika Britanija in Irska, in • SW FAB, v katerem sta Portugalska in Španija. Sistem, ki ga je leta 2000 začrtala tedanja komisarka za promet Evropske unije Layola de Palacio, je po mnenju D. Calleja, direktorja zračnega prometa Evropske komisije, nekaj kar ima bodočnost in potencial, da se rešijo zadrege v evropskem zračnem prostoru [7]. ■ 3 FAB CE FAB CE je torej nov koncept, ki je nastal na podlagi novih spoznanj pri vodenju zračnega prometa v Evropi. Z njegovo uveljavitvijo bo CEATS dokončno utonil v pozabo kot projekt, ki je bil predrag in nefunkcionalen. Sporazum sestavlja 26 operativnih členov, preambula in dve prilogi. V preambuli bodoče pogodbenice (Avstrija, Bosna in Hercegovina, Češka, Madžarska, Slovaška, Slovenija in EUROCONTROL) med drugim poudarjajo, da je cilj pobude za enotno evropsko nebo okrepitev sedanje standardne varnosti v zračnem prometu, prispevanje k trajnostne-mu razvoju sistema zračnega prometa ter izboljšava celotnega učinka upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa za splošni zračni promet v Evropi, da bi bile izpolnjene zahteve vseh uporabnikov zračnega prostora [8]. Sporazum je odprta večstranska mednarodna pogodba, ki določa (16. člen), da k njemu lahko pristopi vsaka država članica EU ali katera koli pogodbenica Sporazuma o skupnem evropskem nebu (ECAA) pod pogojem, da njen zračni prostor meji na zračni prostor FAB CE. Cilj sporazuma je vzpostaviti funkcionalni blok zračnega prostora, določiti pravila in postopke za njegovo izvajanje, delovanje in nadaljnji razvoj za dosego skladnosti s pravili o enotnem evropskem nebu ter vzpostaviti ustrezne strukture upravljanja in vodenja [9]. Sporazum ureja torej cilje, suverenost pogodbenic nad zračnim prostorom nad njihovim ozemljem, varnost in obrambo, vzpostavitev funkcionalnega bloka zračnega prostora, organe FAB CE, ki so Svet FAB CE, Odbor za civilno-vojaško koordinacijo, Koordinacijski odbor nacionalnih nadzornih organov, in druge organe, ki jih lahko ustanovi Svet FAB CE in so potrebni za izvajanje, delovanje in nadaljnji razvoj FAB CE. V nadaljevanju so določene naloge organov, dogovori o prožnosti, navigacijske službe zračnega prometa, skupno imenovanje enega ali več izvajalcev služb zračnega prometa, zračni prostor, ki ga upravljajo pogodbenice, nadzor nad varnostjo služb FAB CE, finančno ureditev, pristop držav k sporazumu, spremembe sporazuma, odpoved sporazuma, prenehanje veljavnosti, pridržke, začasno prekinitev izvajanja sporazuma, reševanje sporov, začetek veljavnosti sporazuma, priloge k sporazumu, ki so sestavni del tega sporazuma, in registracijo pri ICAO. Po napornem lobiranju je slovenski delegaciji na pogajanjih uspelo doseči, da je Slovenija postala depozitar tega sporazuma. Morda pa je to le obliž na rano, ko smo izgubili sedež CEATS! Osnutek sporazuma je bil 22. marca 2011 v obravnavi na Odboru Vlade RS za gospodarstvo in trajnostni razvoj. Odbor je predloženo gradivo podprl brez pripomb. Vlada Republike Slovenije je gradivo obravnavala 31. 3. 2011 in ga prav tako podprla. ■ 4 ICAO ICAO je mednarodna organizacija, v kateri so članice lahko samo suverene države. To izhaja iz 1. člena Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljevanju Čikaška konvencija), ki določa, da države pogodbenice priznavajo vsaki državi popolno in izključno suverenost v zračnem prostoru nad njenim ozemljem [10]. Zračni prostor imajo samo države. To je pomembno za naša nadaljnja razmišljanja glede premočrtnosti Evropske unije, da postane pogodbenica ICAO. Svet Evropske unije je leta 2009 pooblastil Evropsko komisijo, da se začne pogajati z ICAO o sklenitvi memoranduma o sodelovanju. Memorandum sta obe strani parafirali v Montrealu na sedežu ICAO 27. septembra 2010. Ni dvoma o tem, da je ICAO na področju civilnega letalstva najpomembnejša mednarodna medvladna organizacija, ki med drugim sprejema mednarodne standarde in priporočeno prakso za mednarodni civilni zračni promet. S pomočjo 18 aneksov postajajo standardi in priporočena praksa del obnašanja držav pogodbenic, njihovo izvajanje pa zagotavlja varen in reden letalski promet. Čeprav se Evropska unija kar precej časa ni posebej ukvarjala s civilnim letalstvom, danes ugotavljamo, da je večina področij, ki jih ureja ICAO, v pristojnosti Evropske unije. To narekuje vzpostavitev določenega sodelovanja med obema organizacijama. Področja v t. i. skupnem urejanju ICAO in Evropske unije se nanašajo na letalsko varnost, varovanje civilnega letalstva, okolje (ang. green growth), upravljanje zračnega prometa, standarde ICAO oziroma zahteve, ki izhajajo iz aktov ICAO in pomenijo pravno podlago za t. i. evropsko zakonodajo. Memorandum vsebuje že tudi prvo prilogo, ki se nanaša na letalsko varnost. ICAO in Evropska skupnost se z memorandumom zavezujeta vzpostaviti redni dialog glede varnostnih zahtev, transparentnost, vzajemno priznavanje rezultatov inšpekcijskih nadzorov ICAO in Evropske unije, analizo držav pri zagotavljanju skladnosti s standardi ICAO in priporočeno prakso, razvijati in sodelovati pri zagotavljanju tehnične pomoči in programov, izmenjevati strokovnjake in zagotavljati izpopolnjevanje. Ker so članice ICAO lahko samo (zaenkrat) države, ne pa mednarodne organizacije, memorandum določa, da njegove določbe ne posegajo v pravice in obveznosti, ki jih imajo države članice Evropske unije v ICAO kot države pogodbenice. Kolikor je mogoče zaznati iz pogovorov na hodnikih sedeža ICAO v Montrealu, je to največ, kar lahko doseže Evropska unija. Seveda je treba upoštevati, da Evropska unija s svojimi 27 članicami igra določeno vlogo znotraj ICAO. Toda v primerjavi s preostalimi 163 članicami ICAO, ki ji večkrat tudi odprto nasprotujejo, nima vloge, ki bi si jo želela. ■ 5 Zaključek Razumljivo in sprejemljivo je dejstvo, da se vedenje o tem kako varno voditi letalski promet spreminja. Zato bi bilo neproduktivno nasprotovati spremembi CEATS v nekaj boljšega, varnejšega, cenejšega in učinkovitejšega. Ali je to že FAB CE, bo pokazala praksa. Vedno je potrebno stremeti k boljšemu in varnejšemu sistemu zračnega prevoza, čeprav se v začetku zdi, da gre za futurističen projekt. Upamo le, da bo Slovenija po podpisu zmogla tudi še ratifikacijo sporazuma FAB CE. Pri poizkusu, da se okrepi sodelovanje med ICAO in Evropsko unijo, seveda ne gre več za naivnost. Niti Slovenije niti preostalih držav članic unije. Gre za veliko več. Spomnimo se samo pogajanj za spremembo Rimske konvencije o škodi, ki jo tretjim osebam na zemlji povzroči tuj zrakoplov. Slovenija sicer ni njena pogodbenica, sodelovala pa je na zaključni konferenci v Montrealu od 20. aprila do 2. maja 2009. Glavni sprožilec za te spremembe je bil 11. september 2001. Predstavniki 87 držav in 16 nevladnih mednarodnih organizacij so enajst dni usklajevali tekst dveh novih pogodb, ki naj bi nadomestili Rimsko pogodbo iz leta 1952. Na predvečer svečanega podpisovanja obeh aktov [11] je predstavnik Evropske komisije vsem vodjem delegacij sporočil, da odsvetuje podpis, ker mora o tem razpravljati še Bruselj. Toliko o moči in delovanju Evropske unije, katere pogodbenica je tudi Slovenija. Viri [1] Ideja o možnosti ustanovitve skupnega območnega centra za nadzor zračnega prometa je nastala leta 1993. Nadzorni center bi deloval pod okriljem EUROCONTROL-a. Pobudo je dala Slovenija, in sicer kmalu po osamosvojitvi na sestanku v Ljubljani. Marca 1993 so ministri sedmih držav, pristojni za promet, predstavili projekt in ustanovili skupino CEATS, ki naj bi proučila možnost izpeljave projekta. Slovenija je ponudila lokacijo blizu Maribora za gradnjo novega centra. Projekt je bil označen za nov mejnik v pogledu vodenja zračnega prometa in je v celoti ustrezal duhu in ciljem evropskega programa harmonizacije in integracije nadzora zračnega prometa ministrov za promet držav članic ECAC (Evropska konferenca civilnega letalstva) ter načelom ICAO. Projekt je bil postavljen ob bok Centru za vodenje zračnega prometa v Maastri-chtu in projektu skandinavskih držav. V končni fazi bi se vsi trije združili v Evropski center za vodenje zračnega prometa. [2] EUROCONTROL je bil ustanovljen leta 1960 z namenom, da zagotavlja skupne storitve zračnega nadzora v zračnih prostorih držav članic te evropske organizacije. Temeljni akt, ki je podlaga tej organizaciji, je Mednarodna konvencija o sodelovanju za varnost zračne plovbe (ang. Convention relating to Co-operation for the Safety of Air Navigation), ki so jo države podpisale 1 3. decembra 1960 v Bruslju. To je storilo šest držav (Belgija, Francija, Velika Britanija, Luksemburg in Nizozemska in Zvezna republika Nemčija). Kasneje se je včlanilo še več držav, med njimi tudi Slovenija. Trenutno šteje 39 članic, med katerimi so tako države članice EU kot tudi tretje države. Slovenija je pristopila v članstvo 1. oktobra 1995. Zanimivo je, da ta organizacija presega evropske okvire ali bolj natančno okvire Evropske unije. [3] Glej A. Čičerov, Mednarodno letalsko pravo, Uradni list 2009, str. 126. [4] A. Čičerov, prav tam, str. 126. [5] Glej Skupščinski poročevalec št. 78/2004. [6] EUROCONTROL je medvladna organizacija, ki jo sestavljajo naslednje države: Avstrija, Albanija, Armenija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Ciper, Češka, Črna gora, Danska, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Litva, Latvija, Luksemburg, Malta, Makedonija, Moldova, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina in Velika Britanija. [7] Glej več o tem na http://www. eurocontrol.int/articles/functi-onal-airspace-blocks-fabs-and-single-europe (22. 03. 2011). [8] Glej pogovor z D. Callejem na htttp://www.eurocontrol.int/in-terview-single-european-sky-se-cond-package (22. 03. 2011). [9] Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve. [10] Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve (2. člen ). [11] Glej podrobno v A. Čičerov, nav. delo, strani 131-146. [12] http://www.icao.org [13] http://www.eurocontrol.org Organisation of the European Air Space Abstract: The contribution presents the development of the concept of operation of air traffic in the European airspace, which was conceptualized in the Agreement Relating to the Provision and Operation of Air traffic services and facilities by EUROCONTROL at the Central European Air Traffic Services (CEATS) Upper Aria Control Centre, and its further fate, which is evident from the Special Agreement Concerning the Implementation of Article 6 of the Agreement Relating to the Provision and Operation of Air Traffic Services and Facilities by EUROCONTROL at the Central European Air Traffic Services (CEATS) Upper Aria Control Centre, as well as from the development of a new doctrine in the form of a Single European Sky and from the Agreement on the Establishment of Functional Block Central Europe, including the latest attempt to make the European Znion an important player of the International Civil Aviation Organisation. Key words: Central European Air Traffic Services, Single European Sky, Functional Blocks, International Civil Aviation Organisation, membership, suverenity, European Union, airtraffic safety and security NI LabVIEW za krmiljenje in mehatroniko Ena platforma od zamisli do izvedbe t-M-H-T^r Raziskovalci in pedagogi odkrivajo prednosti uporabe ene same platforrr\e za snovanje, simulacijo, izdelavo prototipov ter izvedbo krmilnih sistemov. S platformo za grafični razvoj LabVIEW lahko izvajate zahtevne krmilne algoritme z vso prilagodljivostjo kombiniranja grafičnega in besedilnega programiranja. S tesno integracijo med strojno opremo družbe National Instruments in drugih ponudnikov zlahka izvedete algoritme za izvajanje v realnem času na skoraj kateri koli mikroprocesorski ali FPGA-platformi, kot je NI CompactRIO. Z orodji NI za snovanje krmilnih sistemov so lahko študenti in raziskovalci ekipe Virginia Tech uporabili okolje LabVIEW za ustvarjanje Darwina, popolnoma avtonomnega humanoldnega robotskega nogometaša. ^rkTiT. I LabVIEW » Prenesite svoj komplet virov na naslovu ni.com/academic/controls 080 080 844 National Instrumants. Instrum«nt*ci>s, avtomstizaciia in upravlian)« procMov d.o.o. Kosov«tova ulca 15.3000 Cdlje. T(»l:«3d6 3 42S4200«Fax: <»386 3 42&4212 E-mail: ni$kA««ii99ni.corn »vAvwreconVsliMone _^NATIONAL INSTRUMENTS Največji teleskop na svetu krmili Nl LabVIEW s podporo v« I • za večjedrne procesorje Jason SPYROMILIO »Inženirji družbe NI so dokazali, da je dejansko mogoče uporabiti okolje LabVIEW in enoto LabVIEW Real-Time Module za izvedbo rešitev na osnovi strojne opreme COTS ter za upravljanje večjedrne računalniške obdelave za rezultate v realnem času.« Evropski južni observatorij (ESO) je astronomska raziskovalna organizacija, ki jo podpira 1 3 evropskih držav. Imamo izkušnje pri razvoju in izvedbi najbolj izpopolnjenih teleskopov na svetu. Naša organizacija trenutno deluje na treh mestih v čilskih Andih - v opazovalnicah La Silla, Paranal in Chajnantor. Od nekdaj obvladujemo zelo inovativne tehnologije, od prvih sistemov za adaptivno optiko za običajne uporabnike na 3,6-me-trskem teleskopu v opazovalnici La Silla preko izvedbe aktivne optike na 3,5-metrskem Teleskopu z novo tehnologijo (NTT) v opazovalnici La Silla do integriranega upravljanja Zelo velikega teleskopa (VLT) in z njim povezanega interferometra v opazovalnici Paranal. Poleg tega s partnerji iz Severne Amerike in Vzhodne Azije sodelujemo pri gradnji Velikega milimetrskega polja v Atacami (ALMA), teleskopa za podmilimetrske valovne dolžine s 66 antenami v vrednosti 1 milijarde USD, ki naj bi bil končan leta 2012 v opazovalnici Llano de Chajnantor. Naslednji projekt na naših delovnih mizah je E-ELT. Zasnova za ta tele- Jason Spyromilio, Evropski južni observatorij Slika 1. Z^a primerjavo velikosti stojita zraven E-ELT dva človeka in avtomobil. Primarno zrcalo Ml, katerega premer je 42 m je sestavljeno iz več manjših zrcalnih segmentov. skop z glavnim zrcalom premera 42 m je v fazi B, zanjo pa je bilo že zagotovljenih 100 milijonov USD za pred- hodno zasnovo in pripravo prototipov. Po fazi B pričakujemo začetek gradnje konec leta 2010. Slika 2. E-ELTsestavlja 5 zrcal Aktivna in adaptivna optika v izredno velikem merilu 42-metrski teleskop izkorišča izkušnje ESO in astronomske skupnosti na področju aktivne ter adaptivne optike in segmentiranih zrcal. Aktivna optika vključuje kombinacijo tipal, aktuatorjev in krmilnega sistema, s katero teleskop vzdržuje pravilno obliko zrcala oziroma kolimacijo. S tem aktivno ohranjamo pravilno konfiguracijo teleskopa, da odpravimo preostala popačenja v optiki in povečamo učinkovitost ter odpornost na napake. Ti teleskopi zahtevajo aktivne popravke optike vsako minuto noči, tako da so slike omejene le z atmosferskimi vplivi. Adaptivna optika uporablja podobno metodologijo za nadzor atmosferskih učinkov, ki jih več stokrat na sekundo popravi s spreminjanjem oblike primernega tankega zrcala. Velikost turbulenc določa število aktuatorjev na teh zrcalih, ki lahko spreminjajo obliko. Tipala valovne fronte zelo hitro vzorčijo atmosferska popačenja in jih pretvorijo v ukaze za zrcala. To zahteva zelo hitro strojno in programsko opremo. Krmiljenje tako kompleksnega sistema zahteva ogromne zmogljivosti računalniške obdelave podatkov. V preteklosti smo sisteme krmilili z lastnimi krmilnimi sistemi, ki so temeljili na krmiljenju v realnem času v navideznih strojnih okoljih (VME), kar je lahko drago in zamudno. Zdaj v sodelovanju z inženirji družbe National Instruments pripravljamo ocene zmogljivosti krmilnega sistema za glavno segmentirano zrcalo teleskopa E-ELT, ki mu pravimo M1 in je izdelan s programsko in strojno opremo COTS. Skupaj raziskujemo tudi možne rešitve COTS za krmiljenje adaptivnega zrcala teleskopa, imenovanega M4, v realnem času. M1 je segmentirano zrcalo, ki ga sestavlja 984 šestkotnih zrcal (slika 1), od katerih vsako tehta skoraj 150 kg in ima premer od 1,5 do 2 m, tako da znaša skupni premer 42 m. To lahko primerjamo z glavnim zrcalom Hubblovega vesoljskega teleskopa, ki ima premer 2,4 m. Že glavno zrcalo teleskopa E-ELT bo štirikrat večje od katerega koli optičnega teleskopa na Zemlji, skupno pa je sestavljen iz petih zrcal (slika 2). Določitev izrednih zahtev za računalniško obdelavo, ki jih mora izpolniti krmilni sistem Med delovanjem zrcala M1 se lahko sosednji segmenti zrcala nagibajo glede na druge segmente. To odstopanje nadzorujemo s tipali na robovih in nogami aktuatorjev, ki lahko segment premaknejo za 3 stopinje v poljubno smer. 984 segmentov zrcala združuje 3.000 aktuatorjev in 6.000 tipal (slika 3). Sistem, ki ga krmili programska oprema LabVIEW, mora brati podatke iz tipal, da določi položaje segmentov zrcala, in - ob premiku segmentov - segmente znova izravnati z aktu-atorji. Okolje LabVIEW mora za to izračunati vektorski produkt matrike velikosti 3.000 x 6.000 celic z vektorjem s 6.000 cel icami, kar mora za zagotavljanje učinkovitega nastavljanja zrcala ponoviti od 500- do 1000-krat na sekundo. Tipala in aktuatorji krmilijo tudi adap-tivno zrcalo M4. To je manjše tanko zrcalo, ki lahko spreminja obliko. Njegov premer znaša 2,5 m, njegovo obliko pa določa več kot 8.000 aktuatorjev (slika 4). Tehnični izziv je podoben kot pri aktivnem krmiljenju zrcala M1, le da moramo namesto ohranjanja obliko spreminjati na osnovi izmerjenih podatkov slike valovne fronte. Podatki valovne fronte se preslikajo v vektor s 14.000 vrednostmi, 8.000 aktuatorjev pa moramo posodobiti vsakih nekaj milisekund, kar pomeni računanje vektorskega produkta krmilne matrike velikosti 8.000 x 14.000 celic z vektorjem s 14.000 celicami. Če ta izziv zaokrožimo na 9.000 x 15.000 celic, pomeni to približno 15-kratnik računske moči, ki je potrebna za krmiljenje velikega segmentiranega zrcala M1. Z družbo NI smo že sodelovali na področju zajemanja in sinhronizacije podatkov z velikim številom Slika 3. Sistem zrcala M1, ki je sestavljeno iz 984 segmentov je upravljan preko okolja LabVIEW. Premer segmentov je 1,5 m in vsak izmed njih je upravljan preko šestih senzorjev in treh aktuatorjev, ki omogočajo premikanje le teh znotraj kota 3 stopinj. Slika 4. Tanek, fleksibilen zrcalni sistem M4 porazdeljen preko mreže 8.000 aktuatorjev se lahko deformira vsakih nekaj milisekund in na ta način kompenzira motnje v atmosferi. kanalov, ko so se lotili izziva matematike in krmiljenja. Inženirji družbe NI simulirajo postavitev in zasnovo krmilne matrike ter krmilne zanke. V središču vseh teh dejavnosti je zelo velika matrično-vektorska funkcija LabVIEW, ki izvaja večino izračunov. Krmiljenje zrcal M1 in M4 zahteva ogromno računsko zmogljivost, kar bomo rešili z uporabo več večjedrnih sistemov. Krmiljenje M4 predstavlja 15 izračunov podmatrik s 3.000 x 3.000 celicami, zato potrebujemo 15 naprav, ki vsebujejo čim večje število jeder. Zato mora krmilni sistem upravljati večjedrno obdelavo. Okolje LabVIEW ponuja to zmogljivost z rešitvami COTS, zato predstavlja zelo privlačno rešitev te težave. Rešitev težave z okoljem LabVIEW in funkcijo za večjedrni način HPC Ker smo morali načrtovanje krmilnega sistema opraviti pred samo gradnjo teleskopa E-ELT, bi lahko konfiguracija sistema vplivala na nekatere značilnosti gradnje teleskopa. Ključnega pomena je bilo temeljito preizkušanje rešitve, kot da bi teleskop že deloval. S tem izzivom so se inženirji družbe NI soočili tako, da so izvedli krmilni sistem, poleg tega pa še sistem, na katerem se izvaja simulacija zrcala M1 v realnem času, kar omogoča izvedbo preizkusa krmilnega sistema z vključeno strojno opremo (HIL) - slika 5. Način preizkušanja HIL se pogosto uporablja pri načrtovanju v avtomobilski in letalski industriji za potrjevanje krmilnikov s točnim simulatorjem, ki deluje v realnem času. Inženirji družbe NI so ustvarili simulator zrcala M1, ki se odziva na signale krmilnega sistema in tako potrjuje njegovo delovanje. Ekipa NI je razvila krmilni sistem in simulacijo zrcala v okolju LabVIEW, nato pa jih je izvedla na večjedrnem osebnem računalniku, na katerem se izvaja LabVIEW Real-Time Module, kar zagotavlja deterministično izvajanje. V podobnih aplikacijah HPC za izvajanje v realnem času so komunikacijske in računske naloge tesno povezane. Odpovedi komunikacijskega sistema pomenijo odpoved celotnega sistema. Zaradi tega se skozi celoten postopek razvoja aplikacije načrtuje tudi medsebojno sodelovanje komunikacije in računanja. Inženirji družbe NI so za jedro sistema potrebovali hitro in deterministično izmenjavo podatkov, zato so kmalu Slika 5. Inženerji NI so preverili krmilni sistem (desno) zrcala M1 s pomočjo HIL sistema strojne opreme v zaprti zanki (levo) ugotovili, da standardno omrežje Ethernet ni primerno, saj uporablja nedeterministični omrežni protokol. Za izmenjavo podatkov med krmilnim sistemom in simulatorjem zrcala M1 so uporabili funkcijo časovno proženega omrežja v sistemu LabVIEW Real-Time Module, ki omogoča deterministični prenos podatkov s hitrostjo 36 MB/s. Družba NI je razvila celotno rešitev za zrcalo M1, ki vključuje dve delovni postaji Dell Precision T7400 (vsaka ima po osem jeder) in prenosnik, ki Slika 6. Za doseganje zahtevane časovne odzivnosti krmilne zanke so inženerji NI sestavili zelo determinističen mrežno porazdeljen sistem v aplikaciji pozivan s pomočjo časovnih sekvenc in neskončnih časovno upravljanih zank. Slika 7. Ilustracija predstavlja trenuten pristop NI implementaciji M4. Težavnost je približno 15-krat zahtevnejša od krmilnega sistema M1. predstavlja vmesnik za uporabnika. Vključuje dve omrežji - standardno, ki oba sistema za izvajanje v realnem času povezuje s prenosnikom, in časovno proženo omrežje 1 GB Ethernet med sistemoma za izvajanje v realnem času, preko katerega se izmenjujejo V/I-podatki. Ko smo preverjali zmogljivost sistema, smo ugotovili, da krmilnik v vsaki zanki prejme 6.000 vrednosti iz tipa, izvede krmilni algoritem za izravnavo segmentov in odda 3.000 vrednosti za aktuatorje. Ekipa NI je ustvarila krmilni sistem, ki dosega te rezultate, in izvedla simulacijo delovanja teleskopa v realnem času, ki ji pravimo »zrca- lo«. Zrcalo prejme 3.000 izhodov za pogone, jim prišteje spremenljivko, ki predstavlja atmosferske motnje, kot je veter, izvede krmilni algoritem za simulacijo zrcala M1 in odda 6.000 vrednosti tipal, da zaključi zanko. Celotna krmilna zanka se izvede v manj kot 1 ms, da je zagotovljeno primerno krmiljenje zrcala (slika 6). Končni rezultati, ki so jih inženirji NI izmerili za svoje izračune z matrikami in vektorji: • Sistem LabVIEW Real-Time Module na računalniku z dvema štirijedrnima procesorjema pri uporabi štirih jeder in enojne natančnosti potrebuje 0,7 ms. • Sistem LabVIEW Real-Time Module na računalniku z dvema štirijedrnima procesorjema pri uporabi štirih jeder in enojne natančnosti potrebuje 0,5 ms. M4 kompenzira izmerjena popa-čenja valovne fronte v atmosferi, inženirji NI pa so ugotovili, da je to mogoče izvesti samo z najsodobnejšim sistemom z več-jedrnimi strežniškimi rezinami. Dell je povabil ekipo, da je rešitev preizkusila na njegovem sistemu M1000 s 1 6 strežniškimi rezinami, rezultati pa so bili spodbudni. Vsaka izmed strežniških rezin sistema M1000 ima po osem jeder (slika 7), kar pomeni, da so lahko inženirji krmiljenje razdelili na 1 28 jeder. Inženirji družbe NI so dokazali, da je dejansko mogoče uporabiti okolje LabVIEW in enoto LabVIEW RealTime Module za izvedbo rešitev na osnovi strojne opreme COTS ter za upravljanje večjedrne računalniške obdelave za rezultate v realnem času. Zaradi tega preboja na področju zmogljivosti naša ekipa pri projektu E-ELT še naprej postavlja nove mejnike na področju informatike in astronomije, kar bo prispevalo k napredku znanosti. ■ IRIo«» inovadjerazvojtehnologije NEPGGREŠUiVVIR INFORMACIJ ZA STRGKG VSAKA DVA MESECA NA VEČ KOT 140 STRANEH Vodnik skozi množico informacij - kovinsko-predelovalna industrija - proizvodnja in logistika - obdelava nekovin - napredne tehnologije Povprašajte za cenik oglaševalskega prostora! e-pošta: info@irt3000.si www.irt3000.si Pogonska os z linearnim motorjem - DFME-LAS Za tiste, ki si želijo veliko natančnost pri pozicioniranju in najboljšo dinamiko pri majhnih obremenitvah, je pogonska os z linearnim motorjem DFME-LAS ravno pravšnja. Sestaviti, priključiti in povezati, vnesti parametre ter vklopiti so osnovne značilnosti enote, ki jo sestavljajo linearni motor, merilni sistem, vodila in referenčno stikalo. Mehanski vmesniki so enaki kot pri pnevmatičnih cilindrih DFM. Odvisno od izvedbe je mogoče uporabiti tudi priključne elemente in tako prihraniti pri naročilih in logistiki. Močna magnetna polja so z ustreznimi konstrukcijskimi rešitvami oklop-ljena tako, da vsi železni deli in od-rezki ostanejo na mestu, kjer so. Os DFME-LAS je mogoče enostavno konfigurirati z orodjem Festo Configuration. Pred uporabo osi se vnesejo samo parametri in ustrezni ukazni stavki. V enoti sta povezana tako močnostna elektronika kot krmilnik pozicije, ki sta zasnovana kot zunanji krmilnik IP54. Prosto je mogoče nastavljati hitrost, moč in položaj ter izbirati med 31 profili gibanja. Enoto je mogoče konfigurirati in krmiliti na dva načina, z zunanjim računalnikom preko I/O-vmesnikov oziroma feldbusa ali z uporabo tipkovnice. Osnovno konfiguriranje obsega: • določitev mehanskih parametrov, kot so dolžina giba, pospeški, po-jemki itd. • določitev resolucije dajalnika pozicije, • sledenje, • določitev vhodno izhodnih parametrov (I/O in feldbus), • določitev programskih in zaključnih stikal. Načini delovanja enote so: • referenčni pomik in zagon, • pozicijski premik, • teach in, • diagnostika. Enote se izdelujejo v velikostnih razredih 32 in 40, z dolžinami gibov med 100 in 400 mm, imenskimi si- lami od 34 do 55 N, največjimi obremenitvami od 141 do 202 N in s ponovljivostjo ± 0,02 mm. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaskar HYDAC-ov dvostopenjski filtrski element Pri podjetju HYDAC se držimo pravila »iz prakse v prakso«. Ta misel je bila vodilna tudi pri razvoju dvostopenjskih filtrskih elementov za enojno in dvojno ohišje RF/RFD, RFL/RFLD ter NF/NFD. V praksi srečujemo primere, kjer potrebujejo filter z obvodnim (t. i. bypass) ventilom, saj porabnik pod nobenimi pogoji ne sme ostati brez olja. Ta ventil se odpre, če je padec tlaka preko filtrskega elementa prevelik, kar je lahko pri hladnem zagonu naprave ali če se izrabljeni filtrski element pravočasno ne menja. Takrat se ob odprtju obvodnega ventila olje prelije do porabnika, ne da bi šlo preko filtra. Da se prepreči onesnaženje olja ob odprtju obvodnega ventila, smo razvili dvostopenjski filtrski element (slika 1), ki daje uporabniku dodatno varnost pri delovanju naprave, saj zadrži grobe delčke, ki bi lahko povzročili izpad naprave. Glavni oziroma delovni filter zadrži delce do 10 pm, zaščitni pa 50 pm. Dvostopenjski filtrski elementi se uporabljajo pri filtraciji olj gonil, v jeklarnah, pri hidravličnih stiskalnicah in preskuševališčih, skratka vsepovsod tam, kjer se zahteva trajna oskrba s čistim oljem. Dvostopenjski elementi so na voljo v standardni izvedbi HC in premium HX. Razlika med njima je v sposobnosti zadrževanja umazanije; izvedba premium HX ima za 40 % večjo sposobnost zadrževanja umazanije. Vir: HYDAC, d. o. o., Zagrebška c. 20, 2000 Maribor, tel.: 02 460 15 20; faks: 02 460 15 22, e-mail: info@hydac.si, g. Dejan Glavač Družba National Instruments ponuja vodilno RF-zmogljivost v napravah PXI Družba National Instruments je predstavila vektorski signalni RF-analizator (VSA) za 3,6 GHz NI PXIe-5665http://www.ni.com/rf/, ki zagotavlja najboljšo RF-zmogljivost v svojem razredu, pri tem pa uporablja cenovno ugodno zasnovo naprav PXI. Novi VSA ponuja vodilne vrednosti faznega šuma, povprečnega šuma, amplitudne točnosti in dinamičnega razpona. Platforma PXI omogoča tudi pretakanje podatkov med napravami, vključuje prilagodljivo arhitekturo z več vhodi in izhodi (MIMO) za fazno koherentne meritve ter ponuja najmanj petkrat hitrejše merjenje kot pri tradicionalnih kombiniranih namiznih instrumentih. Vse to pomeni, da je idealna za zahtevne avtomatizirane aplikacije za RF-preizkušanje. »Ne samo, da je VSA NI PXIe-5665 najzmogljivejši instrument v svojem razredu, ampak je na voljo tudi za le delček cene tradicionalnih kombiniranih namiznih instrumentov,« je dejal Phil Hester, višji podpredsednik za raziskave in razvoj pri družbi National Instruments. »Ker naš novi RF-analizator PXI združuje izredno zmogljivost in modularno prilagodljivost v eni enoti z majhno velikostjo ter ugodno ceno, lahko zdaj načrtovalci isti instrument uporabljajo od zasnove do proizvodnje.« VSA združuje novi mešalni pretvornik NI PXIe-5603 z novim sintetizatorjem lokalnega oscilatorja NI PXIe-5653 in digitalizatorjem vmesne frekvence (IF) s frekvenco vzorčenja 150 Mvz/s NI PXIe-5622. Ta kombinacija ustvarja idealno rešitev za meritve spektralnih in širokopasovnih vektorskih signalov v frekvenčnem območju od 20 Hz do 3,6 GHz s pasovno širino do 50 MHz. Novi VSA se odlikuje po izredno nizkem faznem šumu -129 dBc/ Hz pri odmiku 10 kHz in frekvenci 800 MHz, povprečni vrednosti šuma -165 dBm/Hz, presečišču tretjega reda pri 24 dBm in absolutni točnosti amplitude ±0,10 dB. Ti tehnični podatki pomenijo, da je NI PXIe-5665 najzmogljivejši instrument v svojem razredu. Za analizo moduliranih signalov ima VSA vgrajeno edinstveno orodje za samoumerjanje, s katerim je mogoče doseči točnost amplitudnega odziva IF ±0,15 dB in fazno linearnost IF ±0,1 stopinje. Ta natančnost omogoča izjemno majhno velikost vektorja napake, ki znaša za signale 256-QAM manj kot 0,21 odstotka. Prilagodljiva in modularna arhitektura VSA je razširljiva, tako da omogoča fazno koherentno zajemanje za preizkušanje naprav MIMO, hitrost spreminjanja frekvence 20 GHz/s in pretakanje med napravami za učinkovit nadzor spektra. Poleg tega lahko načrtovalci napravo NI PXIe-5665 uporabljajo v načinu RF-seznama, s katero lahko na podlagi uporabniško določene notranje časovne uskladitve ali zunanjega proženja deterministično preklapljajo med uporabniško določenim nizom RF-konfiguracij in tako bistveno skrajšajo trajanje preizkusa. NI PXIe-5665 dopolnjuje ponudbo več kot 1.500 programsko določenih modularnih instrumentov PXI, zato lahko načrtovalci kombinirajo in usklajujejo VSA z različnimi enotami ter celoten sistem krmilijo s programsko opremo za grafično načrtovanje sistemov NI LabVIEW. Zaradi tega so sistemi PXI idealni za najrazličnejše avtomatizirane aplikacije za preizkušanje. Načrtovalci lahko vso zmogljivost programsko določenega VSA izkoristijo tudi s kompleti programskih orodij za RF za okolje LabVIEW, NI LabWin-dows™/CVI in .NET, kar omogoča preizkušanje najnovejših brezžičnih in RF-komunikacijskih standardov, kot so GSM/EDGE, WCDMA, LTE, WLAN in WiMAX. Vir: National Inst^ruments, d. o. o., Kosovelova 15, 3000 Celje, tel.: +386 3 4254 200, faks: +386 3 4254 212, e-posta: ni.slovenia@ni.com, internet: www.ni.com/slovenia stroinlstuoGom kriiiSče sirajtiikoir Družba National Instruments predstavlja industrijske računalnike z zaslonom na dotik in procesorjem Intel® Atom™ Načrtovalci lahko programirajo enote HMI v okolju NI LabVIEW, kar zagotavlja prilagodljivo in poenostavljeno izvedbo aplikacije. Družba National Instruments je najavila serijo računalnikov z zaslonom na dotik in razširjenim temperaturnim območjem, ki temeljijo na procesorju Intel Atom, ki deluje s frekvenco 1,33 GHz. Procesorji Intel Atom omogočajo izdelavo visoko zmogljivih vmesnikov človek-stroj (HMI) z napravami z nizko porabo energije in brez ventilatorjev. Modela NI TPC-2206 in TPC-2212 se odlikujeta po razširjenem temperaturnem območju od -20 do 60 °C za zahtevne industrijske načine uporabe, polprevodniškem trdem disku velikosti 4 GB za zanesljivo delovanje v okoljih z večjo mero tresljajev ter ugnezdenem operacijskem sistemu Windows za dolgoročno izvedbo in podporo. Poleg tega ponujajo 1 GB pomnilnika RAM, dva gigabitna vmesnika Ethernet in tehnologijo osvetlitve LED, ki ohranja stalno svetlost zaslona v širokem razponu temperatur. »Danes predstavljeni računalniki z zaslonom na dotik ponujajo v kombinaciji s programsko opremo NI LabVIEW robusten in zmogljiv vmesnik za aplikacije za nadzor in krmiljenje,« je dejal Eric Starkloff, podpredsednik trženja za preizkusne in ugnezdene sisteme pri družbi NI. Novi računalniki temeljijo na procesorjih Intel Atom, kar omogoča, da imajo razširjeno temperaturno območje in boljšo zmogljivost. »Novi procesorji Intel Atom prinašajo do zdaj največjo mero inteligence v ugnezdene povezane naprave, kot so računalniki HMI z zaslonom na dotik,« je dejala Staci Palmer, višja direktorica trženja v diviziji za ugnezdene procesorje z nizko porabo pri družbi Intel. »Naprave, ki združujejo pametne in povezane storitve za inteligenten ter interaktiven nadzor, zaznavanje, ponujanje in krmiljenje aplikacij, pomagajo, da naš svet deluje učinkoviteje.« Novi industrijski računalniki z zaslonom na dotik delujejo z najrazličnejšo strojno opremo, kot so krmilniki NI CompactRIO, enote PXI, pametne kamere NI, ugnezdeni sistemi za strojni vid NI in industrijske naprave drugih ponudnikov. Z njimi lahko načrtovalci v okolju LabVIEW razvijajo izpopolnjene in intuitivne aplikacije HMI, ki jih lahko uporabljajo za standardno komunikacijo s strojno opremo, na primer preko protokolov TCP, OPC, USB, Modbus, Ethernet/IP. Okolje LabVIEW ponuja preprosto vključitev v omrežje, vnaprej pripravljene predloge aplikacij in navigacijske krmilne elemente za ustvarjanje kompleksnih vmesnikov z več stranmi. Načrtovalci imajo tudi programski dostop do zahtevnejših funkcij operacijskega sistema, na primer izpopolnjenih filtrov za zapisovanje in funkcije za enkratno mirovanje/večkratno obnovitev (HORM). Več informacij o novih računalnikih z zaslonom na dotik je bralcem na voljo na naslovu www.ni.com/inteltouchpa-nel. Vir: National Instruments, d. o. o., Kosovelova 15, 3000 Celje, tel.: +386 3 4254 200, faks: +386 3 4254 212, e-posta: ni.slovenia@ni.com, internet: www.ni.com/slovenia TR ANSPORN. gistikaCK^ DNEVI PREVOZNIKOV 13. in 14. maj 2011, BTC Logistični center Ljubljana STROKOVNA KONFERENCA PODELITEV PRIZNANJA PREVOZNIK LETA 2011 DR2AVNO PRVENSTVO POKLICNIH VOZNIKOV ZAKLJUČEK AKCIJE GOSPODARSKO VOZILO LETA 2011 IN PODELITEV NAGRAD ATRAKTIVEN SPREMLJEVALNI PROGRAM Organizator Izvajalec Partner prireditve Medijska sponzorja JDTgOO več informacij na: www.logistika-slo.si www.logisticni-center.si Avtomatizirano prijemanje neurejenih predmetov Fraunhoferjev inštitut za proizvodni inženiring in avtomatizacijo - IPA - je na sejmu avtomatike v Münchnu predstavil zanimive robotske rešitve za avtomatsko strego predmetov z uporabo SICK-ove laserske merilne tehnologije z LMS400 in kamer Ranger. Prijemalo s trakom (a) in prijemalo za prijemanje v zabojih (b) Razkladanje zabojev ali kartonaste embalaže, raztovarjanje kontejnerjev ali prijemanje kosov v zabojih so tipični primeri, ko avtomatsko prijemanje različnih predmetov s fleksibilnimi sistemi za prijemanje predstavlja največji potencial za izboljšanje pretoka materiala v skladiščih. Raziskovalci iz Fraunhoferjevega inštituta ne razvijajo samo vsestranskih prijemal-nih mehanizmov, ampak tudi inteligentne rešitve obdelave slike za vodenje robotov in manipulatorjev pri prijemanju. Načrtovanje avtomatičnega prijemanja naključno pozicioniranih in poljubno orientiranih - neurejenih -predmetov mora biti vedno podprto z intel igentno senzorsko tehnologijo za razpoznavanje in odkrivanje položaja predmetov v 3D-prostoru. Na primer: pri prijemalu s tekočim trakom, ki je zadnji projekt oddelka za robotske sisteme pri Fraunhoferjevem inštitutu, je uporabljen laserski skener LMS400 s SICK-ovo lasersko merilno tehnologijo. Senzor se pred prijemanjem premika nad predmetom, da pridobi natančen položaj predmeta s skenira-no zunanjo konturo. Nato se prijemalo približa predmetu s čelne strani in s pomočjo trenja konice tekočih vilic začne postopek prijemanja. To daje prijemalu izredno zanesljivost pri prijemanju tudi takrat, ko gre za paleti-zacijo kartonov z neznanim vzorcem zlaganja. Ozke vrzeli, npr. pri paleti ali med embalažo, se zaznavajo z 2D-kamero in vrednotenjem barv ali s skalo sivine. Pri prijemanju neurejenih predmetov v zabojniku je robotu nujno potreben vid, saj je to edini način, da lahko prijemalo prime in izbira nerazvrščene predmete neposredno iz prispelih zabojnikov. V ta namen so strokovnjaki iz Fraunhoferjevega inštituta oblikovali geslo »3D 4 robots« in razvili dva različna algoritma za 3D-razpoznavanje, oba pa temeljita na izmerjenih podatkih iz SICK-ovih senzorjev. Za pobiranje posameznih komponent menjalnika iz zaboja so se odločili za uporabo SICK-ovega laserskega merilnega sistema LMS400. S pomočjo vrtenja nad zabojem 2D-merilni sistem ustvarja še tretjo dimenzijo, ki je nujna za določanje točke prijemanja. V drugem primeru, pri pobiranju manjših polizdelkov iz standardiziranih transportnih zabojev VDA (Verein Deutsche Automobil Industrie), Fraunhoferjev inštitut uporablja izmerjene vrednosti visokozmogljive-ga sistema za obdelavo slik Ranger. V tem primeru predstavljajo informacijo o oddaljenosti prijemala na robotu izmerjene 3D-vrednosti, ki so določene z linearnim pomikanjem kamere nad zabojem. Pri obeh prijemalih, s tekočim trakom ali za prijemanje v zabojih, brez tesne medsebojne povezave med senzorsko tehnologijo in strojnim inženiringom prijemal ne bi bilo mogoče izkoristiti vseh prednosti, ki jih ponuja avtomatizirano prijemanje. Manj je tudi fizično napornega dela, prijemala se lahko prilagajajo različnim predmetom prijemanja, robotske celice pa zavzemajo manj prostora. Vir: SICK, d. o. o., Cesta dveh cesarjev 403, 1000 Ljubljana, tel.: 01 47 69 990, fax.: 01 47 69 946, e-mail: office@sick.si, http://www. sick.si Gospodarska zbornica Slovenije ■■■ muw kovinske indusiriie Fluitfns tehnifea Stov«ni|e IRlooo inovadjerazvojtehnologije www.irt3000.si stro|nlstwo.cflm ktiiiSfe stroj tli koi- Transport in vgradnja ločnega podporja pri gradnji jamskih prog s pomočjo podajalnika lokov PL08-PV Simon DOBAJ, Bogomir TREBIČNIK, Franjo MAZAJ, Miran SKLEDAR, Anton KOTNIK, Iztok NAVRŠNIK ■ 1 Uvod Premogovnik Velenje, d. d. (slika 1), ki deluje v okviru skupine Holding Slovenske elektrarne, je tehnološko zelo razvita družba. Njegova glavna naloga je pridobivanje lignita za potrebe proizvodnje električne energije v Termoelektrarni Šoštanj. Z več kot 1 35-letno tradicijo pridobivanja lignita je Premogovnik Velenje močno vpet v slovensko energetsko gospodarstvo. Zaloge velenjskega lignita pri sedanjem odkopu zadoščajo še za štiri desetletja delovanja premogovnika. Zaradi sprememb v energetiki in predvidenih sprememb v delovanju termoelektrarne se bodo premogovniška delovišča zaprla, še preden bodo zaloge lignita pošle. Sedanja letna proizvodnja lignita znaša okoli 3,9 milijona ton. Simon Dobaj, dipl. inž., Bogomir Trebičnik, dipl. inž., Franjo Mazaj, inž., Miran Skledar, inž., Anton Kotnik, univ. dipl. inž., Iztok Navršnik, dipl. inž., vsi Premogovnik Velenje, d. d., Velenje Slika 1. Območje Premogovnika Velenje V procesu pridobivanja lignita igrajo jamske proge pomembno vlogo. Pri tem je zelo pomemben tehnološki postopek razvoja in izdelave jamskih prog, vključno z izolacijsko oblogo, transportiranjem premoga s pripra-vskih delovišč in organizacijsko strukturo. Pri jamskih progah so predvsem pomembni njihova pravilna izdelava, transport, izdelava in montaža njihove podgradnje, kar obravnava ta prispevek. 2 Pregled razvoja ih je jamskih prog v zgodovini Podgrajevanje jamskih prog se je v zgodovini spreminjalo. V začetku so podgrajevali z lesenimi podporniki - poligoni. Z razvojem jame Premogovnika Velenje so se spreminjali tudi načini podgrajevanja. Določene proge so podgrajevali z različnimi pod-gradnjami. Znani sta predvsem pod- Slika 2. Podgradnja z betonskimi paneli gradnja z betonskimi paneli (slika 2) in s kompozitnimi sidri in armaturno mrežo iz umetnih mas (slika 3). krožni ali zvončasti profil vgrajeno v jamsko progo. Zaradi protipožarne varnosti (lignit je namreč zaradi svoje strukture zelo nagnjen k samovžigu), le-to obložimo z izolacijsko oblogo (slika 4). Postopek izreza jamske proge je mehaniziran in je izveden s pomočjo napredovalnih strojev (slika 5), ki izrežejo profil. Večjih zapletov pri izrezu proge ni. V 8-urnem dnevnem obratovanju napredovalnega stroja izdelamo 6 do 7 metrov jamske proge. Glavni problem pri izdelavi jamske proge je predvsem v ustrezni podgra-dnji, pri čemer je potrebno za 1,2-metrski del odseka proge (segment) pripraviti približno 28 kosov ločnega podporja, dvakrat toliko veznih elementov in zajeten del hrastovih kladičev za oblaganje profila. Ves ta material je treba izza napredovalnega stroja ročno prenesti na mesto Slika 3. Podgradnja s kompozitnimi sidri in armaturno mrežo iz umetnih mas Slika 4. Klasična podgradnja z izolacijsko oblogo V določenem obdobju se je podgradnja z betonskimi paneli pokazala za učinkovito predvsem na območjih stabilnih delov jame, medtem ko se na območjih stalnih aktivnosti (odkopi) v progah ta sistem ne obnese, saj je prišlo do loma panelnih segmentov, njihova sanacija pa je zelo zamudna. Drugi način podgradnje - s kompozitnimi sidri in armaturnimi mrežami iz umetnih mas - je bil del poskusa, ki ni prinesel želenih rezultatov, zato smo ga opustili. Dandanes uporabljamo za podgra-dnjo jamskih prog ločno podporje K 24 (masa 24 kg/m), ki je kot zaključen Slika 5. Napredovalni stroj GPK-PV Slika 6. Podajalnik ločnega podporja vgradnje, kar je zelo zahtevno. Zaradi tega je nastala potreba po izdelavi podajalnika lokov oz. načina mehanizirane podgradnje jamske proge. ■ 3 Ideja in zasnova podajalnika lokov Na podlagi vseh teh ugotovitev smo prišli do spoznanja, da bi bil najbolj primeren tako imenovani podajalnik ločnega podporja (slika 6), ki pripelje ločno podporje, les in vezni pribor na čelo proge oz. mesto vgradnje po izrezanem profilu proge. Na mestu vgradnje zgornji venec ločnega podporja tudi dvigne in vgradi, kar predstavlja hitrejše, bolj humano in varnejše delo pri izdelavi jamskih prog. Zasnova podajalnika lokov je temeljila na izkušnjah delavcev, ki izvajajo tehnološki proces izdelave jamskih prog, in projektnega tima, ki je skupna spoznanja spravil na papir ter si zadal temeljna izhodišča pri konstruiranju. Podajalnik lokov služi za prenos in vgradnjo ločnega podporja in lesa. Konstrukcija podajalnika je bila izdelana na podlagi potreb, izkušenj in sistema vgradnje ločnega podporja K 24. Podajalnik lokov sestavljajo naslednje komponente (slika 7): • ogrodje, • prvi in zadnji prečni most s tekalnimi mački, • vrtljivi člen, • roka, • nosilna glava, • hidravlični agregat, • hidravlična stroja, • konzola hidravlične komande, • protiutež, • ranžirni maček, • zavorni maček, • vezni elementi in • elektrooprema. Funkcije, ki jih mora zaradi transporta in manevriranja ločnega podporja zagotavljati podajalnik lokov, so naslednje: Slika 7. Podajalnik lokov - sestava v jamski progi 180 • vožnja s pomočjo ranžirnega pogona po progi z naklonom ±5°; • horizontalni pomik roke čez vrtljivi člen (poz. 3); • vertikalni pomik roke (poz. 4); • izravnava nosilne glave v horizontalni legi glede na položaj roke, z možnostjo nagibanja nosilne glave posamično - vertikalno; • premik nosilne glave (poz. 5) levo - desno v horizontalno; • premik nosilne glave (poz. 5) naprej in nazaj - teleskopiranje; • zamik krmilnega pulta (poz. 6) levo - desno. Vsi cilindri morajo biti v želenih položajih blokirani s protipovratni-mi blokirnimi ventili, da ne pride do nevarnega samodejnega popuščanja posameznih gibanj, ko je cilinder v določeni poziciji. Maksimalna obremenitev nosilne glave z bremenom je = 750 kg = 7,5 kN (2 kpl sestava ločnega podporja z veznimi elementi (400 kg) in = 350 kg lesa). Delovni tlak stroja je prilagojen razmeram obratovanja, kot tudi vertikalni pomik roke, katere tlak je prilagojen maksimalni obremenitvi materiala na nosilni glavi, maksimalno 750 kg. Vožnja podajalnika lokov je prilagojena sedanjemu načinu prevažanja po viseči tračni progi s pomočjo ranžirnega vlaka, pri čemer znaša delovni tlak 110 barov. Stroj obratuje v temperaturnem razponu od -5 °C do 35 °C. Ker je v jamskih prostorih lebdeči premogov prah, je nevarnost kontaminacije delovnega medija velika. Vse skupaj je zaradi potencialne nevarnosti v jami, predvsem zaradi prisotnosti metana in premogovega prahu, moralo biti izdelano v skladu z različnimi zakonskimi in podzakonskimi akti - pravilniki in standardi za obratovanje strojev in naprav v jami Premogovnika Velenje. Pri razvoju stroja smo zato upoštevali: • Zakon o rudarstvu (Ur. L. RS, št. 56/1999, 61/2010-Z Rud-1) in njemu podrejene pravilnike ter podzakonske akte, • Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mi- Slika 8. Testiranje podajalnika lokov v hčerinskem podjetju HTZ Velenje, d. o. o. neralnih surovin pod zemljo (Ur. L. RS, št. 68/03, 83/03, 65/06), Pravilnik o varnosti strojev (Ur. L. RS, št. 25/2006 in Ur. L. RS, št. 75/2008), Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Ur. L. RS, št. 102/00 in 91/2002), Zakon o kemikalijah (Ur. L. RS, št. 36/1999, Ur. L. RS, št. 11/2001 -ZFfS, 65/2003, 11 0/2003 - UPB1, 47/2004 - ZdZPZ, 61/2006 - Zbi-oP, 1 6/2008), Standard SIST EN 13463-2, Neelektrična oprema za uporabo v potencialno eksplozivni atmosferi - 2. del: Zaščita z omejenim pretokom, Standard SIST EN 13463-3, Neelektrična oprema za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah - 3. del: Zaščita z neprodor-nim okrovom »d«, Standard SIST EN 13463-5, Neelektrična oprema za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah - 5. del: Zaščita s konstrukcijsko varnostjo »c«, Standard SIST EN 13463-6, Neelektrična oprema za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah - 6. del: Zaščita s kontrolo virov vžiga »b«, Standard SIST EN 13463-7, Neelektrična oprema za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah - 7. del: Zaščita s kontrolo nadtlaka »p«, • Standard SIST EN 1 3463-8, Neelektrična oprema za potencialno eksplozivne atmosfere - 8. del: Zaščita s potopitvijo v tekočino »k«, • Standard SIST EN 1127-1: 2008, Eksplozivne atmosfere - preprečevanje eksplozije in zaščita pred njo - 1. del: Osnovni pojmi in metodologija, • Standard SIST EN 1127-2: 2002, Eksplozivne atmosfere - preprečevanje eksplozije in zaščita pred njo - 2. del: Osnovni pojmi in metodologija za rudarstvo, • Standard SIST EN 1710: 2006, Oprema in sestavni deli za uporabo v potencialnih eksplozivnih atmosferah podzemnih rudnikov, • SIST EN 982: 1998 + A1: 2008, Varnost strojev - Varnostne zahteve za fluidne sisteme in njihove komponente - Hidravlika, • ISO 441 3 Hydraulic Fluid Power - General Rules Relating to Systems. ■ 4 Konstrukcija in izdelava podajalnika lokov Konstrukcija z vsemi potrebnimi izračuni in načrti je bila izdelana v projektnem timu Premogovnika Velenje. Izdelava ter montaža elektro- in hidravlične opreme ter kasneje testiranje (slika 8) pa so bili izvedeni v Slika 9. Transport in vgradnja ločnega podporja hčerinskem podjetju Premogovnika Velenje HTZ, d. o. o. Hidravlični sistem podajalnika lokov temelji na hidravličnem agregatu z elektrohidravličnim krmiljem in sistemom »LS Load sensing«. Agregat ima dve hidravlični črpalki in hidravlični rezervoar s pripadajočo opremo. Uporabljeni so tudi hidravlični cilindri z nastavljivimi protipovratno-blokirnimi ventili ter varnostnimi in nepovratnimi ventili. Hidravlični del oz. logiko zasnove sistema smo razvili skupaj s podjetjem Kladivar, d. o. o., Poclain Hydraulics Group iz Žirov, ki je priskrbelo tudi ustrezne komponente za opremo hidravličnega dela podajalnika. Električni del krmilja podajalnika lokov je bil razvit in izveden v sodelovanju med Premogovnikom Velenje in podjetjem Bartec Varnost, d. o. o., iz Zagorja, ki ima v svojem proizvodnem programu ustrezno elektroo-premo za potrebe obratovanja v jami Premogovnika Velenje. Slika 10. Transport potrebnega materiala na mesto vgradnje Po vseh testiranjih in preizkusih tako hidravličnega in elektrodela podajalnika lokov kot tudi celotnega stroja je bila urejena in združena vsa dokumentacija, ki je bila potrebna, da smo izdali Izjavo o skladnosti s CE-oznako v skladu s Pravilnikom o varnosti strojev in Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti. ■ 5 Podgradnja jamskih prog s pomočjo podajalnika lokov Postopek vgradnje ločnega podporja s podajalnikom lokov je sledeč: • za napredovalnim strojem pripravimo komplet tako imenovane »kape«, ki jo potem postavimo na podajalnik in s pomočjo napredo-valnega stroja pripeljemo na pripravljeno mesto - izrezan zgornji profil proge ter vgradnja le-tega (slika 9); • sledi transport potrebnega lesa za oblaganje in vseh 8 kosov stojk na mesto montaže, z lesom obložimo zgornji profil in po postavitvi stojk še stranski del - bok proge (slika 10); • sledita transport in vgradnja 2 kompletov vmesnih »kap«, pripravljenih za napredovalnim strojem (slika 10); • na vrsti je transport kompleta »kape« in spodnjih delov ločnega podpor-ja; • sledita vgradnja vmesne »kape« in polaganje spodnjega dela - segmentov profila ločnega podporja, ki zaključijo profil v celoto - krožni profil (slika 11). ■ 6 Zaključek Z novim podajalnikom lokov PL08-PV se je sistem vgradnje ločnega podporja predvsem s stališča varnosti in hu-manizacije delovnega procesa znatno izboljšal. Dnevni napredki pri izdelavi jamskih prog so izboljšani za približno 15 %. Slika 11. Vgradnja spodnjega dela ločnega podporja in zaključitev profila Najpomembnejše pa je, da so ga delavci pri svojem delu izredno dobro sprejeli, saj jim omogoča lažje in bolj učinkovito delo. Pri konstrukciji in izvedbi stroja so člani tima pridobili veliko novih znanj in izkušenj, tudi pri izdelavi dokumentacije in konstruiranju. Ta projekt pa nam je postal izziv za izboljšanje še katerega postopka, ki je nujno potreben, tako pri izdelavi jamskih prog kot tudi pri pridobivanju premoga. Srečno! Nove knjige [1 ] Anonim: Fluid Markt 2011 - Jahreseinkaufsführer - Revija Fluid v svojem vodniku po nakupih za leto 2011 v že uveljavljeni obliki in vsebini na 136 straneh objavlja 12 strokovnih prispevkov, 27 strani preglednic hidravličnih in pnevmatičnih sestavin ter okoli 120 individualnih oglasov njihovih najpomembnejših dobaviteljev. Gradivo preglednic je razdeljeno na 6 delov: - trgi in področja uporabe, - raziskave in izobraževanje, - hidravlika, - pnevmatika, - avtomatizacija - in pribor. Strokovni prispevki pa med drugimi obravnavajo naslednje teme: - konjunktura strojne industrije za leto 2011, - veliki vrtilni stroji za vrtanje predorov, - mobilna hidravlika, - prihodnost hidravlike, - hibridni pogoni, E-H, - zelena pnevmatika, - senzorika na mobilnih strojih, - povezovalna tehnika idr. - Zal.: Verlag Moderne Industrie GmbH, Justus-von-Liebig-Str. 1, 86899 Landsberg, BRD; Fluid 42(2010); internet: www.fluid. de; cena: 15,00 EUR. [2] De Wilde, V. W. P., Brebbia, C. A., Mander, U. (ed.): High Performance Structures and Materials - Zbornik prispevkov pete mednarodne konference o visoko sposobnih strukturah in materialih, ki od leta 2002 naprej vsaki dve leti zaseda v Talinu, Estonija. Zbornik obsega 10 tematskih področij, ki, med drugim, vključujejo lastnosti materialov, kompozitne materiale in strukture, lomno mehaniko, strukturno dinamiko in obnašanje pri udarnih obremenitvah. Konference organizira Wessex Institute of Technology. - Zal.: WIT Press, Southampton, England, c/o Computational Mechanics, 25 Bridge St., Billerica, MA 01821, England; 2010; ISBN : 978-1-84564-4642; obseg: 608 strani; cena: 462,00 USD. [3] Eder, E., Hosnedi, S.: Introduction to Design Engineering: Systematic Creativity and Managment - Zadnja knjiga uveljavljenih avtorjev - strokovnjakov za konstruira- Standardizacija na področju fluidne tehnike Strokovno združenje za fluidno tehniko (Fachverband Fluidtechnik ) v okviru Nemškega združenja strojne industrije ( VDMA ) vsaki dve leti organizira informacijsko srečanje o stanju standardizacije na področju fluidne tehnike. Letošnje srečanje je potekalo 15. februarja na sedežu VDMA v Frankfurtu. Obravnavana so bila aktualna vprašanja na področju nacionalne in mednarodne standardizacije. Srečanje je na novo koncipirano. Najprej so bile v obliki kratkih referatov obdelane teme, kot so »evropske direktive« in »jamstvo izdelkov v odnosu do standardizacij«, v nadaljevanju pa so se udeleženci srečanja lahko odločili za »hidravlično« ali »pnevmatično delavnico«, v katerih so razpravljali o standardih ISO 4413 oziroma ISO 4414, ki se nanašajo na splošna varnostno-tehnična določila oz. zahteve o varnosti hidravličnih in nje in projektiranje - predstavlja teoretični model procesov konstruiranja ali projektiranja kakršnega koli virtualnega tehniškega projekta. Publikacija temelji na izkušnjah skupine WDK - Workshop Design - Konstruktion, mednarodnega združenja znanstvenikov, inženirjev in učiteljev z obravnavanega področja, ki je bilo ustanovljeno leta 1978. Ob močnih poudarkih na procesih faze snovanja besedilo tudi temeljito podaja informacije o nadaljnjih fazah projektiranja ter sistematiki in metodah konstruiranja. Knjiga utemeljuje znanost o projektiranju in konstruiranju (načrtovanju) in s tem tudi vlogo tehnike v družbi. Predstavlja tudi tri osnovne načine kreativnega reševanja projektov, t. i. »poskus in napaka«, intuitivnost na temelju izkušenj ter po navodilih s predavanj. Gradivo je razdeljeno na osemnajst poglavij in je namenjeno predvsem študentom tehnike na vseh visokih stopnjah študija. - Zal.: CRC Press, Taylor & Francis Group, 6000 Broken Sound Parkway NW, Suite 300, Boca Raton, FL 33487, USA; 2010; ISBN : 9780-415555579; obseg: 400 strani; cena: 89,95 USD. pnevmatičnih naprav. Več informacij o srečanju dobite na naslovu: Sabrina Hippe, VDMA - Fachverband Fluidtechnik, tel.: + 069- 6603-1236, faks: + 069-6603-2236, e-pošta: sabrina. hippe@vdma.org, internet: www. vdma.org. Po O + P 55(2011)1-2, str. 6 Pripravil: A. Stušek Nov evropski standard za hidravliko EN ISO 4413 Od januarja v Evropski uniji velja nov standard EN ISO 441 3, ki se nanaša na projektiranje, konstruiranje in predelavo fluidnotehničnih sistemov in njihovih sestavin. V želji, da njihove stranke čim hitreje začnejo uporabljati novi standard, je svetovno uveljavljeni izdelovalec tovrstne opreme firma Bosch Rexroth sodelovala pri sprejemanju standarda in svoje več kot polsto-letne izkušnje pri razvoju in uporabi hidravlike uporabila pri pripravi ustre- znih informacij tudi na svojih spletnih straneh. Standard za gradnjo strojev in naprav je uporabnikom na voljo na spletnem naslovu www.boschrexroth. de/maschinensicherheit. Po Fluid 43(2011)01-02, str. 6 Pripravil: A. Stušek OFL Zanimivosti na spletnih straneh [1] ASME novice in globalni spletni pogovori - www.asmenews.org / www.asme.org - Ameriško združenje inženirjev strojništva (ASME - American Society of Mechanical Engineers) na svojih spletnih straneh nudi globalne novice s področja strojništva ter omogoča pogovore na svojih društvenih e-omrežjih: - facebook: on.fb.me / MEMA- GAZINE, - blog: MEmagazineBlog.org, - twitter: twitter.com / johnfal- cioni. [2] Hibridni pogoni za mobilne delovne stroje - www.fast.kit.edu/ mobima/hybridtagung2011. php - Katedra za mobilne delovne stroje pri Tehnološkem inštitutu v Karlsruheju (KIT) in VDMA sta v februarju organizirali strokovno konferenco o uporabi hibridnih pogonov za mobilne delovne stroje. Po pre- glednem uvodnem prispevku so številni strokovnjaki (okoli 20 referatov) podrobneje obravnavali vprašanja, povezana s simulacijo in modeliranjem, električnimi hibridi, hidravličnimi hibridi, praktičnimi izkušnjami ter ma-nagmentom in elektrifikacijo hibridnih pogonov. Podrobnejše informacije o trenutnem stanju tehnike dobite na zgornjem spletnem naslovu. [3] Spletni portal pogonske tehnike - www.drives-net.de - S 1. februarjem 2010 je uveljavljena nemška revija za konstruiranje, razvoj in uporabo pogonov in kr-milij Antriebstechnik (pogonska tehnika) oblikovala svoj spletni portal drives-net.de. Izdelovalci in dobavitelji tovrstne tehnike imajo s tem nove možnosti predstavitve svojih izdelkov, uporabniki pa lahko hitro poiščejo vse potrebne informacije. Že v prvem mesecu se je vključilo okoli 750 aktivnih udeležencev portala, ki so postavili že več kot 12.000 podrobnih vprašanj. Seznam oglaševalcev ABB, d. o. o., Ljubljana 133 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 119 DOMEL, d. d., Železniki 101 DVS, Ljubljana 155 FESTO, d. o. o., Trzin 89, 186 GOSPODARSKO RAZSTAVISCE, d.o.o., Ljubljana 129 GR INŽENIRING, d. o. o., Ljubljana 176 HYDAC, d. o. o., Maribor 124 HYPEX, d. o. o., Lesce 162 ICM d.o.o., Celje 163 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 89 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 110 KLADIVAR, d. d., Žiri 90 LOTRIČ, d. o. o., Selca 89, 113 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 89 MOTOMAN ROBOTEC, d. o. o., Ribnica 92 NATIONAL INSTRUMENTS, d. o. o., Celje 169 NUMIP, d. o. o., Ljubljana 158 OLMA, d. d., Ljubljana 89, 125 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 89, 184 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 89 PIRNAR & SAVŠEK inženirski biro. d. o. o., Zagorje ob Savi 89, 117 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 139 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 96, 173, 185 SICK, d. o. o., Ljubljana 89 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 115 UL, Fakulteta za elektrotehniko 108 UM, Fakulteta za strojništvo, Maribor 159 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 97, 147