List 46. Tečaj go dar brtnišk in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr. posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. » Ljubljani v sredo 13. novembra 1867. Gospodarske stvari. Da še dalje dokažem, da je vrstilna setev res hvale vredna tako, kakor jo hvalim, stavim vam pred uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh in nekoliko besed o umnem kmetovanji. (Dalje.) Vrstilni kolobar smemo imenovati izvrsten. Gnojena njiva repi hasne; po pesi pride ječmen; ječmen gotovo posebno obrodí po repi, kteri je bilo gnoj eno. Detelja tudi dobro v kolobarji stoji; pšenica po detelji tudi dobro plenja; ravno tako raps in pira. Vidimo toraj, đa pri vrstilni setvi se prideluje mnogo rastlin za klajo, toraj živinoreja cvetè. Oko-pavine dosto v kolobarji nahajamo, torej to priča, da je to gospodarstvo zdatno (intensivno). Da vrstilna setev V Ť OC1 pridelke na enem oralu po raznih poljskih redih : oralu načez preračun pridelek vaganov klaje gnoja pridela čisto natriletno obdelovanje polja ,,s travniki" zbolišano natriletno elovanje polja 12 vaganov ; 17 centov 37 centov o 99 s travniki' < 17 skrbi zato, da zemlja vedno močna ostane, nam naj še pesa, " en kolobar priča: telj a ; 3. detelja, 4. pšenica, 5. sočivje ječmen, v ječmenu de- » c 9 rz. Vidimo vrstenje rastlin takih, ktere globoko m se vr- pa takih, ktere plitvo koreninijo; vidimo dalj 6 y OU Y JL - stiti rastline, ktere jako čistijo zemljo, postavimo pesa, staro gospodarstvo na čredinke brez travnikov' zboljšano gospodarstvo na čredinke brez travnikov" vrstilna setev brez travnikov" jf 25 » 70 99 13 7) 99 17 99 in sploh korenstvo ktero mora pridno okopano biti, okopavanje gotovo zemljo čisti raznega plevela. Detelja za pšenico gotovo tudi zemljo dobro pripravlja za obili pridelek in jej redilne tvarine v zgornji 99 22 99 18 99 22 99 31 99 43 » 58 » 90 99 9 pse- zemlji pušča, ker ona (detelja) globoko korenini, nica pa plitvo. Sočivje zemljo v fizikalnem oziru boljša kajti zemlja postane rahla. 9 Zemlja je ravno tista. Iz te primere vidimo toraj koliko veči dohodek nam daje vrstilna setev. Naj dalje sestavimo kolobar za kmetijo, ktera hoče vrstilno setev vpeljati in me telj ko (nemško deteljo ali lučerno) sejati. Nemška detelja je rastlina, ktera več let ostane na njivi; celó znano je, da prvo leto ne daje tolike košnje kot v letu in tako dalje. Vidimo toraj iz tega, kako izvrstna je vrstilna Sestavili bomo Ulétni kolobar,' ker razdeliti moramo setev, kako skrbno je sestavljen kolobar, da ne opeša zemlja ja v svoji moči. ^ premalo drugih rastlin. S tem, da so kosi manjši, se Prepričan sem do dobrega, da vrstilna setev je iz- neugodnost zmanjša, đa ne povzame nemška detelja moci. polje v več malih kosov, d premajo drugih rastlin. a ne priđe preveč detelje in tem da so kosi manjši se 9 9 jaro žito leto nemška detelja ; nemška detelja, 3., 4., 5. 9 raps, 9. ozimno žito, 10. vrstna;^ prosim vas toraj dragi rojaki, da na tanko toliko polja. Kolobarili bi toraj tako: 1. okopavina preiskujete ta red, in moja najveća želja je in moje (krompir itd.) najveće veselje bi bilo, ako bi slišal, da tudi v naši domovini kmetovalci vrstilno setev pricenjajo bolj ceniti pa pridno in umno kolobariti. Umni kmetovalec mora pa tudi biti gospodar v ob- koruza, 11. žito. Ce je treba, da mnogo pese sejemo kakor ; posta- vimo 9 da vr- šim ej š em pomenu, in če je to, bodo spoznali, stilna setev more veliko več pridelati; ona pa daje zato tudi mnogo děla, ker mnogo korenstva pridelu- torej pri mnogih kmetijah, ktere imajo cukrarnice, koruza (kot presna bi tako kolobarili: klaja) pesa jaro žito 9 jemo; korenstvo pa moramo pridno okopavati, tu^j ^ v™ — —---- —.. — _ ----- — r---- mnogo delavcev potrebujemo; po takem veliko več ljudi Zdaj nam pa manjka klaje, toraj bomo^ eno^ ali dve , pšenica, i. pesa,* 5. 7. jaro žito. Pese bi bilo dosto, med 7 deli sta 2 delà za koruza 9 peso ša priča je njivi, blizo domá ležeći, z navadno deteljo» ali nemško oni pridno deteljo obsejali, da dobivamo potrebne klaje za živino. najbolji ivalcev ; lahko živí od istega poljá. Temu dežela česka, ktera ima mnogo prebiv obdelujejo polje; sejejo mnogo kupčijskih rastlin, ktere mnogo delà dajajo pa tudi mnogo dohodka in mnogo kolobarijo tako: 1. pesa (za sladkor) t • • . 1 tt . #1 • m * 1 1 1 \ o • y • a ______ Pri neki kmetiji na Ogerskem, ktera ima cukrarnico koruza (ze- okopavine itd. Vrstilna setev je gotovo izđatno obde- lena) 9 ozimna pšenica 9 več ljudi živiti more, ječmen pesa za sladkor 4. pesa (za sladkor), * 5. jaro žito, 8., 9., 10. lovanje zemlje; takošna pa veliko . „ , _ torej se sme vrstilna setev tudi v narodno-gospodarskem nemška detelja. Vidimo tukaj trikrat peso za sladkor. oziru izvrstna imenovati. Pese toraj mnogo pridela omenjena kmetija. Neugodno je gotovo, da trikrat pesa stoji v kolo- pa gotovo ta stvar neznana, toraj jo v kratkem razlo- baru, ker pesa za sladkor, zemljo posebno izmolze, zimo, da bodo Slovenci znali, kaj je konkordat m UttlU. , rv^j. ^oc* iu«. ovwuívuí y j/vov^xxv, «mv/itiv, «xxxx^, ^ * JV u.uun.uiuat, XL vendar pridno gnojenje zboljša nekoliko neugodnost po tem sami lahko razsojevali, kdo da ima prav: mi po-ki večkratni setvi pese (Dal. prih.) WMÍWLH. A Ci ^ V/J ▼ wía j "VAV VAUrf JL Ui C4> JJ1 «I V • Uil y IV . se za-nj potegujemo, ali pa tišti nemški in nemškutarski svet, ki zoper konkordat rogovili. Gospodarske skušnje. Konkordat je tuja (latinska) beseda, ki po naše da locimo pogodbo od pogodbe. * Kolika naj je gor kota v h le v ih naše do- Prava toplota je živini pol življenja. pomenja pogodbo, in recimo : mače živme. Ako je v hlevih tako vroče, da se živina po malem zmiraj skor poti, da to po potu zgubiva, kar bi je to živini škodljivo, ker jo slabi, imelo v meso, mast, loj, mleko, volno iti. Ako je pa živini v hlevu pre- mrzlo zgubi ) se jej po mrazu skrčijo vse žile, in tako zopet da je cerkvena pogodba. Kdo sklepa to pogodbo? Od ene (cerkvene) strani sv. oče papež, kot namestnik in poglavar vesoljne ka-toliške cerkve ; od druge (svetne) strani pa vladar (cesar. kralj) kot namestnik in poglavar cele države. — Cerkev je vidno kraljestvo Božje na zemlji in deluje za večno za časno svojih otrok; država deluje srećo, s tem pa tudi na mesu 7 masti, loji, mleku, volni. Po takem za časno srečo državljanov. Una kakor ta ima svojo po- naj gospodar skrbi za pravo mero toplote, in to mu kaže gorkomér (termometer), to je, tista steklena cevka, ki nam zmiraj po stopinjah kaže visočino gorkote. Zato je dobro, da v hlevu visi gorkomér. Kaj pa še? utegne nam kdo zavrniti. Tudi gorkomer je potre-ben — mu odgovorimo, in res ga nahajamo v hlevih tacih dežel, kjer je živinoreja na viši stopinji. Molzna in pitavna goveja živina potřebuje največ gorkote, treba jej je 16 do 17 stopinj po R. gorkomeru, volom in jalovi živini zadostuje 14 stopinj; konjem tudi toliko. Tudi prešiči ljubijo gorkoto okoli 14 do 15 stopinj; o v cam v kožuhih je dosti 12 sto- Pinj- ■ V S panj ske muhe naredé, da se živina sebno oblast, in tudi pomočke, s kterimi dosega svoj namen : cerkev ima Božjo oblast in pa duhovske pomočke; država ima svetno oblast in tudi svetne pomočke. Vsaka delà tedaj na svojem mestu; toraj cerkev nima državi v posvetnih receh zapovedovati, pa tudi država ne sme cerkve motiti v njenih opravilih. Dokler vlada spoštuje cerkvene pravice in se njene postave vjemajo s nosta-vami Božjimi, je tudi ljuba edinost med državo in cerk- vijo Ce si pa vlada přisvojuje prevec pravic j ter cerkev ovira, da ne more po svojih postavah delati nastane žalostěn stan, da se marsikaj godi, kar Božji volji in vernikom v veliko dušno škodo. ) ni po In * * poja Živinozdravnik Paulsen je gospodarju i kte- na 1 funt vode, in veleval remu se krave niso hotle pojati ali so se neredno po-jale, zapisal 16 granov v prah zmletih španjskih muh , da to vodo krava v dveh dne vih malo po malo po vžije. Pomagalo jej je. Drug gospodar je namesti v prah zmletih španjskih muh vzel tinkturo (Chantaridentinktur) in kravi malo žlicico glejte taka je bila v našem cesarstvu pred 1855. letom. Le nekaj naj omenimo. Noben škof ni smel poslati pastirskega lista po svoji škofii, predno ga ni po-svetna gosposka prebrala in pristrigla, kakor je hotela. Ako je škof imel s papežem kaj govoriti, je to šio po posvetni gosposki, in ce je papež imel znaniti katoliškim vernikom t se je to kaj na- goditi smelo 7 ako je posvetna gosposka to naznanilo pregledala in odobrila; dostikrat se je pa naravnost prepovedalo raz- kakoršno se kava pije) te tinkturev popiti dal na policu sladkega mleka trikrat na dan. Že drugi dan se je začela krava pojati. — Skusiti se zná to, ker res včasih pomaga; al vedeti je treba, da španjske muhe glasiti besedo najvišega pastirja. Za učitelje kršcan- skega nauka v gimnazijah in viših šolah, kakor tudi v so oster strup, da se mora tedaj ž njimi varno ravnati. bogoslovskih šolah je imela le posvetna oblast pravico imenovati može, ki so jej bili všeč in škofi so morali molčati. — Marsiktera nepostavnost je bila v zakonskih zadevah, ki jih je večidel v rokah imela posvetna go- Ozii po svetu. sposka, kakor tudi kev ni o njem nič ukazati imela. cerkveno premoženje, tako 7 da cer- Zivinski davki na Aiigležkcui. bila vlada prej šnj ih let segla v Tako daleč je pravice cerkvene da se brez dovoljenja posvetne gosposke ni smela nobena Konec marca 1865. leta se je na Angležkem pobožna družba vpeljati, ne poseben cerkveni shod ob- le onj ski davek plaçai: za 240.000 vožnjih in ježnih konj, za 220.080 takih, ki so se za kupcijo porabili, za 128.990 konj za poljedelstvo, za 13.380 konj malih voznikov haj ati ) da, še postava je bila, koliko sveč se smé f pri sv. maši prižgati! Tako ni moglo in ni smelo dalje biti, in presvitli za 3553 zdravniških , za 4345 anglikanskih ceSar je spoznal, da je treba najpoprej cerkvi železje duhovnov, za 565 katoliških duhovnov in neanglikanov. — Število psov, za ktere se je davek plaçai, iznašalo je 375.749. Podiiène stvari Kaj pa konkordat? odvzeti, v ktero je bila poprejšnjo dobo vkovana, potem še le se more svobodno gibati. Tako se je tedaj 1. 1855. s sv. očetom cerkvena pogodba (konkordat) sklenila, v kterej je cesar Bogu in cerkvi dal, kar je Božjega, pa je tudi sv. oče cesarju rad přivolil veliko pravic, kterih je katolišk vladar vreden. Ni je besede, ki bi bila dandanes tolikrát imeno- beseda konkordat, ker okoli konkor- daj vana kakor data se suce zdaj eno najvažnejših vprašanj v našem cesarstvu. Naj tedaj svojim bralcem po „Slov. Gosp u ------~ „ - J ^^j ^ ' v|i ixa M x W/1UW ill I / y bolj na tanko povemo, kaj je konkordat? tej pogodbi stoji tedaj na eni strani cesar v imenu svoje vlade, zakaj le vlada je cerkvi pravice je mala, a ne ljudstvo katoliško; na drugi strani je pa papež, vidni poglavar sv. cerkve in vsi avstrijski ka-toličani, kteri so zadobili pravice, ki jim po Božji volji grejo. e dolg m tudi slovenske novine časa sem novine o konkordatu govorij 7 Slovstvene stvari. Slovenci izvedó xx^t^xv, morajo to stvar omenjati, kaj se po svetu godi. Marsikomu 7 da Je Naj bi po tein si. vredništvo „Slov. Gosp." v 29. listu popravilo dopisnikovo pomoto, ker stvar je važna, ako kdo po gorkomeru ravna gorkoto v hlevih. Vred. Slovensko slovstvo. * Palce k. Koledar za prestopno leto 1868. Na svitlo dal A. Praprotnik. V Ljubljani natisnil in založil Milic. 339 V prav ličnem oblačilcu se je zopet letos prikazal mični „Palček"; mala stvarca sicer, pa obilo obložena s kratkočasno in podučno tvarino. Priporočamo tedaj „P." vsacemu toliko bolj , ker ga zmiraj labko pri sebi nosi pa še komaj čuti, da ga pri sebi ima. Sv. Miklavž naj ga prinese tudi našim rodoljubnim gospodičinam. nekterih slovenskih in hrvaških gimnasij, pa meniogredé nekaj slovniskih opazek. Spisal prof. Žepič. (Konec.) Dostavljam še, morebiti s tem kterega rodoljuba spodbodem, da to reč bolj na tanko preišče, da tudi nektere končnice ali obrazila menjajo časih naglas v deblu, ako ne prestopi na končnico ali obrazilo, na pr. ar: móka-mokar, žlica, žličar, kopito, kopitar, sito, sîtar, lésa, lêsar, skléda, sklêdar i. t. d. — ski: junák, junaški, némec, nemški, Tržič, tržíški itd. — ji: kráva, krâvji, koza, kózji, óvca, óvčji, pes, pásji itd. —• je: list, listje, grôzd, grózdje, smréka, smrêcje, bré-za, brêzje itd. — jak: žlica, žličnjak, skléda, sklêdnjak, kúra, kûrnjak, kráva, krâvjak; — ec: brat, brâtec, hlëb, hlêbec, kôs, kosec, zvôn, zvonec, kruh, krušec itd.; — ek: klo-búk, klobůček, stric, striček itd. — Tudi bi bilo vredno preiskati, kteri naglasi debla skačejo v iz-peljanih besedah na obrazila ali suffikse in kteri ne, in kdáj? Na pr. dâr, podarim, darûjem, jêz, ježim (vodo na râke), grád, gradim, škóda, škoduj em, svět, svétu-jem, vesel, veselím se, zelën -ena-o, zelenim se, delo, dêlam, dél, dělím, bél, bélim, mlâd, pomladim, stréla, střelím, red, redim, móker, móčim, roka, poročim, val, valím, mož, možím, žéna, ženim, dèbel-éla, debelim, skok, skočim, dřeva, dřevím, svêt (starosl. — lux) po-svétim, svêt-svéta-o, posvetim, hûd, razhudím, jéza, ježím, las, lasâm, bôben, bôbnam, kriv, krivim, trd, trdim, grd, grdim, temèn, temním itd. — Da se v staroslovenščini držim zlasti Fr. Miklosichevih dél in Schleicherjevih, ní mi treba napominjati. K koncu še tukaj izražujem kratko željo, da bi slovénski pisci marljivo prebrali vsák sáj jedenkrát izvrstno delo Navra-tilovoj „Das Zeitwort im Slavischen." Se nekaj o pisavi lastnih imén krajev in mést. Po-slušajmo najpred, kaj o tem velí „Oesterreichische Wo-chenschrift, Beilage zur k. Wiener Zeitung, Jahrgang 1863. Zweiter Band" str. 406, Časopis, ki gotovo ni pretéran v svojih zahtévih ali kak „Ultra-Blatt": „Aus-ser diesen wissenschaftlichen Anforderungen kommen noch mancherlei andere Fragen in Betracht (govor je o kartografiji). So z. B. die Schreibweise der Namen. Wie zahlreich sind die Varianten in unserem Vater-lande! Man vergleiche einmal die Namen der Stâdte, Fliïsse, Berge u. s. w. von Bohmen, Ungarn, Galizien, Siebenburgen, Croatien u. s. w. auf den verschiedenen Karten ; der gleiche Ort ist auf verschiedenen Karten kaum zu erkennen. Man versuche es nicht, sich da-durch zu rechtfertigen, indem man sagt, „im Deutschen wird es ausgesprochen, und man weiss nicht genau, wie es der Czeche, Slovake, Magyare, Slovene schreibt." — Die Aussprache entscheidet nichts ; — man schreibe einmal in einem deutschen Atlas z. B. Bordoh (Bordeaux) , Grinitsch (Greenwich), Loar (Loire), Tacho (Tajo), Seudersee (Zuvdersee) u. dgl. ; wird man nicht in England, Frankreich u. s. w. mit vollem Rechte da-gegen protestiren? Was dem Einen billig, das ist dem Anderen recht. So gut der Englànder, Franzose, Spa-nier auf richtige Schreibung seiner Eigennamen* dringt, so gut hat der Oesterreicher (sei er nun Slave, Magyare oder Deutscher) das Recht und die Pflicht, diese zu fordern und gegen ^die willkuhrliche Schreibung zu protestiren u. s. w." Ce bi pa Francoz, Angleš, Nemec in drugi že protestoval, ko bi mu se lastno ime pisalo le z napačnim pravopisom, koliko bolj moramo Slovenci protestovati, kterim se imena mest, trgov, vasi ne samo nápak pišejo, ampak zraven tudi tako popačujejo, da jih ni vec mogoče poznati : Lees = Lescè, Veldes Blèd, Safniz ~ Žábnica, Assling = Jesenice, Kronau = Kranjska-gora, Flodnig ~ Smlédnik , Oberlaibach — Vrhnjika, Kaier = Kôvor (Kovôrja), Fessnitz — Bés-nica, Seebach Zapóge (iz Zapóg), Polland ™ Poljane, Steinbuchel =r Kamna-gorica, Aich = Dób, Feichting rr Bitno, Siegersdorf = Žiganja-vas, Laufen = Ljubno, Weissach — Visóko, Treffen = Trébno, Feistriz — Bistrica, Gorjach itd., da ne govorim o : Dupplach, Zirk-lach, Selzach itd. Cas bi užé bil, da jedenkrát izgi-nejo té spake mestnih imén iz naših kancelij, krstnih knjig, program itd., — spáke imen sem djal, ki jih na kmetih, zlasti Če imajo pomeniti kako vas, a ne trg ali mesto, nihče ne razumé. Visočani gotovo ne vedó, da so kancelije ime njihove vasi popačile v Weissach! — In zahtevati pravo pisavo imen krajev, to niso morda le muhe kakih ultra-Slovéncev, ampak to ima tudi praktično važnost za popotnike, posebno pa za siromake soldate, ki morajo hoditi po eksekucijah. Iz gotovega vira vém, da je vojak tri dní hodil po eksekucijah v kranjskem okrajů, in bil bi lehko gotov v 4 urah; imena vasi bila so pisana vse narobe v kancelij skem pravo- ali krivopisu, nektera strašno popačena, nektera pa še celó na nemški prestavljena. Siromak je popra-ševal kmete za to in ono vas, pa mu nihče ni za njo vedel. In tako je délai strašne ovinke, namesti da bi bil hodil zmirom iz bližnje v bližnje* vas, dokler ne bi bil vséh obhodil. Razun kakega duhovnika ali šolnika ni mu skorej noben človek vedel za nobedno vas povedati, kje da je. In kar biva na Gorenskem, biva gotovo tudi po drugih slovenskih okrajih. Zato proč tandem aliquando s temi srednje-véčnimi spakami! Pi-šimo imena naših mést (sáj manjih), trgov in vasi tudi v nemških spisih, kartah itd. po slovenski. Ne-Slo-venci, če jih hočejo prav čitati, naj se pa učijo. Toliko o pisavi imen krajev. Kar se pa tiče prijimkov ljudi, bilo bi želeti, kar so uže večkrat „Novice" pisale, da se piše vsak prijimek v pravopisu tistega jezika, iz kterega je, nemški prijimki po nemški, francozki po francozki, slovanski po slovanski, magjarski po magjarski itd.; drugači je pri prijimkih, ki ní lehko določiti, v kteri jezik spadajo, tukaj je veča svoboda dopuščena v pisavi; na pr. Skorjanec (ne Skorjanz), Kranjec (ne Kreunz), Gorišek (ne Gorischek), Valenčak (ne Wal-lentschak), Kraljič (ne Kreulitseh), Pevec (ne Pevetz), Kalčič (ne Kautschitsch), Vodopivec (ne Vodopiuz), Knez (ne Knes), Kos (ne Koss), Setinec (ne Schetinz), in drugi (v programi celjski), Remec (ne Remic), Jaki ali Jakel (ne Jakelj) (v programi kranjski), Bohinjec (ne Vohinc ali Wochintz), Videc (ne Vidic), Premrl (ne Premru; gen. Premrla), Wachsel (ne Vaksel) (v programi novomeški), Kiss (a ne Kiš, ime magj.), Sághy (a ne Saghy, magj.), Schlintner (ne Slintner), Rauschel ali RauschJ (ne Raušel) (v progr. varašdinski), Schôn-wald (ne Senvald) (v^progr. karlovški), Schlosser (ne Šlosser), Schmidt (ne Šmidt), Zajec (ne Seitz), Schiffer (ne ŠiíFer), Wendler (ne Vendler), Wimmer (ne Vimer?), Weber (ne Veber) (v progr. zagrebški). Dajmo tedaj tudi v pisanju prijimkov ljudskih vsakemu svoje , ter pišimo slovenski Bučar (ne Wutscher), Bračko (ne 380 Wratschko), nemški Wachter (ne Vahter), Bleiweis (ne Plajbes), magjarski Szalay (ne Sala]), Nagy (ne Noč) itd. V Varašainu 25. avgusta 1867. Zabavno berilo. Druga vrsta. I. Slovenski Nikodém. Spisal dr. V. Zarnik. (Dalje.) Najveći šunder je pa bil v krčmi „pri debelem botru" v torek in v petek zvečer, to je, pred tržnimi dnevi, ker tù so_ prišli slavni in učeni možje iz So-strega, Bésnice, Stange in iz vseh druzih vasi, ki so na meji Rokavarije. Vsi so sedli, kar je bilo najbliže mogoče okolo Boštjana, ker so kakor žejni jeleni mrzlo vodo njegovo politično modrost pozirali. Ko je enkrat Boštjan prvi natis klobás pod streho spravil in jih s tremi požerki Ipavca dobro namočil, prižgal si je lulo, kajti smodek ni mogel špogati s 315 gold, na leto z vsemi literárními zaslužki in soldaškimi pismi vred. Ni dolgo, kar je bila na tak predtržni večer miza okoli Boštjana tako natlačena, da so se možje kar s komolci pèhali, še sopsti niso upali, ko jim je Boštjan pravil o Garibaldu in o „Sokolu", o Napoleonu in o dunajském poslanců Schindlerju, posebno pa o rusovskem cesarju, ki ima Peslajnarje, in o ljubljanskih „Gutheilarjin." Koje bil v najbolj navdušenem razlaganju, oglasi se pri peči Množnikov Gašper, ki je bil tam doli od sv. Antona Rebra iz Dobrépolj domá, z nepopisno po-tegnenim in modrim glasom: Vajste kaj, gaspud Boštjan, tam doli v našem kraji je pa nekaj slišati, da spet Tiirk vun sili, Turk! Vseh oči so se mahoma k peči obrnile, kjer je turška politika svoj sedež imela. Boštjan se zakrohotá in pravi: Vajste kaj, Gašper, Vi ne govorite vsega napak. Zdaj se je spolnilo prerakvanje svete Sembilje, da bodo turške mule Rajno pile, ker i'e popotoval zdaj sam turski cesar tam naj kod okuli tajne. Ce se je res svete Sembilje prerakvanje spolnilo, — dostavi Telebanov Urban iz Trebelévega — potlej bo pa gotovu kmalu turškega cesarstva konec! Vi ste jo pa vgenili, Urban, takistu je, pa ne drugači ! Telebanov, že 69 let stari Urban, ki je bil poprej med najbolj molčečimi, ker je bil necoj prvikrat pri „ debelem botru", dobil je spet nekaj korajže in stavi na Boštjana, kakor na „debelobotrenega" Beusta to-le interpelacijo ali vprašanje: Vi gospod Boštjan, ste tako učen mož, — jaz pa pridem, kakor rajnld rudniški *) fajmošter, vsacih enajst let enkrat iz Trebelevega v Ljubljano; — pri nas na Trebelevem ne beremo tako časnikov, niti nemških, niti „Novic", samo pri mežnarji se pratika nahaja, kjer časih pogledamo, kdaj toča kaže, da vemo copernicam zvoniti, — zatorej še dan-denašnji ne vem, kaj pomeni prav za prav beseda „nemškutar?" Slišal sem jo že 1848. leta, ker je pri nas neki študent iz dunajskih šol svojega psicka tako klical; zdaj sem spet čul pri zadnjih volitvah, da nam hočejo same nemškutarje po vsej sili vriniti, ali rekli so nam „gospodje", da naj se jih varujemo bolj, nego peklenskega satana, — kaj je le vendar to? ali je nemškutarija kakošna ne varna nemška bolezen ali kali? Povejte in razložite mi to, gospod Boštjan, da se bom vedel ravnati, če spet čez 11 let enkrat v Ljubljano pridem, kjer, kakor se tudi na Trebelevem čuje, je tu precej te pošasti. *) Rudnik je vas na dolenski cesti, eno uro hodá od Ljubljane. Pis. Spet ste jo zadeli, Urban — odgovori „debelobo-terni" državni kancelář — bolezen je nemškutarija, huda bolezen, ki se dá težko s korenino izruvati in ozdraviti, pa vendar nima s pravimi Nemci, ali pa celó z nemškim narodom nič opraviti. — Boštjan si spet lulo nabaše in reče: Ker vi, Urban, le vsacih 11 let enkrat v Ljubljano priđete, hočem vam pa to stvar na tanko razjasniti, tako, da jo lehko tudi domá vašemu prvemu učenjaku mežnarju razbistrite. Vse je vtihnilo in največo pozornost v Boštjana vprlo, Kórčaha se je odzad na Urbanov stol naslonila; Vošpeta je pa k Množ-niku k peci sedla, da ne bi nobene Boštjanove besede izgubila. Gospod Nebodigatreba si še z eno čašo črnega grlo ogladi in jame tako-le razkladati: Vidite, ljubi moji, vsaka dežela ima svoje lastne hude bolezni, tako, postavim, ima Amerika rumeno mrzlico, Nemčija šentvidsk ples, Angleška spleen, Poljska kito, jutrova dežela kugo, Slovenija ima pa nemškuta-rijo. Ta zadnja bolezen pa, ki pri nas, in to le po mestih in trgih razsaja, izvira iz same copernije ; vi, Urban, kakor prava čista, nepokvarjena trebelevska kri, dobro veste, kaj so copernice ali čarobnice. Takih strašnih pošasti vam je več, ki neusmiljeno vès naš narod sovražijo in črtijo, — kar v prah in pepel bi nas rade zdrobile, pa še nimajo, hvala bodi Bogu, te čarobne moči. Stiri take poglavitne copernice imamo, ki dan na dan najgršo in najbolj smrdečo žonto v strašnih kotlih kuhaj o, da bi jo po našem narodu raz-livale. Na Dunaji ste dve, imenujete se „Preši", mati in hči, v Gradcu je „Tagespošta", v Trstu pa „Trie-sterica". Imajo, se vé, svoje ponoćno posvetovanje in svoje copernske plese in na konci vseh svojih satan-skih ceremonij se zmenijo, ktera bode šla ta in ta dan v zrak, da potlej na strašni metli ali na dolzem loparji v slovensko deželo prijezdi. V prejšnjih Časih so se najrajše zbirale v Tržiči pod Ljubeljem, v tako imenovani Cimbrii, pozneie v Višnjigori in na Krškem, zdaj v najnovejših časih imajo pa svoj veliki koncilijum ali klek na Vrhniki nad Ljubljano. To se lahko precej vidi pri vseh prilikah, najbolj pa pri volitvah, kteri kraj je ravno v tem trenutku od teh peklensko nam sovražnih starih babur zacopran. Se vé, kakor sem rekel, te so le štiri glavne kolovodje, druzih malih copernic, ki se za temi štirimi poganjajo in za njimi spenjajo, je pa brezštevilno veliko, v vsakem kotičku se ktera nahaja, kakor postavimo: „Labušnica", „Klagenfurtarica", „Volksfreund" itd. Te bi tudi neznano rade po metlah okoli lezljale ali pa se v neckàh po zraku vozile, pa le poskušajo do vrha dimnika priti; — če se včasih ktera na zrak spravi, precej na tla pade, ker je že vsaka od soparice iz kotla in od te strašne višave, v ktero se je hotela vzdigniti, popolnoma omamljena. Od štirih poglavitnih, poprej imenovanih, pa vsaki teden saj enkrat ena na velikanski metli prijezdi nad ktero si bodi slovensko mesto, najrajši nad Ljubljano, in vsiplje, kar je le moč gnojnico, blato in garje na slovenski narod. Ljubi moj Urban — nadaljuje Boštjan — to veste iz ribniških pravljic, da so bile Ribničana zadnje tri sladké besede, potlej je pa umri: med, ciiker pa tržaške fige. Vidite, tako tisti, ki so re veži zaco-prani in na nemškutarii boléhajo, držé, akoravno so čisti pravi Slovenci kakor mi, gnojnico za med, blato za ciiker, garje pa za tržaške fige. Mi drugi, kteri smo hvala Bogu zdravi, to vse na tanko v naravi previdimo , mi se temu precej na stran ognemo, ako bi imelo kaj na nas pasti. Množnikov Gašper je kar z glavo zmajeval, ko je vse to slišal, nehoté sname klobuk z glave, da pogleda, ako mu že ni ktera „Preša" cent blata na štulo spustila. Ko vidi, da je štula taka, kakor je bila poprej, 381 vpraša Gašper: kaj pa je vendar vzrok te kude bo lezni? To vam je ravno tako, kakor s pasjo steklino ) da pravi vzrok tiči, tega ne more nihče sduhtati ; nekteri nuje, letos pa vendar zato še več povoda ima zarad dogodeb v Rimu in Itálii. Ker mnogim Novičnim bral-cem lahko da ni znano, kaj je Guy Fawkes mislij toraj naj jim tukaj stvar malo razjasnim. Bilo je 1605. leta 1 VZIIUÛ. tvg« UV ij-L^-L w ""WW UVAVAUV«,«» J d ^urnv iwujwumm, XJXXKJ j v» 1UW, l^bCl, da se nemškutarjem taka mrena nad očmi napravi, da so se angležki katoliki proti protestantiškemu kralju in da imajo okus, goltanec in Jakobu I. in njegovemu parlamentu (državnemu zboru) da vse drugače vi želodec popolnoma po copernicah pokvarjen, da s takim zarotili ; iz neke kleti blizo zbornice napravili so poď- veseljem toliko gnojnice in blata požirajo in prebavljajo ; zemeljskih votlin ali min in napolnili je sè strelnim drugi spet mislijo, da so ravnodílci, Nemec pravi „Platt- prahom (smodnikom), da bi tako ob kraljevem nago- fusse"* nam drugim, ki imamo svoje noge po pravi voru v obeh zbornicah zbrane zbornike s palačo vred v naravi'z obokom, pa da toliko pomaga kot stolček na- zrak posmodili. Medzarotnikibil je Guy Fawkes (izgo- Graj Foks), ki se je odločil smodnik ob določenem vari aj rejen iz enajsterega lesa samega moškega imena, kakor vam je to dobro znano, Urban, za sveti večer o pol- času zanetiti in se „ad majorem Dei gloriam u zraven noči 7 da ako se člověk sredi maše ni postavi 7 vse copernice kaž ej u. xiciji ojjv/u ^^ . škutarije v možganih, ki voděné, Nemec bi rekel pozná , • t 7 ker se mu strašno pačij unih v razvaline pokopati. Naklep ta se je vendar iz- Tretj jezike vedel ob pravem času, in Guy Fawkes našel kručeti spet mislijo, da je pravo gnjezdo nem- pri smodniku, ki je potem prisiljen celo zaroto razodel. Vošpeta, vi, ki nemški razumete, zapamtite si Ta dogodba praznuje se vsako leto po vsem Angleškem die aku- z vsakojakimi norčijami in se ve da se katoličanom teste Form der Gehirnerweichung. Med temi tremi na- marsikaka burka uganja; celó sv. očeta papeža danes zori se mi zdi zadnji najbolj verjeten, pameten in delom ne pozabi brezbožna drhal; vozi se okoli in na oslih in nasledkom nemškutarije primeren Pa se dá ta strašna bolezen vpraša Urban, kte jaše z obilim spremstvom! Vrh vsega tega pa se strelja po ulicah celi dan in posebno na večer tako da bi rega že ni bilo enajst let v Ljubljani in kterega je vsa lahko kak neveden tujec, ki je o Feniancih mnogo ta stvar temveč nepopisno zanimala ' 1 * 1#1 * ' ~ kterikrat še ozdraviti, ali je kakošno zdravilo proti njej? kakor s pasjo čital, mislil, da so oni sopet se povzdignili. Pa res To vam feniansko strašilo e, ljubi Urban reče Boštj stek umori 7 ino in z gadjim pikom; pravega leka, ki bi naravnost m sodniji še ni minulo; đogodujejo se še vedno policija izvohuje neprestano novih zarotnikov, za Feniance v Manchester-u in Dublin-u délai in pomagal, ni nobenega; m tudi mislim, da še imate dosti opravila. Kako bi se ta kuga z Angležke 1»! t 1 _ 1________• V š \/l • . • . t ne bode tako kmalu znajden, če še toliko uganek od- odpravila, je pač mnogo teže pomočkov najti kakor zad v pratiko postavij x& y V V KJ V U V JL X UL Vf W JUL v/ Ub v v ^ • M * J JL u ^ v/ vvuv LU V V^ jbolj člověku dobra narava zoper „cattle plage" ali govejo kugo ki pomaga in čas, w . —----------— —j -? o- časih čez leta in leta sama pusti, bolj miren postane vsa] toliko ozdravi, da ne razsaja več. Znamenj če člověk v nemškutarii ne umrje predlanskim toliko živine po Angležkem pobrala. lani Sa 7 SO vam od početka pri tej bolezni taka, kakor pri pasji m Pa tudi to še ni vse; levu angležkemu to leto vsakojaki mrčes nagaja; letina je bila srednja, pa živež je strašno drag 7 in delavci nimajo dovolj delà in zaslužka, da bi steklini. Kakor pri steklini, če člověk vodo ali kaj se preživiti mogli in tako med temi grozna revščina in sicer mokrega zagleda, tudi pri nemškutarii se kar lakota postaja. Ravno danes v jutro (5. nov.) naznanil strupene pene cedí, ako kaj mo- je telegram iz Exeter-a, da je ondi blizo 4000 ljudi se spuntalo za živež in tako vlomilo v mesnice in pekarne. Zoper mesarje in peke je trese, oči mu gonjo gleda, kar popadal bi, slovenske ča- „naprej drobelordečegž sopise in knjige bi vse v peč znosil; če mu pa zastava slave" zapoješ ali zaigraš, ga pa vseh naravnih nevolja velika, ces da meso jjcis an uaigiao , ga pu jLidjbolj iu j/.v«.«^v ^^uumtujv aul »i uu v/iuajii&ii spraviš, takrat vam kar od běsnosti da je razmerna cena silno krivična itd. Al tak punt W ê r « . __• ______ _ ______a.__ TT*___i______J ' v A 1 • "I M « M IZ "Avvwi-jv axa j^/viAv jv uvv vije« v viiaa^ oj ua uuloo1 mnogo predrago prodavajo in kruh premajhen pečejo tuli ki í piše in rjove. Tako vam poznam moža iz Ljutomera, Ljubljani naselil in se prav po domače Jazbec Je Je Ta moz je se mlad, ima jih nekaj čez 30 let in je bil pred nekimi leti tako zacopran, da je o stari Preši" materi zmirom v fantasijah blodil tako, držal jo namreč za lepšo nego vse svetnice v nebesih, da so Je . ga vsi Pisal í ni samo v mestu Exeteru, temuč tudi po drugih mestih ravno taka, in Bog vedi, kaj še bode, kedar nastopi zima. — Pričetek državnega zbora přestavil se je od 6. dne na 19. t. m. Se ve, da prva razprava njegova bode onovcihzavojskoz divjaki Abisinci. Kar se kontinent-nih zadev tiče, Angleže najbolj dogodki v Rimu zani- ljucU po Ljubljani imenovali: Jazbec s „Prešo 7 je Jatzbetz in trdil je pri vsakej priliki, da je njegovo ime ali bajuvarsko, alemansko, westfalsko ali 7 da je pravo domače hribovsko, čudni časi so nastopili, 7 mivajo, se ve, da tu je, izvzemši katoličane angležke vse zoper papeža; povsodi se pridiguje in moli „for the downfall of Papacy" (da papinstvo mine!) Res pre- šaj brandenburško, ki popolnoma po Trebelevem ali po Grintovci diši, tega ne bi bil nikdar dopustil, rajši bi se bil precej tako stepel, da bi bil mrtev na mestu obležal. (Dalje prihodnjič.) krist prerokovan! Iz Štajarskega. na vse grlo kličejo policijo blizo taki, za kakoršne je anti- Kako nasprotniki konkordata duhovnom. ki se, kakor se spodobi, iskreno na pomoč, da bi Dopisi. V Londonu nov. Remember, remember ▼ UUIIUU1IU fj, UUY. - „ , i J_UI G1X1 U Ç/ JL , U a 13 lj it UtlVlLLl U. UUU V JUULLl the fifth of November!" (to je po naše, „spominjaj se Avstrija! kamo te tirajo?! potegujejo za pravice konkordata, kaže nam pismo okraj nega zastopa v Voits-bergu na Stajarskem do državnega zbora, v kterem zahteva , naj bi ministerstvo pravosodja in bogo-častja takim duhovnom krepko stopilo na noge i novembra!") Ta klic čuje se danes po vseh ulicah Iz Maribora se „Slov. Gosp." piše od 5. dne t. m. v. uvi VU1W1«*. J J.M, »»vu uiivwiij m Má JJ1UI IUU1 a Î3C „kJlUV. UUDU. JU1QCŽ UU U* UUC I«. J-Ll., in tujec, ki bi prvikrat iz kontinenta na Angležko přišel, da se je branje (trgatev) na Štajerskem še le komaj pre- mislil bi, da je tù danes pust (karneval). Povsodi na tekli teden celó končalo, ker nekteri so imeli tako polne ulicah srečujejo ga trume našemljenih beračonov (pro- gorice,^kakor že mnogo let ne ; sploh je bilo letošnje bra- letarcev), kakor jih vidiš pustne ani, in posebno pustni nje v Štajerski tako obilno, da ljudje morejo zadovoljni torek po italijanskih in tudi tacih naših mestih, kjer se biti. vwxv,« .^^„u^xu «i*«* u«,«*« X.JU1 uiu. Kar se vendar tiče novega vina, je zelo različno, nahajajo italijanski običaji. Q-uy Fawkes vozi in v nekterih krajih je prav dobro, v nekterih pa mnogo nosi se danes v vseh mogočih šeriah po mestu 7 kajti obhaj a se po navadi njegova spomenica, in to 2621 etna ktera se sicer vsako leto povsodi na Angležkem praz- slabeje od lanskega, zatoraj se tudi proda va po zelo različni ceni. namreč dobí se štrtinjak (10 veder) po 30 gold. 9 i_ix, uauiivju uuui ou o 11 ixuj a a \ neko pa se tudi plačuje po 60 gold. v Ljuto- meru pa še tuđi draže. Vzrok , da vino letos ni jednake dobrote, je v tem, da v nekterih krajih grozdje ni jednako bilo dozorelo, da je zelo gnjilo in da je nizko ležeče gorice 25. septembra (še prezgoda) zeló mraz požgal. Sliv (češpelj) je pri nas letos bilo malo in zatoraj so se tudi prodavale po nenavadno visoki ceni, to je po 18 do 19 gold, štrtinjak. Jabelk je bilo precej obilno in prodavala so se tudi po prav dobri ceni, to je štrtinjak po 10 do 12 gold. Letos se je pri nas posebno mnogo jabelk nakupilo, napolnili so namreč trgovci, kteri z jabelki tržijo, tukaj 60 šajk z jabelki in je po Dravi odpeljali na Ogersko, v Slavonsko in Srbsko. Ce premislimo, da se na vsako šajko lahko nabaše najmanje 60 štrtinjakov in raj tamo štrtinjak samo po 10 gold., je tedaj letos v mariborski okolici se dobilo samo za jabelka 36.000 gold. Na noge tedaj, dragi slovenski gospodarji, sadite marljivo sadno drevje in ga dobro odrejajte; marsiktero leto boste dobili prav lepega denarja za presno in suho sadje, če ga le sušiti hočete, inv tudi dobre tolkle vam ne bo manjkalo. Iz Crnic. — V nedeljo 17. dne t. m. bomo pri nas slovesno odprli Čitalnico. Vabimo toraj uljudno častite rodoljube okolice naše, naj se udeležijo v obilném številu naše slovesnosti. Odbor čitalničin. Iz senožeške fare 1. nov. (.Žalostna letina.) — „Novice" nam v svojem listu št. 43. letošnjo letino v obče hvalijo; žalibog je pri nas vse drugače! Stari ljudje ne pametijo slabejše letine nego je bila letos tukaj, razun sená. Al to prav nič čudno ni. Slana nam je čez noč od 24. na 25. maja vse ozimno in tudi jaro žito, krompir in fižol tako poparila, da so rženi klasi le poredkoma kaj rodili; čeravno pšenice, ječ-mena in ovsa ni tako vničila, se je vendar tudi tega žita komaj na pol kakor navadno přidělalo. Krompir in fižol sta se bila čisto posušila; pozneje sta sicer nove mladike iz korenik pognala, al krompir je v rašči zaostal, da smo ga prav malo in drobnega přidělali; z fižolom je bila ravno taka. Vrh vse te nezgode nam je suša avgusta meseca ajdo in repo, ki ste izprva prav lepo kazale, zadržala, pa vendar se je oboje po gorkem septembrovem dežji zopet nekoliko opomoglo, posebno ajda, dokler je ni zatiralka naša „burja" ravno ko je bil čas žetve otresla tako, da se je z njiv, ki bolj v zavetji ležijo, komaj slabo seme, z onih njiv pa, ki po zbrisih ležijo, le slaba ajdovica (slama) přidělala. Senó, slama, deloma tudi živina, se je pa večidel za zastale fronke in druge potrebščine poprodala; senó in slamo so ljudje skor večidel tudi še rastečo prodali. Po vsem tem smo tedaj prav ob nič, tako, da niti v hlevu niti nad hlevom, v hramih in v skrinjah ni nikodar nič! To je žalostěn, al žalibog resnicen naš stan., Kdor ne bi tem vrsticam verjel, naj pride sam, da se prepriča ; v svesti smo si, da jnu ne bo dobro pri srcu délo videti toliko revščino. Ce pomislimo, da je že več kot dognano, da tukajšnji najbolji kmet pri najboljši letini more sebe in svoje komaj 6 mesecev borno pre-živiti, kaj tedaj boj? Zima je pred durmi, naj pomaga kdor koli more! Če je bilo kedaj pomoci treba, je to sedanji žalostni čas treba; kdor v silni potrebi tudi nekoliko pomaga, vendar dokaj pomaga. Iz Zagorja v Utiskem okraji. — Za župana v Zagorji je namesti prejšnjega gosp. Antona Klem-bas-a izvoljen zdaj posestnik in usnjar gosp. Anton Dornik. Iz Ljubljane. (lz seje deželnega odbora 8. t. m.) C. k. ministerstvo pravosodja je osnovo c. kr. nadsod-nije graške, po kteri se imajo nove sodnije vpeljati na Kranjskem, poslalo deželnemu odboru, naj tudi on svoje mnenje izreče o tej zadevi. Deželni odbor je to osnovo, po kteri naj bode 30 sodnij, vzel v natanjčni prevdarek, jo v večem delu potrdil, sèm ter tjè pa tudi drugače nasvetoval, sploh pa je c. k. ministerstvu to željo razodel, naj se ustanovijo sodnije tako, da ljudém ni treba dolzih potov delati do sodniških gospósk in da, kolikor je mogoče, so na enem kraji vse gosposke skupaj, da člověk, ki od daleč pride, vse lahko v enem kraji opravi. — Druga razprava je bila; da se hiša za uboge in bolehne v Komend i, ktero je nekdaj ustanovil P. P. Glavár, veča zida in prenaredi, da namesti 14 špitalnikov imelo bi jih saj 26 prostora, pa da bi se miloščina več ubogim nekdanje Lanžpreške grajščine dělila. Premoženje zapuščine Glavarjeve se je narastlo blizo do 117.000 gold, z obresti do 5600 gold, za leto in dan. To vse se tedaj zdaj dá storiti, da se spolne blagi namen ustanovnikov, in ker ustanova Glavarjeva objema — razun faranov v Komendi in nekdanjih podložnikov grajščine Lanžpreške — tudi druge uboge na Kranjskem sploh, se utegne sčasoma tukaj ustanoviti deželi tako krvavo potrebna boléhnica (Siechenhaus). V soglasji z gosp. beneíi-cijatom bode tedaj deželni odbor te prenaredbe nasvetoval prihodnjemu deželnemu zboru. Ker je dozdanji zdravnik zapustil tukajšnjo službo, se je sklenilo, da se brž razpiše služba zdravnikova, poboljšana na 400 gld* letnega plačila in stanovanje še povrh. — Mestni magistrat je poslal deželnemu odboru predlog, ki ga je po ministerském ukazu naredilo vodstvo tukajšnje c. k» više realke, da bi se vpeljal nauk v kaluparstvu (Modellirunterricht) ; stroški za to so cenjeni na 1734 gold., ki bi deloma zadeli mesto, deloma deželo. Deželni odbor je sklenil, naj vodstvo realkino najpred predloži deželnemu odboru novi nacrt realkinih naukov, da vidi, ali stojí kaluparstvo v vrsti predpisanih naukov, kar dozdaj ni bilo; potem še le se more spustiti v prevdarek omenjenega predloga, ki bi deželi in mestu zdaj, ko je naprava druzega poslopja pred durmi, naložilo veliko breme od blizo 2000 gold. — Sicer je odbor rešil še več druzih, za javnost manj važnih reci. — (-j- Matija Debeljak.) V 44. listu so „Novice" svojim bralcem povedale, da je 18. oktobra t. 1. v Trstu umrl véliki rodoljub gospod profesor Matija Debeljak, kterega nahajamo med prvimi udi slovenske Matice in to z zdatnim doneskom 240 goldinarjev, in da je v svoji oporoki še prav bogato darilo namenil Matici slovenski. Danes pa moramo to stvar bolj na tanko naznaniti. Izvedeli smo namreč iz zaneslji-vega vira, da je blagi rodoljub slovenski in sploh slovanski zapustil premoženje, ki se ceni blizo 70.000 gld. — To je — izvzemši mala dařila — v lastnoroČni oporoki razdelil na pet petink ter eno petinko volil Matici naši, eno Mohorjevi družbi, eno dalmatinski Matici, dve pa jugoslovanskemu vseueilišču v Zagrebu. Bog mu daj dobro! S tem vo-ščilom pa, ktero gotovo izrekamo iz srca ne le vsega slovenskega národa, ampak tudi iz srca naših bratov sosedov Dalinatincev in Hrvatov, ne mislimo, da že spolnimo svojo dolžnost do blagega rodoljuba, ampak hvaležnost do njega od nas zahteva še troje. Prvo je, da mu spominik postavimo v svojem slovstvu, in to stem, da svetu priobčimo njegov življenjepis. Iz tega namena vse, kterim je kaj znano o njem, prav lepo prosimo, naj kmalu pero vzamejo v roko ter za-pišejo vsako njim znano črtico, ktero naj pošljejo Matici slovenski; ta bode skrbela za to, da se vse zlije v njegov življenjepis, kteri se ima natisniti v njenem „letopisu" za 1868. leto. — Druga naša dolžnost do ranjcega je ta, da ga posnemamo v darežljivosti do národnih závodov; tretja pa ta, da „sučemo uma svetle meče", da vsi učenjaki slovenski in slovanski pričnó marljivo pisati in množiti národno slovstvo, 383 tolikanj zasramovano od protivnikov naših. — V prihodnj em listu hočemo slovenskim pisateljem naznaniti nasvet, kterega bo podpisani odsek predlagal odboru, da ga potrdi, spremeni ali dopolni. V tem nasvetu, ki ne bode gledal le v 1868. leto, ampak segal tudi v prihodnost, bodo naštevane knjige, ktere Matica želi izdati. Skrbimo, da Slovencev ne bode zadevala tožba: polje (slovstveno) je prostorno, al delavce v je malo. Matičin odsek za izdavanje knjig. — ,,Laib. Zeit." je te dni razglasila prošnjo do zbornice gosposke na Dunaji, v kteri se 550 Ljubljan-€anov (naj več uradnikov, mnogo protestantov, nekoliko trgovcev, rokodelcev itd.) poganja za odpravo konkordata nasproti ,,der mehr abhàngigen (?!) und von lichtscheuen (? !) Einflussen beirrten Bevolkerung," ktera je prošnjo podpisala za vzdržanje konkordata. Kakor se po mestu pripoveduje, je ta peticija bila v veliki hi-trici narejena (je res tudi polna navadnih fraz), ker grof Anton Auersperg je neki iz Dunaja poročil gosp. Dež-manu, naj nasproti uni 38terici za konkordat, se mu brž pošlje ena zoper konkordat. — Po naših mislih nimajo take peticije, naj so „pro" aii „contra," nobene vel jave, kjer se podpisi po ulicah lové in ljudje še ne vedó, kaj da podpišejo. Tako važna stvar, kakor je slovesná pogodba cesarjeva s papežem, ne dá se v kazinah, gostilnicah ali na ulicah razsoditi! Ni nas nikakor volja spušcati se v pretres te peticije, ktera se o ogromni pridrznosti svoji imenuje organ „vseh razsvit-Ijenih krogov" (kmalu nam res ne bo po ulicah gazne sve-čave vec treba, razsvetljevali nam jih bojo sami „licht-vollci"!) al to moramo resno vprašati: ali konkordato-borcev ni nič sram, da vse zlo v Avstrii podtikujejo konkordatu? Ali se ne spominjajo oštre sodbe, ki je je Napoleon I. pred 50 leti izrekel o Avstrii, da je zmiraj za eno idejo in za eno armado zadej memo druzih držav? Je mar že takrat konkordat o viral njen ,,evangelischen Beruf"? Odgovorite! — (Dr. Klun in kočevarska zaupnica.) Včerajšna „Laib. Zeitg." je přinesla novico , da je neki g. Mi-chitsch, meščan in trgovec v Litomericah, v imenu nekih na Pemskem vseljenih in na Kranjskem rojenih Kocevarjev po telegramu mu srečo voščil, da je v državnem zboru govoril in glasoval za to, da se ljudska šola iz rok vzame cerkvi. „Laibacherica" se raduje nad to zaupnico, češ, da bode gotovo „vsem prijatlom napredka" po godu. — Ker se nikomur ne more braniti, da hvali to, kar se mu dopada, ali da graja, kar mu ni všeč, tedaj tudi litomeriškim Kočevarjem moramo pustiti veselje, da, pozabivši grenkosti svojega kramarstva, stopijo na polje politično in se veselijo govora dr. Klunovega. Ako bi tedaj „Laib." ne bila přinesla ničesa druzega kot to kočevarsko zaupnico, ne bile bi „Novice" črhnile nobene besede, ker tudi njim je geslo svobodna beseda. Al „Laib." dodaja tej zaupnici zahvalno pismo, ki ga je g. dr. Klun poslal Michitschu v Litomerice, in to je, o čemur ne moremo in ne smemo molčati, ker je preočitno adresirano tišti većini kranjske dežele, ktero zastopajo „Novice" in ktera je dr. Kluna poslala v državni zbor dunajski. Da nas srce boli, da moramo zoper to pismo na vso moč protestovati, lahko nam verjame dr. Klun sam, ker s tem „dementi" dajemo sami sebi in vsej narodni stranki, ki je vkljub množim vgovorom trdno zaupanje stavila va-nj. V pismu do litomeriških Kocevarjev zagotovlja dr. Klun z odlocno besedo, da bode vse sile napel, da se podere in s poti spravi moc, ki jo po konkordatu duhovšcina ima do Šole, in da je treba možato in združeno ravnati „razsvitljenim Kranjcem", da nikdo ne zaide v misel to, da vsa kranjska dežela sanja le o konkordatu in Moskvi. Da mu to obveljá, dr. Klun željo izrekuje še po več tacih zaupnicah, češ, da mu bodo tolažiio v težavnem delu, kajti vsi drugi slovenski poslanci so ga v tem vprašanji zapustili, on sam se bojuje zoper konkordat. — To je jedro njegovega pisma. Kar se tiče duhovščine naše, moramo gospodu dohtarju naravnost reči, da ne pozná niti naše dežele niti njenega razvitka v ljudskem šolstvu. Gledé na naše šolstvo je vse to, kar je o napakah ljudskega šolstva govoril, velika krivica, kijo delà duhovščini naši! Naj bi bil „Novice" prebiral iz začetka do danes, kterim je šolstvo zmiraj na srcu bilo, videl bi bil, da ravno duhovšcina je največ pomagala, da so se šole snovale pri nas, in kjer zavoljo uboštva faranov ali zavoljo raztresenih krajev ni bilo mogoče pravih šol (to je šol s plačanimi učitelji) ustanoviti, so fajmoštri ali kaplani sami in brez plačila učili mladino ter tako „šole za silo" (Nothschulen) vzdržavali. Ako pa je tudi na Kranjskem kakor drugod še premalo šol, ni duhovšcina naša tega kriva, ampak ubogo ljudstvo, ki ni moglo, ali pa premalo izvedeno ljudstvo, ki ni spoznalo vrednosti šol. Po našem pre-prićanji je ljudska omika tako silo važna, da mislimo, da vladi sami, ki ima denarja za druge manj važne naprave, bi le na korist bilo, ako bi ona iz velikih davkov denarne pomoči delila tudi ljudskim šolam. — Tudi mi vemo in „Novice" so to že pred 20 leti rekle, da osnova ljudskih šol je pomanjkljiva; ali je pa duhovšcina po konkordatu tega kriva ? Kdo neki j e leta 1805 naredil „Polit. Schulverfassung fíir die deutsch- slavischen Volksschulen?" Morda konkordat? — Ako so učitelji tako slabo plaćani, da nekterim ni živeti ne umreti, je li duhovšcina tega kriva? Vkljub vsem tem napakam pomagala je le duhovšcina naša, da so šole napredovale, in le žalostno jeto, da se niso že zdavno cenili njeni nasveti za zboljšanje šol tako, kakor so zaslužili, in da zlasti prvi pogoj za napredek ljudski omiki se je pretrdovratno preziraí, in sicer ta pogoj, da nauk v ljudski šoli mora biti v maternem jeziku. Le naredite tako, da bode duhovšcina slovó dala našim ljudskim šolam, pa so — pokopane šole! In na njih razvalinah pojte potem pesem: „Trennung der Schule von der Kirche." Kar se tiče dr. Klun-ove ihte zarad Moskve? vprašamo ga: je li to le burka ali je denunciacija ? Misii morebiti, da zato, ker so lanskega leta se tudi iz Kranjskega poslala nektera narodna oblačila v etnogra-fično moskovsko razstavo, sanjajo národni možje o Rusii? Ako so isti možje nabírali pridelke za razstavo v Pariz in London, kako to, da noben nemškutar ni kvasil o simpatijah do Napoleona, kterega strie je vendar Kranjsko že v svojih pesteh imel? Rusija je dozdaj še zmiraj prava prijatlica bila Avstriji (poglejte le v 1849. leto) in Slovani avstrijski se smejo tudi ruske razstave udeležiti brezstrahú, da jim mora kak pošten človek očitati „Hintergedanken". Slovani avstrijski so vsigdar zvesti Avstrijanci bili in na njih zvestobi so se razbili siloviti valovi preku-cijski, ktere so v viharnih časih 1848. leta zaganjali avstrijski Nemci v Frankfurtu in avstrijski Lahi v republikanskih Benedkah in drugem Laškem, Ko-šutovci pa na Magjarskem. Takrat — ob času nevarnosti — se je pokazalo, gospod doktor! kdo je postěn Avstrij an; saj morate to sami vedeti. Naš slavni pesnik sme po pravici peti: „Hrib se omaja in hrast, zvestoba Slovencu ne gane." Ako se je enkrat ali dvakrat v kaki krčmi ruska himna pela, so le ošabni in, vse Slovane z nogami teptajoči nemškutarji povod temu dali, da je ruska pesem pobotnica sto in stokrát popevane „was ist des Deutschen Vaterland." Ako g. 384 dr. Klun morebiti prihorescira to, da se je nekoliko na- Auersperg, grof Hartig, vitez Scbmerling, vitez Hasner rodne obleke kranjske poslalo v razstavo moskovsko, vitez Miklošič in grof Vrbna; zarad druzih (grofa Mor y lUULlC UU1CAU maujoivu ^uomiv Y IMÍIOI/MYV za ktere je Slovencem priznanih bilo 5 bronastih sve- zma tinj, zarad rubljev, ki jih je on prejel za duševno blago ga je Ks JU KJ1V V VUVUULl J-'A i^uwuiw vxxvy ^ viiwutixi, kj y v/ Li L LI CM y grofa Merana , barona Lichtenfelsa , rečemo mu to, da ga nikdo nas ni denunciral dorfa) se še ne vé, kam se bojo vstopili grofa Mens zbor on pošiljal v moskovski časnik „Beseda." y ki nici posl kteri Kar pa se naposled tiče gospod doktorjevih besed y dirajo) naj taki. kteri si je posvetovala unidan postava, po ; SVOJ mlj ložé ( , bodo navadnih prepisnih davščin in štempeij Al, ker se je mnogo ugovarjalo tej osnovi. Je da se je ločil od svojih kolego v (slovenskih državnih prosti poslancev) o važnem šolskem vprašanji, ne rečemo dru- šla še enkrat v prevdarek odboru" nazaj. Včeraj zega, kakor le vprašamo ga: kako se s to ločitvijo imela zopet stvar priti v zbornico, o kteri dunajski vjemajo sledeče njegove besede od 7. svečana 1867. : ,,an časniki pisarijo že cei mesec dni, namreč ta: kako naj se olij mir findet unsere Partei jederzeit einen wohldisci-plinirten Parteimann, der stets der Majoritàt gehorcht und sich i m m e r ihrem Willen ohne Murren unterwirft?" bode obravnavala skup , „ v, . r« -V n 11 11 1 1 • i • «» * iz državnega zb poslane y ki se bodo z ogerskimi poslanci zbirali v skupščino, ktera _ ne zadeve oběh polovic (oger CDramatièko društvo J) Po sklepu odbora dobi- ske in naše druge, za "ktero še nimamo pravega imena) vajo vsi UU.JÇ? * \j * v» jj. o ** v ju c» x j. j \j \.&av/j T št. 43.) brezplačno; nadjati se je tedaj, da prihiti mnogo novih podpornikov. Akoravno je število udov udje Slovensko Talijo (glej Novice" Vládni predlog je zato da topnik k v to skup volijo nji odloceno število poslancev izmed seb še kaj pičlo, izdalo bode vendar društvo že prvo leto iz vse zb y nemški liberalci pa zahtevajo volitev vezke namrec zraven že kupaj. Ker so Poljaki v^iv^, omenjenih treh še igro pustiti državni zbor, ako se to poslednje z,guui, uu dobro jutro" in še kako malo zraven. Prvi svoj namen menda liberalci naredili „aus der Noth eine Tugend ugali godi yy \Ji\J KJ1 KJ J U.UA \J Ili OU 1XIM1V jelo je tedaj društvo izpolnjevati zahoj0 »si