I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ioubij ani 17. oktobra 1883. Obseg: Pripravljajmo svoja zem uže v jeseni za prihod pomladansko ali jaro setev Vojska pijančevanju t (K Novi gospodarski stroji. (Dalje.) Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Podoba (povest). (Dalje.) Zakon, s katerim se prenarejajo nekatera določila volilnega reda za deželni zbor ojvodine kranjske K dopi Novičar Gospodarske stvari. Pripravljajmo svoja zemljišča uže v za prihodnjo pomladansko ali jaro setev jeseni delovanji njiv in polja se v povedanem obziru še skoraj splošno po naši mili domovini prav kardinalne napake in zeló pogubonosne razvajenosti nahajajo, kakoršne naj bi se brez odloga in skoraj popolnem za enkrat in za vselej odpravile. Med Pregovor pravi Kar danes lahko storiš, ne od našimi marljivimi poljedelci je še splošna, a zeló slaba podedovana navada, da za jaro (pomladan lašaj na jutri u lUil.vu «vvx^^, — ~ ~ ~ ^ ■ """ ---— 5 --- ---# rék more se pa gledé naprednega sko) setev dotične njive in polja pomladi Kar lahko uže le poljedelstva tudi tako-le glasiti: ;; tošnjo jesen storiš, ne odlašaj na prihodnjo pomlad jaro ravno pred set-navadno s starim u časa a od vijo gnoje in orjejo; oranje izvršuje se domačim lesenim oralom ali plugom, in to le prav plitvo in površno. Komu ni znano, kako trda so dostikrat str- Od danes do jutri preteče le nekoliko ur I . ene jeseni do bližnje pomladi preteče pa celo zimsko nišča — sosebno na stlačeni ilovnati zemlji — pomla četrtletj rekoma Kolik razloček je med obema navedenima danski čas za orati! Tu stari domači, navadno leseni plug nikakor več ne zadostuje, ker se ž njim špehat današnjih denarno-kritičnih časih treba je vsem in težka zemlja nikakor globoko preorati in dobro pre strani rahljati ne more in ne dá. Marsikdo si domišljuj da je svoje njive dobro obdelal, ako je taiste sè slabim le stanovom, tako tudi kmetovalcu-poljedelcu, na resno premišljevati, kako si svoj gmotni položaj dobro w „ „ pošteno in stalno zboljšati, ter svojemu trudu in priza- senim plugom le privršno nekoliko razpraskal, v to raz- devanju primernih dohodkov zagotoviti. Vsak skušeni práskáno prst žitno seme posejal, katero je potem še poljedelec v mili domovini je iz lastne skušnje prepri- nekoliko z brano zavlekel. Čudo pri takem obdelovanj* čan, da mu njegov velikanski trud pri obdelovanji polja zemlj ni prav nobeno, ako potem škodljivi plevel njivo dostikrat tudi pri dobro milih in ugodnih klimatičnih tako preraste, da se skoraj ne pozná » kake vrste žito razmerah ne donaša onega dobička, katerega z vso go- bilo je njo posejano takim delom poljedelec tovostjo pričakuje in kakoršni bi za svojo lastno in sebi in Bogu dragi čas krade, ter svoje posestvo v po njemu v skrb izročenih eksistenco na vse strani za eno gubonosno brezdno tira celo leto deloma zadostoval. Vzrok temu iskati je Da se more prvo in poglavitno poljsko delo „oranje4 pred vsem in v prvi vrsti edino le v tem, da se truda- dobro, temeljito in globoko ter racijonalno izvršiti, skr-polno poljsko delo in opravilo vselej o pravem času ne beti je poljedelcu pred vsem za dobra, krepka in prak-izvaja. ter navadno tudi le bolj površno (sicer ne ravno tična železna orala, kakoršna se tu in tam po domovini povsod) opravlja pri naprednih kmetovalcih uže sedaj nahajaj prak Na dobro stelj i uuuru zrahljani, čisti, ouo^lh p m. w m. r~ Usmili Uiaium ua, Ob »Ottftuiioiu.* íjv/^.j^. se trudni človek dobro odpočije in za novo te- ve£ kamnito) dobro in globoko preoravati snažni in prezračeni po- tičnim oralom dá se vsakovrstna zemlja (izvzemši pre jaro žavno delo okrepča; na trdem, umazanem in zaduhlem setev odločene naj bi se ne pomladi ravno pred set ležišči se trudni udje ne le nič ne odpočijejo, nego se vjj0, nego temveč uže v prejšnji jeseni — pred zimo temveč še bolj utrudijo, in človek še celó v takem po- globoko in dobro preoravale ložaji lahko (in to tudi pogostoma) nevarno oboli Prislovica veli 3? Pred Ne kaj enacega veljá tudi o poljskih pridelkih, sosebno o zimo orano » jarih žitnih vrstah na pol pognojeno". To pravilo poznali so tudi uže naši stari pradedje, kateri so ga pa v svojo j____„_____ __________ Ako se za jaro setev pomladi le korist ravno tako malo dejansko uporabljevali, kakor ga plitvo in površno zemlja orje, ne more se v tako prire- tudi mi v sedanjem naprednem času v lastno škodo jeni njivi žito dobro vkoreniniti ; tako prirejena in slabo lahkomišljeno in splošno preziramo. Oglejmo si danes obdelana zemlja izsuši se tudi uže ob vsaki tudi le jedr0 tega prevažnega poljedelskega pravila nekoliko srednji suši popolnem, kar ima na obilno in bogato natančneje, da ga vendar enkrat v prid splošnega na- žetev najslabeje in vničevalne nasledke. Vsak poljedelec predka tudi dejansko rabiti pričnemo in to kolikor preje, želi pa gotovo da bi mu njegovo prizadevanj j delo j trud in grenjki pot kolikor možno veliko plačila dajalo in obilnih ter dobrih sadežev rodilo. In ravno pri ob- toliko bolje (Konec prih.) Xarodno-gospodarske stvari. nega žganja prevečkrat pošteno nalezli. Vedeli so Vojska pijančevanju! (Konec.) Ozrimo se po drugih deželah in moramo pripoznati, dobro, kako škodljivo je žganje, pa varovati se ga niso hoteli. Ali prišlo je drugo vreme Pri mašini morajo biti ljudje popolnem trezni, sicer se ne dela odročno. in celó nevarno je delavce. Vsak pameten gospodar toraj m pustil piti žganja, temuč rajše jim je privoščil kupico dobrega vina, ki človeku oživlja žile a ne moti da so tam uže davno spazili pripomočke zoper prehudo pameti pijančevanje in da se je to, kar so tam ukrenili, ska zalo uže večkrat sijajno. Črnivčev Jurij je bil eden od mnogih takih mlati čev, ki niso marali toliko za cepec, kot za pijačo. \ Na Francoskem, na pr. je od leta 1873. do 1881. nevoljen je šel gonit mašino k Posojniku, ker zdaj bo zavoljo pijanosti bilo za <2 manj kaznovanih. Na malo žganja, ko bo takoj vse omlačeno No Švedskem, kjer ne raste vino, kjer je mraz in megleno Je par krajcarjev, da jih je zmetal za ž obnebje, je zdrknilo. število samomorov zarad pijanosti g°dil se je včasih tudi v letih 1855. do 1664. od 65 na 11. zaslužil anje, a poza samo pijačo. Težko si ga našel treznega na veliko soboto zjutraj. Ko je začel severni Ameriki, na Holandskem, v Belgiji, na mlatilnico vrteti, se je pač takoj videlo, da Angleškem, Francoskem, Nemškem, v Švici, na Dan- ne morejo dati pr podp pijancu noge In res, kot bi trenil, skem, Švedskem, Ruskem, skoro povsod se giblje nekaj, vrglo ga je kolo daleč tje v slamo. To ga tako razjezi kar kaže, da razen branečih in pritiskajočih pripomoč- da je pustil delo, ter odšel v bližnjo žganjarijo. Poz kov je treba še delavnosti društev, ker ta je proti večeru vračal se je k Posojniku. Uže iz dalj glavno kolo, da se v boji zoper pijančevanje kaj doseže, ? slišal se je njegov zamolkli glas. Kakor bi hotel zba da mora postava in prostovoljno prizadevanje družbeno dati Posojnika radi mlatilnice, zadri je znano mlatiško skupno in med seboj podpiraje se vporabiti sredstva vsake vrste, da se zavrè hudemu napredovanju alkoholizma (žganja), da se pa. tam, kjer je uže, kolikor moč ustavi in ozdravijo nasledki. Domoviua naša je zdaj še brez take zavedne, dobro vravnane, krepke družbe, in vendar tako zahteva potrebnost. Vsi, ki hočejo delati in pomagati, naj združijo se v zvezo, da bodo z besedo in dejanjem borili se proti zakletstvu pijančevanja, ki je objelo nekaj naših ljudi. Dajmo, napravimo „avstrijsko zavezo zoper pijančevanje"! Naloga take zaveze bila bi: vedno prodiranje in pogubne nasledke preobilnega vživanja alkoholnih pijač, posebno žganja, preganjati z vso mogočo silo. Ni sicer verjetno, da bi se ob današnjih razmerah pri nas ta pijača mogla popolnem odpraviti, kakor unanja taka društva razglašajo; vendar bi bila naloga društva ta, da bi se preobilno vživanje zabranilo ali pa vsaj omejilo. Ali bi se to ne moglo posrečiti društvu, če bi se pečalo z ljudmi, ki so temu vdani? Ljudstvo bi se moralo podučevati o škodljivosti preobilnega vživanja alkohola s pismom in besedo, po zavodih, kjer bi se dobivale druge ogrevajoče, pa neškodljive pijače; prodaja žganih pijač bi se morala ome- Pika poka pil pok Urno cepec izpod rok u čeravno Jurju ni cepec nikoli urno izpod rok letal nesrečo ni bilo Posojnika na podu Juri i stopi na pod opotekajoč se na stene, ter približa mašini, vtakne roko tam , kjer se meče snop v njo , ali mašina ne pozna krik prestrašil je vse ter jih z grozo ua- rabila je mašina. Ko bi je šale stra vdal, kajti Jurj roko ne bili hitro ustavili, Jurij bi bil celó v nevarnosti za življenje, je moral šteti, roke ali pa še mu mlatilnica gala in na nekih mestih roko malo i nesreča, če tudi iz same neprevidnosti neizrečeno srečo si samo en prst odtr- dovolj , da so se ljudje spametovali. Nobene praskala, pijanosti, bila ?a pi- janca niso gospodarji več puščali treznih i L pametnih delavcev. Odkar se v jod, iskali so rajše v • z masi nami dela, se tudi žganje več ne pije, ali vsaj redso in če vprašate tamošnje gospodarje vzrok te spre obrnitve, vsak vam bo pripovedoval o Črnivčevem Jurj Kolika je to sreča za gospodarje, delavce celi kraj ! ploh za V. jiti, napraviti se postaje, kjer bi se alkuholične pijače poskušale, če niso popačene itd. tem se storilo veliko za sedanjost, več pa za prihodnost. Kjer gre za splošni človeški blagor, mora vtihniti vsako nasprotstvo, izvirajoče iz raznih stanov itd. Društvo se bo vstanovilo. Kdor hoče pristopiti in pripomoči osebno ali z denarjem, oglasi naj se pri: „Dr. Max Ritter v. Proskowetz" Kwassitz na Českem Gotovo ste uže slišali kaj o upornih delavcih po velikih mestih. Da bo kaj enacega prišlo tudi gor na naše Sorško polje, o tem pač živ krst ni sanjal. Gonjači pri mlatilnici naveličali so se kmalu, goniti v eno Lu- cijin čevljar, ki je ob času dolge mlatve zapustil kopita, šilo in smolo, spomnil se je pri mlatilnici zopet svojega je živinsko mer ta čudna kolesa, kar je tudi res težavno delo. zadri: „To ali pa: „Wien Universitâtstrasse u Gospodarsko-podučne stvari rokodelstva, in odhajaje se je delo, ne pa človeško!" Kdo bi bil pač takrat vedel, da se bodo te zabavljive besede vresničile. Vse bolj so se branili delavci mlatilnice. Prvo leto si jih še dobil, ker so nad mašino radi pasli svojo zvedavost. Ali drugo leto jih gospodarji niso mogli več za drag denar dobiti. Vsi kmetje so začeli mrmljati pomagaj nam in sebi, ki si te škatlje k nam privlekel. To se je našemu Posojniku uže preveč zdelo. Nekega dne je brskal po „Novicah" , pa kar na enkrat se mu na Posojnika, češ, zdaj u zopet razvedri lice. Opazil je v nekem „Oglasniku** vr- tilo, ali po nemško „gepel". To je Novi gospodarski stroji. Spisal Ivanov Gab r ovca n. IV. T r » to vrtilo se vpreže konj ali vol, in mašina boljše in ^ aje'' odročnejše dela, kakor če ljudje gonijo. Ni minulo teden Omeniti moram še neko posebno zaslugo mlatil- dni po tem, ko je pred Posojnikovim podom lepo re-nice. Mlatiči so imeli grdo navado, da so se strupe- jena kobila stopala okoli vrtila. Na podu pa je bren- priprava, s katero se vrti mlatilnica in slamoreznica z živinsko pomočjo. T čala mlatilnica ter mlatila, da se je Posojnik od samega prav noter do srca ogreniti nam spomin na našo na veselja in zadovoljnosti ni mogel nagledati. Sosedje pa vzočnost v Rimu. Natlačili so nas v vozove so bili rešeni novih sKrbi, kajti sedaj so morali delavci zelja v kad. In snaga ubogati. No, da ne bi kdo mislil, da se je revnim lju bolj ta ta kakor nesnaga v vozovih j dém vsak zaslužek vzel, moram povedati, da so pridni začutili obilost taistih drobnih krvižejnih živalic, ljudje tudi zdaj imeli dosti deja, a lenuhi so bili pa imajo od urnega skakanja svoje ime. Prtljage smo si • -tu. oua^ci , - uvije. ucoiia^tt V V U/jU Y lil, Komaj smo bili zasedli svoja mesta, uže smo ki prej in so zdaj lenuhi ostali. Se v srečo si morajo morali zopet zložiti nekaj k nogam, nekaj pa v naročje šteti delavci, da so jim novi stroji odvzeli toliko breme, in poslednjo držati z rokami, da bi ne bila morda v Zdaj so se delavci bolj pečali z gojenjem živine, obde- kako nadlego vsaki nasprot sedeči osebi. In v takem lovanjem polja in travnikov, in posebno skrb so obrnili položaji sojeno nam je bilo, voziti se celo noč in noter gospodarji na sadno drevje , katero je bilo prej tako tje do Jakina (Ankone) zanemarjeno. Posebna sreča pa je bila za ženske, da so odpravili cepce. Koliko so se mučile slabotne žen- Pa to še ni bilo vse. Ce se bili vsaj koj odpeljali naprej da bo tem prej naših neprijetnost konec ske prej pri mlatvi, pa vsaj drugače tudi ni moglo biti, je četrt ure, drugi četrt, in menda še tudi tretj bi bili upanje, minulo Al ker je manjkalo ljudi. (Konec prih.) i, vlak pa je stal nepremakljiv v kolodvoru, kakor kaka zamrznjena ladija Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levienik. (DaJje.) Ker je iz bližnjega trga „Piazza del Popolo hajal vsako četrt ure „omnibus" na kolodvor, tam gori na severnem zemeljskem pasu. In po drobno-hripavem glasu, ki je v eno mer kričal : „Nàpoli ! Nàpoli! Nàpoli!" sprevideli smo, da odhajal bo menda še večerni vlak na Neapel prej , kakor da nas odpravili bodo na pot proti Jakinu. Bog zna, koliko časa bi bilo trajalo še to; al zdaj pričel je gromovito kričat (po italijanski) nad kolodvorskem osobjem od podali neki glas, ki se nam je dozdeval močno znan naš rojak gospod stotnik vitez Zitt Bil je vso resnostjo vzel dotične načelnike na paragraf ki je bil z te smo se poslovit od prijaznega (tudi nemščine zmož- ošteval jih zarad tacega zoprnega nagajanja in očividno nega) portirja na imenovani trg, zasedli ondi čakajoč hudovoljne mečkalosti prav po vojaški voz 5 U Î in zdajci odpeljali se z njim skoz ulico „Via Bab » nina mnogo druzih cest In! galo je: kmalu zatem odpeljal nas je brzi hlapo poma-ii ven čez španjski trg, memo Propagande, in skoz v noč od srebro-blede mesečine osvitlj Jako drago mi je bilo, da nas je naš pot pripeljal še enkrat v bližavo preslavne bazilike Bogom! sveti Rim! bilo je kratko poslovilo „Marije Večje" nje vsaj iz dalj Okoli polnoči dospeli smo na postajo Orte Silna Maria Maggiore), in da sem se od žeja nas je mučila ; zapustil sem bil toraj ondi vagon še enkrat posloviti ogel Da je da bi bil dobil kaj pijače t postajske zgradbe bile so bila ta cerkev zlasti rajn. neumrljivemu papežu Piju IX. zeló daleč ; če bi bil pa z oddaljenjem od vlaka zgrešil posebno priljublj omenil sem takrat, ko sem jo po- še pravi vagon potem bila noč in daljna vožnja še pisoval. To sem bil pa menda pozabil povedati, da so le neprijetna. S kondukterjem se tudi nisem mogel raz Pij namreč) vsako leto, dokler je vživala umeti, koliko časa bomo ostali; za najbolje sem tedaj oni Cerkev v Rimu prostost, na sv. Večer o polnoči poda jali tje k slovesni Božji službi. Blizu te bazilike zavije se ulica proti kolodvoru ? gredé bili smo tam in spoznal, da sem se koj žejen zopet podal nazaj v vagon vožnji drdrali smo zopet naprej; trudnost nam je za kako četrt ure šiloma zatisnila spanja-željne oči našli ondi romarjev za odhod pripravljenih še toliko, proti jutru pa je nastal tako občuten mraz, da so nam A o cm r* oû uooi tt mnlnm n^ncfntrliA»» ČUtÍlÍ " K« J U __1__i.________• _____j _ _____1 _ i _ v i t da smo se vsaj v malem prestavlj čase ljud plaidi na katerih smo prej vendar malo lože sedeli Ko skega preseljevanja (Vólkerwanderung). Zastopane smo zdaj zopet po drugi strani prav dobro služili videli razne noše in šege, čuli govoriti mnogovrstne je- napočil jutranji zor, peljali smo se ravno skoz ozke in zike, vsak pa se je posebej ali pa bolj očitno, poslavljal od Rima I A^vuv JV «w/^/v VAX jvIU1M/1JJ1 tiVA 9 ^VlJUil CU1V/ OV 1 %AJ f JLIVJ OnU/J VJ £j ELKJ JLJJ. svoj način, ali v duhu, slabo-rodovitne soteske apeninskega gorovja. Prevozili tem smo si smo mnogo tunelov, daljših krajših; prišli pa tudi v bi bil človek pa bili menda vsi edini, da ločitev ni bila nobenemu divje-romantične, naravsko-lepe kraj prijetna. Saj je skor vsak lahko sprevidel, da zapušča rad veleval hlaponu, naj malo bolj počasi vozi ? palače » da bi se bila kaka stvar lože ogledala, ako bi se bil on bri-in milijone znamenitosti brž ko ne za gal za to. Vtisnil sem si bil pa uže tje gredé več po „Večno Mesto", njegova prekrasna svetišča, preimenitne starine vselej. Sicer prihaja rimsko romanje, kakor sploh mar- samesnih krajev tako dobro v spomin, da sem se jih sikaj na svetu, vedno bolj v šego; ali silna oddaljenost, vedel še dobro spominjati. Bila pa nam je razmera veliki stroški, pa popotne težave so zadržki, ki marši- vožnje v tem ugodna,, da smo one kraje, katere smo katerega odvračujejo od tacega popotovanja. Le kaki bili v noči pred praznikom sv. Petra in Pavla prevozili veči in nenavadni zgodovinski dogodek, na pr., opro- v temi, zdaj videti zamogli pri svitu dneva stenje sv. Očeta iz njih ječe; pridobitev njihovih prejš Ko smo se pripeljali iz apeninskih dolin zopet na njih lastnin in pravic; povrnitev kakega večega slovan- odprti svet, nahajali smo se v resnično rajskih pla skega naroda iz razkolništva v naročje sv. Cerkve ali njavah. Polja in livade stale so v polnosti bogastva kaj enacega dalo bi zopet povod za tako splošno slo- ki ga zemlja rodi; toplo solnce obsevalo je vse s svo- f rado-Italija ? vansko romanje v Rim, kakor je bilo to, ki ga opisu- jimi zlatimi žarki! in kamorkoli se je ozrlo oko jejo pričujoči „Spomini Ko bolj goreče prosili in molili, kdo vé, da bi se ne spol narodi za kaj tacega vati se je zamoglo prelepega stvarjenja Da t res lepa, pravi zemeljski raj nile njih želje! Saj pri Bogu ni nemogoča nobena reč. spreminjajo v vsekaj druzega, kakor škoda, da te ljudj kar bi bila lahko Dolgo in dolgo smo čakali, predno se nam je dalo in sicer tem bolj, ker te je mati-narava obogatela ? znamenje, da naj zasedemo za nas pripravlj res vozove mci na prav zapravljiv način Med nalašuega (separatnega) vlaka. Storili smo radi uže to Ali oni mi, ki smo se vozili v vagonih tretjega reda postajo, odkjer se je k levi daleč gor videlo veliko in 10. uro pripeljali smo se bili na neko -----7-------- ~ ---- - • VÍVJJV0W A vum» j^v^wt^jvy j vuajvi OV J VJ II LKJ T L Uttl^V; VIUOIU V OU il U (katere sem bil opisal o svojem času bolj natančno), mesto. Morda je bila to Sinigaglia; vsaj po zemljevidu mogli misliti drugače, kakor da je storilo vod- sem kaj tacega sodil. Popraševali smo se romarji eden nihče ni vedel pravega povedati nismo stvo italijanske železnice vse, otežiti nam vožnjo in druzega o tem ? * 5 5 kondukterji so bili pa tako le malo drugač, kakor mu tasti. Kmalu naprej vgledali smo v daljavi mokre planote jadranskega morja; železnična tir zaobrnila se je ko smo se pripeljali bliže, prek njegovih obalov k desni v urni vožnji drčali smo naprej in kmalu dospeli v Jakin. Ko smo ondi začeli zapuščati vozove, videl sem še Zabavne stvari i Podoba. Povést. le, da nas je bilo, kakor pri nas pravijo, kot listj trave, Namenjeni smo bili zdaj koj za romanje naprej v Loretto. Kako vendar se bo to vršilo, pravili so eni Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podgonean tako, drugi zopet drugače. Poslednjič smo zvedeli, da bo na pr. čez dobro uro odhajal tje posebni (sepa . reda gostih trumah drenjali so se romarji k blagajnici ratni) železnični vlak, in sicer le z vozovi ča kaje kdaj se bodo pričeli oddajevati listki le (Dalje.) II. Množina kočij, drožek in kolesek je stala pred vhodom domu, ki so v njem očito prodajali posobje nekega tistih bogatih prijateljev umeteljnosti, v domu nje tistih ljubovnikov, kateri ves život sladko prospé po predobro pa smo razvideli, da predno pridemo vsi na grezneni v hladni večernik (zefir) in v milkost, kateri vrsto, odhajal bode vlak, in poslednjič celó ne pridemo nedolžno slujó, da so mecenáti in da prostodušno varu- YXOUV, VUUU.JUÍ P^VXV, , XXX --f-----------------^--- v Loretto , po komur nas je pa vendar mnogo izmed jejo svojih milij ki so jih romadili njih modri Slovencev tako srčno hrepenelo. Zdaj pride orglodelec Špik iz Goriškega. Umel je nekaj italijan ščine. Povedal je, da je zunaj kolodvora neki fij nam očetje, često pa tudi sami sè svojim nekdanjim trudom. Takih mecenatov, kar je znano, dandanes ni več, a naš devetnajsti vek je uže davno prelevil se v mrzko podobo ker, ki bi nas peljal rad z vozom v Loretto, ter zago- bankirovo, ki se ziblje na svojih milijonih le v števil tovljal nas, da vkljub temu, ker gre cesta bolj po gri- kah, v njih podobah, napisanih na papir čih, ne bomo veliko pozneje tam, kakor bo dospel Dolga sobana je bila napolnjena stolpo najrazlič vlak z železnico strošek pa da bo zdatno niži, kakor če se peljemo nejših prišlecev, ki so bili prihiteli, kakor pleneče ptice • pj i • yr •• y • • • L'1 * i i m • * 1 * i. ' jI; v • Šli smo ven. Konjiči nam sicer niso bili na neogrneno truplo. Tu je bilo iz gostinnega m všeč fijaker pravil je, da ima na domu bolj ka tere hoče vpreči; govoril je medeno, "kakor Italija » ZHćlJOj AJ-J. A. jJI. ULC^KJ JVJ UU) UXU nice, in pogodili se ž njim za vožnjo v Loretto in res preslepil nas je, da smo mu šli na lima- raz je tù bil nekoliko trši, svobodnej tudi iz kupčijskega dvora celó ladijevje ruskih kupcev v modrih nemških suknjah. Njih obrazov pogled in iz- ni kazal tiste zoprne postrežljivosti, ki se tako ponaša z njo Bilo nas je za dva voza, katera smo zdajci zasedli in prodajalničar, kedar ima v svoji prodajalnici kupca pred odpeljali se. Ko nas je pripeljal na dom, vpregel je res seboj Tù se niso uklanjali tako, ni jim bilo na mari druge konje, ki pa za las niso bili boljši memo prvih ; to, če prav so v sobani bili mnogi aristokrati, pred ka zreli pa oboji vsaki čas za konjača. Kako zeló pa smo terimi bi bili drugje sè svojimi pokloni pometali se opetnajstili, razvideli smo le prekmalo. Dokler je bila prah ki bi ga bili prinesli na svoji obuči. Tù so véli cesta ravna, je še nekaj šlo. Al kmalu zunaj Jakina se popolno neprisilj t ogledavali so knjige in obraze pokazal se nam je visok klanjec, čez katerega pelja cesta hoteli so poznati pohišje, njega vrednost, in smélo so in ko pridemo v podnožje, prosi nas voznik po- preplačevali ceno VV-fOLtt « XUL IX\J ^J I1UVUUU ? ^uuuv^jv j f*-VUA » V^uau. tuhnjeno-prijazno, naj izstopimo raz voz, ker konj zamorejo voziti vkreber tolike teže. Kaj smo hoteli dru ? ki so jo napovedavali grofovski ce- nilci daj Tù kot hočeš-nočeš ubogati? Saj smo prevideli zega, bodo še prazne vozove z našo prtljago kij cla komaj je bilo mnogo neogibnih pohodcev očitih pro-bitij, ki so bila sklenila, da ne bodo zajutrikovala, temuč dražbe pohajala; aristokratični poznavalci, ki so verovali, da je njih dolžnost to, da ne zamudé nobene zvlekle na vrh klanca. Upali smo vendar, kedar pri- prilike, ter da množé svoje zbirke, in ki od dvanajste bo peljala cesta unkraj zopet navzdol, do ene ure niso imeli nikakoršnega drugega dela na demo na bo šlo potem toliko bolj naglo. Prvo je bilo, ko smo posled prečastni gospodje, katerih oblačilo in žepi so dospeli k neki nasamni krčmi vrh klanca, da si je pričel jako ubožni, kateri vsak dan brezi vsakoršne sebičnosti fijaker ondi krpati svojo malovredno vozovo zavorco. prihajajo — nekateri zato, da bi videli, kako se to ali Toda.................. V1 * ? malo si jo je bil zboljšal; tudi navzdol šlo je to zvrši, kdo obljubi več, kdo menj, kdo kaj preplača počasi. Za Boga! djali smo, kdaj pridemo tako v in po kom kaj ostane Loretto Dalj pot bil je raván, in konji storili kar reda Mnogo obrazov je bilo razmetanih brezi vsakoršnega med njimi so ležali kosi posobja in knjige s pod so ravno storiti zamogli. Peljali smo se precéj dolgo po bolj samotni, pa dost prijazni dolini. Obdelana polja pisom poprejšnjega lastnika, ki morda ni imel te h val ne po obeh stranéh ceste kazala so nam, da ne morejo biti zvedavosti, da bi bil pogleda val vá-nje. Kitajske vasi, tudi daleč človeška stanovanja. Solnce pripekalo je tako stolom mramorové plošče, novo in staro pohišje z iz- zeló hudo, da bi se mislilo, da mora vse požgati s svo- kroženimi črtami, s krilatimi psi, sè sfinksi, z levjimi jimi žarki vendar ni bilo na travi in sploh vseh tacami, pozlačenimi in nepozlačenimi, z lestvenci vse poljskih pridelkih nič tacega zaznati; marveč je bilo je bilo tista gromada in nič ni bilo v takem redu, v vse tako lepo, živo-zeleno, čvrsto, plodno in bogato- kakoršnem je po skladnicah. Vse je kazalo nekako sadno, da smo se kar čudili. Živo so se nam silili v zmes različnih umeteljnosti. Sploh je naše čutje na- spomin časi, ko so ravno po tej cesti korakali sem ter vadno žalostno o pogledu na dražbo : o njej odseva nekaj tje naši slovenski fantje — vojaki; med njimi tudi dosti mrliškemu sprevodu podobnega Sobana » ki dražijo v mojih osebnih prijateljev, t ^«.ij«,* w* jujvj , v«, u.uuu. ——— — -—------- Ijenega doma; v zemlji tako lepi, njim pa toliko sovražni, pohišjem in z obrazi — in propuščajo malo svetlobe v taki daljavi od preljub njej ta je vselej nekako temna; okna so zametana & * (Dalj prihodnjič.) tihota se razprostira vsem po obrazih in mrtvaški glas dražbenega klicarja, ki bije s kladivcem, panihido *) po-peva ubogim umeteljnostim, ki se tako čudovito shajajo. * ■ Go8tinni dvor je po ruskih mestih ime tistemu oddelku r « % kjer je polno vaakojakih prodajalnic; to je večno tržišče. ** Mrtvaška Božja služba. Dražba je bila v najlepšem razvitku. Cela tolpa radovednih ljudi je premeknila se ta trenotek in jako vseh strani so se zgovorno je obravnavala nekaj razlegale besede: „rubelj, rubelj volilnih okrajih, ki so sestavljeni iz dveh ali več mest in trgov, je glavni volilni kraj tisti kraj, ki je v §ftt 3. pri določevanji vsakega volilnega okraja prvi u klicar utegnil imenovan. zopet zaupiti nastavljene cene, ki je bila uže štirikrat veča od prve. Okrog stoječa tolpa se je pulila za neko podobo, ki ni mogla biti brezi vpliva na nikogar, če je nekoliko pojma imel o živopisji. Umeteljnikovega čo volilnih okrajih, sestavljenih za volitev posla kmetskih občin, je volilni kraj tisti kraj, ki je v piča izbornost se je očito kazala v vsem Podoba je bila to je bilo kazno uže nekolikokrat popravlj prenovljena; kazala je ogorelo obličje nekega Azijca v široki obleki in z nenavadnim , čudovitim izrazom na obrazi, najbolj pa so okrog stoječi pristotniki čudili se čudovito živim očem. Cim vernejše so gledali vá-nje tem krepkejše se je zdelo, da strmé v vsakoga. Ta čudna okolnost, ta nenavadni umeteljnostni 5 fU 7 pri določevanji vsakega volilnega okraja prvi imenovan 10. Volilno pravico v obče ima vsak samopravni av strijski državljan moškega spola, kateri je dopolnil 24 leto svojega življenja, ter ni izključen od volilne pra vice (§. 18) Samo v volilskem razredu vélikega posestva med u „fokus" je mamil skoro vseh pozornost Uže je bilo volilce štejejo tudi samopravne ženske, ki so dopolnile ód njega stopilo mnogo navzočnikov, zato ker se jim cena ni zdela primerna vrednosti. Ostala sta le dva znana aristokrata, ki sta češtila živopisje, nista hotela 24 let, ter niso izključene od volilne pravice 11. Poslance iz volilskega razreda vélikega posestva nikakor odnehati, da bi ne kupila čudne podobe grela sta se in gotovo bi bila ceno prignala neizmerno volijo direktno posestniki tistih, v deželni deski vknji visoko , da ni nikdo izmed opazovalcev, ki so motrili ženih posestev, katera plačujejo najmanj po sto gold, obraz, vskliknil : „Dovoljujte, da na nekoliko časa kon- cesarskih realnih davkov na leto, od katerega zneska čam vajin prepir ; jaz imam morebiti več, nego vsak zemljarina (zemljiški davek) znaša najmanj štiri petine drug, pravice do te podobe". Le-te besede so ta trenotek vse opozorile Med več soposestniki v deželni deski vknjižene nj LitJ-ltJ UeSCUO OU LCh LlUUV/tVU 1 KJ\J V/J/V/JV/11AV XJU^U L J . posestva , IX X VIUJW i/iwfxvv; f vxav.. To je bil petintrideseten človek, postavo je imel lepo izmed njih, kogar zato pooblastê ki daj pravico voliti, sme voliti samo tisti in dolge črne kodre. Prijetno obličje polno nekake jasne neskrbnosti, kazalo je dušo ločeno od vseh Kdor poseduje dve ali več v deželni deski vknj ženih posestev katerih letna dolžnost na cesarskih re- mučečih svetskih težav; njega vnanjost ni javila nika- alnih davkih skupaj znaša najmanj sto gold, in od tega koršne prijazni šegam: vse je pričalo umeteljnika To je bil res umeteljnik ga mnogo navzočnikov Da ki je po lici poznalo pravico voliti vam bodo čudne zdele zneska zemljarina najmanj štiri petine tisti ima tudi se moje besede govoril je dalje, ko je bil opazil daje na-se opozoril vse ^n^iuc , „^ ^, v,^™ jru»iam,u v "»o«^« ——- -»o-- ^—— majhen dogodek, morda se preverite, da sem imel pra- rektno vsi tisti občani, kateri imajo po posebnem ob vico* da sem izgovoril jih. Vse mi priča, da je to prav činskem štatutu ali po občinskem zakonu s 17. iebrua rija 1866. pravico voliti občinski zastop mest in trgov prisotne, „če hočete zvedeti I i i v i 13. Poslance v naštetih mest in trgov volijo di tista podoba, ki je iščem (Dalji prihodnjič.) sestavljajočih eden volilni okraj, in kateri niso po dežel fu 18. zborskega volilnega reda izključeni od volilne Politične »tvari. pravice, in kateri Deželni zbor kranjski. Odsek za premembo volilnega reda za deželni zbor kranjski predlaga sledeči Zakon z . . dné s katerim se prenarejajo v občinah s tremi volilnimi razredi spadajo v prvi in drugi razred in kateri v tretjem razredu plačujejo najmanj po pet gold, cesarskega direktnega davka na leto; v občinah, ki imajo manj ko tri volilne razrede, pa tisti po visokosti letnega cesarskega direktnega davka zvrščeni občinski volilci, ki plačujejo prvi dve tretjini vsega tega davka in razven teh tisti, nekatera določila volilnega ki plačujejo najmanj po pet gold skega direktnega davka na leto cesar reda za deželni zbor vojvodine kranjske. Po nasvetu deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske Tem je prištevati tudi častne meščane in vse tiste občane, kateri imajo po 5 točki ob ukazujem tako činskega volilnega reda te dežele volilno pravico brez ozira na to, plačujejo davek ali ne. 29 45 Paragrafi 4., 8., 10., 11 ? 5 30 46 J 31 47 » 32 48 J 33 49 Olea L , 16 35. > 34 22 36. J 24 41 50 51 Î 5 26 42 ) 5 27 43 5 28 44 15. 5 J <±o., to., if., ovj., au skega volilnega reda s 25. februarija 1861 52. in 53. deželno-zbor- 9 , in zakon z 10. januarija 1867 (zak ukazni list za vojvodino Volilne može vsake občine volijo direktno vsi tisti občani, kateri imajo po občinskem zakonu s 17. februarija 1866. pravico voliti občinski zastop in kateri niso po 18. deželno-zborskega volilnega reda izklju- Kraňjsko št. 4), s katerim sta se prenaredila §§fa 13. in 15. deželnega volilnega reda, so v svoji zadnji besedi preklicani in glasiti se morajo tako Vsak v volilski razred mest in trgov uvrščeni kraj je ob enem volilni kraj. čeni od volilne pravice, in kateri v občinah s tremi volilnimi razredi spadajo v prvi in drugi razred in kateri v tretjem razredu plačujejo najmanj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto; v občinah, ki imajo menj ko tri volilne razrede, pa tisti po visokosti letnega cesarskega direkt- našega nega davka zvrščeni občinski volilci, ki plačujejo v véliki dvorani na Travniku veselica prve dve tretjini vsega tega davka in razven teh in podpornega društva, ki jo je z govorom, petjem tisti, ki plačujejo najmanj po pet goldinarjev ce- klamacijo in veteransko godbo, toraj s prav velikim Sešlo bralnega , de- sarskega direktnega davka na leto. vsporedom priredilo na čast novemu nadškofu Tem je prištevati tudi častne meščane ali se je obilo občinstva, tudi s kmetov in izmed duhov-častne občane in vse tiste občane, ki imajo po ščine slovenske. Nekaj enakega, godbo in govore so §fu 1., točki 2. občinskega volilnega reda te dežele volilno pravico brez ozira na to, plačujejo imeli tudi v tukajšnji „katoliški družbi in to akade mijo je počastil tudi naš nadškof s škofom tržaškim, ki davek ali ne. sta ostala pri slovesnosti do konca t od ure 16. zvečer. Naj omenim, da je bil en govor tukaj tudi slovenski. Ko sta se škofa zopet vrnila, pričaKovala je Vsak volilec sme svojo volilno pravico samo v enem z veliko lampijoni ju na dvorišči nadškofijske palače volilnem okraji in praviloma samo osobno zvrševati. Po izimku smejo volilci iz volilskega razreda veli- velika množica iz društva omenjenega 1 ^ «xxtvjv I Vilivi líi » umouvQW T KJÍI Uiuotítt, k ega posestva po pooblaščencih voliti. Ženske svojo vo- meščanov îilno pravico zvršujejo samo po pooblaščencih. bralnega in podpornega kateri se je pridružilo v naglici tudi veliko tem , ko je šla deputacija društvena poklonit se nadškofu, kateri je odgovoril prav ljubeznjivo Pooblaščenec mora imeti volilno pravico v tem vo- so tekmovali pevci in godba, kako bi se v izvrševanji lilskem razredu ter sme samo enega volilca zastopati. raznih komadov prekosili. Razumeti je, da so bili dru Pooblastilo za zvrševanje volilne pravice v volilskem štveniki navdušeni tudi za živioklice razredu velikega posestva se mora glasiti na zvrševanje Mestna godba je svirala pa v soboto večer pred volilne pravice v tem volilskem razredu ter mora ime- nadškofijskim sedežem. Ob tej priliki sta izšla tudi po-novati volitev, za katero se daje. «i^«™ T' T ----- slednja lista Soče" in ..L' Eco del Litorale" v praz Zunaj vojvodine Kranjske izdana pooblastila in pre- nični obliki s primernim in navdušenim berilom, oziroma klici pooblastil morajo biti pravilno poverjeni pesmami. Profesorji centralnega semenišča so izdali na Kdor ima pravico voliti v volilskem razredu veli- lepi poli eno stran teksta v lepi latinski prozi. Sosebno kega posestva, ne sme voliti v nobenem volilnem okraji pa jo je pogodil znan pisatelj, ob tej priliki skrit pod drugih dveh volilskih razredov, in kdor ima pravico vo- imenom „Porticulus Marianus" , jo je, pravim , zares liti v volilnem okraji v §. 3. naštetih mest in trgov, ne zadel s sonetom, posvečenim nadškofu Alojziju v slovenskem , nemškem in laškem (furlanskem) jeziku. Oblika sme voliti v nobeni kmetski občini. Ako je volilec volilskih razredov mest in trgov ter je krasna , kakor je misel srečna in lepa , ki govori o ter sklepa z apo- Tebe, Knez, kmetskih občin član več občin, tedaj zvršuje svojo volilno pravico samo v občini svojega rednega stanovišča. strofo na novega pohlevni" Ipavi in „deroči" Soči (Dalje prihodnjič.) Ipa va je dojila , nadškofa tako-le: „Glej, Naši dopisi. Bod' oče mil in krepek domovini!" Tako so slavili strani in primerno. modrostjo pa je Soča Te pojila: novega nadškofa po vsem na razne svoji pohlevnosti ne mara za gotovo pa ga je veselila zunanjost tam, kjer je Gorice 15. okt. (Izv. dopis.) Včeraj je bil novi teklosti blišč; bil prepričan, da je tudi notranjost v sogiasji. Iz pre mnogo pozna naše razmere; bodočnost ga pa svojem pa- goriški knez in nadškof dr. Alojzij Matija Zorn tudi poduči, kje so mu srca zares udana, slovesno vmeščen. Vreme je bilo 6. t. m. pri nadško- stirskem listu, ki ga je izdal za 14. dan oktobra, tedaj shoda v prvostolnico", se obrača naš vladika fovem dohodu in včeraj jako ugodno in krasno. Kakor kot „dan včeraj, bilo je tudi pri dohodu goriško mesto praznično do ljudstva, duhovščine in uradnikov, brez razločka na preoblečeno po onih ulicah in prostorih, kodar se je narodnostne razlike naše dežele. Naj se mu posreči, da peljal novi viši naš pastir. Ljudstva se je zbralo ob bi bile, kakor smo rekli uže pri njegovem odhodu v cestah in ulicah 6. in 14. oktobra v obili meri; pomno- Istro, vse stranke in narodnosti zadovoljne. Saj raz- žilo pa se je na tisoče pri včerajšnjem vmeščenji. So- mere so tudi gledé na više pastirstvo v Istri in na Go- sebno iz vipavske doline, pa tudi iz gor so prišle velike riškem bistveno enake, in se po največ razlikujejo po množice udeležit se včerajšnje svečanosti. Tržaški škof kolikosti. „Boď oče mil in krepek domovini!" je tudi dr. Glavina je bil došel uže v petek z namenom, da naša najiskreneja želja. je v pali j. soboto zjutraj kot pooblaščenec podelil nadškofu Enako je došel poprej tudi namestnik Depretis. Prem 14. okt. n Novice" so v svojem listu štev. Iz Ljubljane sta bila prišla 2 kanonika (Urbas in Klo-futar), iz Trsta tudi 2. Kakor ljudstvo, vdeležila se je se po njem ravnal, sosebno pa še učitelji ljudskih šol. 41. dne 10. t. m. prinesle članek: „Spravljajte sadne peške", katerega naj bi si vsakdo dobro zapomnil in tudi duhovščina slovesnega dne od vseh strani. ob Včeraj Ravno ti imajo sè svojo mladino najlepšo in najboljšo uri zjutraj začela se je procesija pomikati iz se- priliko v krajih, kjer in pa kedar sadje obrodi, si veliko ineniške cerkve mimo škofove palače čez Travnik skoz sadnih pešek pribrati, ter jih potem splošno-koristni Paštelj v veliko cerkev. Šolska mladina vseh vrst stvari dejansko vporabiti. Mladini naj se le prav toplo in celega mesta z učiteljstvom je šla v dolgem spre- priporoča, da, kedar jabolka, hruške in drugo sadje po- prvostolnici se je prebralo najprej cesarjevo vživa, naj pešek in koščic nikdar lahkomišljeno proč ne meče, nego naj jih skrbno spravlja in učitelju slednji vodu. nemško in potem papeževo daljše latinsko pismo o po trditvi nadškofa. Na to nagovori prošt dr. Valussi nad- dan sproti v šolo donaša , katere on potem pravilno škofa latinski, in poslednji se zahvali se ve da v istem shranjuje. Iz lastnega prepričanja trdim, da tako pre- jeziku. Ko se duhovniki in redovniki pojedini poklonijo koristno delo mladina prav rada, vestno in z veseljem novemu vladiki, začne velika maša, peta od nadškofa, opravlja. Lansko leto pribral bil sem si sam med po- Ljudstvo se je silno nagnjetlo po cerkvi, večidel pa je čitnicami nekoliko pešek, a mladina bila mi jih je do potrpežljivo čakalo po ulici, da so gledali, ko seje knez- novega leta malo po malem v šolo toliko nanesla nadškof prvič praznično peljal v svojo rezidenco, rado so delali danes tudi veteranci z godbo, ki Pa- da sem jih mogel večim šolam za setev na šolske vrte po z zastavo skozi mesto. Popoludne je začela ob 4!/2 so šli nekoliko dekagramov odstopiti, ter vsakemu dečku po uri navljavne šole in onim viših dveh oddelkov vsakdanje » šole je po nekoliko ostalo, da sem jih za setev na šol- okraja logaškega, gospod Matija M il avec, župan v skem vrtu zadosta imel. Sejali smo jih dné 14. svečana Gorenjem Logatci, in gosp. Adolf Mulley, župan in t. 1. ; obnesle so se prav izvrstno. c. kr. poštar v Dolenjem Logatci ter srebrni križec s krono gosp. Pavel Gruden, načelnik cestnega od- Iz preševine sadnega mošta se pa peške najhitreje tej priliki zbrala se je vsa inteligenca in najložeje tako-le nabirajo: Preševina se najpreje dobro bora v Idriji, razdrobi in raztolče (zrahlja); potem se na redki rajti logaška obojega spola in oba občinska odbora v uže přeseje, da se debeli sadni ostanki od pešek ločijo, imenovani dvorani ter razpostavila se v okrog, med Peške in drobni sadni ostanki, kar se je skoz rajto pre- tem ? sejalo ko so gospodje odlikovalci zavzeli prostor v sre- prerešetati mora se potem še na redkem (bobo- dišči ter pričakovali gospoda glavarja. Ko ta pride, vem) rešetu , skoz katerega peške in pa manjša drob- vstopi se vis-à-vis odlikovalcem pred podobo Nj. Veli-nija lahko gré; tako ločijo se zopet od pešek srednje- čanstva ter označuje v lepetn, zrnatem govoru zasluge debeli sadni ostanki popolnoma. Sedaj vzame se pa slehernega, izlasti gosp. Milavca, ki župauuje vspešuo gosto žitno rešeto, ter se oni presejanec, Kar dobilo z bobovém rešetom, še enkrat dobro přeseje se ga je uže celih 33 let; na to spominja se priljubljenega pre- ? na svitlega vladarja ter zaključi govor z navdušeno tri- katerem ostanejo peške in pa oni peškam enako debeli kratno slavo, katero ponavljajo vsi navzoči in potrjuje in tudi debelejši sadni deli preševine. Vsa drobnjava, mogočni grom topičev na Tabru. Sedaj pristopi gospod glavar k odlikovalcem ter katere je navadno za dobro polovico in tudi še več, se skozi žitno rešeto od pešek prav dobro loči, a kar je pripne jim na domoljubne prsi znamenja Najvišega od-pa na žitnem rešetu ostalo, se pa z roko izbere, to je likovanja. Ginjenega srca prosijo ga takoj ti, da bia- peške posebej in sadni ostanki preševine posebej. Ako govoli sporočiti njihovo najtoplejšo zahvalo na najviše sadno preševino sam tako prereseta ali pa dru- mesto. Ko gosp. glavar obljubi in jih uveri, da vzprejme učitelj gemu prerešetat dá, zbere mu zadnji ostanek njeni srcem radostnim častno nalogo, čestita jim k visokemu žitnega rešeta šolska mladina prav kmalu in dobro; le odlikovanju in za njim vsi navzoči, želeč, da bi uživali vsakemu šolskemu otroku se dá dobro „perišče u škinate in prešate zmesi na dom, pa ti drugi dan same odbrane peške v šolo nazaj prinese. Te naj se potem v čisti vodi dobro speró in osnažijo ter tako prazne od kaljivih ločijo , potem naj se v senci na zraim posušé in v vrečice spravijo. Take vrečice naj se potem obesijo na suh in zračni kraj (najbolje pod strop), da ne splesnijo in da jih škodljive miši ne pokončajo. Ako se tako pridobljene sadne peške zgodaj pomladi (bolje pozimi) sejejo, da v zemlji zmrznejo, oželené uže v isti pomladi, drugače (ob prepozni setvi) pa ne. Na zdravje te pe- mnoga leta podeljeno čast in kakor dosle neumorno in vspešno delovali na blagost svojih soobčanov. Ljubljane. (Deželni zbor kranjski) zboroval je včeraj, zboruje danes, in kakor zdaj kaže, zboroval bode še vse dni tega tedna v nadi, soboto končati letošnje zborovanje. Včeraj in danes obravnava se prenaredba deželnega volilnega reda, katerega se vdeležujete obe stranki zbornice; en del predloženega načrta podajamo bralcem svojim na drugem mestu. Iz zadnjih sej vsem domačim sadjerejcem! spodnje Idrije 14. oktobra. M. Rant. Večkrat beremo v zbora omenjamo med drugim danes zarad pičlega pro štora samo poročila o izterjevanji davkov in o ekseku torjih. Poročevalec baron Apfaltrern nag je v obširnem poročilu in z besedo hude ojstrosti iztirjavanja. „Novicah" , kako da se semnji v Ljubljani ali v kakem Govorili so o tej zadevi tudi poslanci Sveiec, Krs- drugem kraji ponašajo. Tudi do naše županije je prišel nik, dr. P o klu kar in dr. S ter bene. Dostavljajo ukaz od si. c. kr. okrajnega glavarstva iz Logatca, da smo morali vsako žival, katera je v somenj prignana bila, v poslani nam formular vpisati in od semnja iz- gledé plačilnega obroka 15. maja objavil popolno so- vsak iz svojih skušenj še nekaj dodatkov k opravičenim tožbam davkoplačevalcev. Dr. Pokiukar pa je posebno kaz prignane živine nazaj poslati. Prignali so bili v somenj v spodnji Idriji dne 8. oktobra t. volov 162 glav, krav 146, telet 32, 1 kozo in 1 ovco. Prignali so iz poljanskega in žirovskega glasje poslancev vseh deželá v davkovskem odseku državnega zbora, v katerem se je ta stvar razgovarjala, ne da bi bila dana prilika, o tej zadevi sklepati, konečnem govoru pa se je Apfaltrernu zljubilo, še bolj okraja 63 volov, 3 bike, 52 krav, 12 telet in 1 ovco; udrihati po državnih poslancih kranjskih prav po iz tominskega okraja 67 volov, 2 bika, 50 krav ? 12 » telet; iz Vojsk, Karnic in iz Kanomlje 20 volov, 2 bika, 27 krav, 7 telet, in iz Idrije, Cekavnika, Dolov in Go- kozo. doviča 12 volov, 17 krav, 1 tele in Največ kupcev je prišlo v naš somenj iz Vipave, tudi nekaj od goriškega okraja. Pokupili so boljše krave in lepše in debelejše vole. Pa tako lepih volov ali krav ni bilo nič, kakoršne sem videl dne 12. julija t. razstavi v Ljubljani. hof- majstersko", rekši, da lovijo ideale, ne da bi se brigali za materijalna vprašanja dežele. — Na to pa se je tudi dr. Pokiukar zopet, oglasil in je ostro in odločno za- Apfaltrernovo nag vrnil visokonosno natolcevanje posebno, da se Apfaltrernova stranka nikdar toliko in s materijalna vprašanja, ni brigala za v tolikim vspehom kakor se peča sedanja večina državnega zbora in v uji večina kranjskih poslancev. Ideali Apfaltrernovih paj- dva nova somnja dobili, enega na spomlad na praznik sv. Jederti 17. marca, enega pa na praznik obiskovanja Marije Device julija. Za te somnje smo uže dvakrat dašev bili so se ve da drugačni, prašati je o tem treba Prav radi bi bili y spodnji Idriji privoljenje za še le kmeta in obrtnika in odgovor bo dobil Apfaltrern dosti odločen, akoravno morebiti ne tak, da bi mu bil všeč; zavrniti pa se mora enkrat za vselej nepristojno in puhlo kritikovanje delovanja narodnih poslancev, za katero nasprotni govornik nima ne pravega vzroka in ne pravice. današnji seji sprejel se je predlog odseka za pre-naredbo volilnega reda v drugem branji brez sprememb in brez razgovora. Premenil je samo odsek vsled sklepa sprejetega v včerajšnji seji deželnega zbora gledé tega, da se je namestil §. 40. starega volilnega reda s §. 36 . primerno prošnje vložili, pa so nam jih naši bližnji župani odbili če bi jim prav nič to ne škodovalo, ampak bolj na ko rist bilo. Pa sedaj so boljši časi in župani, zna biti da nas ne bodo več sovražili, ampak nam še pomagali > j da napravimo 2 zgoraj imenovana somnja B. L. Logatec 16. okt. nedeljo 14. t. m. ob i 2 12. dopoludne so vzprejeli v dvorani bivališča c. k. okraj- volilnega reda za državni zbor in se ta nega glavarja gosp. Ivana Mahkota znamenja Najviš- uvrstil v načrt postave odsekove. jega odlikovanja: zlati križec s krono starašina županov Tretje branje te postave vršiti se ima jutri. Daljne točke dnevnega reda so: Utemeljevanje samostalnega dr. Samec-a skušenim ravnanjem veljavi državne oblasti gledé povikšanja taks za ženitovske oglasnice in na- škodo vala trdila pa je tudi, da so zahteve Hrvatov o----~ r v,-----J« --------v,---. ~ »Clio., nulla JJC* nuu , vicu ou í-auicvc nivaiuv klade 100°/0 na točenje žganja. Potem pa še poro- vsem neopravičene. — Sprejem cesarjev v Szegedinu ii čilo o in letnega poročila. svečanosti tamošnje so bile sijajne (Okrajne ceste na Kranjskem.) Članka pod tem naslovom pričetega zarad prepičlega prostora ni bilo mogoče nadaljevati danes, omenjamo pa toliko, da številke v zadnjih „Novicah" po poročilu državnega odbora Nemška navzočosti španjskega kralj m Nemškem naznanjajo zdaj časniki, da Nemška in Spanj posnete tabele so deloma zanesljive, pri nekaterih ska zdaj niste sklenili nikakoršne zveze, imajo očividen namen pomiriti razburj Te izjave Francosko. okrajih pa se celó pogrešajo v nekaterih oddelkih zato, Francoska. Po odstopu vojnega ministra Thi- ker bojé deželnemu odboru niso bile doposlane od po- baudin-a nastala je v radikalnih okrajih velika agita samesnih cestnih odborov. Prihodnjič obširneje o tej ci j a zadnjega oziroma za radikalno sovraštvo njegove zadevi. (Okrajni glavar okolice ljubljanske Avg. pl. Wurz bach) imenovan je na mesto vpokojenega svetovalca Fladunga za svetovalca c deželne vlade kranjske Novičar iz domačih in tujih dežel. grški O t Dunaja Zadnj dni bival je tukaj kralj vprašanje, katero zoper Nemčijo. To je imel priliko čuti ministerski predsednik Ferrý pri svojem zadnjem popotovanji. — Sicei pa se je vsled premembe ministerstva na Španjskem Francoska uže zeló pomirila, ker novo španjsko ministerstvo izreklo se je v svojem programu odločno zoper zvezo z Nemško in to izrekoma zato, ker bi Španjski taka zveza nakopala po pravici nasprotstvo Francoske. Laška. — Videti je, da se je po prizadevanji dr žav, ki Francoski niso prijazne, na dnevni red spravilo moglo sprožiti poojstreno nasprot Cesar podal se je po poprej razglašenem stvo, ali celó vojne korake zoper Francosko , namreč programu v Szegedin na Ogersko neutraliteta Savoje. Leta 1815. ste se namreč v dogo nik „Tribune Umrl je preteklo nedeljo popoludne tukaj vred- vorih dunajskih provinc Chablais in Faucigny, kakor tike u Skrejšovsk t Iiuuuv KJ IX X VJOV/ T O J\ X , SVOJ l^O/O V1CUU11V „T Uli" kUUl uiuga kj Cl Y UJ O J\ a> licu oovcim OH a 11 i Ugiue VL\ v Pragi, odličen časnikar in goreč zagovornik av- tako neutralne dežele kakor vsa Švicarska, taka čas vrednik „Poli tudi druga Savojska na severni strani Ugine izrekli za da bi --------■ ---------------.H.X t, v/* v ii^VTVlum uvuu.ui.uv I^V^V/AV, ' WOttU, «JUHU j UU UA tonomistične stranke in pa narodne enakopravnosti v bil za slučaj vojske kralj sardinski kot gospodar Savoje naši državi. Bolehal je nad leto; toda bolan bil je le vezan, svojo vojsko iz omenjenih provinc umakniti in malo časa. Rajnki zapustil je sedmero otrok in vdovo, samo Švica bi imela pravico, z vojsko zasesti jih. Vreduištvo „Tribune" naznanja, da bode izhajal ta čas Ko je Francoska Savojo vzela v posest, protestirala je nik tudi še dalje. Srbski minister unanjih zadev Bogi- Švica zoper to prilastenje in je zahtevala, da naj se čevič ostane še teden dni na Dunaji in se po izvršenih ali združite imenovani provinci s Švico ali pa da naj opravkih s soprogo svojo vrne v Beligrad. ostanete neutralni. Napoleon III. si je vendar-le znal četku zborovanja državnega zbora čuje se to deželo prilastiti, pa v odstopni dogodbi določilo se je noveji čas, da se ima pričeti uže dne 20. novembra, izrekoma, da kralj sardinski one kraje le z onimi pogoji toda se pred Božičem ne bode vzelo v obravnavo nič odstopi Francoski, pod katerimi jih je imel v posesti druzega kakor postava zadevajoča začasni budget m sam in da cesar francoski obljubi, se gledé — i—----. -——j— —> — — —_ ...----— —j—, — tega aogo- to posebno zato, ker je v novem poslopji državnega voriti z merodajnimi velevlasti. Napoleon te obljube ni zbora še marsikaj dodelati Iz Trsta Preteklo soboto začelo se je zboro vanje tržaškega deželnega zbora. Delovanje kaže se za spolnil, toda v tem ni veljave zgubila pogodba dunajska. Današnja francoska vlada je pa blizo meje kantona bern-skega na gori Vuache napravila vojaško cesto in na- ključno gospodarsko. Proračun tamošnjega zem- merava neKi na gori napraviti trdnjavo. Vsled tega z d a j ljišno-odveznega zaklada kaže več tisoč goldinarj Zagreb Včeraj ob 9. uri zjutraj bili so na poslopji finančnega vodstva in v gornjem mestu obe ogerski grbi z dvoj e z ičnimi opisisnet i a mesto njih obešeni grbi brez opisov To delo izvršil je vladni komisar Herovič v navzočnosti kompanije vojakov in vojaške godbe. Prav zanimiva je izjava prejšnjega bana Hrvatske grofa Pejačeviča v „Pester Lloydu". V tej izjavi trdi rof Pejačevič, da še njemu o razobešanji dvojezičnih sklenila je Švica poslati francoski vladi pisanje, v ka terem se ima izraziti mišljenje Švice o neutraliteti teh krajev in se zahtevati pojasnila o naredbah Francoske na teh krajih. — Čuje se iz zanesljivih virov, d^a gledé tega vprašanja stoji Laška odločno na strani Švice in da bode odločno postopala zabraniti nakane vlade francoske in se potegniti za neutraliteto Savoje, kakor je bila zagotovljena leta 1815. grbov minister Szapary zdaj naznanil ničesar razun pred dvemi leti, pa takrat, da je odločno odsvetoval ta korak. Zdaj pa je finančni vodja David brez vsakega naznanila do njega koj tisti dan obesil grbe, ko je on odpotoval iz Zagreba, in ravno tako je finančni vodja David brez vednosti banove vpeljal nepostavne dvojezične pečate. Žitna cena v Ljubljani 13. oktobra 1883. Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 12 kr. banaške 8 gold. 87 kr turšice 5 gold. 60 kr soršiee 6 gold 74 kr. rži 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 23 kr. Ogersko Deželni zbor sprejel je z nepričako- prosa 5 gold. 4 kr. ajde 4 gold. 87 kr. vano veliko večino predlog vladin gledé Hrvatske Padale so od strani opozicije zeló ojstre besede zoper vlado o njenem postopanji zoper Hrvatsko, toda opozicija je poleg graje dogodeb na Hrvatskem očitala vladi, da je s svojim premehkim in neprevdarjeno po- ovsa 2 gold 76 kr. Krompir 2 gold. 68 kr, 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.