ZPMS NOVIČKE Vse najboljše TOM telefon®! TOM telefon® svoj rojstni dan praznuje 20. novembra, na svetovni dan otroka. Č e smo v lanskem letu 25-letnico TOM telefona® praznovali druz abno, promocijsko in mednarodno, kot se za taks ne obletnice spodobi, smo s estindvajseti rojstni dan prez iveli delovno. 20. november 2016 je bila nedelja. Kot vsak drugi dan, so svetovalci tudi to nedeljo sprejemali klice od 12. do 20. ure. Stoenkrat so to nedeljo otroci zaslis ali: »TOM telefon, prosim….?« Delovna pa ni bila samo ta nedelja. Statistic ni podatki kaz ejo, da so svetovalci na TOM telefonu® v letu 2016 prejeli kar 10.000 klicev vec kot preteklo leto. Ocenjujemo, da je porast rezultat promocijskih aktivnosti in okrepljene ekipe svetovalcev, ki omogoc a vec je s tevilo odprtih linij. S e vedno pogosteje klic ejo Glasilo Zveze prijateljev mladine Slovenije, št. 10 November 2016 Izpostavljamo: . 20. november - Svetovni dan otroka, obletnica sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah in rojstni dan TOM telefona® . Uspes no zakljuc ena akcija z Alpino dekleta, med klicalci pa je najvec 12-, 13-, 14- in 15-letnikov. Pri vsebinah ni vec jih sprememb, najvec klicev je povezanih z odras c anjem: ljubezen, telesno dozorevanje, vrstniki, druz ina in prez ivljanje prostega c asa. Na z alost pa opaz amo porast klicev v zvezi z bullyingom, nasiljem preko interneta ter nasiljem v druz ini. Bullying je beseda, ki nima toc nega slovenskega prevoda, s e najbliz je je izraz trpinc enje. Trpinc enje je nasilje, ki se dogaja dlje c asa in obic ajno vkljuc uje telesno nasilje do vrstnikov ali njihove lastnine, socialno agresivnost (npr. obrekovanje) in besedne z alitve. V letu 2016 smo skoraj vsak dan prejeli taks en klic, 280 od januarja do oktobra. V druz ini, odnosih s stars i, sorodniki in sorojenci naj bi otrok c util varnost in zaupanje, kar pa nasilje v druz ini grobo preprec i. S e vec , marsikdaj otroci zaradi sramu in obc utkov krivde ne z elijo govoriti o tem, kaj se v druz ini dogaja, saj se nasilje v druz ini s e vedno prepogosto razume kot zasebna, druz inska zadeva. Zato so svetovalci na TOM telefonu® pogosto prve osebe, ki jim otrok zaupa svojo stisko. 19. 11. 2016 so zac ele veljati spremembe Zakona o preprec evanju nasilja v druz ini, ki izrecno prepovedujejo fizic no nasilje in kaznovanje v druz ini. Vse najboljs e in hvala vsem svetovalcem, vodjem, drus tvom, sekretarjem, predsednikom, donatorjem, sofinancerjem ter ostalim podpornikom TOM telefona®! Zdenka Švaljek, strokovna sodelavka ZPMS, vodja NM TOM ZGODILO SE JE NUJNA CELOSTNA UREDITEV PODROČJA OTROKOVIH PRAVIC 20. novembra obelez ujemo svetovni dan otroka in hkrati rojstni dan TOM telefona®. Ob tej priloz nosti je Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) pripravila novinarsko konferenco in jasno poudarila svoja prizadevanja za ureditev podroc ij zakonodaje, ki obravnavajo otroka in otrokove pravice. S svojimi prizadevanji je ZPMS z e dosegla vkljuc itev otrokovih pravic v slovensko ustavo, s e preden je bila 20. novembra 1989 sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah OZN. Kljub temu pa pri ZPMS ugotavljamo, da so s e vedno prevelike vrzeli med ustavno, konvencijsko in zakonsko doloc enimi pravicami ter prevec krat neuc inkovito in ne dovolj kakovostno prakso zagotavljanja in uresnic evanja njihovih pravic. Na ta vpras anja vztrajno opozarja tudi Odbor za otrokove pravice OZN. »Skrajni čas je, da se v Sloveniji sistematično in celostno lotimo urejanja področja otrokovih pravic. Opozarjamo na razvejano problematiko zagotavljanja posebne skrbi za otroke, kot je zapisana v ustavi, na vseh področjih. Naj spomnimo na pomanjkanje pediatrov in pedopsihiatrov, problematiko obravnave otrok na sodiščih, plačevanja preživnin, dostopnosti do zdravil in zdravstvenih storitev, na dejstvo, da premoženjsko stanje družine določa izobraževanje otrok, da ne omenjam problema revščine – delež otrok, ki jim grozi revščina, se je v Sloveniji povečal. Na vlado ponovno naslavljamo predlog za ustanovitev Sveta za otroke pri Vladi Republike Slovenije, ki bi budno spremljal pereča področja v povezavi z otroki, na njih opozarjal in jih ustrezno reševal«, je opozorila Darja Groznik, predsednica ZPMS. Svet za otroke Svet za otroke bi vkljuc eval predstavnike ministrstev, nevladnih organizacij in ostalih institucij, neposredno povezanih s podroc jem otrok v Sloveniji. Skrbel bi za medresorsko usklajenost pri sprejemanju zakonov, ki obravnavajo otroke, pri pripravi nacionalnih programov (Program za otroke in mladino 2006 – 2016 se iztec e v decembru), spremljanju in ocenjevanju poloz aja otrok v druz bi, dajal bi priporoc ila in predloge glede financiranja dejavnosti za otroke in opravljal druge naloge, skladno s pravili o njegovem delovanju. Zakon o preprečevanju nasilja v družini Eno od podroc ij, ki je bilo nujno potrebno ureditve, je tudi zakonska prepoved telesnega kaznovanja, ki je zdaj izrecno zapisana v noveli Zakona o preprec evanju nasilja v druz ini, ki je v veljavo stopil v soboto, 19. 11. 2016. ZPMS novelo Zakona razume predvsem kot napotilo k spremembi miselnosti in vzgojnih principov stars ev, ki prepoved telesnega kaznovanja ne smejo enac iti s permisivno vzgojo, ampak kot odgovorno stars evstvo. To pomeni otroka vzgajati na nac in, da mu postavljamo meje, ga vodimo, mu postavljamo okvir dopustnega in nedopustnega in mu pri tem nudimo stars evsko ljubezen in skrb, ga vodimo, mu postavljamo okvir dopustnega in nedopustnega ravnanja in mu pri tem nudimo stars evsko ljubezen in skrb. Predsednica Foruma proti telesnemu kaznovanju otrok pri ZPMS, dr. Zdenka Č ebas ek – Travnik, je pojasnila pomen razumevanja vzgoje otrok: »V Sloveniji so moc no zakoreninjena prepric anja in stališča, ki "uspešno vzgojo" otrok povezujejo s telesnim kaznovanjem. Omeniti je treba izrazito pomanjkanje znanja o vzgoji lastnih otrok. Ne gre za permisivno vzgojo, kot napačno trdijo nekateri strokovnjaki, temveč za spoštljivo učenje discipline brez telesnega kaznovanja. Izobraževalni sistem bi moral vključevati elemente uspešnih vzgojnih metod na vseh stopnjah izobraževanja. Prepričana sem, da bi telesno kaznovanje postalo nepotrebno, če bi odrasli imeli več dobrega znanja o vzgoji otrok.« Dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mrez e TOM telefon®, pa pojasnjuje s irs i pomen vzgoje brez nasilja: »Zavedanje, da lahko vzgajamo brez nasilja, je eden od korakov k zavedanju odgovornosti za bolj povezano prihodnost človeštva. To je težja odločitev, ki vsebuje zavedanje pripravljenosti za učenje drugačnih, bolj povezovalnih in varnejših načinov sobivanja med odraslimi in otroki ter zlasti odraščajočimi mladostniki. To pomeni pot dela na sebi in na lastni notranji trdnosti, iz katere smo lahko našim odraščajočim otrokom varna oporna točka, varna odskočna deska in varno pristanišče v izkušnjah vsakdanjega življenja.« Več klicev na TOM telefon® S problematiko nasilja se vsakodnevno srec uje tudi TOM telefon®, edini splos ni telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji, ki je zanje tudi anonimen. S tevilo klicev je od lanskega leta naraslo za vec kot 10.000. Toliks no povec anje je podpredsednik ZPMS in vodja svetovalne skupine TOM telefon® Krs ko, Uros Brezovs ek, pojasnil: »Porast s tevila klicev pripisujemo predvsem temu, da imamo več usposobljenih svetovalcev in več zaposlenih prek javnih del, zato imamo lahko hkrati odprtih več linij, kar se je glede na število klicev izkazalo za zelo dobrodošlo. K temu pripomore tudi svetovanje prek spletne klepetalnice in elektronske pošte, ki sta mladim po načinu komunikacije zelo blizu. Prepoznavnost TOM telefona® se je še povečala zaradi promocijskih aktivnosti ob 25–letnici v lanskem letu.« V primerjavi z lanskim letom so na TOM telefonu® zabelez ili vec klicev na temo nasilja v druz ini (iz 1,58 % v 2015 na 2,44 % v 2016), bullyinga (iz 2,45 % v 2015 na 3,43 % v 2016) in nasilja prek interneta (iz 1,45 % v 2015 na 2,19 % v 2016). Na TOM telefon® sicer s e vedno najvec krat poklic ejo dekleta, stara med 13 in 15 let. Med temami pogovorov pa prevladujejo telesni razvoj in spolnost, ljubezen ter odnosi z vrstniki in druz ino. Prostovoljcev, ki trenutno svetujejo na TOM telefonu®, v spletni klepetalnici in prek e-toma, v okviru osmih svetovalnih skupin, je 145. V ALPININI DOBRODELNI AKCIJI ZBRALI TISOČ PAROV OBUTVE ZA DRUŽINE V SOCIALNI STISKI V petek, 11. 11. 2016, se je zakljuc ila dobrodelna akcija »Podari svoj par«, v kateri smo, v sodelovanju z Alpino, zbrali 1000 parov obutve. Vsak, ki je imel doma kaks en par tople jesenske ali zimske obutve, ki mu je premajhen, prevelik ali mu enostavno ni vec vs ec , je imel priloz nost, da c evlje prinese v Alpinino prodajalno, kjer so c evlje zbrali, nato pa jih v tovarni skrbno pregledali, oc istili in zapakirali. Poleg posameznikov se je odzvalo vec vrtcev, osnovnih ter srednjih s ol, ki so na lastno pobudo zbrali in v Alpinine prodajalne prinesli veliko obutve. Dobrodelnost pa se je dotaknila tudi slovenskih s portnikov, Teje Gregorin in Jakova Faka, ki sta podarila vsak svoj par smuc arsko tekas kih c evljev Alpina. V akciji zbiranja obutve, ki je potekala med 20. septembrom in 30. oktobrom 2016, so zbrali vec kot 700 parov rabljene, a s e uporabne jesenske in zimske z enske, mos ke in otros ke obutve ter dodali s e 300 parov novih Alpininih c evljev. S pomoc jo donacije Alpine in posameznikov, ki so podarili svoj par c evljev, se je zbralo vec kot tisoc parov tople obutve, ki bo v mrzlih dneh mnogim olajs ala socialno stisko in poleps ala dan. »Odziv je presegel pričakovanja. Rada bi se zahvalila predvsem Alpini, ki je obutev skrbno pregledala, popravila in vsak par zapakirala v svojo škatlo. Veliko nam pomeni, da bodo družine in predvsem otroci dobili kakovostno toplo obutev za zimo. Načrtujemo, da bomo z zbranimi čevlji lahko pomagali več kot 200 družinam,« je pojasnila Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS in dodala: »Poskrbeli bomo za to, da bodo obutev prejele druz ine, ki pomoc resnic no potrebujejo in tudi posamezniki, ki so se po pomoč obrnili na nas preko obrazca na naši spletni strani.« Ob zakljuc ku dobrodelne akcije so nam predstavniki Alpine, na sedez u podjetja v Z ireh, predali vso zbrano obutev. Mi pa bomo s svojimi c lanicami (drus tvi in zvezami) poskrbeli, da bo obutev kmalu pris la v prave roke. PODPORA NAŠIM PROGRAMOM IN PROJEKTOM Programe in projekte ZPMS lahko podprete z nakupom nekaterih nas ih izdelkov. Vse potrebne informacije najdete na povezavi http://www.zpms.si/podprite-nas/nakup-izdelkov-zpms-spletni-obrazec/, lahko pa nas tudi poklic ete na 01/23-96-720. INTERREG SLOVENIJA - HRVAŠKA Prijava na javni razpis čezmejnega sodelovanja s Hrvaško Sredi novembra smo se kot projektni partner prijavili na javni razpis c ezmejnega sodelovanja s Hrvas ko Interreg V-A Slovenija-Hrvas ka za obdobje 2014-2020. Gre za projekt ohranjanja in trajnostne rabe naravnih in kulturnih virov. Naslov projekta je »PlayČRAFT - Igra bez granica za oc uvanje bas tine, odrz ivi turizam«. Osredotoc enost projekta bo na starih igrah in igrac kah. Skupaj z ostalimi partnerji v projektu bomo opravili raziskavo terena in popisali stare igre, izvedli izobraz evanje o igranju teh iger in izdali priroc nik, organizirali tabor za otroke in mlade, pripravili druz insko transverzalo, gsm aplikacijo, »kliniko« za igrac ke, razstavo starih igrac k, itd. Vsak od partnerjev v projektu bo izvedel nekaj od teh aktivnosti. Vodec i partner in prijavitelj projekta je Etnografski muzej Zagreb, projektni partnerji pa so: Slovenski etnografski muzej, ZPMS, Savez drus tava Nas a djeca Hrvatske, Turistic ka zajednica podruc ja Donja Stubica i Gornja Stubica, RTV Slovenija. Pridruz eni partnerji so: Grad Donja Stubica, Opc ina Gornja Stubica in Muzej novejs e zgodovine Čelje. Rezultate projekta pric akujemo v roku 6 mesecev. Č e bo projekt odobren, se bo izvajal od 1. 9. 2017 do 29. 2. 2020. MLADA PARLAMENTARCA V BRUSLJU Kaja Petrovic , predsednica 26. Nacionalnega otros kega parlamenta in Čiril Čerovs ek, predsednik 25. Nacionalnega otros kega parlamenta, sta se od 15. do 19. 11. 2016 udelez ila simpozija o participaciji otrok »Za otroke, z otroki: od idej do akcij«, ki ga je pripravila organizacija Eurochild iz Bruslja. Kaja in Čiril sta bila predstavnika Slovenije med skupno 12 udelez enci iz 9 drz av. Izbrana sta bila na podlagi motivacijskega pisma in izkus enj, ki jih imata pri sodelovanju v otros kem parlamentu od s olske do nacionalne ravni. V okviru simpozija so udelez enci obiskali tudi Evropski parlament in se srec ali z evro poslanci drz av, iz katerih sami prihajajo. Kaja in Čiril sta se tako srec ala s Tanjo Fajon in dr. Igorjem S oltesom. V pogovoru z njima sta izpostavila uc enje iz izobraz evalni sistem, za katerega sta menila, da bi ga bilo potrebno posodobiti. Uc ence in dijake bi bilo treba bolj vkljuc evati v proces podajanja snovi, vec bi se nauc ili z interaktivnejs imi metodami, s sodelovanjem in ne tako kot sedaj, samo s poslus anjem. S olstvo in gospodarstvo bi morala delovati z roko v roki, gospodarstvo bi moralo financirati s olstvo (s tipendiranje) z namenom, da bi se po zakljuc ku s olanja lahko zaposlili v gospodarstvu. Po dogodku bosta Kaja in Čiril pripravila osnutek dokumenta o predlaganih spremembah, ki ga bosta skupaj z ostalimi mladimi predstavila in predebatirala z vsemi 8 slovenskimi evro poslanci, ti pa ga bodo posredovali naprej tako na slovenski kot tudi evropski ravni. Sicer pa so mladi udelez enci v programu medsebojno razpravljali o participaciji (sodelovanju) otrok v zadevah, ki se tic ejo njih. Izpostavljena so bila tri kljuc na sporoc ila: kampanje za prepoznavo pomembnosti participacije otrok, povec ana participacija otrok in informacijski prorac un (za prevod dokumentov v otrokom prijazne razlic ice in jezike drz av c lanic EU). Glavno sporoc ilo je bilo, da moramo otrokom in mladim prisluhniti in jim dati moz nost, da povedo svoje mnenje. Eurochild bo pripravil Strategijo o participaciji otrok, ki jo bo sprejel predvidoma aprila 2017, ko bo zasedanje njihove skups c ine. Kaja in Ciril v Evropskem parlamentu. Delo v delavnicah. IZOBRAŽEVANJE ZA MENTORJE ZGODOVINSKIH KROŽKOV Komisija za delo zgodovinskih kroz kov je 21. oktobra 2016 v Muzeju novejs e zgodovine Slovenije v Ljubljani, organizirala seminar za mentorje zgodovinskih kroz kov z naslovom »Prazniki in praznovanja v s olstvu nekoc in danes – primerjava«. Seminarja se je udelez ilo vec kot 40 udelez encev, ki so poslus ali predavanja strokovnjakov na letos njem razpisnem podroc ju. K sodelovanju smo povabili Tomaz a Miklja, dr. Franca Rozmana, mag. Marjetko Balkovec Debevec, mag. Moniko Kokalj Koc evar, Vlasto Tul, Danico Lorber, Heleno Pec nik, Judito Podgornik Zaletelj in dr. Simono Klaus. Izdali smo tudi zelo obsez en zbornik strokovnih prispevkov. Po zakljuc enem seminarju so si udelez enci ogledali razstavo »Nikoli jim ni bilo bolje?«, ki je posvec ena modernizaciji vsakdanjega z ivljenja v socialistic ni Jugoslaviji. V prihajajoc ih mesecih se bo raziskovanje o praznikih in praznovanjih odvijalo v zgodovinskih kroz kih po osnovnih s olah, rok za oddajo raziskovalnih nalog pa je 31. marec 2017. Srec no pri izdelavi raziskovalnih nalog! NACIONALNI ODBOR ZA PROSTI ČAS IN LETOVANJA: IZOBRAŽEVANJE ZA PEDAGOŠKE VODJE V TRENTI Nacionalni odbor za prosti c as in letovanja (NOPČ L) pri ZPMS je z e c etrto leto v okviru svojih nalog organiziral izobraz evanje za vodje letovanj (pedagos ke vodje). V novembru 2016 je potekal seminar v Domu Triglavska roz a v Trenti, kjer nas je gostila MDPM za Goris ko. V skladu z namenom pridobitve novega znanja in izkus enj pri organizaciji ter izvedbi letovanj, so se udelez enci v petek, 14. 10., udelez ili predavanja Tomice Dumanc ic a, prof. sociologije, »Komunikacija znotraj pedagos kega tima in zunaj njega«. V soboto, 15. 10., se je seminar nadaljeval s predavanjem dr. Viljema S c uke, »S olar na poti do sebe«, v popoldanskem delu pa z moderirano delavnico »Izmenjava dobre prakse in iskanje skupnih res itev«. Seminarja se je udelez ilo 35 pedagos kih vodij iz razlic nih drus tev in zvez prijateljev mladine po Sloveniji ter generalna sekretarka ZPMS, ga. Breda Kras na. Za gostoljubje se zahvaljujemo MDPM za Goris ko in se z e veselimo novih izobraz evanj za vodje letovanj v enem izmed letovis c mrez e ZPMS. 8 TRŽNICA PROSTOVOLJNIH DEL V sredo, 9. 11. 2016, so se S pela Bavdaz , Sandra Murk in Marinka Banic udelez ile Trz nice prostovoljnih del Pedagos ke fakultete Univerze v Ljubljani, ki jo je organizirala S tudentska organizacija Pedagos ke fakultete UL. Dogodek je s tudentkam in s tudentom omogoc il, da so spoznali razlic ne organizacije, zavode in drus tva, pri katerih lahko sodelujejo kot prostovoljci in si s tem v c asu s tudija pridobijo nova znanja in neprecenljive z ivljenjske izkus nje. K sodelovanju je vabil tudi TOM telefon®. Predstavile smo najpogostejs e teme, s katerimi se svetovalci srec ujemo, osnovno izobraz evanje za nove prostovoljce, organizacijo dela in prijetna nova poznanstva. SEMINAR »DELO S PROSTOVOLJCI IN PROSTOVOLJKAMI« V Grand hotelu Union v Ljubljani je 15. 11. 2016 potekal seminar »Delo s prostovoljci in prostovoljkami«, ki ga je organizirala Socialna zbornica v sodelovanju z Ministrstvom za delo, druz ino, socialne zadeve in enake moz nosti (MDDSZEM). Marjeta Ferlan Istinic (MDDSZEM) je predstavila vlogo prostovoljstva v okviru socialnega varstva. Erika Lenc ic Stojanovic , vodja sluz be za nevladne organizacije Ministrstva za javno upravo, je predstavila Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva. Splos en pregled prostovoljstva v Sloveniji je podala dr. Anica Mikus Kos. Primer dobre prakse sta predstavili Tereza Novak s Slovenske filantropije in Anka Ostrman iz Zveze drus tev upokojencev Slovenije. Na temo mentorstva in spremljanja dela prostovoljk in prostovoljcev je predavala Tjas a Arko s Slovenske filantropije. Seminarja sta se udelez ili Zdenka S valjek in S pela Bavdaz . 2. KONGRES »V ODSEVU« - PREDSTAVITEV TOM TELEFONA® V torek, 8. 11. 2016, smo na 2. kongresu V odsevu – duševne motnje skozi primere, predstavili delovanje TOM telefona®. Kongres je v veliki predavalnici Medicinske fakultete organiziralo Drus tvo s tudentov medicine v sodelovanju s Katedro za psihiatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Predstavitev je izvedla Zdenka S valjek, vodja NM TOM. PROMOCIJA SAPRAMIŠKINEGA SKLADA V VRTCU PEDENJPED V c etrtek, 24. 11., smo v vrtcu Pedenjped v Zalogu skupaj z Lutkovnim gledalis c em Ljubljana in zdravstvenim domom Ljubljana Moste – Polje, izvedli promocijo Sapramis kinega sklada. Za promocijo smo izbrali zalos ki vrtec, kjer smo pripravili zabavno – pouc ni program za otroke, ki je zdruz eval tako legendarno pravljico, kot tudi uc enje pravilnega umivanja zob. Najprej je dramska igralka in animatorka Aja Kobe v vlogi Sapramis kine tete Grizelde otroke pozdravila in jim povedala pravljico. Nato jih je z lutko Sapramis ke nauc ila pesmico o zobkih ter napovedala nadaljnji program pravilnega umivanja zob. Nadaljevanje je prevzela prof. pedagogike Mojca Kroflic iz zdravstveno – vzgojnega centra Moste - Polje, ki je otroke pouc ila o zobozdravstveni higieni in preventivi. Po kratkem uvodu smo skupaj s Sapramis ko razdelili zobne kreme Biodent Sapramis ka Junior, s katero Ilirija d.d. del sredstev od prodaje namenja v Sapramis kin sklad. Po fotografiranju s Sapramis ko so otroci nadaljevali s programom pravilnega umivanja zob. REGIJSKO SREČANJE S PREDSTAVNIKI DRUŠTEV IN ZVEZ PRIJATELJEV MLADINE Breda Kras na, generalna sekretarka ZPMS in Urs ka Vrtac nik, predsednica Nacionalnega odbora za prosti c as in letovanja sta se novembra v Kranju sestali s predstavniki drus tev in zvez prijateljev mladine s podroc ja Gorenjske. Udelez enci srec anja so bili iz DPM Kranj, DPM S kofja Loka, DPM S enc ur, DPOM Kropa in ZDPM Jesenice. Pogovor je tekel o sodelovanju med drus tvi/zvezami in ZPMS, o letovanjih otrok s tega obmoc ja in o izvajanju socialno humanitarne dejavnosti. Prisotni so se dogovorili, da bi se lahko nekatera drus tva/zveze prijavile na razpis za pridobitev sredstev za zdravstvena letovanja otrok s podroc ja Gorenjske, saj z e vec let ugotavljamo, da se na tem obmoc ju nas a drus tva ne prijavljajo na ta razpis. Razpis za zdravstvena letovanja, ki bodo potekala v letu 2017, bo objavil ZZZS, predvidoma v decembru 2016 ali januarju 2017. Ob koncu so prisotni ugotovili, da je bilo srec anje koristno in predlagali generalni sekretarki, da bi se na tak nac in s e kdaj srec ali. DRUŠTVO BRALNA ZNAČKA SLOVENIJE - ZPMS SIMPOZIJ 2016 Kulturni in sistemski dejavniki bralne pismenosti v Sloveniji 22. november 2016, Cankarjev dom Na letos njem, z e tradicionalnem simpoziju Drus tva Bralna znac ka Slovenije – ZPMS (soorganizator: Mariborska knjiz nica; revija Otrok in knjiga), ki ga je pripravila in vodila dr. Dragica Haramija, je bilo govora o bralni, multimodalni in informacijski pismenosti ter odpravljanju tez av pri pismenosti. Predstavili smo tudi knjiz ne novosti ter organizirali aktualno okroglo mizo z mladimi bralci (OS Selnica ob Dravi, Gimnazija in srednja kemijska s ola Rus e, Srednja zdravstvena in kozmetic na s ola Maribor). Okroglo mizo je vodila Darka Tancer Kajnih (urednica revije Otrok in knjiga). Kot posebna gostja je pri okrogli mizi sodelovala Maria Parr (Tonja iz Hudega brega, Vafljevi srčki, MKZ), večkrat nagrajena norveška mladinska pisateljica. Dogodek smo pripravili v sodelovanju z Zaloz bo Mladinska knjiga. Ker je simpozij potekal na dan odprtja Slovenskega knjiz nega sejma v Čankarjevem domu v Ljubljani, so bili udelez enci povabljeni tudi na slovesnost ob odprtju. Fotografijii: Ani A. Korošec Program Drus tva Bralna znac ka Slovenije - ZPMS sofinancirata : Javna agencija za knjigo RS in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Podporniki Drus tva Bralna znac ka Slovenije - ZPMS so: Hofer, Telekom Slovenije, Elektro Ljubljana in SVIZ Slovenije. Drus tvo Bralna znac ka Slovenije - ZPMS je c lan Zveze prijateljev mladine Slovenije. NAPOVEDUJEMO VESELI DECEMBER Prihaja veseli december! Veselijo se ga s e posebej otroci, veselimo pa se ga tudi odrasli. V prvih povojnih letih so poznali praznovanja »novoletne jelke«, s c imer so z eleli izkazati »ljubezen in skrb druz be« za otroke. Dedka Mraza prvic zasledimo leta 1948, zlasti v vec jih mestih. Leta 1953, ko je bila ustanovljena Zveza prijateljev mladine Slovenije, so potekale diskusije o tem, ali naj bo osrednji lik praznovanj domac ali uvoz en – dedek Mraz ali kaj drugega. V Kranju naj bi npr. to leto uvedli »oc eta Triglava«, na Dolenjskem »stric ka spod Gorjancev«, v Rus ah »pohorskega drvarja«, … Ugotovili so, da se je dedek Mraz med otroki z e tako priljubil, da lika ne kaz e spreminjati. (povzeto po zborniku 60 let za dobro otrok) Tudi prvi izmed treh dobrih moz , ki jih poznamo danes, Miklavz , ima z e dolgoletno tradicijo, Boz ic ka pa smo postopoma uvozili iz ZDA. Otroci se razveseljujejo vseh treh. Nas a drus tva in zveze prijateljev mladine po Sloveniji bodo v decembru pripravila veliko zanimivih, veselih dogodkov in obdarovanj za otroke. Vabljeni k spremljanju dogajanja v vas em lokalnem okolju. Rezultat iskanja slik za dedek mraz pobarvanke RAZŠIRJENO OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE ZA SVETOVALCE NA TOM TELEFONU® Osnovno izobraz evanje za nove svetovalce na TOM telefonu®, ki v teh dneh poteka na Zvezi prijateljev mladine Slovenije, je nekoliko spremenjeno oz. razs irjeno. Zaznali smo namrec veliko zanimanje prostovoljcev za svetovanje preko e-pos te in spletne klepetalnice in dosedanjim delavnicam osnovnega izobraz evanja dodali s e delavnici za e-Tom in spletno klepetalnico, v katerih bodo svetovalci (tako novi kot z e aktivni) lahko spoznali specifike dela teh dveh oblik svetovanja in se, poleg svetovanja na TOM telefonu®, odloc ili za prostovoljno delo tudi na e-Tomu in/ali v spletni klepetalnici. To razs irjeno osnovno izobraz evanje trenutno poskusno poteka v ljubljanski svetovalni skupini. UTRINKI S TERENA DPM LAVRICA 5. bučarijada na Lavrici DPM Lavrica je v petek, 28. oktobra, ob 17. uri z e peto leto zapored organiziralo delavnico izrezovanja in kras enja buc . Otroci, ki so se je udelez ili, so lahko izbirali med najrazlic nejs im naravnim materialom (semena, listje, roz e, vejice...), svoje izdelke pa so obogatili s svec ko ali suhim ledom. Pridne roke prostovoljk so z e en teden pred glavno prireditvijo izrezale tri promocijske buc e, ki so bile razstavljene na treh lokacijah na Lavrici in zavzeto vabile na buc arijado. S svojim trudom so se izkazali tudi taborniki, ki so znosili buc e v dvorano, jih oc istili in os tevilc ili, saj je bil tudi letos izbor buc e prepus c en srec i pri z rebu. Novost letos nje prireditve je bila kulinarika, v okviru katere so bili udelez enci povabljeni k pripravi specialitet iz buc . Vse tri kulinaric ne kreacije, ki so bile prinesene na dogodek, so bile odlic ne. Dogodka se je kot obic ajno udelez ilo veliko otrok s stars i. Slednji so pomagali pri izrezovanju, dolbljenju in lepljenju ali pa z nasveti pri kras enju. Mize so bile polne buc , ki so dobivale razlic ne podobe – ene stras ljive, druge prijazne. Vzdus je je bilo odlic no, otroci pa so bili navdus eni nad dimom, ki je prihajal iz buc zaradi uporabe suhega ledu. Otroci so se lahko po konc ani delavnici fotografirali s svojim izdelkom v foto kotic ku. Buc e so lahko odnesli domov za okrasitev dvoris c in okenskih polic, imeli pa so tudi moz nost, da jih razstavijo na razstavi v TPS Čentru Blatnik na Lavrici. Donatorjem in prostovoljcem se za izvedbo dogodka najleps e zahvaljujemo. Vec na: www.dpmlavrica.org/bucarijada-2016/ Pripravila: Simona Oberžan Foto: Simona Oberžan DPM KOPER Kreativno med krompirjevimi počitnicami 2016 V c etrtek, 3. novembra 2016, smo na sedez u DPM Koper s skupino otrok izdelovali s krate iz naravnih materialov. Spoznali smo hrastovo s is ko, ki je bila ravno pravs nja za glavo na borovem storz u izdelanega moz iclja. Pripravila: Irena Morgan MDPM AJDOVŠČINA Športne jesenske počitnice, festival Hiše mladih, priprave na prihod decembrskih dobrih mož, … Mesec november smo na Medobc inskem drus tvu prijateljev mladine Ajdovs c ina zac eli z zelo dobro obiskanimi delavnicami v c asu jesenskih poc itnic, ga nadaljevali s sodelovanjem na Festivalu His e mladih, vseskozi pa smo zbirali pisma pridnih otrok in jih pos iljali dobrim moz em na njihove severne naslove. Č eprav so bile letos nje jesenske poc itnice bolj kratke, smo na drus tvu pripravili zanimive vsebine, ki so privabile veliko s tevilo otrok. Na tradicionalen izlet v Vodno mesto Atlantis in na ogled filma v Kolosej se je skupina otrok odpeljala z e prvi dan poc itnic. V okviru programa Hura, prosti c as! pa smo veliko c asa posvetili s portu; lazenju, plazenju (c esar po besedah s portnih pedagogov otroci sploh ne znajo vec ), lovljenju, s tafetnim igram, premagovanju ovir, osnovam igre z z ogo, namiznemu nogometu, plesu. V lepem sonc nem vremenu smo se odpravili na pohod po Gozdni uc ni poti proti izviru hudournika Hubelj, med potjo nabirali listke z ugankami, na vrhu pa z veliko otros ke domis ljije iskali odgovore na vpras anja, ki nam jih je zastavila prostovoljka Ines. Gozdna učna pot. Premagovanje poligona. Na nepogres ljivih Mas inih ustvarjalnih delavnicah so otroci iz odpadnih materialov napravili razna gozdna bitja, robote in druge zanimive moz iclje. Kar nekaj otrok je obiskovalo tudi brezplac no poc itnis ko varstvo, ki smo ga, tako kot v c asu poletnih poc itnic, tudi tokrat omogoc ili s pomoc jo MČ His a mladih Ajdovs c ina. Na povabilo organizatorjev smo v novembru sodelovali na Festivalu His e mladih, in sicer smo pod vodstvom Silve Čopic za otroke iz Čiriusa in PP NIS OS Danila Lokarja pripravili likovno delavnico, udelez enci PUM-O pa so se z Loredano Binkar preizkusili v kvac kanju. Pripravili smo tudi srec anje, na katerem smo z albansko govorec imi z enskami in Klementino Bajramaj naredili prve korake iz albans c ine v slovens c ino, se nasmejali ob tez ki izgovorjavi in razlic nih pomenih enako zapisanih besed. V drus tvu z elimo, da bi uvodni sestanek prerasel v redna srec anja albansko govorec ih z ensk, saj opaz amo, da je v lokalnem okolju neznanje slovens c ine v priseljenskih druz inah albanske narodnosti zelo velika tez ava. Najvec krat kot prevajalci sluz ijo starejs i otroci, ki pa velikokrat niso kos svoji nalogi. Poudarek srec anj bo ne toliko na slovnici kot na besednem zakladu in razumevanju postopkov (na ČSD, s oli,…) V prihodnjem tednu, in sicer v sredo, 30. novembra, bomo na drus tvu organizirali z e prve delavnice za letos nje mlade parlamentarce. Delavnice bodo vodili izkus eni predavatelji Zavoda Za in Proti ter Ti povej na temi »Moji talenti, potenciali in omejitve« ter »Retorika in argumentacija«. Obc ina Ajdovs c ina pripravlja Strategijo razvoja obc ine Ajdovs c ina od leta 2016 do leta 2030. V sklopu strategije so bile oblikovane skupine za posamezna podroc ja (gospodarstvo, okolje in prostor, druz bene zadeve in javna uprava), potekajo pa delavnice s posameznih podroc ji. Ena takih se je s podroc ja druz benih zadev odvila sredi novembra. Delavnice se je vodstvo drus tva z veseljem udelez ilo. Upamo, da bo Obc ina prepoznala potenciale, ki jih kot drus tvo v javnem interesu premoremo in te potenciale primerno vkljuc ila v svojo vizijo razvoja obc ine. Pripravila: Nevenka Brecelj Popović ZPM LJUBLJANA MOSTE – POLJE Projekt Botrstvo v Sloveniji dijakom pomaga pri plačilu dijaških domov Znotraj projekta Botrstvo v Sloveniji smo letos jeseni vzpostavili dijas ki sklad, ki je namenjen omogoc anju izobraz evanja na z elenih programih otrokom iz socialno s ibkih druz in. Ti svojo srednjes olsko izobrazbo pogosto podredijo financ nim zmoz nostim druz ine in izberejo pot, ki za druz ino predstavlja c im manjs i stros ek. Da bi jim omogoc ili izobraz evanje na smereh, o katerih sanjajo, smo letos 80 dijakom pomagali pri plac ilu dijas kih domov. Foto: Dijaški sklad Anita Ogulin in dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič opozorili na pomen sledenja otrokovim pravicam Ob Svetovnem dnevu otroka sta Anita Ogulin in dr. Gabi Č ac inovic Vogrinc ic opozorili na stiske otrok iz socialno s ibkih druz in ter na potrebne spremembe, s katerimi bi njihovo z ivljenje bilo laz je. »Vsi otroci bi morali imeti pravico do dostojnega in zdravega življenja, žal pa mnogi živijo v razmerah, ki tega ne omogočajo. Prikrajšanost v otroštvu vpliva tudi na prihodnost otrok, ki bodo v odrasli dobi nosili posledice pomanjkanja. Zato so nujne sistemske spremembe, ki jim bodo omogočile spodbudno odraščanje. Le tako bodo lahko ustvarjali prijaznejšo prihodnost za vse nas,« je opozorila Anita Ogulin. Dr. Gabi Č ac inovic Vogrinc ic je izpostavila pomen zagotavljanja temeljnega obc utka lastne vrednosti otrokom. Meni, da je »revs c ina nesprejemljiva in nepotrebna, samo blaz enje revs c ine pa ni dovolj, temveč jo je treba aktivno reševati.« Hkrati je opozorila na vlogo šole, ki lahko z aktivnim pristopom do socialno s ibkih otrok za doseganje uspeha v s oli nadomesti tisto, c esar jim dom ne more nuditi. »V socialno s ibkih druz inah si stars i najbolj z elijo to, da bi bili otroci v s oli uspes ni ter s tem postavili temelje za lepšo prihodnost.« Trije zimski botri bodo tudi letos razveseljevali z darili Z e c etrto leto zapored bo v decembru potekala akcija Trije zimski botri, ki s pomoc jo dobrih ljudi otroke z vse Slovenije razveseljuje z darili. Trije zimski botri nadomes c ajo Miklavz a, Boz ic ka in dedka Mraza ter otrokom izpolnjujejo z elje, ki bi se jim brez pomoc i le stez ka uresnic ile. V prvih dneh decembra bo pric ela delovati spletna stran www.trijezimskibotri.si, kjer bo lahko vsakdo, ki si z eli poleps ati praznike otrokom, prebral njihove z elje ter jih izpolnil. Foto: Aleksandar Domitrica Krompirjeve počitnice za 60 otrok Med krompirjevimi poc itnicami je ZPM Ljubljana Moste-Polje pric arala nepozabne dogodivs c ine v Vili S umici v Kranjski Gori. Rdec a nit tabora je potekala pod naslovom »Vec znam, vec veljam«, saj so otroci z razlic nimi nac ini usvajali tehnike uc enja. Uc enje je temeljilo na prijetnih delavnicah, kjer so se uc ili roc nih spretnosti, utrjevali znanje angles c ine ter sodelovali pri pogovornih delavnicah, ni pa manjkalo niti s portnih aktivnosti. Delavnica »Samomor – večplasten pojav« V okviru Čentra za druz ine Skupen korak, se je v sredo, 23. 11. 2016, odvila delavnica, namenjena spoznavanju glavnih vzrokov za samomor, opozorilnih znakov in oblik pomoc i. Delavnico je vodila S pela Tratnik in je potekala od 17.30 do 19.00 ure na Osnovni s oli Ketteja in Murna. Ob delavnici za odrasle in stars e, je v drugem prostoru potekala likovna delavnica za otroke v starosti od 6 do 12 let, s poudarkom na likovni terapiji, kjer so otroci v spros c enem in varnem okolju, ob druz enju s sovrstniki, raziskovali meje svoje domis ljije skozi likovni proces. Božične in novoletne počitnice v Vili Šumici Med 23. 12. in 26. 12. 2016 bodo v poc itnis kem domu v Kranjski Gori potekale boz ic ne poc itnice, med 26. 12. in 31. 12. 2016 pa novoletne poc itnice. Otrokom bomo pric arali pester program, da bodo lahko uz ivali v vseh radostih, ki jih prinas a prednovoletni c as. Pripravili bomo obilico iger s porta in zabave, pravljic ne vec ere, disko, gledalis c e in s e in s e. DPM METLIKA Prometni kviz za šestošolce v Metliki V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obc ine Metlika, Policijsko postajo Metlika, Zvezo s oferjev in avtomehanikov Bele krajine ter osnovnima s olama Metlika in Podzemelj, je Drus tvo prijateljev mladine Metlika letos organiziralo z e 19. prometni kviz »Na cesti nikdar nisi sam«. V poznavanju prometno varnostnih predpisov so se pomerile tri ekipe s estos olcev OS Metlika in ena ekipa s estos olcev iz OS Podzemelj. Odgovarjali so na vpras anja o pes cih, kolesarjih, prometnih znakih in kriz is c ih. Med posameznimi skupinami vpras anj, so v kulturnem programu nastopili uc enci obeh osnovnih s ol. Vsi tekmovalci so se na kviz zelo dobro pripravili, zato je komisija s ele po dodatnih vpras anjih lahko odloc ila, da je zmagala ekipa OS Podzemelj, ki so jo sestavljali: Kaja Kralj, Bor Muc in Tom S tampohar. Vse ekipe so prejele nagrade, vsi uc enci 5. in 6. razreda, ki so spremljali tekmovanje pa odsevne trakove. Nagrade in trakove so prispevali Agencija za varnost prometa in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS in SPV Obc ine Metlika ter DPM Metlika. Darilca za starejše od 80 let V Metliki se vsako leto enkrat srec ajo krajani, starejs i od 80 let, ki jih povabijo Drus tvo upokojencev, Mestna skupnost, KO Rdec ega kriz a in Obc ina Metlika v metlis ki hotel. Mladi c lani Drus tva prijateljev mladine Metlika pa za njih izdelajo priloz nostna darilca. Po krajs em kulturnem programu jim zaz elijo prijeten popoldan in jim darilca tudi sami izroc ijo. Tudi letos so se mladi c lani drus tva zbrali v zac etku Tedna otroka in se dogovorili, da bodo izdelali vos c ilnice iz kartona ter vanje nalepili ogledala in lepe misli. Ogledalca nam je poklonilo Steklarstvo Kastelic, kartone so strojno izrezali v Foleksu, skupaj smo poiskali lepo misel in jo natisnili v nas i pisarni. Nato so mladi c lani zelo radi prihajali po pouku v nas e prostore in z nas imi prostovoljci in tajnico skrbno izdelali 60 darilc ter jih pripravili za podelitev. Kot vsako leto so bili otros kih darilc in njihovega obiska vsi povabljeni zelo veseli in se prijazno zahvalili. Na drus tvo smo prejeli celo pisno zahvalo od ene izmed udelez enk srec anja. Nas i mladi c lani pa so bili ponosni na svojo akcijo. Pripravila: Vladka Škof Mladi izdelujejo darilca za starejše. ZPM DOMŽALE Pozdravljamo novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini Roka, ki neguje, naj ne kaznuje. Prepoved telesnega kaznovanja otrok je konc no postala zakonska norma, je najkrajs a ugotovitev ob odloc itvi poslank in poslancev Drz avnega zbora RS, ki so oktobra sprejeli novelo Zakona o preprec evanju nasilja v druz ini, ki izrecno prepoveduje telesno kaznovanje otrok, za kar si je Zveza prijateljev Slovenije – pa tudi ZPM Domz ale, prizadevala z e vec kot desetletje. Z omenjeno odloc itvijo se namrec potrjuje odgovornost do otrok, ki so najbolj ranljivi del nas e druz be. Z e leta 2004 se je namrec pri ZPMS oblikoval Forum zoper telesno kaznovanje otroka v druz ini, ki javnost osves c a o telesnem kaznovanju kot neprimernem vzgojnem ukrepu in hkrati ponuja napotke za pozitivno stars evstvo. Delo Foruma proti telesnemu kaznovanju otrok je bilo v letu 2013 zastavljeno s irs e – prepoved telesnega kaznovanja otrok v druz ini je bila razs irjena na splos no prepoved telesnega kaznovanja otrok v vseh okoljih in ustanovah, ki delujejo na podroc ju otrok. Nasilje v druz ini je namrec bilo in je v nas i druz bi velik problem, zato je pomembno, da je bila novela zakona sprejeta in vsi iskreno upamo, da bo dosegla svoj namen. Druz ina bi namrec morala biti za otroke najbolj varno zavetje, zato je zanje katerokoli nasilje - psihic no in fizic no, s e toliko bolj bolec e, s e posebej, ker podatki kaz ejo, da nasilja v nas ih druz inah ni malo. To lahko sklepamo tudi po klicih na TOM telefon®, ki je edini anonimni telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji. Podatki namrec kaz ejo, da so lani svetovalci TOM telefona po pogovorih kar v 123-tih primerih otroke takoj napotili na policijo. Nenazadnje je bila prepoved telesnega kaznovanja, ki je civilizacijska norma, tudi nas a obveza, saj so Slovenijo na to z e leta opozarjale s tevilne institucije, predvsem pa Svet Evrope. Sprejeto novelo moramo vsi razumeti kot napotilo za spremembo miselnosti in vzgojnih principov stars ev. Ti prepovedi telesnega kaznovanja ne smejo enac iti s permisivno vzgojo, ampak odgovorno stars evstvo. To pomeni, otroka vzgajati na nac in, da mu postavljamo meje, ga vodimo, mu postavljamo okvir dopustnega in nedopustnega ter mu pri tem nudimo stars evsko ljubezen in skrb. »Roka, ki neguje, naj ne kaznuje,« je geslo ZPMS, ki naj pripomore k uresnic itvi novele Zakona o preprec evanju nasilja v druz ini tudi na obmoc ju, ki ga s svojimi dejavnostmi pokriva Zveza prijateljev mladine Domz ale. Pripravila: Vera Vojska MZPM VELENJE »Buče, buče…« 28. 10. 2016 Rezljanje buc in buc kic na tradicionalen MZPM-jevski nac in je opravljeno. Nastale so super stras ne buc e, ki so odgnale zle duhove iz Sonc nega parka. Zelene c arovnice so plesale svoj c arovnis ki ples, c arovnis ki z abji napitek so zvarile po starodavnem receptu in ponudile dobre duhce na babic inih pis kotih, ki so potes ili lac ne trebus c ke v otros ki kavarni. »Šola za starše« 7. novembra smo pric eli z rednimi srec anji stars ev v sklopu »Otroci so nas e najvec je bogastvo«. Srec evali se bomo vsak prvi ponedeljek v mesecu in vsakic obravnavali drugo temo. Na prvem srec anju je predaval Damjan Habe, univ. dipl. socialni pedagog, ki je predstavil temo: »Kompetentni otroci, kompetentni odrasli«. Jesenske počitnice Jesenske poc itnice so za nami. V Vili Roz le ni bilo dolgc as. Organizirali smo tridnevno poc itnis ko druz enje otrok (od 2. do 4. novembra). Prvi dan jesenskih poc itnic smo obiskali Konjenis ki klub Velenje. Tam nam je S pela razkrila, kaj pravzaprav v Konjenis kem klubu Velenje poc no in nam podala mnogo zanimivih informacij o konjih. Spoznali smo se s ponijema (S pic in Bac ), ki sta komaj c akala, da so nekateri otroci prvic izkusili c ar jahanja. Drugi in tretji dan smo »z urali« v Vili Roz le. Plesali smo, peli, jedli palac inke, pokovko in predvsem dodobra izkoristili zadnji dan za resnic no sprostitev in pripravo na nove s olske izzive. Obiskali so nas tudi novinarji. Svetovni dan otroka 20. novembra smo praznovali Svetovni dan otroka. Organizirali smo z e tradicionalno prireditev, kjer se predstavijo Drus tva prijateljev mladine S ales ke doline in MZPM Velenje. Letos smo se zbrali v Ravnah pri S os tanju in sokrajanom pripravili bogat in kvaliteten program, v katerem so otroci in mladi peli, plesali, igrali na ins trumente in pripovedovali. Program je povezoval Bos tjan Oder. V programu je sodelovalo 9 DPM-jev, z 19 toc kami (preko 80 nastopajoc ih). Prez iveli smo c udovito popoldne v druz bi prijateljev, ki jim »ni vseeno«. Napovedujemo in vabimo: Veseli december: 25 prireditev z dedkom Mrazom in obdaritev 2000 otrok 17. novoletni darilni bazar: 3. december, od 8. do 13. ure, v dvorani Čentra Nova Pripravili: Tinca, Simona, Dušan, Nika in Marjeta ZPM KRŠKO Zveza prijateljev mladine Krško je organizirala obisk mladih v Državnem zboru RS Mlade parlamentarce iz osnovnih s ol obc ine Brez ice je v ponedeljek, 14. novembra 2016, na balkonu velike dvorane DZ RS sprejel in nagovoril predsednik DZ RS dr. Milan Brglez. Zahvalil se je organizatorju – ZPM Krs ko, ki z e 22 let organizira obiske in s tem spodbuja interes mladih za aktivno drz avljanstvo. Mladi so predsedniku z zanimanjem prisluhnili in mu postavili nekaj vpras anj o delu DZ ter tudi o aktualnih politic nih razmerah v drz avi. Strokovno vodenje po Drz avnem zboru s predstavitvijo in pomenom prostorov parlamenta, predvsem dela, ki prikazuje zgodovino nas e drz ave na freski v avli, so izvedli zaposleni iz sluz be Drz avnega zbora za odnose z javnostmi. V nadaljevanju so mladim predstavil tudi delovanje parlamenta – Drz avnega zbora, Drz avnega sveta in ostalih institucij oblasti v nas i drz avi. Obisk Ljubljane so mladi zakljuc ili z ogledom stare Ljubljane in njenih znamenitosti, ki sta jih predstavila vodic a. Zmajček Jurček v vrtcu Senovo Komaj smo čakali ta dan! Prihod Zmajčka Jurčka! V c etrtek, 10. novembra 2016, so Zmajc ka Jurc ka v vrtec na Senovo prinesli otroci iz vrtca Bizeljsko. Vsi prisotni so za zac etek zapeli himno Zmajc ka Jurc ka, nato je ravnatelj OS Senovo in predsednik ZPM Krs ko, Vinko Hostar, pozdravil goste in pohvalil vse sodelujoc e v projektu Zeleni nahrbtnik. Otroci iz vrtca Senovo so pripravili za goste igrico Vaz ic jez in pesmice o jeseni. Otroci iz vrtca Bizeljsko pa so predstavili nalogo, ki so jo izvajali z Zmajc kom Jurc kom: »Kako so spoznavali gozd v njegovi raznolikosti skozi ples in igro«. V dar so jim prinesli smreko v lonc ku, ki jo bodo na Senovem spomladi presadili na prosto. Zmajc ek Jurc ek je s sabo prinesel tudi nalogo z naslovom: »Lepa beseda lepo mesto najde«, ki jo bodo izvajali z Zmajc kom Jurc kom do 15. decembra, v vrtcu pa potem s e skozi celo s olsko leto. Druz enje so zakljuc ili s himno Zmajc ka Jurc ka in skupno fotografijo. Zveza prijateljev mladine Krs ko je z e 11. leto koordinatorica projekta in ga izvaja v s tirih obc inah Posavja v sodelovanju z osnovnimi s olami in vrtci. V letos njem s olskem letu je v projekt vkljuc enih 11 vrtcev, od tega preko 900 preds olskih otrok in vec kot 100 mentorjev prostovoljcev in zunanjih sodelavcev. Jesenske počitnice v Dnevnem centru ZPM Krško Zveza prijateljev mladine Krs ko je v c asu jesenskih poc itnic 2016 v Dnevnem centru ZPM Krs ko izvedla aktivnosti – delavnice in ustvarjalnice za otroke. V c etrtek smo pripravili ustvarjalne delavnice na temo jeseni, kjer so otroci ustvarjali iz papirja in kartona. V petek smo za njih pripravili sprostitveno delavnico, kjer so z dotiki, vonjem in okusom ostrili svoje c ute. Senzoric na delavnica je navdus ila mlade obiskovalce, zato jo bodo v mesecu decembru s e ponovili. Delavnice so izvajali prostovoljci ZPM Krs ko vseh generacij in otrokom popestrili jesenske poc itnice. Skupaj se je obeh delavnic udelez ilo 38 otrok in mladostnikov. Božiček za en dan Tudi letos smo se odloc ili za sodelovanje v projektu Boz ic ek za en dan, kjer je glavni motiv obdariti otroke iz socialno manj vzpodbudnih okolij. Strokovna sluz ba ZPM Krs ko je z e pripravila seznam otrok za obdaritev. Sezname smo posredovali vodji projekta Savini Golic nik. Darila pric akujemo v drugi polovici decembra, ZPM Krs ko bo 19. decembra 2016 pripravila predstavo za vse udelez ence s prihodom Boz ic ka in obdaritvijo. Letos bomo obdarili 78 otrok iz Posavja. Strokovna ekskurzija za člane društev prijateljev mladine V soboto, 19. novembra 2016, je Zveza prijateljev mladine Krs ko izvedla strokovno ekskurzijo za c lane drus tev prijateljev mladine iz obc in Krs ko in Kostanjevica na Krki. Nas e potovanje smo pric eli v Krs kem, od kjer smo se mimo Ljubljane napotili proti Gorenjski. V Kranju sta nas sprejela g. Franc Krz an in prostovoljka Drus tva prijateljev mladine Kranj. Najprej sta nas popeljala po mestu in nam predstavila glavne znamenitosti Kranja. Prijazno so nas sprejeli tudi v Mestni knjiz nici Kranj in nam predstavili prostore in njihovo delovanje. Ob zakljuc ku so nam gostitelji predstavili s e delovanje DPM Kranj, njihove programe in tez ave, s katerimi se srec ujejo pri izvajanju le-teh. Izmenjali smo primere dobrih praks drus tev in povabili c lane iz Kranja tudi na obisk v Krs ko. Nato smo se odpravili proti Planici, kjer smo si ogledali Nordijski center in muzej, ki predstavlja zgodovino razvoja doline Pod Poncami. Z al nismo imeli srec e z vremenom, zato se nismo mogli povzpeti na vrh skakalnic. Ogled muzeja smo zakljuc ili s preizkusom simulatorja smuc arskih skokov in malim tekmovanjem. Pot nas je potem vodila do Begunj, kjer smo v Muzeju Avsenik spoznali pot enega od velikanov slovenske narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika in dosez ke njegovega ustvarjanja z Ansamblom Avsenik. Z vec erjo v Lovskem domu pod Stolom smo zakljuc ili nas e spoznavanje Gorenjske. Kljub temu, da nam vreme ni bilo naklonjeno, smo spoznali naravne in kulturne znamenitosti ter izmenjali dobre prakse z Drus tvom prijateljev mladine iz Kranja. Pripravila: Uroš Brezovšek in Darinka Kerin Killer POMEMBNI DNEVI V MESECU DECEMBRU ZPMS Novic ke s t. 10/2016 pripravile: Strokovne sodelavke ZPMS: S pela Bavdaz , Iris Furlan, Sabina Kotar Roglic , Darja Lovs in, Neja Markovic , Zdenka S valjek, Anja Vilotic Novak, Petra Zega in generalna sekretarka Breda Kras na. Stik z nami Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Miklos ic eva 16 1000 Ljubljana Tel: 01 23 96 720 Fax: 01 23 96 722 E-pos ta: info@zpms.si Spletna stran: www.zpms.si Najdete nas tudi na: ISSN 2385-9482 december Svetovni dan boja proti AIDS-u 3. december Mednarodni dan ljudi s posebnimi potrebami 4. december Svetovni dan invalidov 5. december Mednarodni dan prostovoljstva 10. december Svetovni dan c lovekovih pravic 18. december Svetovni dan migrantov 20. december Svetovni dan c loves ke solidarnosti 21. december Zac etek zime 25. december Boz ic 26. december Dan samostojnosti in enotnosti 31. december Silvestrovo Dobrodošel