NATAŠA BUDNA KODRIČ Italijanska zasedba Sorice (II.) (Odlomki iz župnijske kronike, ki jo je pisal župnik Janez Mikuž) 1920-1921 \a začetku leta lc)20 so bili Italijani v Sorici že dobro leto. Uradnem so jo zasedli 29- novembra 1918. Do 25. novembra L918 so prišli posamezni italijanski oddelki do Podporezna, 29. novembra se je v Sorici naselila prva italijanska kompanija (četa). Center vojaštva (poveljstvo, skladišče, častniška menza) je bil v Spodnji Sorici. Povelj nik in kurat sta stanovala v župnišču. En oddelek vojske je šel v Rasne, drugi pa v Zgornje Danje. Konec decembra so prišli v Zgornjo Sorico še gorski topničarji in postavili topove na Rotku, proti Soriški in Danjarski planini, utrdili pa so tudi Grofov grič. Do konca leta 1918 so se zamenjali trije poveljniki kompanije, Duce, Bartolucci in Fava. Konec januarja 1919 so Sardince zamenjali alpini, bataljon Spluga z Milanskega. Kompanije so šle ena v Sorico. druga v Ravne, tretja k žagi v Pod- porezen in četrta v Zg. in Sp. Danje. En < »ddelek je šel iz Raven na Gladki vrh. Marca so prišli se nrtlili, napadalni oddelki italijanske vojske, prvega maja pa trije novi alpinski bataljoni, sestavni del 52. alpinske divizije. Monte Bericco je šel v Zabrdo, Vald'Adige je ostal v Davči. Vicenza pri Pohmanovi žagi vPodporeznu,Pieved'Cadorepa je čakal na Petrovem Brdu, kjer je bilo tudi poveljstvo divizije. V Sorici je ostal še bataljon Spluga. Orožniki so bili v Podbrdu, financi pa v Sp. Sorici. Avgusta .so odšli splugovci, na njihovo mesto v Sorico je prišel Vdl d'Adige, ki je ostal do oktobra. Tedaj jih je zamenjal bataljon Pieved'Cadore. Do avgusta 1919 je bila v Julijski krajini vojaška uprava, nato civilna. Upravno in sodno je občina Sorica spadala pod Tolmin. Po okupaciji Sorice so se prebivalci začeli navajati na nove razmere. Omejeno gibanje zaradi vojaške oblasti in bližine clemarkacijske črte je predstavljalo slabo stran, možnost zaslužka s tihotapljenjem v kraljevino SHS in obratno oziroma prodajo lesa in živine v notranjost Italije pa dobro stran zasedbe. Med čakanjem na rezultate mirovnih pogajanj z Italijo kronist predstavi dilemo Soričanov glede tega, katera država bi bila zanje boljša, Italija ali Jugoslavija. Tisti, ki so ostali čez mejo v novi državi, so tarnali nad pomanjkanjem in blagrovali Soričane. ki so živeli precej dobro. Italijanov večina Soričanov ni prenašala, ker so bili okupatorji, ker so se obnašali superiorno, čeprav so na vseli področjih zaostajali za domačini, pa tudi njihovega tako drugačnega značaja niso marali. Vendarle jih je mikalo blagostanje, ki so ga 141 LOŠKI RAZGLEDI 50 uživali - sicer res bolj zaradi posebnega položaja obmejnega kraja kol zaradi dobrega gospodarskega položaja Italije. Ko so Norico končno priključili Jugoslaviji, se je še vedno /.delo. da je bil položaj Soričanov nekoliko boljši od položaja tistih, ki so bili v novi državi od njenega začetka. Samo z menjavo lir so lahko dobro zaslužili, nekaj drvarjev je šlo celo delat na italijansko stran. Župnik je komentiral: V dobri valuti pre jeti plačilo pa živeti v Jugoslaviji, gre sijajno. Drugi so nanje gledali /. nekoliko zavisti, zato je mogoče opravičen predsodek Soričanov, češ da jih gerent, doma iz Zalega Loga., zmeraj tlači, kjer le more. Časopisi o razmerah v Sorici niso poročali. Italijansko zasedeno ozemlje so omenjali večkrat, toda v glavnem večje kraje, od Postojne do Kranjske Gore, Rateč in Bele Peči. V Slovencu in Slovenskem narodu so pod rubrikami »Vesti iz okupi ranih krajev« oziroma Iz neodrešene Jugoslavije« ali »Neodrešena domovina« poročali o posameznih (ne)pomembnostih s teh področij. Na izrazito pristranske in še cenzurirane notice se seveda ne gre zanašati, jih je pa zanimivo prebirati. 23. februarja 1919 je Slovenec poročal, da so Italijani za tri dni zaprli demarkacijsko črto od Brennerja do Reke. Vest je prišla iz Ž i rov. kjer so jo Italijani objavili v nedeljo pred tem. Časnikar se je spraševal, kaj naj bi to pomenilo, v župnijski kroniki zasedene Sorite pa ta ukrep sploh ni bil opažen. Leta 1920 so časopisi veliko pisali o tihotapljenju ob demarkacijski črti. Kontra- bantili so s tobakom in živino. Zurnalisti so se zgražali, ker so se posla lotile tudi ženske. Februarja so Katarino Čemažar iz Davče, ki je tihotapila tobak (všitega je imela v krilu), potem pa se s kamnom napadla nadpaznika na carini v Železnikih, obsodili za tri mesece ječe.1 Mesec dni pozneje so orožniki pri Zalem Logu ustavili štiri oborožene tihotapce. Dva sta se vdala, druga dva pa pobegnila in streljala na orožnike. Enega tihotapca so orožniki v samoobrambi ubili. Spopadi so se dogajali po vseh okoliških hribih, podobno se je godilo na Jelovici in pod Blegošem. To je izzvalo v Slovencu razpravo o tihotapstvu in njegovih eventuelnihposledicah. Avtor je ugotavljal, da so vsi taki žalostni dogodljaji... posledice pohlepnosti zapeljive valute} Nakazal je najbolj črn scenarij razvoja ob meji: razmah tatinskih in roparskih tolp, ki bodo prenašale moralno pokvarjenost na mlajši rod. Tako skrajnega razvoja pozneje ni bilo, lahko pa v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v Enoti v Škofji Loki med spisi sod nega arhiva najdemo številne »kriminalne« zgodbe iz. obmejnih krajev iz. poznejšega obdobja, ko tihotapljenja še zdaleč ni bilo konec. Le ob umiku italijanske vojske i/. Sorice se je oglasil nekdo, verjetno soriški učitelj, ki je v Slovencu opisal dogodek. Piše: l rendarsmo enkrat odrešeni. Že od norega leta smo pričakovali, da pridejo Jugoslovani gori, pa zastonj, zato ni čuda. daje marsi kdo že zmajeval z glavo, dokler jih ne vidim, nič ne verjamem. Preteklo sredo so pa prišli vozniki po prtljago laških financarjev in sojo zvečer odpeljali, za slovo so še sitnarili, kje da je dvojezična laško-slovenska tabla: Trg Viktorija Emanuela. V četrtek zjutraj (2. junij) ob 6. pa so žalostni odšli, ljudje so začeli razobešati zastave, ki so jih imeli skrite in jih niso t.ah i pobrali in raztrgali. Ob II. se pripelje avtomobil z zastopnikom deželne vlade gospodovi svetnikom dr. Andrejko in majorjem Andrejko in Markovičem, možna 1 ji so pokali, jired vasjo je bil sprejem, šolska mladina s trakovi in zastavicami v narodnih barvah je klicala: Živijo Jugoslavija. Okoli I. ure 142 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) so />i'i
  • naši ljudje, od katerih smo bili ločeni reč kol dre leti in pol. (>b tej priliki se je nabralo za Jugoslovansko Matico okoli 500 K. - Lahi so se umaknili že par ur preje ne celo do Petrovega hrda. imajo še zasedenih />et hiš blizu razvodja. I parno, da ho /o le začasno in da nam ne odščipnejoporezenskegapašnika in pa znaten del soriške planine, ker to bi bila nedosledna škoda za tukajšnje živinorejce. - Planinska vas Sorica je sedajjugoslovanska.' LETO 1920 Rovtar Rov tat* je imel pastirja iz Kobariškega, za naprej ga ni prosi/, pa ga denuncira, da je kradel Lahom žico. Preiskava sledi, poberejo mu stare koče in nekaj avstrijske žice. Samega pa peljejo na muli na 1'eiroro brdo, tam ga poveljnik udari vohraz. Iz Trsta ga resi Matevžčeva, ker najame zagovornika. Podit očar Sosed Podli očat noče prodati gozda nad hišo. razlika med ponudbo in zahtevo je 10.000 Lir Lahi mu obesijo na vrat preiskavo, pa vendar ne iztaknejo ničesar obtežilnega. Izpraševanje Pri velikonočnem izpraševanju svarim in /trosim vse. da naj ne nore in da naj se obnašajo dostojno - dekletom povem, da naj ne rečunajo na to. da bodo šle na Laško, saj tam je tudi dosti take robe. Ženitovanja Na ohceti pridejo zelo radi oficirji, še bolj pa tise navadni vojaki. Dobro je bilo. če so bili povabljeni Častniki. j>otem se rojaki niso upali zraven, še godbo naroče iz Podbrda, da jim igra. To grmi v sobi. ker imajo le pihala, plačati jim sicer ni treba. pač pa precej popijejo in pa pojedo. Branijo se pa tudi ne lir. Mila zima Zima je izredno mila. Drvarji žagajo in sekajo cel čas. l'o Sori jut gre voz za vozom, pari in samci. mule. konji in voli. še avto hrope in vleče drva napostajo. Drva Podbrdčanipa kradejo in kurijo z Janezovimi polenv Cena se vrti okoli 100 Lir seže'ii;/'. Janeza imajo za milijonarja. Možati je pa tudi treba posebno na železnici, da dobi pravočasno vozove. Tihotapstvo z živino Že krnsko leto so In in tam uvozili kakšno žit inče, letos pa gre i < t ečji meri. Najt 'eč spravijo čez Iliru, pri Torki, samo po sebi umljivo tudi čez Davčo, krave najrajši 143 LOŠKI RAZGLEDI 50 vtihotapljajo, pa tudi kakšnega konja. Podbrdčani pa se zgovore s Podroštarsko stražo, da odmakne ovire na mestu, pa na kanji// oclpeketajo čez. Komur se posreči, zasluži veliko, pravijo, dado 1000 Lir. Doplačilo na zamenjane krone Aprila meseca doplačujejo po 2O cent. na zamenjan denar, tako da se bo dobilo za I krono 60 centezimov, prvič pri menjavi 40 cent. sedaj pa še JO ceni. Precej denarja ljudje niso zamenili, ne le v Sorici, ampak tudi na Primorskem, /o se sedaj jeze. posebno ker lira stoji na borzi precej dobro. Nekateri so pa izgubili pobotnico, zdaj pa delajo prošnje na razne oblasti. Škatla naznanjena Vojaška škoda je naznanjena, posebno so trpeli gozdi, smereke so tnajili ali pa zarezovali, kol poseben šport so odrezali smerekov trli r do/gosli palice, jo lepo obdelali, zvečer pa proč zagnali. Drugi dan so pa šli delal nove palice. Tatvina na veliko noč i. /K je velika noč. precej Bavčarjev /uide. j>o procesiji gredo k /.nidarju: kjer imajo oficirji svojo kuhinjo, puške jut so imeli zunaj na hodniku. Da jim je manj zašarilo. so kuharji deli orožje na hodnik. Eden vzame vojaško puško in pa alpinski klobuk, skoči s hodnika na tla in jo //obriše r Davčo. Obdolže domačega sina Petra. daje ž njimi sporazum/jen in ga vklenejo. Vendar eden od častnikov je pameten, zato sklenejo, da gredo r Davčo po ukradene predmete. Peter jih rodi in vse dobe nazaj. Zgodaj obdelano Spomladi je vse zgodaj zorano, cvete tudi zgodaj, april malo pomiga z repom, nameče nizko snega, //a nima obstanka. Paša Težave so zopet s pašo. l'idku' iz Spodnje Sorice gre nalašč v Trst po dovoljenje, obljubijo mu seveda vse. pravega dovoljenja mu pa le ne dajo: Sitno je. ker se vojaki menjavajo, novinci ne poznajo razmer, //a ne vedo, kolikega pomena je paša za ljudi, na drugi strani pa nori oddelki ne poznajo vseh stez tu ne l/udi, zato kontra- bantijo boljlahko. V Ameriko! V Ameriko se odpravlja reč ljudi. tO letajo od Poucija do Pilata, da dobe skupaj vse dokumente, potem //a k agentu, poleg tega jih pa še (/kradejo v Trstu. Zabrška šola Zabrška šola je zopet pokvarjena, prag je zbit. peč porušena. V takem prostoru ni mogoče podučevati, takoj so pripravljeni vse popravili, pa le z jezikom. 144 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) Priprava na odhod Pieve dCadore se pripravlja na odhod, odraža blago, />a tudi bakren kotliček, ki so si ga izposodili i: mlekarne in napravili »bagni«'' pri Grofovem mlinu. Protestiramo, pa ga odlože. Potem pride po slovo fanfara, cel leden se vrši ples. zaključek pa na liki. kjer je »spaccio«." Župnik bere goriški list zoper ples, pa pade vse skupaj na kamenila tla. 17. V. odidePieve d'Cadore Bataljon odide. Stotnik je v vojski aranžiral, na rokavu nosi poseben znak. mesto odlikovanja - promosso per la merila diguerra' - zdaj mora pa še v šolo. rad bi se pustil aktivirati. Dovolil je večkrat, daje kdo šel čez mejo. še zdravnika je pustil iz Železnikov v Sorico, vojaki so kar voz prenesli. Dal je liuli mule. da so marsikaj znosile, rad pa je sprejel kakšen present. Spočetka so rojaki me/ali kruli okoli, zdaj tega ni reč. Tatvina telet Vojaki so kradli koze in teleta, jut ovce. Pri Kemperlu. Zadnji dolini. Štodlarju in na Rotku1' so iz hleva pokradli teletu, potem šopa tajili, jedli so pa skupaj Z oficirji. Ko so odšli, so se/Hi dobile na liki telečje kože. Preje so se pa izgovarjali, mi ne krademo. pač pa civilisti, saj so na Prtovču ukradli vole. Poleg lega šopa tudi imeli nekateri častniki spolne bolezni. Stotnik Deklin se je hal pili iz kozarca, iz katerega so pili okuženi, češ jaz imam doma družino. Kompanija od Vicenza Urala Bogu, zdaj pa ne bomo imeli reč rojakov - Podroštom so le jiuauci. />a zopet prileze nova kompanija od bataljona »Vicenza«. Vpeljejo se s plesom - komanda ni več na pošli, ampak gostilna, kar ukazujejo, da se jim mora dovolili. Birma v Davči P). V. je bila birma v Davči. škof so prijahali odŠurka. Davčo oskrbuje zaloški g. in/mik i I ribat:1 • Davčarji hi radi dobili samostojnega duhovnika. Škof obljubijo, če dozidajo župuišče. opeko.igo na jemčevem kolku, veliko napravijo s tlako. - Birma v Sorici Soričani bi tudi radi imeli birmo, vprašam v škofijo, če smem zato naprosili goriškega nadškofa, ki takoj odgovore, da radi pridejo birmovat v Sorico. potem sporočim, kdaj bi rad imel birmo, v nedeljo je sitno, zalo odločijo 7. VI. I' nedeljo popoldne pa nameravajo [niti peš. s košem pa naj eden pride po kovčke r Podbrdo. Vročina pritisne, zalo pišejo, da prosijo za voz, če ne se peljejo z vojaškimi mulami. Poštar ima hranjen krasen voz - last stotnika Jedinger-ja - in pa njegovo konjsko opremo - to sedaj še osuaži in ž njim pripelje nadškofa, pri Žagi praša straža za potni list. ž njim se vozitapodbrškig. župnik in pa vojaški kapelan Agazzi. vojaški telefon sporoča, kje so se že mimo peljali. 145 LOŠKI RAZGLEDI 50 Slovenska zastava na Floštru VSoricistoje mlaji, največji na Floštru, ki ima slovensko zastavo. Najbolj je vnemal fante za mlaje Farovžar.'" sam je opustil dela in vodil postavljanje. Za zastavo sem prašal oficirje, ki so izjavili, radi nas jo lahko razobesite, dobro bi bilo, ko bi še laško zrai en deli - trobojnico je posodil Peter Frblich Sp. Sorica 15. Nadškofa sprejmemo pri znamenju na Grobeh - župan, župnik, učitelj, poštar, ognjegasci, Marijina družba, šolarji pozdravljajo Prevzvišenega. Lahi se drenjajo in zijajo. Otroci so preveč gosposko oblečeni, vseh je bilo /56. med njimi dva italijanska častnika. Duhovnikov je bilo 8, gg. župnika iz Podbrda - Kragelj, iz Zaliga loga A. Hribar, gg. kurata Pišot iz Bukovega, don Agazzi, [>. Kari.' domači gospod, podbrški kapelan in pa nadškof. Tujcev je bilo veliko iz Bohinja in Zalega loga in Davče. I bjaški kurat svetuje, da naj povabim majorja Campinija, ki se je delal pravičnega Slovencem. Pa odkloni, češ da ni prav zdrav. Postrvi smo dobili iz Jugoslavije. Botri so nehaj darovali in poklonili nadškofu, ki je hvaležno sprejel za novo cerkev na sv. Gori. P. Kari je pa prineselboljše sniotke iz Ljubljane. Iz Gorice so Presvitlipripeljali zavitek za ljubljanski ordinarijat. Nadškof so v bivši Kranjski prvikrat delili zakrament sv. birme. Popoldne se odpelje nadpastir v Hudojužino, da prenoči pri svojem botru Janezu, kuratu na Oblokah. Mlajši oficirji tišče v župnišče, pa pridejo še karabinerji z vprašanjem: Kdo je ukazal izobesiti zastavo? Župnik je odgovoren! Tukaj so laški častniki, sami so gledali, kaj da delamo, pa jih vprašajte, sicer pa z Vami ne govorim!Agazzi hoče vse pogovoriti, pa se vrne z dolgim obrazom. Zastava konfiscirana Karabinerji sklenejo podreti mlaj. pa se boje. pomagati noče sprva nobeden, gori splezati pa ne morejo: nazadnje pristopijo vojaki. Ljudje se jeze, Pišot jim nagaja. Mlaj pade, zastavo sname/o in jo konfiscirajo. Lieb š \ aterlaud magst ruhig sein' .... ljudje zabavljajo čez laško nestrpnost, Lahi pa zopet kriče. če vam ni prav. pa pojdite preč, mi smo stradali pri vas etc. Odgovarjamo, saj ste morali vsi v svet preje, da ste se preživljali, k nam sle hodili, brez Amerike bi bila pri vas še večja lakota. Na /HIŠIi gostje kar zijajo, ko vidijo besne vojake. Prišle so tudi nekatere učiteljice, poš- tarjeve iz Podbrda. Kemperlove iz Hude južne v narodnih nošah, jut bi se oficirji radi z njimi fotografirali, kar so pa odklonile - ž njimi in z očetom se odpelje g. Pišot in g. podbrški kapelan Hren. Histeričen Agazzi jih zmerja: Porcioni. Viva Italia, vira il nostro re!" Za njim se derejo pa vojaki. Vojaškega kapelana najbolj peče. ker na velikonočni torek ni hotel soriški župnik priti k sprejemu vojaškega škofa Bartolmassija, ko je napravil vojaško spoved Podbrdom. Civilisti - razen učitelja - niso prišli zraven. Le vojaki so pletti vence, kdor je zunaj delal, mu je jut hrbet obračal. Najbolj nemškega škcjd bi bili lepše sprejeli kot ste Bartolmassija - tako je tožil Agazzi Krageljnu. Tudi pod duhovsko suknjo je hipernacijonalizem včasih skrit! - Fantje podero še druge mlaje, če je največji na tleh, ni treba da bi drugi stali. Vojakom pa tudi to ni bilo prav. ker so pričakovali enega višjega častnika, da bi mis lil, daje vse to zanj. Častniki so imeli pa sitnosti, da ne pazijo bolj. Eden je bil prestavljen na Trbiž, drugi so dobili sobne zapore - soriški župnik je vsega tega kriv. major se jezi in preklinja. 146 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) Ljudje se porazgube, čez mejo gredo s strahom, pa pripovedujejo: Pod Lahom ni prijetno biti! Zmerjanje Poročnik Cigata in pa Ercole Ercolani prideta zmerjat župnika, da jim je napravil velike sitnosti, ker je izobesil srbsko zastavo, zastonj se jima pojasnuje, da je bila zastara slovenska. Ne dajo pa si ne dajo dopovedati. Nazadnje pa še povesta, daje duhovščina uničila Avstrijo, sedaj bi pa rada še Italijo. Osancta simplicitas! Nova škarpa na pošti Stotnik Pirani je domišljav, zahteva, da naj ga civilisti pozdravljajo. S poštarjem se domenila, da mu napravijo vojaki-zidarji škarpo med hlevom inšupo. S kamenjem pa res znajo delati. Alarm ljudje nič kaj prijazno ne gledajo Lahov, ki to dobro čutijo, zato se hoje. da bodo enkrat napadeni. Vse jih vznemirja, po noči napravijo alarm. Najbolj so se hali na kresni dan. gledali so kako žgo kres in mečejo v ogenjpatrone, ki eksplodirajo. Tako so bili nervozni, da so na Petrovem brdn na cesti nastavili strojnice. Ekarica na kolenih Ekarica se nekaj pritožuje nad vijaki - takoj povedo Piraniju. On hrani svoje fante in hoče Ekarico odgnali v Prst. ona se ustraši in prosi, da naj ji prizanese - če predme poklekneš, pa pozabim - Ekarica napravi »proskinesis«.'* Lahi na Ratitovcu II. VII. je bil velik sestanek na Ratitovcu. Ženske vse počvekajo Lahom, zato odrinejo vpopolni vojaški opremi na goro. zasedejo mejo. Jugoslovani se umaknejo s harmoniko na Pečano. Lahi pridejo s plauinkami okrašeni nazaj. VečSoričanov je pa le ušlo čez kordou in so se pogovarja/i z znanci. Učitelj ujet in odpeljan v Trst I. \ III. je šel učitelj nazaj iz Železnikov s sinom Lojzom, prekoračil je mejo zgor Podrošta, nesel je mast. pa pade v roke financarjem, prečzažene nahrbtnik, njega zaslišijo najprvo Podroštom, potem oddajo maršalu v Sorici, ki ga izroči karabin- jerjem Podbrdom, da ga peljejo v Prst. Podbrški orožniki se norčujejo iz njega: Ti si osel. norec, ne pa učitelj! Priproste ljudi pretepajo, z bolj inteligentnimi pa brije/o norce. Komandant mu je obljubil, da ga izpusti, če kaj pove zoper župnika -farja - edino to slovensko besedo je znal -. da ima skrilo orožje, ali pa da je kaj govoril zoper Italijo. Pa ni nič zinil in šel v via Tigor. Dobil je lepo družbo iz Istre, ljubezni do Lahov se ni navzel. Čez tri tedne je bil izpuščen pod pogojem, če gre še enkrat čez. bo sedel eno leto. 147 LOŠKI RAZGLEDI 50 Lah ustreljen na planini \it sv. Petra dan ( L. 8., op. p.) gredo Lahi s strojnico streljat na planino. Vodja je Ercole Ercolam iz Abrucov, silno je kratkoviden, ko vojak prestavlja figuro, pritisne ua strojnico iu ustreli rojaka, sina edinca iz Lombardije. Mrtvecapreneso Podhrdo. kjerpokradejo skoro vse rože na župnikovem vrtu. da ga ho// ovenčajo in slovesno pokopljejo. Koračnica prodana /i ['III. je bila prodana na dražbi Orlistovega Matevža hiša r Zg. Sorici. ker jo mož kliče r Ameriko. Kupil jo je Grof.3' Potegnila je 5000 Lir. za drugo opravo pa J000. - V Ameriko gredo V Ameriko gredo razen žene Menije še otroci Jurij. Reza, Siku. Stanko, Franc Valentinčič in Rozalka Drol, potem Gasser Miha : ženo Franca in otroci: Pavla. Matilda i'1 Franca 2 Zg. Dan/ 5, Rejc Marija z Boštjanom iz Ravni ~ k možu, Gasser Marija s Tončko iz Zg. Sorice /(> k motit. Gasser /'eter iz Zg. Sorice t. Trojar Šimen in Antorl iz Zg. Sorice 21. Jenšlerle Neža iz Zg. Dan/ J k zaročencu Petru Grohar. Znamenja z električno lučjo /(). VIII pride po župnika patrulja oborožena do zob, da ga zasliši lenente Gambero. Vojaki so opazili, da luč r cerkvi različno sred. včasih močnejše, včasih slahejše. najbrže se dajejo optična znamenja r Davčo Srbom. Odgovor - zadrugi2' manjka olje. zato gre generator brez pumj>e. kadar zvečer pogase luči in [člani zadruge] ne meljejo več, elektrika pred Najsvetejšim močnejše zasveti. Čepa nesme goreti luč pred Ss„ naj pa izdajo pismeno prepoved. Vojaki zunaj so komaj čakati, da odpeljejo župnika v zapor. Spet seje izvlekel, godrnjajo. Sadiki tobaka zaslišani Podbrdopride civilni uradnik, pokliče sadike tobaka, diktira kazni in zahteva plačila Nekateri se uda/o. drugi pa zopet poudarjajo, za živino moramo imeti zdravila-'" nočejo plačati. Orožje prepovedano Silna strogi razglasi se objavijo, da mora vsakdo javiti orožje in da se mu odpusti vsa kazen, če to stori zdaj - ob enem je prepovedano hraniti več kot za 5 lir drobiža, mesto z drobižem plačujejo ljudje z markami. Da se dobi vse skrito orožje in pa drobiž, se začno preiskave j>o hišah. Podbrdom so imeli repno seme za smodnik in vse zaplenili. I gajajo tudi avstrijske srebrne krone, posebno petače- jim diše. pa izide ukaz. da se ai •stri/skega denarja ne sme koufiscirali. Preiskare v župnišču .)'/. VIII pride 6 karabinerjev preiskovat v župnišču. Potrkajo na vezna vrata: permesso. Vprašajo po orožju in na odgovor, da ga nič ni pod streho, začno povsod 148 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) iztikati. - Odpri! - pa sem odpiral vse omare, železno blagajno, škatla za cerkvena ptišico - drobižu so prizanesli, ker cerkvena miloščina je bila v odredbi izvzeta. - V spalni sobi dobe med lovskimi predmeti 20 praznili patron brez kapselnov. 4-5kg svinčeni/i šiber, precej zamaškov. I revolverskapatrona zamašena z halo - vse to zaplenijo. Gledajo rogove od srnjakov - posebno eden je bil zelo bel. ta je bil pred par meseci ustreljen, trdijo na vse kriplje - če tudi jim povem, da pred tremi leti. nočejo se dati prepričati. Vse se jim zdi. da lažem. Na mizi je pisalu ik, narejen iz avstrijskih patron, potem pa ponikljan. - Kar je vojaških stvari avstrijskih, so zdaj naš plen, ta pisalnik je zdaj narejen - ergo. Pravim, da je star K) let. pa se jim zdi le neverjetno. Pa imajo kapselne. vpijejo - odgovor: smodnika jut iti notri, izdereja eno kroglo in se prepričajo, da je res tako. - Pod streho je veliko šare. zahte vajo svečo in preiskujejo, z največjim veseljem poberejo slovensko in papeževo zas tavo - [nt zaukaže brigadir: lasci! Premetujejo letna okna. gredo v hlev in na hlev. pod streho svetijo, da jim rečem, da naj pazijo, da ne zatgo pajčevin. premetujejo seno hi ilj kol plačani delavci - uarede tudi karabiuerski 417/;«. Edne zavpije: Fucile -puška, izvleče palico, jaz sem mislil, daje kdo podtaknil kakšno orožje, ali pa v resnici kakšen vojak kaj pozabil - nato sledi jut grohot, ker vse občuduje modrost karabinerja - Pavliha. Konec: nič dobili, razen starih nerabnih patron - seveda vsi' zapišejo, župnika in se /»oslove: oprostil \ bdjaje bil tisti brigadir, kiji- bil užaljen pri birmi, ker mu je župnik rekel: Noti parlo cel/a uucstu geitte"' Zdaj [MI je moral gov orili in mu vse razložili, kar je zahteval: žareči se človek ne sme! /: iupnišča gredo preiskovat k Žnidarju, h Konradu, k Matu in l. Krelju. Največ dobe mutacije pri Krelju. ker so jo vojaki pustili, še Nemci so pod streho veliko zmetali preč. Kielj je pa skoro popolnoma slep. zapišejo starčka in gredo. Preiskava v šoli V šoli pa izvrši preiskavo finančni maršal na zahtevo oficirja. Zapleni daljnogled - povod je bil pa barometer ki ga je učitelj popravil tu nesel raz pošlo in [>otem naprej. Vojaki kopljejo po šolskem vrtu in iščejo skrit prizemski telefon. Zraven pa kradejo koče in vojaške čevlje. 5. IX. na žegnansko nedeljo Na žegnanjepridejo tudi Podbrdčani, poštarjeve gospodične - poštena dekleta, ki se zbirajo okoli njih. Na pošti malo zapojo, ko Lahi to slišijo, dero skupej in rjove- jo kot grešne duše, tudi domače fante prevpijejo in naravnost izzivajo. Zmagal je razum, da ni prišlo do pretepa. Cel čas trobijo: liviva il socializmi). Avanti ilpopolol Pa so najprej Lahi, potem še le socijalistič \' Zg. Sorici 48 vzame Marke/j Matevž iz Sp. Sorice 9 silnemu korporalu puško, drugi zabranijo. da ga ne pretepe. Drugi dan gre [HI s puško na rami delal. Lah pa joka: Mama mia! Drugi dan gredo po puško in sicer pelje vojake Matevževa sestra, h bajti si ne upajo - sestra jim prinese nazaj puško. Lah je vesel, da ni nesel Matevž puške na Petrovo brdo k oficirjem. 21. IX. v Tolminu 21 '9 kliče sod ulja župnika radi municije. Svetniku Ditz-u pojasnil zadevo. 149 LOŠKI RAZGLEDI 50 Pokazal potrdilo, daje oddal orožje - patrone so brez kapselnov. Sodnik se smeje in pa pisar- drugih nasledkov ni bilo. Lovci v Tolminu se smejejo, ko zvedo, kaj da Lahi smatrajo za municijo. Nazaj grede k Sv. Luciji pa je Soča narasla, da bi ne mogel po cesti nazaj k postaji, ampak k večjem čez Ljubin na Podmelec, ko bi se bil mudil še pol ure r Tolminu. Isti dan streljajo s topovi Isti dan so od Robarja streljali ; ostrimi streli v Lajuer. ljudje so rekli, da niso vse granate izplodirale. pokalo pa ni kaj prida. Že preje enkrat so streljali na Zadnjo Soro. Varnostnih odredb pa ne poznajo kaj pri streljanju. Popis žita na slovenskih tiskovinah Civilni komisarijai sitnari, da naj se naznani cel žitni pridelek, župan sporoči, da ne razume tiskovine, če mu pošljejo slovensko, jut jo izpolni. Res dobi lilo grafi- raue slovenske tiskovine, ki jih tudi potem r vseli rubrikah izpolni. Natančno ni delal, ampak tako quidpro ipio. Podroštar v škripcih l eliko težav z Lahi ima Podroštar. vzeli so mu spodaj hišo in čumnato, domači se potikajopo kuhinji. Začno ga sumničiti, da ima zveze s Srbi. ke>' ima dovoljenje, da obdeluje svet onkraj žične ovire. Hranijo mu zvečer prižigati luč. češ da daje jugoslovanskim vojakom ž njo skrivna znamenja. Prepovedo mu hoditi na svoje zemljišče, pokošeue olave ima pa 20 centov, pa je ni smel Spraviti, med tem ko Lahi kopljejo njegov krompir in ga v vrečah vozijo v Sorico, tudi ribaril hodijo dol na Divji log in požigajo hleve, najbolj pa jezi finance, daje starejša hči šla služit v Češnjico v konsumno društvo.-' Žugajo mu. da ga pošljejo z družino v Italijo, posebno skrbi staro mater, ki ne more izpostelje. Ni čuda. daje Podroštarprokliujal Lahe. ker so mu prizadeli toliko skrbi. - Nazaduje mu da civilni komisarijat v Tolminu dovoljenje, da sme na svoj svet -financi mu j>a zdaj zatrjujejo, koliko so se zanj potegovali in ga zagovarjali, daje njegova prošnja ugodno rešena. Na Koroškem propade 10/10 Jugoslavija pri glasovanju t A coni. - Lahi skačejo od veselja, saj je njihov delegat deloval r korist nemške Avstrije. Po sv. Mihelu (29. 9., op. p.) začne nagajati zgodaj sneg in ljudje zapro živino. Vilsonova Lojd Zorževa črta Verzailiškač" sanžermenska." triatlonska.' ueu/lvskač' sevreška' pogodba je že podpisana, le Italija in Jugoslavija se ne moreta sporazumeti. Kot mačka mlade se zbirajo v raznih mestih in se dogovarjajo. Večkrat se omenja Vilsonova črta - potem spet Lojd Žorževač' po zemljevidu že gledamo, kaj pripade Jugoslaviji -pase spet vse razblini, Cerkjanski okraj do Podmelca nam je zagotovljen. Pa spet vse gov orjenje utihne. 8. XI. se začno pogajanja pri Sv. Margariti blizu Genove na Liguoriškem. Zdaj pa se končno odloči - pišejo listi. 12. XI. so podpisali delegati rapalsko pogodbo* - Primorci pravijo roparsko pogodbo. Od Lahov je bil zraven ministerski predsednik 150 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) Giolitti. zunanji minister grof Sforza, vojni minister lianami in general /'eter Badoglio. Od Jugoslavije pa ministerski predsednik Milenko \ esnič, finančni minis ter Stofadinovič, zunanji minister Anic Trumbič, poprej so pa kal veliko skrivnost vtihotapili letake - agitirajte. v zasedenem ozemlju ha plebiscit. Lahi pa o samood ločbi - avtodecisione - niša hoteli uičeset slišati. Ko so se peljali jugoslovanski dele gat je v Rapallo, sv v Ljubljani še posebej prosili, da naj se potegujejo za Slovence, pa so bili malobesedni in zapeli. Največ je pripomogel v tej nesrečni pogodbi poslanik v Rimu Antonijevič. Dalmacija razen Zatira je rešena, pri Reki je kolobocija." Meja v soriški občini po rapalski pogodbi Meja gre od vzhodnega obronka Matica - določiti se ima na licu mesta - splošno v južni smeri na Porezen (kola 1631), od Porezna r izhodni smeri na zapadno pobočje Blegoša, tako da Davča pripade kraljevini SI IS. ras Novake pa kraljevini Italiji - natančna meja se postavi zopet na mestu. Vtis na Goriškem Vtis je različen, na Primorskem nekateri jokajo, drugi kolnejo, tretji so pa apatični, jeze se le na SiPe. trije »iči« rede trije »hudiči« so nas izdali. Ali so morali res podpreti borovniški »iosl.' je vprašal kolega Kragelj jugoslovanskega delegata na podbrški železnici, da so se izdajice mogle nazaj pripeljati. Drugi pa trdijo, da so liili podkupljeni, spremljale so delegate njihove ženice. Vesničje šel v Pariz - milijone je nesel spraviti. Srbi ne marajo nas Slovencev, tako govorjenje se je slišalo a tipogodbi posebno na Primorskem. \ časopisih so se branili delegati. Francija in Anglija sla pei tiskali na nas. mi nismo mogli drugače, prešibki srna za boj z do zob oboroženo Italijo, v Ameriki pa r norem predsedniku nismo našli zadostne opore, namreč r Harding-u* Če se obe državi ne zedinita glede meje. odloči predsednik švicarske ljudovlade. Tolikokrat so se pogajanja razbila, zdaj pa je Italija dobila reč. kot ji je pripoznal londonski pakt. Vtis v Sorici VSorici niso hoteli verjeli, da bo Lah pustil našo vas. dokler ne vidim jugoslovan skih vojakov - ne verjamem. Iz le moke ne bo kruha - Lah ne bo šel nazaj, nekatere ženske so bile naravnost hude. če jim je kdo omenil, da bodo Italijani izpraznili Sorico. Posebno tisti, ki bi radi videli, da bi Lahi ostali tukaj, se norčujejo iz pogodbe in /mirijo, kar bo Lah hotel, pa bo dosegel.... Nekateri ljudje pa skušajo izkoristili situacijo, zala pravijo, založimo se sedaj z blagom, ki ga v Jugoslaviji manjka, nekateri jim svetujejo klobuke, dežnike, poper, čokolado, cimet, esenco za fesih, posebno pa se zakladajo z vinom od Abu/e. Rajerja in Bolefi je. Gozd pod Lajnerjem 1'iraui gre vcivil, pa se naseli Podbrdom kot lesni trgovec za De marchija. posebno sili. da bi prodali bukovino pod Lajnerjem. pa kmetje Gosar, Ke/žar" nočejo nič slišali o prodaji. On obeta, da izpelje novo pot iz Petrovega brda do Kejžarja. če mu 151 LOŠKI RAZGLEDI odstopijo pravico do sekanja v srenjskem in privatnem gozdu. OželtoV Jože je nekaj denarjaprekontrabantil, od Zabrdčanov kupi les iu se zaveže do I. decembra pripraviti drva, pa ne more doslati pogodbe, zato ga loti Piran i in izgubi prislužene lire Kdor je hotel streljati kamenje, mora napraviti prav posebno prošnjo, da se mu to dovoli in da dobi smodnik v nakup, pa se bojefinanci vsakega strela. Glasovanje za Italijo Pirani in njegova žena, ki kupuje čijtke Podbrdom, potem finančni komisar (dt puhlica sicurezza) začno štinlali Soričane, da naj napravijo prošnjo, da hočejo ustali pod Italijo. \ek karabiner je celo župniku poslal obvestila, da ho v Sorici glasovanje za Italijo in Jugoslavijo, podpisa ni bilo nobenega, in da mara to s prižnice povedati, kar župnik ni naredil. Nastalo je potem govorjenje, da je eden delavec nosil okrog />i>ln. iu sicer od Pohmanovega Janeza do Kejžarja iu Grofa, in da je bilo gori že jO podpisov. Natančnejših podatkov ni bilo mogoče zbrati, mogoče tudi. da je to vse skupaj zlagana. Delavci so bolj komunističnega mišljenja. />a cenijo /talijo, v kateri komunizem laku ponosno dviga glavo." Nekateri so pa zelo praktični, dokler imam še kakšen krenkelj za prodati, sem rad />od Lahom. potem pa ne več. ker naši ljudje uisn še nikoli iskali kruha v Italiji. V Jugoslaviji so pa še več vedeli o teli podpisih kot v Sorici. Župnik in laški ples Pred adventom hočejo prirediti ples, pa Prezeljc noče posodili harmonike, češ župnik noče dovolili, čepa on privoli, potem />a dam harmoniko. Zvečerpridrvepo dovoljenje, zastonj jim župnik pojasnuje, daje Prezeljc samostojen človek, on igra. kjer hoče iu kadar hoče. Lahi lise. da naj jim župnik pismeno dovoli, da jim mora Prezeljc posoditi harmoniko. Ker nič ne opravijo, se jeze okoli ogla in pravijo, mi bomo pa le plesali. Nove stavbe Kemperle'1 v Sp. Sorici je napravil nov hlev. dolgo časa je pripravljal materijah škoda da ni obokan. Grofje naredil novo žago. Janez na Sori: pa nove cementne cevi za žago. Čufer Z.abrdom je prisiljen popraviti hlev, delo prevzame lah Angelo iz Železnikov, pa odide z brati v Italijo, ne da hi delo dovršil. Gusar napravi novo cementno korito. Keriar" popravi precej svojo hišo. Podhočar />a podpira in podziduje hlev. - Mežnarček' pokrije hlev s ploščami. Majerlov Jaka v grapi je prodal svojo malo hišico v Zg. Sorici Francu Veber, gostu izSp. Sorice 15. Fotografije padlih Soričanov V goriškem koledarju" izidejo fotografije odpadlih in pogrešanih vijakov, tudi Soričani pošljejo nekaj slik in sicer: GartnerJerneja iz Zg. Dan j 2. Grohar Jožef Zg. Sorica 5. Markelj Janez Sp. Sorica 19. Gasser Jernej Zabrdo I. Thaler Rudolf Zg. Sorica 33 Drugim je pa žal, da niso poslali fotografij od padlih svojcev. 152 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) Zadnji laški vojak v Soviči 27. XII na sv. Štefan po 10. maši zapnste vojaki Sorico. Ko gredo ljudje iz cerki'e, zmon tirajo kanonček. naložega na mulo in odidejo od nas. \ 'eliko ljudi je veselili, bomo saj prosti te sitnosti jut tudi kakšen mil pogled spremlja odhajajoče vojake. Ostanejo le še financi, glavni sedet je pri Oriistovemu kovaču.' zunaj pa imajo svoje Jilijalke Zabrdom, Podroštom in pa na Žagi. Aprovizaci/a je bila celo le/o dobra, le sladkorja je prišlo bolj malo. naši ljudje so vajeni sladko jesti, med tem ko Lahi pravijo, da doma ne porabijo toliko sladkega. Odbor je moral naznaniti, koliko ljudi ima za preskrbeti, potem koliko bi rad imel riza. paste, kave. olja etapa nakazujejo še več ko/ zahtevamo. Aprovizacijo je prevzela osrednja zadruga v Gorici. Vojaki niso imeli kaj prida hrane, še konzerv je primanjkovalo, poprej so preklinjali »sahnona« - amerikanske ribje konzerve, zdaj bi bile j KI dobre. Pri občini je bilo veliko pisanj - včasih je prišel kakšen odlok v slovenskem jeziku, pa teh ni bilo veliko. Proračun se je sestavil kol lansko leto. šolski svet se je i me no/'al kar stari, po žganjekuho so hodili />a v Knežo, dovoljevali so zastonjsko kol preje v Avstriji. LETO 1921 Rapallska pogodba se mora izvršili, pa DAnunzio sedi na Reki in vlada absolu tistično. Nazadnje gredo izganjat lega samodržca, še podbrški vojaki so poklicani, da se koncentrirajo okoli Reke. [ta vpijejo po vaseh: Eciva D Anunzio' Postopajo pa silno obzirno z uzurpatorjem. D 'Anunzijeve poštne znamke Pošla z njegovo znamko gre v /talijo, v Sorici je dobil finančni stražnik pismo iz Reke. znamka kaže njegovo plešasto glavo, kip je kol od cesarja Nerona z napisom Hic manebimus optime." Nazaduje se le umakne največji Italijan. Doma pa vre. delavci nosijo ponosno svojo glavo, javljajo se pa že fašisti, plačanci laškega kapital izma, na Poljskem je vojska z Rusijo, ki se bori tudi z l krajinci in francoskim ekspo nentom generalom \ 'rangel-nom.' \ 'Jugoslaviji šopa tudi neprestane zmede. " Strah Podroštom Podroštom je bil siten finančni brigadir. po noči je nadzira/ svoje momce. Eden si izmisli, da so se pojavili na Sovi volkovi in da je razločno videl sled od treh zverin tik oh cesti. Za noben denar ni mogel nihče več spraviti zvečer brigadirja inšpicirati. Drv je veliko, pa ne morejo dobili vozov, zato vozijo le na Petrovo brdo, čipke tudi ne gredo, ker je preveč ponudbe, in jih kupuje postajenačelnik in pa komisar od dogane. /5. /. gredo Lahi proč. čakamo in čakamo, pa ni nič - nekateri se norčujejo in nas zasmehljivo vprašujejo, kdaj pridejo Jugoslovani. Zaliloški orožnik ujet Na Soro pride stražmojster od zaliloških orožnikov, domači ga povabijo v hišo na čašo vina. laški financi nič ne rečejo, med tem pa zvedo vojaki na Petrovem 153 LOŠKI RAZGLEDI 50 brc/n. da so Srbi na žagi, pa pridrve in mu vzamejo orožje, edino Tettoni, bivši alpinski častnik, sedaj lesni prekupec, ga reši in izposhije, da mu vrnejo puško in ga izpuste. Razmejitvena komisija Obe držari - Italija in Jugoslavija - določita svoje zastopnike v razmejitveno komisijo/' Prva imenuje senatorja Šalila, polkovnika Gariboldi-ja in generala Bachelli-ja odgeografičnega inštituta. Jugoslavija pa generala Meistra. Ječmenič-a in pa generalštabnegapolkovnika Daskolovič-ač' Občinske mape Lahi pa nimajo nobene mape od soriške občine, zvedo jut. da jih hrani župan, pošljejo ponje, župan se izgovarja, da jih ne sme dati iz urada, pa nič ne pomaga. Avtomobil pride r majorjem, kipodpiše reverz. da bo vrni/ mapo in jo odpelje. Kje bo meja? \ 'me jo kmalu. Razumeti niso mogli Lahi. kaj je topodobčina Sp. Sorica oziroma Sp. Danje. Govorica nastane, da bo Sorica laska - Podgore jut jugoslovanske. najbolj sepa zdi čudno Lahom, da Porezen spada pod podobčino Sorico. Moka se podraži Aprovizacija stane velikanske svote. ker vlada doplačuje primanjkljaj, sedaj izjavi, da mora varčevati in da bo moka dražja. Ljudje pa tega nič radi ne slišijo. Živina je zelo draga. .1000 Lir je krava, če je količkaj, zgodnji prašički pa 300 Lir. pozneje cene malo padejo Lepo vreme Februarja je krasno vreme. Gnoj vozijo na njive. Nevarno je kaj zažgati. Ljudje pravijo, saj bodo začele v Sorici rasti še fige, če kaj časa še ostane Lah tukaj. Komunisti v Sorici Soriški delavci - na čelu Rani - so komunističnega mišljenja, naročenega imajo Tumovega »Delavca«." pa bi radi napravili enkrat s/tod v Sorici. pa ne dobe nikjer prostora, najbolj pritiskajo na Konrada? ta pa se boji, če bi vedel, da zmagajo, pa bi odstopil hišo, drugače bodo iz mene norce brili. V Italiji se med seboj preklajo socijalisti in pa komunisti, fašisti pa oboje pobirajo in pa njihove domove požiga/o. Slovenski so ekstremisti. kakor /ittar.'' Regent,™ Gusliučič.' Dr. Turna.**3 Sla vnos tpriklopljenja k materi Italiji 26. II. je bila Podbrdom sla vnosi priklopljenja novoodrešenih krajev k materi Italiji:' Na uradih so visele zastave. Izšel je slovenski manifest, ki obeta Slovencem več prostosti, kot sojo imeli doslej. Nihče tega ne verjame. Kolikor besed, toliko laži! 154 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) Laški poštni komisar '). III. pride poštni komisar dr. Skok iz Trsta in pričakuje jugoslovanskega komisarja dr. Suhača. da sestavita zapisnik o pošti. Zastopnik ljubljanske direkcije ne dobi listin. zalo ne pride, med tem ko ima laški vse v redu za slučaj, da bi bili že Jugoslovani v Sorici. Dr. Skok spiše protokol, potem ga pa pusti na pošti, da naj ga še jugoslovanski podpiše, kadar pride. Pri gerenlu 11. III. so klicani na Zalilog tisti, ki imajo posestva onkraj razvodja. Župan gre skrivaj čez in da potrebne podatke. Avtomobil I si i dan pride avtomobil z višjim častnikom do Podrošta in zahteva, da naj se Lahi umaknejo, pa pravijo, da nimajo še ukaza, zalo ne smejo zapustili svojega mesta. Župnik in učitelj aretirana 12. III. gre učitelj s župnikom Podrošt pogledat, če bodo res prišli Jugoslovani Ostaneta v gostilni. Lahi so nervozni, brigadir ukaže dvema vojakom, da ju peljeta na soriško komando, ker sla prišla do meje. Po potu pove stražnikoma, da so tudi financi hlei' i< senožeti oškodoi 'ali. Na komandi i < Zg. Sorici se zlaže spremljajočifinancar daje podrošlarski naročil, da naj oba izpusti, ker se je bal. da bi župnik naznanil, da so stražniki prestopili mejo in hlev oškodovali. Komandant naredi pridigo, dajedoberkol duša. hud pa kot zver. če ga kdo užali - posebno zameri učitelju, da je otrokom rekel, da bomo IS. III. rešeni in da bomo z brati skupaj. Gotovo so mu ženske to nanesle na nos. - Župnik izgovarja učitelja, da naj ne da veliko na otroške besede, saj pač pozna otroško psihologijo. S tem je bil potolažen. \ sak dan se hoče prepričati, če sta oba doma. Parkratpošlje par mož zijat v župnišče. potem pa še to opusti. Komedijant! 18. III. ni še rešitve Nekateri pa že zdaj verjamejo, da bo Sorica jugoslovanska. 18. čakamo bratov, zastave izvleče/o iz skrivališč, drugi sešijejo sparane."1 Zastonj upamo! Nagajive ženske pa fige kažejo in korenček stržejo. Pošta omejena Za mesec marec pošta ne izplačuje denarnih svat. Nekateri dobe nakaznice za preskbnino Podbrdom. Poštar je moral vrnili že došle nakaznice. To je obrekovanje po Sorici. do/že poštarja, da je poneveri! svate. Pritožijo se v Trsi. invalidi, vdove, upokojenci, pa ni uspeha. Še sami gredo beračil l "ui de/le Ac/ue 7. pa dobe isti odgovor Invalidi romajo h zdravniku, kakor tudi Tolarček iz Sp. Sorice 9, ki seje v drugo poročil - pa imajo le stroške. Invalid Janez Gasser, hišar iz Zg. Sorice 6 dobi novo trafiko, v resnici ena ne zadostuje za toliko ljudi. Grof se je tudi potezal zanjo, pa ui uspel. Kontrabant pojenjuje, sedaj pa bolj nosijo iz Jugoslavije, kakor kavo. cikorijo, sladkor, meso. belo moko in pa tobak. Najbolj se izplača nesli čez mejo vojaške srajce. 155 LOŠKI RAZGLEDI 50 Nevarnost Podroštom 19. III. sporoče finctncarji Podroštom, da jih mislijo Jugoslovani napasti. Veliko se je govorilo, da pride 18. rešitev; par stražnikov je slišalo zgoraj šumeli listje, mogočv je šla kakšna divjačina ali pa kakšen tihotapec, />a so vsi iz sebe. še bolj zapledejopot z žico, od vojakov na Petrovem brdu dobe dve strojnici, kijih skrijejo na planinci v kope, in pa (i mož, na Petrovem brdu pa postavijo strojnico kar na sreda ceste. Lahi na Zalilogu \a Marijini i Oznanenje 4. I\ gredo preoblečeni laški financi plesal na Zalilog. Dva dni so se baje vrteli. Zaliložani radipredbacivajo Soričanom. da imajo radi Lahe, jut tudi sami radi vidijo laske lire. Pri donaciji se neha vsa narodnost. Zgodnja )tonila d Pomlad je zelo zgodnja, še nikdar niso tako hitro obdela/i. delajo bolj z majhno živino, ker so odraslo prodali in upajo pozneje ceneje kupiti. H). IV je bilo prvo listje, 11. I\'. pa je ie zapela kukavica. 11. IV. zelo grdo vreme 17. 1\. se pa vreme prevrže. Sneti, ob enem se pa oglasi soriški veter, in sicer tako močno, da ni bilo skoro nič ljudi v cerkev. /z Dan j in Podgor ni bi/o nobenega otro ka, le par pogumnih žensk je pregazilo. Zabrška šola poškodovana 2. V se prične šola Zabrdom, pa so jo financi znova poškodovali. \ rata so pre- luknjena od strelov izpuške, šipe pobite. S to šolo so vsako leto sitnosti in križi. Laški financi mislijo, da so oni gospodarji, jut se meni nič tebi nič naselijo v šolsko sobo in potem vse umažejo in pa poškodovajo. /5. V volijo tudi priklopljene pokrajine v laški državni zbor. Koncipijent dr. Orel pri dr Podgorniku in učitelj Krlžman prideta agitirat Podbrdo. na pošti je sestanek. \ sem ugaja govor, edino le karabinerji so kar na trnju. \ 'olitev se udeleže v obilnem številu, nekaj časa puste volivce v lokal potem pa prepovedo vstop. Z jezo se vrnejo domov in prinesejo lijx>vo vejico nazaj: Soričani so tudi imeli opremo za volivni prostor, jut so zahtevali, da so morali nazaj poslati dotične deske. Župan se je jezil, ko je spravljal v Sorico dotično šaro. saj mi imamo sami dosti lesa. pa bi doma lahko /o napravili. Kanonček vrnjen Komisar je objavil, da se izda dovoljenje za orožje, kdor prosi zanj. Pa karabinerji izjavijo, da za Sorico na noben način ne dovolijo, da bi kdo nosil orožje, ker je od treh strani izpostavljena sovražnim napadom. Župnik prosi za kanonček. dobi dovoljenje, da naj se vrne. pa vojaška komanda zavlačuje: osebno gre Podbrdo. potem še le dovolijo, samo v Sorico ga ne morejo dostavili, ker jim primanjkuje vprežne živine. Peter Frdlich izSp. Sorice ga pripelje nazaj precej poškodovanega. 156 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) Nor telefon po Sori L pali smo. da bomo rešeni, pa napeljejo nor telefon po Sori na Petrovo brdo. ali res ne bo rešitve, Lahi nočejo nič slišali, da se bodo morali umaknili. Aprovizacija tudi za finance Soriška aprovizacija mora dajali tudifinancarjem. Največ vzamejo makaronov, čaka ji > kot drugi v mlekarni in tudi pošteno plačajo. Če jim zmanjka, pa pridejo še iskal. Kuhati pa znajo pasto asciuto' 's sirom bolj kol naši ljudje. Havzirarji Celo leto prihajajo Lahi. otovorjeni kot mule in prodajajo •sloje«, pravijo, da nosijo angleško in amerikansko blago. Zahtevajo pa judovske vene. potem odjenjujejo. Nekateri kupujejo za lastno potrebo, drugi pa se zakladajo in spravljajo čez. Tudi nosijo amerikansko zvezdo na čepici, pravijo, da vtiho tapijo kose od blaga, zalo dajejo cenejše kot drugi. Kosi so povečini po . >'. 10 m. Marsiktero blago je preležano, da ni vredno plačati krojača. Dobi se pa in in lam tudi kakšno trpežno sukno. Pred izpraznitvijo Zadnje dni //obirajo firme od monopolov" - veudita deiprivativi - na trafikah vzamejo bandero inpečal napošti. Eden stotnik pride, vzame laško zastavo in kraljevi podobi v šoli. Lahe je skoraj sram. nazaduje še išče tablo: 1'iazza pred Ekarjevo hišo. ravno prejšno nedeljo jo je baje Farovžarjev Ione zbil s stene. Župnik za slovo ozmerjan Pride nad župnika, da je on odgovoren zalo. na kar mu odgovori, da ne ve zanjo. Stotnik pa stiroviči, da župnik mora vse vedeli, da je za vse odgovoren, in z/tga. da žit/mika odpelje v zapor. Župnik je bil zadnji dan zasedbe junija še ozmerjan, da je zakrivil, da niso mogli dobili table z laškim napisom. Duhovnik je povsod vsega kriv! Karakteristika Lahov Več kol 2 '/J leta je bila Sorica zasedena. Bog se usmili! Značaj od laških rojakov si' razlikuje od sorskega, kije bolj trd in resen, kot so trde skale okoli kraja, /ali pa je mehak, živahen kot ljudje v vinorodnih deželah, ziniraj vesel, v nesreči takoj obu pan, zgovoren, da ljudje pravijo, da še v spanju žlobudra, vpije in zija. posebno pa pri igri -moro«. Kadar so igrali pri Griču, seje sigurno slišalo od (Urila: sei. ciut/. selle etc. Vojske so se naveličali, -sollo la naia«, pod kleščami (pijemoteško klešče = tenoglia = naia) ni dobro biti. jeze se na liste, ki so bili v zaledju med vojsko, "imboscati« jim pravijo, da so bili z gozdom zakriti. Kralja ne spoštujejo mnogo. »nostro gobbo«. naš grbec. se sliši skoro splošno. Socijalistov je bilo veliko, vsaj najbolj glasni so bili. Ko bi imeli Avstrijci toliko hrane in j>a municije kol mi. so nas z granatami pobili: občudovali so avstrijsko topništvo, kako precizno je streljalo, najbolj so cenili Bošnjake. Hvaleželjni so pa vsi. kar prosijo, da se jim pripozna: 157 LOŠKI RAZGLEDI 50 Italiani sono himni, še rcijše slišijo: Mol/o himni. Veliko Lahov je šlo za kruhom v srci. tisti so znali tudi precej nemško, hi/i so v Švici, Nemčiji po Avstro-Ogrski, Franciji, Angliji Tisti niso navdušeni za domovino, mi moramo v tujini služili, zato devljejo v nič. kar je laškega. Drugim, ki so bili zmiraj doma. so oficirji vcepili neko narodnostno megalomanijo. \ ečkrat se med seboj skregajo, pa se spet spoprijatljijo. Največ so zabavljali Soričani, koso imeli vežbanje. Disciplina je pod kritiko, največ se tiče teči. komando imajo posebno, mesto ena, dve kriče lub-ti, lub-ti; pravijo, da so sami naredili to besedo. S strojnicami so precej smerek prestreljili, da so se podrle in so ostali le visoko panjovi. Včasih se je bralo v časopisih, da je laški narod trezen. () vojakih lega ni mogoče trdili, vse je pilo, najrajši črnino, belo vino so imeli za mošt. />a tudi žganja se niso hranili. Dobivali so pijačo iz Padove, o kateri so pravili, da ni le krščena, ampak tudi hirmaua. Podčastniki so najprej odvzeli svoj delež, potem so še pokradli, kolikor so mogli, nato pa zalili z rodo. Kadar so imeli plačilni dan, »cinquine«, je hi/o vse pijano. Dialektično so se izražali, da so ••čuk«. V pijanosti so kakor obsedeni, srepo gleda/o. kolnejo, da so jih morali polivati z rodo. Na Hubneku so streljali v križ. norčevali so se iz Spasitelja, pri Fidlarjercm Lorencu Zabrdom so jim t zeli lik Razpetega in ga nabili zunaj na hišo. Analfabetov je bilo veliko, pripoznati so. tukaj ima vsaka ras šolo. to naj hi tudi prt nas napravili - naša vlada je za nič. Vbogok- letsiru jih pa nobeden narod ne poseka. Usmiljenja do Urine ne poznajo, mule so pretepali in brcali s težkimi okovanimi čevlji r vamp, prodali so zobanje, da so morale stradati, pa so ogrizle vso lesni no r hlevih in po kozolcih. Sa težko obloženo mulo se je pa še vojak usedel, da je kar ječala. ali pa vsaj za rep se je držal da gaje vlekla r klanec. Seveda mula lega ne pozabi. V ravenski grapi je udarila mula vija ka s sprednjo nogo. daje moral r bolnišnico. Soričani jim to zamerijo, ker lepo rav najo s svojo živino. Soričanom kvasijo, da doma ne delajo toliko, ampak le malo. zraven pa dobro žive - mogoče kakšni uapolitanski lazaroni, drugi pa ne. Kruha so imeli s početka toliko, da so ga meta/i okoli sebe in brcali. Domači možje majejo z glavo in pravijo, tem ljudem bo še manjkal. \' obče so hvalili avstrijske zdravnike, da so bolj izučeni kot laški. Severni in južni l.ahise pa ne razumejo. Severnjaki oči tajo rojakom iz spodnjih krajev, da so vražljivi in pa boječi, da bi jih lahko z mokro cunjo podil v Kalabrijo, da so se med seboj pobirali po strelnih jarkih, da jih je reč padlo pod lastnim nožem kot pa od Avstrijcev, da so morali vselej priti Alpinci reše vat ogrožene postojanke, kadar so izjavili v napolitanskem žargonu: M a ji d o. chiu:' Če bi jih na mestu pobili, naprej jih niso mogli spraviti. Nazaduje so jih dodelili k telegrafu, telefonu, železnici etc. Južnjakipa, obratno, predbacijo severnim sosedom, da so brezverci, bahači. da so še bolj tekli kakor oni, kadarje počil30.5 cm avstrijski možnar, da imajo le dolg jezik etc. Govore pa tako različno, da se med seboj skoro ne morejo razumeti. Denarja so pa dobivali primeroma veliko od doma. vsi so se ustili. da so bogati, pa so bili po večini zidarji in pa koloni." Otroke so pa radi imeli, ker so sami tako otročji - »boča«. s tem izrazom so zaznamovali šolo obiskajoče dečke. Silno so radovedni in zijalasti. ob enem čenčam in spletkars- ki. Posebno o duhovnikih radi poberejo vse govorice. Stalnosti nimajo nobene, danes eno reč na vso moč hvalijo, jutri pa raruoisio na vsepretega grajajo. 158 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) oficirji imajo vse značilne poteze laškega značaja, izobrazba jim da potem še posebno obeležje. Pravili so, da so imeli analfabete za komandante, v Sorico so prišli oficirji tudi z ljudsko šolskim znanjem, rojaki so povedali, s tem ali onim sva bila preje kot prostaka zaprla. V družbi pa taki bolj molče, da se ne blamirajo, znajo pa edino le laško, lit in lam kakšen razume malo francosko, pa hi jih sešlel na prste ene roke. '/. rojaki se družijo in pa pomenjkujejo /saj do kapitana - niso neka ka višja kasta kot preje r Avstriji. Vendar je ta demokracija včasih navadno prostaštvo. V obraz so navadno sladki, pa nezaupni, redno sumijo kakšno zahrbt- nost. Najbolj so ponosni na svojo kulturo - pripoznajo, da so Slovenci kulturni, ven dar je laška kultura višja, ker je rimska. Zastonj je vsak ugovor, silno so takoj občutljivi. Nacijonalno so vsi orientirani, skoro čudno se jim zdi. da se Slovenci takoj ne oklenejo laškega jezika. Zmaga jih je upijanila. sami imperijalisti so. Slovenec bi se mi ne smilil, če bi ga živega drli. tako se je izrazil kapitan nasproti Rovtarju. Vaifuori il stranierof To pesem velikokrat igra fanfara. Pri nas je pros tost, se hvalijo, pri nas sme iti človek nag po cesti, pa mu nihče ne Ivani. No, hvala lepa za tako prostost!Junaštva radi pripovedujejo, hvalijo tudi avstrijsko vojaštvo, pa bolj kot Cezar davne Galce, da se izpriča njihov pogum, da so štrli takega sovražnika. General-pijanec Garellije najbolj pošteno izpovedal Podbrdom: Sedaj smo tukaj, ne gre se zato, ali smo zmagali ali nismo, tukaj smo in to morate upošte vali. VSoriciso bili radi. ker so imeli kol na izpostavljeni točki nekaj večje doklade - vsaj tako so pravili. Sa zunaj se delajo poštene, pa so bili z vojaki večkrat udeleženi pri raznih tatvinah, potem so pa bratovsko delili. Nekateri so oboževali D'Anunzi- ja. pisatelja, kakor pri nas Cankarja. Termometer za pogovore je bilo dnevno časopisje. Kadar jim je dobro šlo, takrat so povzdigovali v nebesa Francoze, Angleže, kadar so jim na konferencah ti stavili kakšne ovire, potem so se hudovali nanje, najrajši bi jim takoj vojsko napovedali. Posebno so bili gorki Francozom, ki so jih zaničevali in žalili, da so se v zaledju z njimi spopadali. Sline so se jim cedile po Savoji in pa po Korziki. Angleži so jim pa napravili draginjo, ker so takoj poskočile cene. ko so prišli na bojišče. Amerikauci so pa vse zmogli z oblilico dolar jev, /urinske avtomobile »Fiat« pa kujejo v zvezde. Po angleških častnikih so posneli poleg opasnega pasu poprečni pas čez ramo pa bajoneta z brouming-pištolo."" Slovensko knjižico, spisano od renegata Brodeljna ali Peternela Tu smo in tu ostanemo so delili med ljudi. ' Eden častnik iz Furlanije - preje dijak - seje precej dobro naučil slovensko in pa eden furlanski vojak. Najrajše imajo, da se jim kdo sladka - najsi bo tudi največji malopridnež - pa je pri njih v kreditu. Če je kdo prišel čez. so tudi poizvedovali, če je onstran kaj vojakov, dobili so različne odgovore, kar jih je še bolj zmešalo. Nekaj oficirjev je bilo sifilitičnih. Pred odhodom so poklicali fotografe, vse kraje, gričke, posebno Ratitovec so vzeli na piko. [Med fotografi] je bilo nekaj civilistov, nekaj pa vojakov kol strežnikov, zapeti so bili vsi in niso hoteli ničesar povedati. Imeli so pa velike in močne aparate. Duhovniki so bili po večini dobri, ugleda niso kaj imeli. Kdor je bil zuačajeu. /a si je pridobil spoštovanje. Vzgojeni so v škofijskih zavodih, posebno niso podkovani i' strokah, v občevanju se jim pozna nekaka narejenost. Nekateri so bili hudi naci- 159 LOŠKI RAZGLEDI 50 jonalisti, drugi pa so narodnostno vprašanje presojali z višjega stališča in bili tndi Slovencem pravični. Tožili so o korupciji v Italiji med vojno, o vražarstva med inteligenco - štirje častniki so se bali prižgati cigarete z eno žveplenko, ker so verjeli. da potem najmlajši gotovo umije v kratkem etc Materijalne koristi: aprovizacija Od zasedbe so imeli Soričani sledeče materijalne koristi: aprovizacija je bila obil na in cena ( poceni, op. p.). Spočetka so hoteli kmete odstraniti, pozneje je pa potih nila ta zahteva, ker so imeli vsi dovolj - le sladkorja je bilo premalo, prav bele moke tudi ni bilo veliko in jut redka je bila. /'red razdelitvijo je bila seja in se je določila množina živil in cena za kmete in gostove (gostače, op. p.). Vozniki so pa dražili vožnjo. Kakor pri vsaki reči so bili nergači nad aprovizacija tudi v Sorici, posebno tisti, ki bi jo radi dobili v roke. Zamena kron v lire . \vslrijske krone so se dobro zamenlle za lire. posebno ko je prišlo še 2(1",, doplačilo. ljudje se /eze sami nad seboj, ker niso zamenili vsega svojega denarja. Trimesečna podpora, invalidi, vdove Icihi so izplačevali za časa zasedbe še .->' mesece podpore tistim, ki so imeli pole - skoro vsi so vlekli lire. Preskrbnine za invalide, vdove in sirote je bila primeroma hitro urejena - tudi svote so bile precej lepe. Nič davkov Davkov ljudje niso plačevali, ker je bil davčni urad v Škofji Loki. onstran žične ovire. Edino, kar je zahteval civilni komisar r Tolminu in deželni odbor goriški, je bila malenkostna užituinska naklada na vino. Živina draga Živina je imela visoko ceno. \a pomlad so prihajali kupci in prekupci posebno po krave - Podbrdčani so bili sami mešetarji \ oli so />a šli v Gorico in Trst, ker po Frulaniji in Benečiji ni bilo živine.... Drvarji dobro zaslužijo Les je dosegel skoro bajne cene. drvarji služijo skoro kolikor hočejo. Bolj če je grd in težakpanj, rajši ga vzamejo lesni kupci. Drva prodajajo na težo. Odpuščeni ofi cirji pridejo nazaj in kupujejo les. Tukaj morajo biti sami milijonarji, ker imajo toliko gozdov, laka so sodili laški častniki, ko so prišli vSorico. Ženske perejo in klekajo Doma jut ženske perejo vojaško perilo, navadno prinesejo vijaki milo. jut tudi dobe precej lir. Tudi čipke nekatere dobro prodajo, posebno v začetku, potem se pa vtakne vmes preveč prekupcev - tudi oficirske soproge se polotijo te kupčije. 160 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) Plačilo za sobe Če je količka/ stanovanja in ga vzamejo oficirji, pa tudi podčastniki dnevno plačajo od postelje 1 Liro. pozneje še 30% povišek. Od moštva j>a dajo le nekaj čen- tezimov. Vojaško varstvo Poleg teh materijelnih ugodnosti je bilo tudi nekaj vredno vojaško varstvo. /'<> vojski so bili ljudje zbegani, da bi bili morda začeli krasti in ropali: ko so pa prišli Lahi. se pa tega niso upali. Škoda natančno popisana in naznanjena Poleg teli koristi so pa Lahi napravili tudi veliko škode. Škodo so ljudje naznan jali in deta/Hrano popisovali, kakor je civilni komisarijat objavil, da naj se vloži. Civilni komisarji so bili sami oficirji, pa niso nič marali slišati o škodi, ki jo je napravilo vojaštvo. Pa še vse škode ljudje niso naznanili. Župnik je imel originalno potrdilo o povzročeni škodi, pa je poslal priporočeno na tolminski komisarijat. pa se je vse izgubilo, kakor tudi škoda na beri. ker ni smel v Davčo - pa se še ni rešilo v času. ko so bili Lahi vSorici. Kronist na tem mestu omenja škodo, ki so jo Italijani delali v gozdu, kjer niso branili sekati lesa. na poteh, ki jih niso popravljali, po planinah, kjer so bili nastan jeni v senikih, po lažeh, kjer so kradli semenski krompir (kmetje so ga čez zimo zakopavali kar v jame ob njivah), in po vrtovih, kjer sta z njimi odhajala zelenjava in sadje. Vojaške mule pa so zajedale domačo živino. Lov šopa uničevali, kolikor so mogli, ne poznajo nobenega prepovedanega časa. Veliko srn - tudi par jelenov r Poreznu so postrelili, največji mojstriso bili pa v za- njkah, ptičke so iztrebili, ribe omotih in pobirali iz vode. Šli so tudi za lisicami in kunami, zajcev še omeniti ni treba. Hrane so imeli zadosti, pa stičejo za gnezdi, jedo so/ 'e. mačke, prai njo da tudi močerade. Lov se bo težko težko poprai i/. Tihotapstvo Začeli so Soričani kontrabantiti. Nekateri so noč in dan na potu. Zaslužijo baje veliko, pa tudi zapravijo prav po nepotrebnem. Večjih loži. da so se prehladih, koso bežali, ali pa šli po takih strminah, ali pa bredli ledeno-mrzlo vodo. Vdajajo se tudi pijančevanju, tihotapski denar nima teka. skoro vsakega pa tudi zalotijo, pa gre večletni dobiček, sam pa plačuje advokate v Trstu. Vseh tatvin ni mogoče našteti in pa vse škode, kokoš. jajc. raznega orodja itd. Moralna škoda \ eliko ugodnosti v materijelnem oziruje imela Sorica pod Lahom, pa tudi veliko škode, ki jo niso poplačali. Hujša pa je moralna škoda. Prostosti nibilo, sedajšelese človek zaveda, kakšna dobrota je to. ko stoji na vsaki poti straža, pa ti pove - tukaj se ne sme iti. Proibito -prepovedano. Gorjanec je svobodoljuben, zdaj pa omejujejo to prostost. Silno težko de to človeku. Kako rad bi šel človek obiskat prijatelja, pa ne sme očitno, ampak le skrivaj, v vedni nevarnosti, da ga ujamejo pa odpeljejo v Trst. 161 LOŠKI RAZGLEDI 50 Ne razumevanje jezika Človek se ne more sporazumeti z gosposko, redno mora seboj vzeti tolmača in ga plačal/, poleni pa še ne ve, ali je prav prestavil njegove zelje in pritožbe ali ne. Poleni, vsi dopisi so skoro izključno v laškem jeziku. Če tudi malo za silo tolče laščino, pismenega ne zna brali, pa tudi ne razume. Človek čnli. daje njegov jezik omalo važevan, sam pa degradiran na stopinjo državljana nižje vrste. Bogokletstva Italijani so prekljinali Boga in Mater božjo, ker imajo še bogokletstva zmeraj na jeziku, najhitreje so si ljudje to zapomnili, oficirji so to zapazili in z nekako škodo željnostjo pripovedovali: \ dši ljudje že kolnejo /m naše. Pohujšanja Lahi so zelo malo hodili k maši. k sv. zakramentom še manj. Ko se [domačini] napravljejo r cekev, se norčujejo iz njih. če pa molijo, se jim posmehujejo. /ato začno po kmetih opuščati molitev pred jedjo. Kdor ne gre v cerkev ali pa k velikonočni spovedi, si pa tolaži svojo vest: saj tudi Lahi ne gredo, jut so katoličani Lahi bi samo plesali in peli. tukaj pa hitro dobe tovariše in tovarišice. Godci pa žanjejo. Baje zaslužijo en dan in eno noč do $00 lir. Papirnat denarje slelja. jut ga razmetavajo. - Nasproti ženskam so brez sramu, pred otroci ničesa ne skrivajo - otroci veliko vidijo. Gorjepohujšljivcem! Razuzdanost /.malo izjemami so vsi Lahi. častniki in vojaki, zelo razuzdani. Hribovsko ljudstvo pa iukli nira k ti pregrehi, oficirji so našminkani in pomadizirani, obleka odalpincev je pa lepa: široke hlače, širokokrajni klobuk, bluza zopet naredi vtis močnega junaka - v civilu je včasih komaj kubični koren od lega - pa ugaja ženskam. Potem lase imajo goste, zobe bele kot repa. oči črne. ognjene - zato lahko zapeljejo ženske. Omožene žene so se pa dobro držale. Ko so opazili v hišah /o grdobijo, so bili ljudje nejevoljni, stari Šorl Franc je hotel izpoditi oficirja in priležnico, komaj so mu to zabranili: pri komandi so lake reči bugalelizirali. - še sitnosti bi imel. Govoriti pa znajo Lahi in se laskati, dekleta so bile le gospodične - signorine. Doma r Italiji ženske nič ne delajo, lepo so oblečene pa otroke pestujejo. To je pa ideal soriških punc Sadovi razuzdanosti V tem poglavju župnik našteje vse, ki so »norele« za vojaki oziroma so imele / njimi otroke. Ena od deklet je baje zaradi splava umrla. Pri teloi culišču pa so baje i ojaki dobili precej razi it foetus. Got 'oricaje šla <> tem po Sorid in sumili so to in ono. gotovoga pa nihče ne ve. Tudi druga dekleta so bila prijazna do Italijanov, vendar nasledki se niso pokazali - boljše so se držale kmečke kot pa bajtarske in pa goslaške. Shakespeare pravi: Schmachheit isl deiu Nam'o WeibP Duhovnik pridiguje. svari, opominja - vse je zastonj. Kadar prime tisti silni nagon človeka, kdor ni moralno utrjen, podleže. Pauem el circensesf' Soričani bi 162 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) rekli: Dobrojesti pa piti inplesati, toje življenje! Nasledki ne izostanejo. Pa tudi marsi kateri domači jemlje so sprideni. Leta 1920 je bilo meti 40 rojenci !(•> nezakonskih. Sonca je dosegla v leni letu rekord za izven zakona njene otroke, nekaj jih je bilo pozneje pozakonjenih! Plete pridejo na vrh Veliko deklet se je j>a izvrstno držalo vzlic laške vsiljivosti: pleve so prišle na vrh. kleno žito ostane pa spodaj. Kadar je bil shod Marijine družbe, so Lahi celo v cerkev silili in zijali ženske, pri tem šepetali in se muzali. Iz cerkve grede so gotovo oficirji promenirali med Ekarjevim kozlom in Žnidarjem in delali opazke: C.he bella vergine!.' drugod so se pa naslavljali vojaki in sirovičili. Ženske so morale iti kakor včasih skozi šibe! Kultura! Tudi veliko Marijinih družabnic se je spotaknilo. Poroke z Lahi Dve Soričanki sta poročili Lahe, bivše vojake. Sitnosti so bile z oklici in potrebnimi dokumenti: 1. Marija TJialer, gost[ašk'd] hči. Sp. Sorica '). je vzela Piedro Fedrogatti iz province Brešijanske 2. Frančiška Piutar. gos/, hči. Sp. Sorica . >' pa Ambroža Furagalli iz province Milanske 3- Neža Gasser, gost. hči. Sp. Sorica 22. \rgusla Beti i: province Beluuske 4. Neža Marke/j. hiš\ arhjeva | hči, Sp. Sorica h) Prior Atilije izprovince Trevizanske. Pod ; in t nista imeli potrebnih listin, zato sta bili poročeni na laškem. Druge so pa zastonj čakale ženinov, dasi so jim obljubovalizakon. - Antipatija do Srbov Soričani so strašili Lahe s Srbi; ker so poznali Bošnjake, so radi verjeli, da so Srbi še bolj divji v boju. Nagajali so jim. da imajo »paura«, strah pred Jugoslovani, v resnici so bili boječi in so se tresli pred spopadom. Lahi pa s<> se maščevali in so začeli ljudi plašiti pred Srbi. Pravili so jim, da so sami tatovi in roparji, da bodo lju dem vse pobrali, da nimajo nobene kulture, da se redno le vojskujejo - mi Lahi ras imamo />a radi. Oficirji sami spočetka niso kaj prida vedeli od Srbov, potem so pa brali o njih. kakor je poročalo dnevno časopisje, pa so tako poučevali vijake, ti so pa vse izblebetali Soričanom. Nazadnje so se pospeli od trditve, ti so naši najhujši sovražniki - ne pa zavezniki. »Balcanici« in pa ••meulalita balcauica- toje bila stal na tema: da se vojskujejo za eno vas. da so hujši kot Turki, da poznajo le batine. - Pa še primorski Slovenci so jih šuntali. ne bodete veliko prebrali, če pridete v Jugoslavijo, saj Srbi ne marajo za nas Slovence. Vojska lio kmalu - ljudje se pa boje vojske. Tako je nastala nekaka antipatija d<> Srboi: Semper aliauid haeret.'' Jugoslovani pridejo v Sorico Dne 2. junija zapuste Lahi Sorico. isti dan. v četrtek pred praznikom presv. Srca Jezusovega, pridejo Jugoslovani, okoli K), ure pred poldnem pripiha avtomobil 163 LOŠKI RAZGLEDI 50 sPodrošta, župnik, učitelj z otroci, pošten: pridejo k pozdravu na Grobu - župan ni verjel da bomo rešeni, zato je šel >ia delo. Izstopijo major Viktor Andrejka z bratom Rudolfom in pa major Alojzij Markovič, baje iz Trsta. Topičpoka, slovenske zas tave vise. '/.a avtomobilom gredo pa dol i nci pogledat, kakšna je Sorica po dohodu Lahov. Na pošti se razvije prav lepa in nepresiljena zabava. Samo laško vino je močno, marsikateremu se noge zapletejo, ko meri cesto nazaj. Jugoslovanski pitanci pridejo isti dan gori in orožniki pa iščejo stanovanja, davčni urad pa pošlje položnice za zaostale davke od leta 18. Dekan iz Stare loke priredi vizitacijo. zdravnik pa cepljenje koz. Provizorična meja /alti se umaknejo, pa napravijo novo mejo. »confineprovisorio«, ki gre iz Možice pod Ebnarjev Žbont, potem po poti čez planino do Ekarjevega hleva, od tam zavije na Dravh, od tukaj pa poševno pod Lajnerjem do Pekla, potem po zadnjem Ravtku na cesto na Soro, raz Soro pa pelje na I loč. Pod Italijo ostanejo Rovtar. Plašajtar, Zaloderu,' Bajtar, Pohman in {HI Primoževa bajta. Ko so Lahi delali novo mejo. ni bilo zraven nobenega Jugoslovana. Zadnja aprovizacija Financi imajo vodjo - podstarešina Irbančič stanuje pri Farovškem Petru. Prosijo, da bi dobivali na aprovizaciji kot preje laški, tudi orožniki se oglase. Vsem se ugodi, plačujejo ljudje z lirami in kronami. Ko se še razproda inventar - se razdeli »čep« med ljudi, in sicer 3183 Ur in 4778 K iS v. Naredila sta se dva razreda - prvi je dobil na osebo 4 lire in pa (> Kron. drugi pa 2 lire in 2 Kroni. Župnik je predlagal, da naj gre čep za zvonove, pa niso bili s tem zadovoljni. Župan odstopi Glavar Žnidarčič" iz Kranja tudi pride pogledat v osvobojeno Sorico. Potem reče županu, da bo težko delal po novih predpisih, ker ni vajen. Nato pa župan izjavi, da odstopi, saj je že sit teh županskih poslov. Glavar sprejme odpoved in imenuje Strojevca"1 iz Zalega loga za gereuta cele občine. Mogoče je bilo zraven tudi malo politike. \ 'se narodne praznike obhajamo slovesno, dokler je kaj smodnika tudi streljamo. Nore težave Davkarija tirja davek za nazaj, ljudem to ne gre v glavo, saj nismo imeli nobenih ugodnosti od Jugoslavije, zdaj pa naj plačujemo, potem denar še ni ves zamenjan, vojne posojila še ne prevzeta, cesta slaba, večina soriške podobčiue ima po novi meji dvolastnike. občina naj bo nerazdeljena, v Poreznuje tudi meja. da ni nobeni stvari podobna. Brodarposreduje ugodno za Sorico Vse te nadloge sporočimo poslancu Brodarju,*1 ki doseže za Sorico. [da se] davek za nazaj odpiše, nežigosan denar se zameni, ko bo meja določena za stalno, za 164 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) občinsko skupnost je posredoval v zunanjem ministerstvu in priložil po general- štabni karti posneto skico od občinske nuje in kako silno nepraktična je sedanja provizorična meja. ['Beogradu obljubijo, da hočejo upoštevati soriške želje. Cene nizke Soričanom se zde cene v Jugoslaviji nizke, bel kruh je po vseh gostilnah, meso po 24 K. tobaka za pipo pa primanjkuje; živina tudi ni draga. Bolj pametni so veliko odprodali, pa zdaj lahko nakupijo ceno. Na pošti seje izrazila gospodinja: Odkar sem Jugoslovanka, Mi ničesar ne manjka. Konji zaplenjeni Prezeljc je imel par konj. najbržeje je mislil jih spraviti čez [mejo], pa mu jih orožniki iz Soviče zaplenijo v hlevu. Bolj nesrečen je bil iz Danj Markeljc - pasli so konje v Povdnu, pastirja niso imeli, pa so šli čez Bergštango Jenšterlov, Soštarčkov in pa Markeljceva dva. na planini so jih pa Lahi ujeli in odpeljali čez Korc v Podbrdo. Sošterčkov se je ubil na tisti strmita. To letajo Daujarji okoli - gredo tudi v Ljubljano - pa le laška izjava drži. da jih je eden mislil vtihotapiti v Italijo. Prodajo jih na dražbi. Markeljc mora nazaj kupili lastni par za 6000 Lir, Jenšterle pa za 3000. Keržarju je pa ušlo nekaj mlade živine čez. pa je tudi moral odšteli precej na podbrški čarina ri i ici. Romanje v Sorico \ eliko ljudi iz doline pride v Sorico. posebno ob nedeljah radi zahajajo gori in na Soro, [HI še zaplešejo. Izprašujejo, kako je bilo pod Lahom, ali je kaj dolg čas po Italijanih. O nekaterih ženskah so še govorili, da so jim nosile sirovo maslo in pa kuretino na Ravtek. Pogranične čete Na Sori in pa v Davči so prišle pogranične čete. obstoječe po večini iz Rusov od Wrauglove armade."1 Pri Žagi stanujejo v hlevu. Kadar imajo denar, pijejo špirit z vodo. pa zmeraj so na dolgu v trgovini. Vodja je Kuzmin. bivši kapetan ali major. nastopajo pa divjaško. Pravijo, da so bili skoro vsi častniki. Streljajo tja v en dan. v Davči so ustrelili enega tihotapca, na Aržeta so tudi pokali, kakor tudi nafanta- šolarja od Roberčevega Miha. (lovore, da se radi dajo podkupiti. Z orožniki se nič kaj ne razumejo, dasi oboji domu[]e\jopri Pohmanovem Janezu. Lov za lirami Nekateri Soričani zamene lire. drugi jih pa nočejo, spočetka jih plačujejo po 5, 6 kron. pozneje 7. posebno veriži z valutami Strojevčeva Tončka. Kadar zve. da je prišlo vpisnin kakšna dolarska pošiljatev. že pride in kupuje, obenem pa poroča. da tuje valute padajo, da le opehari, če more tiste, ki nimajo časopisov in nič ne vedo za borzne objave. Privatno prodajajo lire še višji kot na bankah. Lira vedno 165 LOŠKI RAZGLEDI 50 bolj rasle - ž njo vred pa draginja. Ljudje pa majejo z glavo, kdo bi mislil, da bodo ljudje še z denarjem kupčevali. Težave z lirskimi vlogami v hranilnici Hranilnica je zaračunila vloge v lirah, kol so Lahi menjali, namreč I : 2, 5. sedaj hočejo vložniki lire. pa jih zadruga nima."' Nekateri se jeze. poprašujejo za svet advokate, poleni se potolažijo, kakor bo država odločila, tako naj se potem izplača jo, pa bo treba /udi tiste potirjati, ki so lire prejeli po ti ceni. Brodar v Sorici 21. VIII. pride poslanec Brodar v župnišče, da se predstavi ljudem in poizve za soriške križe in težave; po 10. maši govori zunaj pred pokopališčem. Ljudem govor zelo ugaja, na pošti še pridejo in mu potožijo svoje skrbi, vse zapiše in obljubi, kar bo mogoče, bo skušal doseči za Sorico. Prošnja za dvorazrednico Krajni' šolski svet prosi za dvorazrednico r Sorici. ker je otrok veliko. Predlog stavi župnik. Mobilizacija 5. in 7. XI. mobilizacija je ukazana tudi r Sorici. \ič kaj radi ne gredo, pa le odrinejo. Klicani so letniki od 96-99. 1' Ljubljani je kakor v Babilonu. \ se je pijano, vpijejo, da naj dajo puške, potem jih bodo že znali prav rabiti. Tudi se slišijo proti državni in proti diuasličui rskliki. \ Ljubljani pa zvedo, da Soričanom ni treba odrinili v vojsko. Veseli gredo nazaj, pase jeze na gereula. da jim je napravil toliko Iroškor. pijejo iz veselja, zmerjajo gerenta. češ zmeraj tlači, kjer le more. Soričane. Stroškov so imeli posamezni do 1000 K. Izvrstna letina Letina je bila izvanreduo dobra. Poletje je bilo suho. Drugod so tožili o slabem pridelku, v Sorici je pa dež primakal toliko, daje trava gosta in velika zrasla. Posušili so lahko, žito je bilo posebno kleno, otave obilno, paša je bila čez vse svete. po njivah in košeninahje zrastlo veliko tretje deteljice, da so bila vsa okna pri kozlih polna. Sadja je bilo obilo in pa nič ni bilo črvivo. Ljudsko popisovanje V decembru pride odlok, da se mora prešteli prebivalstvo v novo osvobodeni Sorici. Gerent pošlje svojega sina Ivana in pa zaliloškega učitelja, da prešleje in popiše ljudi in živino. Vršilo se je popisovanje v mežniji zgoraj. Rezultatov jut niso objavili." Sklep Po podpisu vseh mirovnih pogodb je Evropa dobila povsem novo podobo. Nastale so številne nove (nacionalne) države, povojna kriza v Italiji in Nemčiji je 166 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) botrovala vzponu fašizma in nacizma. Dvajsetletno medvojno obdobje je teklo najprej v znamenju celjenja ran. ki so nastale po prvj vojni, nato pa kmalu \ priprav i na novo vojno. Društvo narodov ni izpolnilo svojega poslanstva. Nemčija je bila pre več ponižana, tla bi mirno prenesla poraze po prvi svetovni vojni. Meja z Italijo je potekala tik za obema dolinama. Najprej fronta, potem pa meja -ta prinesli precej sprememb v življenje v dolinah. Prehodnost z Gorenjske na Primorsko se je sicer zmanjšala, vendar je povezava še vedno potekala - tudi z nedovoljenimi prehodi preko meje. tihotapljenjem. Tako fronta kot meja sta v dolini pripeljali številne tujce, najprej vojake, pozneje carinike, orožnike in druge državne uradnike. Med vojno je v tem smislu mogoče bolj trpela Selška dolina, pozneje pa Poljanska, saj je meja tu odrezala nekaj vasi v okolici /ari. medtem ko je v Selški dolini odrezala le posamezne kmetije. Gradnja sistema utrdb na meji. t. i. Rupnikova linija, je nudila zaposlitev precejšnjemu številu domačinov. Vendar je to že tema za drugo raziskavo. Kar se Sorice tiče. lahko ugotovimo, da je »italijanska epizoda- še malo podaljšala drugačen slog življenja, ki ji ga je prinesla svetovna vojna. Spoznavanje tujih navad in značajev, možnost drugačnega zaslužka in nekaj italijanskih ženinov so bile posledice te okupacije. Kratice 11.Z - Enciklopedija leksikografskega zavoda ES - Enciklopedija Slovenije \s.VI. - Nadškofijski arhiv Ljubljana l'sl!l. - Primorski slovenski biografski leksikon SIJI. - Slovenski biografski leksikon ŽAl. - Zgodovinski arhiv Ljubljana Literatura za 1. in 2. del prispevka Andrejka, Vikior: Razvoj vojaštva in vojaški dogodki ml /»vnuki do danes. Slovenci v desetletju 1938-1928: zbornik razprav i/, kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Ljubljana : Leonova družba, 1928. Atlas Slovenije (ur. V. Kos in drugi l. Ljubljana : Mladinska knjiga : Geodetski zavod Slovenije. 1996. liahun. Dušan: Država Slovencev, Hrvatov in Srbov v gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Katalog ob razstavi. Ljubljana : Zgodovinski arhiv Ljubljana. 1998. Budna. Nataša: Prva svetovna vojna i/, župnijskih kronik, leto 1915, Loški razgledi, 42. Škofja Loka : Muzejsko društvo v Škofji Loki, 199"5, sir. 79-99. Catalogus deri et beneficiorum ecclesiasticorum. Diocesis Labacensis: /a leto 191 i. Veterin, Emil: Zadružništvo v Selški dolini. Selška dolina v preteklosti in sedanjosti. Železniki : Muzejsko društvo v Šk. Loki, 1973,str. 187-200. Doba prevratov. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1983. Enciklopedija teksikografskega zavoda ( ELZ). Zagreli, 1959-, str bi i-o^S. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana : Mladinska knjiga. 1987-2002. klavora. Vasja: Plavi križ: Soška fronta : Bovec /9/5-/9/7 Celovec : Mohorjeva družba. 2000. Primorski slovenski biografski leksikon /PSU/J. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1974-1994. Slovenski biografski leksikon iS/i/.). Ljubljana : Zadružna gospodarska banka. 1925-1991. Slovenska kronika XX. stoletja, 1900-1941. Ljubljana : Nova revija. 1995. Slovenski pravopis (ur. J. Toporišič in drugi). Ljubljana : Založba ZRC. ZRC SAZl'. 2001. Sematizem ljubljanske nadškofije. Ljubljana : Nadškofijski orclinariat. 1993. Veliki slovar tujk. X Ljubljani : Cankarjeva založba, 2002. 167 LOŠKI RAZGLEDI 50 Vilhar, Albin: Latinski citati. Beograd : Malica srpska, 1989. Zgodovina vslikah šestnajsta knjiga 11918-1')o1 Ljubljana : Državna založba Slovenije. 1980. Časopisi Slovenec, 1918. 1920. 1921 Slovenski narod, 1918. 1920. 192) Arhivsko gradivo Arhiv Republike Slovenije Nadškofijski arhiv Ljubljana Zgodovinski arhiv Ljubljana Zgodovinski arhiv l.jubljan. Enota /a Skotjo Loko Opombe ' To presega že vsako mejo dostojanstva ( Dnevne novice). Slovenec, Id. 3. 1920. • Tihotapstvo in njegove eventuelne posledice. Slovenec, 2. t 1920. Prav tam. ' 1/ Sorice nad Železniki (Dnevne novice) Slovenec, 5. (>. 1921, Jane/ Kos iz Podporezna. 1 "rolich i/. Podporezna. Janez Zgaga, posestnik, lastnik /Lige v Podporeznu, p. d. Pohnian. " Pfeifer. Spodnja Sonca 21. ' Anton Grohar. "' Kopel, kopalnica. Pri Ekarju je bila posta in vojaška kantina, nekaj časa tudi vojaška komanda. '' Napredoval zaradi zaslug v vojni. " Kmetje oz. ledinska imena v Spodnji in Zgornji Sorici. ' Anion Hribar ( 1864- 1953) duhovnik in pesnik, eden najplodovitejših pesnikov revije Dom in svet. Od 1913 je služboval v Zalem Logu. ( S1SL, 1. knjiga, str. 3S2: Šemali/eni ljubljanske nadškofije. ) Verjetno Peter Frolich iz Sp. Sorice lš. '" Pater Kari Kemperle. kapucinski gvardijan v Skotji Loki. doma iz Spodnje Sorice (p. d. Ko.štnarjev Peter). Malo pozneje, 20. novembra 1920, je umrl. 1 Avstrijska himna. " Svinje. Živela Italija, živel naš kralj! '" Proskineza - (bizantinski) pozdrav s poklekom (pred cesarjem). ' Drol iz Zgornje Sorice 8. " V Sorici je bila leta 1911 ustanovljena prva zadružna elektrarna v Sloveniji, imenovala se je Električno strojna zadruga v Sorici r z. z. o. z. Prvi načelnik je bil poštar Lovro Pintar. tajnik je bil župnik Karlin, pozneje pa je funkicijo prevzel verjetno Mikuž. To lahko sklepamo, ker so el. tok dobivali samci člani zadruge, cerkev in župnišče pa sta jo imela, (čeferin, Zadružništvo v Selški dolini, str. 19.3.) ~* Kovanci za S kron. 23 Pusti! H S tem človekom ne govorim! "' Razen Žmdarja, ki je v Sp, Sorici. vsi drugi v Zg. Sorici. ""Po vojni se zaradi gospodarske krize v Italiji zaneti val nezadovoljstva, kar je povzročilo razmah delavskega gibanja pod vodstvom socialistične stranke. (Gl. Svolj.šak. Petra: Združeni slovenski in itali janski socialisti. Kronika XX. stoletja, str. 237-238.) Nenatančno, približno. "" Konsumna društva so bila oblika delavskega zadružništva, ki so članom omogočala nakup življenjskih potrebščin po nižjih cenah. V Železnikih je delovalo od leta 189^ in se je imenovalo Prvo železniško delavsko konzumno društvo r. z. z. o. z. Železniki, (Vei Kresal. France: Konsumno društvo. ES, zv. 5, str. 252; Čeferin, Zadružništvo v Selški dolini, str. 189 199.) " Versajsko mirovno pogodbo je Nemčija podpisala 28. <>. 1919. V njej se je obvezala, da bo petdeset let plačevala reparacije, demilitariz.irala Porenje. izgubila je vse kolonije, odreči Se je morala splošni vojaški 168 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) obveznosti, težki oborožitvi, izgubila je letalstvo, vojno mornarico, Alzacijo in Loreno, Poljski pa je morala odstopiti Poznanjsko in zahodno Prusijo. Prepovedali so ji združitev z Avstrijo. {Zgodovina v slikah, st. 7232.) *" Pogodba med Avstrijo in antanto. popisana 10. 9. 1919 v pariškem predmestju Saint-Germaine, je Ji iločala meje nove države, politične in gospodarske odnose s sosedami in državami naslednicami hab sburške monarhije, odgovornost za vojno škodo in vojne zločine, omejitev' glede oborožitve itd. Kil. Stergar, Janez: Senžermenska mirovna pogodba z Republiko Avstrijo. Kronika XX. stoletja, sir. 236.) ij Mirovna pogodba med antanto in Madžarsko, podpisana 19. 3. 192(1 v Triatlonu. ' Mirovna pogodba med antanto in Bolgarijo je bila v Neuillvju podpisana 27. 11. 1919. Mirovna pogodba med antanto in Turčijo, podpisana v Sevresu Id. 8. 1920. " 1 )avid Uovd George 11863-1945), pravnik, državnik, med prvo svetovno vojno najprej vojni minister, od [916 britanski ministrski predsednik, eden od treh velikih akterjev in mož odločitev na versajski mirovni konferenci. Zagovarja ravnotežje v Evropi, proti razkosanju Nemčije, brani britanske interese v bivših kolonijah. Kot protiutež prodiranju Francije na Balkan podpira interese Italije. (ELZ. t. knjiga, str. ;.2i-(>25.) "Mirovna pogodba med Kraljevino si IS in Italijo, Pri pogajanjih so Italijani vztrajali na določilih londonskega pakta iz. leta 1915, obveljala pa je nazadnje črta. ki jo je določila ameriški predsednik \\oodrovv \\ illsoii (\\ ilsonova črta): Peč-lalovec-Triglav-Možic-Porezen-Blegoš-Črni vrh nad Novaki- W:\ ke-Horedršica-Planina-Javorniki nad Cerknico-Bi.škagora-Griža-.Snežnik-Kastav-Matulji-Jadransko mi >rje. (Sv< iljšak, Petra: Meja med Italiji i in Kraljevine i SI IS. Kronika XX. stoletja, str. 251.) Reka je bila do leta 192 t neodvisna, potem je pripadla Italiji, v Dalmaciji pa so Italiji ostali Zaclar z. okoli co in otoki Cres. Lo.šinj. Lastovo, Palagruž. Borovniški viadukt je bil ob nastanku (1850- 1850) eden največjih železniških viaduktov v Evropi (dolg šol nt. visok 38 nt) Pozneje je bil zelo slabo vzdrževan, zato je bil med prvo svetovno vojno zaradi števII- nih vojaških transportov na fronto verjetno nekoliko poškodovan in so ga utrdili. V Arhivu Republike Slovenije (AS 1093, Zbirka železniških načrtov, šk. 188) obstajajo načrti, kako so t naj bi) utrdili viadukt v nekaterih njegovih obokih s podpornimi zidovi oz. lesenimi piloti. Sicer je most razstrelila stara jugoslovanska vojska v aprilski vojni 1941. (Gl. Žemljic. Borovniški viadukt. ES. I. knjiga, str. 331) Vvarrcn Gamaliel llarding (1865-1923), republikanec, ki je leta 1020 na volitvah zmagal s parolo povratek k normalnosti«. V primerjavi z. Wilsonom je veljal za pragmatičnega preudarneža. {ELZ. 5. knjiga, str 330: Zg< >cl< >v i na v slikah, si. 7436.) I )ba iz. Zgornje Sorice. Mogoče Ožbollov. Zg. Sonc a. " Italijanski komunisti so se oktobra 1919 pridružili III. internacionali. Na parlamentarnih volitvah leta 1921 so dobili 16 mandatov (socialisti 122. od 535 sedežev v parlamentu). Kot posledica revolucionarnega gibanja in v strahu pred socialno revolucijo se je že leta 192(1 v Italiji pojavil fašizem. (Po volitvah v Italiji Shiivncc.r. 5. 1921,str. 2.) 1 Egart, Sp. Sorica. Pohman v Podporeznu. ' Trojar, Zg. Sorica. ' Trojar, Sp. Sorica. Koledar za navadno leto I') JI (ur. A. Pavlica), letnik II. (lorica : Goriška Malica, str. 35. V Zgornji Sorici. * -Tu bomo ostali, dobro bo tako.« Citat je iz. l.ivija, Ab urbe condila. Kamil, drugi ustanovitelj Kima. je po katastrofi leta 387, ko so Galci porušili Rim. mesto obnovil. Ob tem sklepu je neki centurio (stotnik) pred kurijo na zbornem mestu kohort posrečeno dejal: »Praporščak, postavi znamenje; tu bomo ostali, dobro bo tako.« (»Signifer, statue signum; hic manebimus optime.«) Te besede so senatorji razumeli kot znamenje, da obnovijo Rim. X tem smislu je besede uporabil tudi dAnnuncio. (Zahvaljujem se doktorjema lilijam Žnidaršič Goleč in Francetu Baragi za posredovanje, še posebej pa gospodu prof. dr. Primožu Simonitiju. ki je prevedel in razložil stavek.) Baron Peter Nikolajev ič Vrangel (\Vrangel) ( 1877- 1928). ruski general. L\k-n od voditeljev bele garde, kontrarevolucionarnih sil v Rusiji. Po oktobrski revoluciji se je boril v I'krajini, po porazu leta 1920 pa se je umaknil v Carigrad. I mrl je v Bruslju. (/:'/./. 7. knjiga, str. 693) " V Jugoslaviji so se hitro po nastanku začela kazati nacionalna in socialna nasprotja, poleg tega je država doživljala neuspehe na zunanjepolitičnem področju. Ob kontu leta 1921) je bila v ustavodajni skupščini 169 LOŠKI RAZGLEDI 50 sprejeta t. i. vid<«danska iisiava. proti kateri je takoj na.stopila večina slo\enskili in hrvaških politikom Že pred sprejetjem iistaM.' je i.lrža\a začela obračunavati z delav.skim gibanjem, ki se je \ lelih 1919 JO že preeej razmahnilo. Decembra 1920 je sledila še Obznana. razglas, s katerim so piepovei-lali delovanje komtinistične stranke. iZgtiikiiiiui r slikiih. st. ~^ I9--321.) "•' C;irina. "" \'knla je julija 1920 imenovala posebno komisijo /a določitev meja. Najprej je /ačela tleiati komisija za določitev meje z Avstrijo - v začetku avgirsia 1920. \' zaeetku februarja 1921 ,so dok)čili še delegate za jugosIo\ansko-italijanske komisije; za Julijsko Benečijo, za Dalmaeijo in za svobodno mesto Keko. ^' Bili so: preilsiojnik Osrednjega iiraila za nove provinee, senator Salala. general liaetlu-lli in polkovnik Garibakli. ^'V jugoslovanskem delu komisije za lulijsko Iknečijo scj bili polkovnik Mil.in leenieiiii. polkovnik Aleksantler Daskolovič in general Riidoll .Maister. " dre za časopis II l.avatore. tinev nik Kl'l. ravnatelj katerega je bil (iiuseppe Tunlar '" Hleiler. Zg. Sorica. Pravilno Tiiniar. (riirse|ipe (Josip) ( l,S,S2-l'MO>. etlen otl voditelji-v pretlvc )jiK' llalijanske •-ocialisiične .stranke v Istri in 1'urlaniji. l'o vojni skiifiaj z Regentom glav n.i organizalorja lev in- v Irsiu in Julijski krajini. (Kačin-Wohinz, Milica: Tuntar. Giirseppe. /:.V. zv. I.V str. .•(9š. i "" Ivan Regent (1881- 196"'). politik in publicist, kuhurni tlel.ivee v Irsiu l'o prv i svetovali vojni se pivsc'li v Ljubljano. (Troha, Nevenka: Regent. Ivan. liS. /v. 10. str. I i i ) '"' Dragotin Gustinčič (1882-I9"^a). publieist in politični delavee, komunist. Najprej je zivi. 1 v Trstu, pozneje v Ljubljani in Sovjetski zvezi. (Filipie. Lranee:Gustinčič. Dragotin. /:'.V. /.\. .i.str. H(I8.) "" Henrik Tuma I 18^8-I')-(S). politik, publieist. .tlpinist. Do i02i živi v Trstu, nato v Ljubljani [Slil. zv. l.-i. .str. 2.11-236.) "' Glavna aneksijska proslava je bila v vsej Julijski krajini (teilaj so ji n-kli lulijska Benečija, ital. Venezia Giulia) 6. februarja \ Gorivi. \ nekaterih manjših krajih, na primer v lolminti. so praznovali priključitev 2"'. februarja. 20. marea 1921 pa so v Ljubljani pripravili žalno manifestacijo. Ljubljano so prekrile črne za.stave. Proslave pred univerzo so ^e udeležila društT.a. dobnnoljci. politiki in štev ilni drugi, odkrili so spominsko ploščo z napisom: »20. III. 1921 ZA.SllDENKMU OZEMLir«. (Slniviin: 12. 3. 1921) ''" Med prvimi ukrepi italijanskih oblasti je bila tudi prepoveti izobešanja jugoslovatiskih zastav. ISvoljsak. Petia: Italijanski vojaki zas(.-dejo slovensko ozemlje. Knmiku .V.V. slnlcljii. str 212 ) ''* Na parlamentarnih volitvah v Italiji so na Goriškem kani.litlir;ili šiirji- Jugoslovatii. pripatlniki Jvigoslovaiiske narodne stranke: predsednik društva L.tlinost v Irsiu dr. Josip Vilfan ( l8~Sš-19SS). duhovnik Virgilij Šček ( IS89-19-18). pred.sednik goriškega pokrajinskega od.seka Narodnega sveta. odvetnik dr. Karel Pocigornik (18~K-I962), in bivši ž.upan Postojne in poslanec po.stojnskega <)kr;ija Josip l.avrenčič ( I8S9-193t)). Slovenci v zasetlenih pokrajinah ,so .se zelo štev ilčno udeležili volitev, ven dar so jih Italijani, po poročanju časopisov predvsem faši.stL močno ovirali in jim n;)z;idnje celo preprečili volitve - tako je bilo očitno tudi v Podbrdu. Lipovo vejico v gunibnici so nosili slovenski volil- ci na eelotnetii Gori.škeni. (Volitve v italijanski parlament. Slureiiski narod. 21. ^. 1921. str. 2: I'Slil.. snopiči 9.. 12.. 1S.;.S'«Z. IIL ktijiga. str š9.->.) '" Pasta asčiutta, makaroni. '" Krošnjarji. (Iz nemškega hausieren.) "' Nazivi in oznake blaga in storitev, nad katerim ima itadzor ciržava. " Vrsta kletvice. '" Najemniki. '*' Izgini, tujec! " Polavtomatska pištola, inienovana |io konstruktorju L .\L Hrovvningu. ' Slovenec je februarja 1921 omenjal knjižice, ki so jih na Goriškem Italijani delili .šolskim vodstvom, V njih so popisane črno na belem razne dobrote, ki nam jih je Italija delila, \erietno je šlo za podobno literaturo. " Bagatelizirati - omalovaževali, podcenjevati. ' Sramota je rvoje ime. ženska "' Kruha in iger! ^ Kako lepa devica! " Vedno kaj ostane (.se obdrži). Viktor Anclrejka pl. l.ivnogratiski (1881-194"'). koroški bore(. polkovnik jugoslov;inske vojske. Rudolf 170 ITALIJANSKA ZASEDBA SORICE (II.) Andrejka (1880- 19 In Vieh und llolz. w;h in Ii.ilien einen hohen Preis liane. Sie begannen auch iiber die Grenze nach Jugoslawien zu schmuggeln. Der Chronist zalih auch viele schlechte Sachen aul. die den Einwohnern wegen der Okkupation zuteil \\ urden: sie hatten keine Bevvegungsfreiheit, sie kon- nten keine Kontakte zu iliren V'erwandten und Freunden jenseits der Grenze haben. \X'eil sie Italieniscli nichl konnten, \\ urden sie als zweitrangige Staatsburger behandelt. Von den Italienern n.ihmen sie Fluchen umi Ziigellosigkeit auf, siegingen nicht mehr zur Kirche. Der Chronist spielt darauf an, bei den Italienern unbeliebt gewesen zu sein. Sie wollten ihn auf lede \Yeisc bei einein Vergehen erwischen. um ihn bestrafen zu konnen. Fr \\urde mehrmals verhort, der Spionage und der Kollaboration mit Serben angeklagt. Hinmal wurde sogar das Pfarrhaus durchsucht. Seit November 1920. nach dem Rapallovertrag, erhofften die Einwohner von Sorica den Anschlufi zum Konigreich SHS. Die Arbeiter waren zwar italienischfreundlicher als die Bauern, weil sich in Italien zu jener Zeit Sozialisnius durchsetzte, aber der Stol/, erlaubte ihnen nicht. sich \ i >r den Italienern zu verbeugen. lm Februar bestimmten beide Staaten eine Grenzerneuerungs- kommisslon. Eine neue Grenze wurde zuletzt festgesetzt - so berichtet die Chronik • ohne die iugoslawischen Delegierten. 171 LOŠKI RAZGLEDI Einige erwarteten die Ankunft der Jugoslawen schon Mine Mar/. Die Gemeinde von Sorica erlebte aber unter Italien noch die Parlamentswahl, obwoh! die Einwohner nicht gewahlt haben. Erst am 2. Juni 1921 waren sie "erlost". als die Vertreter des |ugoslawischen Staates, Viktor und Rudolf Andrejka, Major Markovič und spater noch eine Abteilung der jugoslawischen Armee kamen. Die Italiener \vurden in Davča und Sorica durch jugoslawische Grenzer und Gendarmen ersetzt. 172