IkADIO ....._ * ' iiii'i| IX ♦ 6 LJUBLJANA 30. JANUARJA 1937 Nekoliko statistike Statistike so včasih zelo podučite stvarce. Pa tudi zelo prikladne so za tiste reči, ki spadajo bolj med vrstice kakor vanje. Nikjer ni toliko prostora mod vrsticami, kakor v statistikah in v dovti-pih, le da je sestra bolj zapečkarska ud J/ruta in jo je treba šele iskati. Prav zanimiva je statistika radijskih prenosov naše oddajne postaje v l. 1136. Tistih, ki so se vršili le iz kakšne ljubljanske dvorane ali cerkve ali stičnega do studia, seveda ne bomo obravnavali. Toliko časa so tra/ali prenosi naše postaje v letu 1956- Prenosov iz inozemstva je bilo 41 in so skupno trajali 66 ur in 5 minul: povprečno je torej trajal posamezen prenos 1 uro .16 minut, torej približno poldrugo uro. Najkrajši prenosi so poročila 0 olimpijadi iz Berlina, najdaljši pa prenosi s Salzburškega festivala. Iz Avstrije je bilo /.»' prenosov, iz Nemčije 'J: ti števili gresta močno na račun olimpiju-de. oziroma salzburškega festivala, h ostalih držav imamo namreč / do 4 prenose. Vsebina prenosov je bila dokaj pestra: zastopane so festivalske priredit- 1 c mednarodnega formata, pa tudi ban-ketni govori: košček zgodovine pa go-Iovo predstavlja poslovilni govor angleškega kralja Jurija. Iz raznih krajev Slovenije pa se je vršilo 54 prenosov, ki so skupaj trajali 102 uri in 51 minut: posamezen prenos je torej trajal povprečno skoro 2 uri Maribor daleč prednjači pred drugimi: I, prenosov se je vršilo od tam, a z Hloda le l(i. Stiki naše postaje z Mariborom so torej prav živahni. Od ostalih dveh posla j v naši državi smo prejeli 67 prenosov, ki so trajali skpaj 54 ur in 23 minul; povprečna vrednost znaša torej le 48 minut ali dobre tri četrt ure. V teh prenosih so številčno najmočneje zastopane reportaže političnih dogodkov v Beogradu in koncerti godbe kraljeve garde. Od naše postaje pa sta obe postaji prevzeli 50 prenosov v skupnem trajanju 102 uri in 51 minut ali v povprečnem trajanju približno 2 uri in 6 minut; en edini prenos je trajal manj kot uro. Te številke so v primeri z malo prej navedenimi skoro trikrat višje. To je treba pripisovati dejstvu, da zavzemajo med temi prenosi ogromno večino prenosi oper in koncertov, torej muzikalne prireditve večjega formata. Povprečno se je vršil, kakor vidimo, vsak tretji dan po en prenos k nam ali pa od nas v Zagreb, oziroma Beograd. Povprečno razdobje inozemskih prenosov pa znaša 9 dni: n't vsak tretji prenos med našimi postajami odpade torej po en inozemski. V resnici pa je stvar drugačna, kajti tuzemski prenosi so časovno precej enakomerno po-tazdeljeni po vsem letu, medtem ko so inozemski zgoščeni okrog olimpijade v Berlinu in festivala v Salzburgu. Nactionalna :i| ona ure Pogin v jo zase pa so »nacijonalne ure«: že zalo, ker jih ne prirejajo radiofonske postaje. temveč Osrednji tiskovni urad, ki se imenuje »Centralni presbiro«. Tu so pa razmere dosti bolj pregledne, ker traja vsaka nacijonalna ura 20 minut. Naša postaja je prevzela 303 nacijonalne ure, ostali dve pa od nje 49. Kaj bomo poslušali doma ? NEDELJA, 31. JANUARJA: 8.30 Telovadba 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz zavodov sv. Stanislava 18.00 Jos. Daneš: Polet na luno, vesela igra 19.50 Slovenska ura: a) Tri Mihevčeve skladbe, za klavir solo (izvaja g. prof. Marjan Lipovšek; b) Položaj našega kmeta pred 100 leti (gosp. dr. Josip Mal) 21.20 Za dobro voljo (Radijski orkester") PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA: 12.00 Schumann: Karnevalska suita, op. št. 9 (plošče) Sains Saens: Živalski karneval (plošče) 18.40 Kulturna kronika: Jurij Šubie (g. msgr. V. Steska) 20.00 Pratika za niesee svečan ali februar. Besedilo sestavil N. Kuret. TOREK, 2 FEBRURJA: 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz za vodo v sv. Stanislava iz Št. Vida nad Ljubljano 11.30 Otroška ura (vodi gdčna. Slaviea Vencajzova 12.00 Klavirski koncert g. dr. Romana Klasinca. Spored: Chopin 20.00 Koncert godbe 40. p. p. Triglavskega 22.15 Plesna glasba (plošče) SREDA, 3. FEBRUARJA: 18.00 Vinko Bitenc: Zgodba o dveh cekinih, igrica za mladino 20.00 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Ljubljani ČETRTEK, 4. FEBRUARJA: 18.40 Slovenščina za Slovence (gosp. dr. Rudolf Kolarič) 19.50 Zabavno kramljanje (g. Narte Ve-Iikonja) 20.00 Za vesele, za debele, so stvari le ponorele, stara šara, nov izum in konfeti — liiira, bum, bum! PETEK, 5. FEBRUARJA: 11.00 Šolska ura: Živali v ljudski veri Slovencev (g. Vinko Moderndor-fer) 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Lebcn) 22.30 Angleške plošče SOBOTA, 6. FEBRUARJA: 18.40 Pogovori s poslušalci 20.00 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.20 Otresi skrbi v predpustnih se dneh — za šale poskrbi, za zgodbe in smeh. Zabaven večer 22.15 Same poskočne (igra Radijski orkester) Radio poslušalci! To številko pokažite vašim prijateljem! I'ri prenosih v Ljubljano znaša torej razmerje med nacijonalnimi lirami in drugim programom 1 : 0.36 v prid naci-jonalnih ur: pri prenosih iz Ljubljane precej točno pa 1:4 v korist drugemu programu. RADIO LJUBLJANA FRANCOŠČINA LE GROS POISSON. (Conte provencal). Un habitant des Martigues (petite vilic du departement des Bouehesdu Rho-ne) allait tous les jours a Marseille pour affaires; et tous les soirs, quand il etait de retour aux Martigues, ses voisins ve-naient: »Eh bien! la Canebiere, qu'v a-t-il de neuf a Marseille?« Et le bon-bomnie raeontait tout ee qui etait arrive de neuf dans la eapitale du Midi — Un jour, n'avant rien a dire de neuf a ses eompatriotes, il se dit: »Ob! pour eette fois, il faut que je leur fasse tule ldague, raa foi, qui eclate.« Voila qui va bien. II arrive sur le taiti it i. RADIJSKE NAGRADE ZA MATERE Nemška vlada je sprejela pred .'lovin; letom sklep, po katerem bo radio stopil v propagando tudi za dvig rojstev. V ta namen s<. bodo redno vršila predavanja. ki bodo obravnavala to vprašanje s stališča narodne potrebe in s stališča nemške narodne in vojaške o-branibe. Vrh tega pa bo nemška vlada vsaki nemški materi doma ali v inozemstvu slovesno čestitala po radiu, če bo rodila šesto dete. Čestitk bodo deležni tudi vsi naslednji otroci. PUŠKIN V RUSKEM RADIU Ruski radio namerava v času do dne 15. beruarja 1937 izvesti vrsto sporedov, posvečenih spominu velikega pesnika Puškina. Sporedi obsegajo najzanimivejša Puškinova lirska, prozaična in dra-matska dela, poleg tega pa še literarno-zgodovinska dela o Puškinu. Pri teh oddajali sodelujejo umetniki moskovskega akademskega gledališča itd. 20 MILIJONOV ZA NOVO POSTAJO Francosko poštno ministrstvo je za novo sredozemsko postajo v Tunisu, ki ho namenjena predvsem francoski propagandi, odobrilo znesek deset milijonov frankov, kar da v našem denarju dobrih dvajset milijonov dinarjev. Ta znesek gre samo za nabavo materijala za ta novi francoski oddajnik, ki ho skušal malo izpodrivati vpliv, ki ga ima v sredozc-meljskih deželah italijanski radio. TELEVIZIJSKE ODDAJE Kljub številnim pretrganim poskusom na področju televizije in kljub sorazmerno že zelo izpopolnjenim sprejemnikom, vendar ne more televizija napredovati v tem smislu, da bi si ljudje začeli na široko nabavljati televizijske sprejemnike. Vzrok ni toliko v cenah, ki so sorazmerno nizke, marveč v tem, ker v Evropi nimamo še pravih rednih televizijskih oddaj. London oddaja sicer vsak dan in sicer izmenoma: en dan po Marconijevem, en dan po Bairdovein sistemu. Toda vse to so samo poskusi, ki naj ugotove, kateri sistem je bolj uspešen in boljši. Prav tako pariško poštno ministrstvo oddaja s svoje poskusne postaje vsak dan kake pol ure. Nemčija kljub še precej visokemu stanju televizije nima urejene redne oddajne službe. Vzrok pa, da se nobena država ne more odločiti za reden televizijski program, je tudi v stroških. Televizijsko oddajanje zahteva čisto posebnih naprav ne samo glede aparatov, marveč tudi glede barve nastopajočih. To se pravi, da je treba obraze vseli oseb. ki nastopajo v televizijskem studiu, našminkati po docela novih pravilih: imeti morajo 11. pr. zelene obrvi ter trepalnice itd. Vsak prizor in vsako osebo je treba umetno razsvetliti in tako močno, da se razvija pri tem neznosna vročina zaradi žarnic. To zahteva posebne ventilacije, ki mora biti neslišna in je zaradi tega silno draga. Polurna oddaja stane zato v Franciji nič manj in nič več kakor pet tisoč frankov. Zato si nobena država ne more dovoliti rednih dolgih oddaj, zato tudi ni mogoče televizijskih programov objavljati vnaprej. Torej čakajmo... ANGLEŠKI KRALJ JURIJ je strasten ljubitelj radia že dolga leta. Leta 1923 si je že nabavil prvi sprejemnik na baterije. Zdaj ima, kakor poročajo, že najmodernejši televizor. PRESKUŠNJO KLAVIRJEV ZA RADIO je odredila angleška radijska uprava. Preskusili so vsega 36 različnih klavirskih znamk in ugotovili, da so za radijski prenos najbolj dovršeni instrumenti tovarne Boscndorfer, v kolikor gre za velike klavirje. Srednji so pa najboljši Steinvvavevi in Chalenovi. kipečo pomlad, nakar jo zapusti in se v domovini poroči s svojo ameriško nevesto. Med glavnimi osebami nastopajo: Čo-čo-san, nazvana madame Butteflv (MetuljčekI in njena služkinja Suzuki, Pinkerton, poročnik ameriške mornarice in njegova poznejša žena. Sharpless, ameriški konzul v Nagasaki, kjer se dejanje vrši. Princ Jamadori, Goro in druge manj važne osebe. P r v o d e j a n j e Mala hišica na griču pri Nagasaki, kraj nje razkošni pomladni vrt. Poročnik Pin- MARICA BRUMENLUUEJEVA (»ost naše operete je imela pretekli teden v »Navihanki«, Beneševi opereti, svoj največji uspeli. Na slikah jo vidimo v treh operetah. Na prvi kot navilvanko, v sredi kot Hannerl v »Treh mladenkah" in na desni v opereti »Dvojno knjigovodstvo«. Ga. Lubejeva stalno gostuje tudi v zagrebški opereti. — Vse slike Leica joto /i. Kos, Ljubljana — (optika Summar F — 5 cm 1:2, —- Perutzov l'eromnia film). kerton ogleduje malo posestviee, katero si je kupil s pomočjo mešetarja Gora, da bo na njem preživel pomladne mesece z malo Butterflv, ki jo hoče vzeti v začasni zakon. Ko si zadovoljno ogleduje prijazni kraj, pride konzul Sharpless, njegov dobri znanec. Razigrano pripoveduje prešerni Pinkerton svoje namene in ne meneč se za konzulovo svarilo, češ, da je ljubezen male Co-čo-san zelo resna, napije končno svoji pravi nevesti, ki ga čaka v domovini. Tedaj se začuje petje; Butlerflv že prihaja v družbi gejš in sorodnikov. Udano pozdravi svojega bodočega soproga. Kmalu je vse pripravljeno za poroko, ki se izvrši v domačem obredu. Butlerflv je srečna; saj je vso svojo čisto mlado ljubezen poklonila svojemu lepemu možu. Celo svojo vero je žrtvovala zanj in prestopila v njegovo. Sredi kratkega poročnega napitka se naenkrat začuje kričanje; ves razburjen se pojavi ujec mlade žene, ki je bil zvedel za njen odpad od vere. V divji jezi jo prekolne in z njim vred se spričo nezaslišane novice umakne s tega nečastnega kraja tudi njeno sorodstvo. Vsa strta zaplaka uboga Butterflv nad svojo ljubeznijo. Toda Pinkerton jo potolaži in vlije novega upa v njeno užaljeno srce. Dan se je nagnil. Razkošje tople pomladne noči je objelo pokrajino in se opojno zgrnilo nad mladi ljubeči par. Drugo dejanje V mali hišici pri Nagasaki. Žalostna in zapuščena čaka dan za dnem mala Butterflv svojega soproga, a dan za dnem lega razočarana bridkost v njeno srce. In vsaka pomlad jo zopet napolni z novimi upi, a ji vedno znova uplahne-jo, ko se pojavi turobna jesen. Že tretja pomlad je tako prišla, odkar jo je dragi zapustil in ne ve, kod in kam bi za njim. Pomanjkanje trka polagoma na duri in vsepovsod se širi žalostni šepet, a Butterflv še ni obupala. V trdni veri pričakuje dan za dnem, da se prikaže tam daleč na morju ladja z amerikansko zastavo in bo dragi prišel ter jo kot nekoč vso nebogljeno pritisnil na svoje krepke prsi. In v takem skritem ponosu odklanja vsako pomoč, tudi snubitev bogatega princa Ja-madorija. V obiske je prišel konzul Sharpless — s pismom, v katerem ga prosi Pinkerton, naj pripravi Butterflv na resnico prej, predno se pojavi sam s svojo pravo ženo. Konzul prične, a ob pogledu na lepega Butterflyjinega otroka, sina Pinkertonovega, svoje težke naloge ne more dokončati; z zlo skrbjo v srcu se poslovi. Toda v Butterfly je zapustil sled Pinkertonovega prihoda in v brezmejni sreči je mala Co-čo-san s svojo zvesto služabnico Suzuki ovenčala sobo za radostni sprejem. Oblekla je poročno obleko in čakala za vrati svojega dragega. T r e t j e d e j a n j e Butterflv je čakala v večer in v vso dolgo noč, a dragega ni bilo. Jutro pa jo je zmoglo in šla je počivat. Tedaj pa se tiho pojavita Pinkerton in Sharpless. Presenečeno Suzuki poprosita, naj jima pomore, kajti Pinkertonu se je vzbudila vest in nima moči siliti se z izdano Butterflv, rad pa bi od nje svojega otroka. Toda Butterflv je začutila prihod svojega moža in je prihitela iz spalnice. Pinkerton se je med tem umaknil in tako so jo mesto njega pozdravili otožni pogledi konzula in solze Suzukine. Sprva RADIO V GORSKO VAS! Pod tem gosi oni vrče švicarski ljubitelji radia in prosvetni delavci veliko propagando za zbiranje prispevkov, s katerimi bi nabavili radijske sprejemnike za šole v revnih švicarskih gorskih vaseh. ki >i same ne morejo tega nabavili. Radio je danes tako neobhodno potrebno izobraževalno sredstvo, da so Švicarji mnenja, da mora imeti vsaka, tudi najmanjša in najbolj oddaljena vas vsaj i 11 aparat. Prvi poziv pod tem geslom je bil uspešen in so dobili skoraj 200.000 dinarjev v našem denarju. RADIO OR TEČAJU Zima je vendarle prišla . . . je nemo obstala pred uganko. Ko pa je skozi vrata zagledala v vrtu amerikansko oblečeno damo, ji je ob bolečini strašnega spoznanja zastala kri. Nemo odslovi gosta. Suzuki pa pošlje z otrokom na vrt, da pričakata tam očeta, ki naj vzame svojega sina. V bledem miru poklekne pred kip Bude in vzame nož, ki služi častni smrti onega, kdor ne more več častno živeti ... Z vrta odjekne Pinker-tonov klic; Butterfly ga je čula, s poslednjim hrepenenjem bi še rada za njim, a sredi poti omaga; s smrtjo je odkupila ljubezen Pinkertona in njegove druge žene. RADIO V ŠTEVILKAH V Avstriji računajo, da se je lansko leto končalo s prirastkom 28.000 naročnikov. Ob koncu leta 1935. je Ravag imela 560.120 naročnikov; če odštejemo od tega število 22.630, kolikor se je v decembru 1935 naročnikov odjavilo, je bilo pred enim letom 537.940 naročnikov. Med letom se je priglasilo novih poslušalcev okoli 55.000, približno za polovico tega jih je pa odstopilo, tako da sedaj Ravag lahko računa z okoli 565 tisoč naročnikov. Do 1. 1931. se je število naročništva kakor tudi po drugih državah strmo dvigalo. Od tedaj pa je ta strmi vzpon zastal. V šestih letih je število narastlo le od 468.000 na 593.000 (to je najvišja dosežena številka), kar znaša komaj 25 %. Vzrokov za ta počasni dvig je več: splošna gospodarska kriza, razmere na domačem radijskem industrijskem trgu in ne v najmanjši meri tudi notranje organzaeijske prilike in nepri-like. Zanimivejši je v tem oziru pogled na tekmovanje med Nemčijo in Anglijo, ki se obe lahko ponašata s 100% porastom naročnikov. 1. decembra lanskega leta je Nemčija s številom 7,937.907 za približno 40.000 prekosila Anglijo, ki je bila na prvem mestu vse od junija 1931, medtem ko je Nemčija vodila od januarja 1929 do junija 1931. Seveda je Nemčija zmagala samo navidezno, zakaj če. računamo po radijski gostoti, to je z ozi-rom na število gospodinjstev, bi morala imeti Nemčija v primeri z Anglija ne samo 8 milijonov, ampak 11,5 milijona radijskih naročnikov. Če pa primerjamo Nemčijo z Ameriko, kjer odpade na 100 gospodinjstev 74 radijskih aparatov, bi to število naraslo na 14 milijonov. Zanimivo je, da je v novembru 1936 v Nemčiji pristopilo 180.000 novih naročnikov, v Angliji pa le 44.000. • Ana May W/ong. Kitajska filmska zvezda. (Glej filmsko stran: Iz starih in novih filmov.) Kanadska vlada je leta 19SS uredila posebno poročevalsko obveščevalno radijsko službo za severne kraje svojega o-zemlja, ki leže do skrajnih meja, kjer še more živeti človek. Tam so osamljene naselbine lovcev in raziskovalcev, ki morejo imeti zvezo z domačimi kraji in ljudmi samo po radiu. Vesti jim je mogoče pošiljati samo po radiu, prav tako poročila o vremenu in podobno, kar je vse za njihovo delo važno. Oddaje oskrbuje kratkovalovna postaja CIINS v Ha-lifaxu, ki ima svoje programe, kar je zabavnih, sestavljene nalašč za samotarje na daljnem severu. Postaja je oddajala tudi zasebna sporočila. Teb sporočil je bilo v treh letih nič manj kakor 11.000, kar je cisto lepo število. PRV\ TELEVIZIJSKA OPERA so, kakor poročajo iz Londona, Leon-cavallovi »Glumači«. To delo je pretekli teden oddajala londonska televizijska postaja BBC. PRAKTIČNA UPORABA TELEVIZIJE V današnjem času mnogo razpravljajo o televiziji. V večini evropskih držav je v preteklem letu stala v ospredju težnja, kako bi bilo mogoče uresničiti prizadevanja na uveljavljcnje televizije. Na originalno misel so prišli na Nizozemskem. Tam so sklenili to novo, moderno pridobitev uporabiti povsem praktično. Preizkusili so, kako bi se televizija obnesla pri letalih. Velike ovire dela letalstvu megla zlasti pri pristajanju in je povzročila že celo vrsto nesreč- S pomočjo televizije se namreč pilot zlahka orientira pri pristajanju, čeprav je med letalom in zemljo še tako debela plast megle. Prve praktične poizkuse so naredili pred kratkim s potniškim letalom, ki vozi med Amsterdamom in Budimpešto. Potniki, ki so vstopili, niso niti slutili, kakšno presenečenje jih čaka na poti. Naenkrat so zagledali pred sabo na projekcijski ploskvi sliko nekega znamenitega londonskega jazz-orkestra; poslušali so godbo, videli ves žurnal pred sabo, prav tako, kakor da bi sedeli v kinu pri predvajanju zvočnega Filma. Sprejem je bil izredno dober Pravijo, da so se tudi drugi poizkusi doslej obnesli jako dobro. Razveseljivo dejstvo je, da se nove pridobitve ne uporabljajo samo za razvedrilo, ampak da z njimi izdatno povečujejo varnost v zračnem prometu. S T ISA A ZA VSE [)!-:SET ZAPOVEDI N vPOVEDOVALC V Napovedovalec, napovedovalka, oziroma njegov ali njen glas je postal pravzaprav nekaka vizitka vsake postaje. Včasih, \ začetni dobi radiofonije -o poslušalci razlikovali posamezne postaje predvsem po znaku premora. Temu v prašanju v začetku ni nihče obračal velike pozornosti. Jemali so za napovedovalec bivše ali aktivne gledališke igralce. ne da bi upoštevali, da je, za pred mikrofon treba še česa drugega kakor pa samo govorne kulture. Polagoma pa se je o tem, kakim pogojim mora ustrezati glas dobrega napovedovalca razvila cela znanost. Ta se ozira na nešteto momentov, ki pri radijskem napovedovanju vsi odločajo. Poslušalec radia ni kakor obiskovalec gledališča ali kina. ki gre k predstavi že nekako prepričan in pripravljen, da ho sprejel vse, kar se mu bo tam nudilo. Radijskega poslušalca pa je treba k poslušanju pritegniti najprej s programom, potem pa z napovedjo. Tz te mora poslušalec dobiti prepričanje, da se oddajo res splača poslušati. To je podobno kakor s človekom, ki kupuje časopis. Tudi temu je treba vzbuditi pozornost s spretnimi, učinkovitimi naslovi, z lepimi črkami itd. Pri radiu je vse to združeno v napovedoval-čevem glasu in v načinu njegovega go-v or jen ja. Tudi sam lep in simpatičen glas ne zadostuje in utegne učinkovati zelo dolgočasno. Treba je še temperamenta, treba nekake sugestivnosti, ki dela radijsko napovedovanje poslušalcu tako potrebno, kakor mu je potreben njegov dnevnik. Izbira napovedovalcev je zaradi tega v vseh ozirih danes zelo stroga in pomeni res najrigoroznejšo preskušnjo za službeno sposobnost. Če bi bilo v vseh trgovskih in drugih poklicih treba delati tako skušnjo in dokazati tako poklicno sposobnost, kakor je to pri radiu, potem hi pač ne tožili več o nesposobnosti Lislužbenstva v posameznih panogah. S pomembnostjo službe se je dvignila tudi pomembnost napovedovalcev. O tem so prepričane radijske družbe, prepričani so pa tudi poslušalci. Amerikan-ska akademija za književnost in umetnost podeli vsako leto med drugimi nagradami tudi kolajno najboljšemu radijskemu napovedovalcu tistega leta. Popolnoma pravilno: napovedovalec je človek, ki ga napeto posluša vsaj toliko ljudi kakor slehernega umetnika. Prvi pogoj za napovedovalca je seveda ta, da brez napak obvladuje svoj ma-terni jezik. Ta zahteva je sicer sama po sebi umevna, toda treba jo je zmeraj zabičevati. Radio je danes tako važen kulturni činitelj, da lahko odločilno vpliva na razvoj jezika. Zato je nujno potrebno, da jeziku sam služi s tem. da skrbi za jezikovno čistost oddaj. To ni zmeraj in povsod. Angleška radijska uprava je lansko leto svečano razglasila v časopisju, da govore njeni napovedovalci najbolj dovršeno in najbolj klasično angleščino. Poleg tega mora napovedovalec imeti široko splošno izobrazbo, prirojen takt in veliko sposobnost, da se lahko takoj in zadostno vživi v snov, katero mora podajati drugim. Angleška oddajna družba British Rro-adcastiug Companv je sestavila celo deset zapovedi, ki v kratkem vsebujejo vse najvažnejše pogoje, ki jih mora vsak napovedovalec izpolnjevati pri svoji službi. Te zapovedi so pravzaprav same prepovedi in vise v vsakem oddajnem prostoru v Angliji. Glase se takole: Napovedovalcu je prepovedano: 1. pri poročilih imenovati imena posameznih tvrdk; 2. kritizirati politične osebnosti; 3. rabiti nemoralne besede; 4. namigovati na telesne napake kakor jecljanje, slepota itd.; . hvaliti pijančevanje; 6. napadati vero: 7. govoriti o zakonski nezvestobi; H. govoriti o neozdravljivih boleznih; 9. Kitajce zaničljivo označiti z besedo »Clianks«. HI. Zamorcem dajati »Niggcr«. Vse te zapovedi so precej angleške in šaljive, vendar je iz njih videti glavni zakon: dostojnost in obzirnost, ki morata voditi napovedovalca in reporterja. NA POLICIJI »Prosim, gospod komisar, on je začel.« ♦ Dogodivščine malega kralja iz Devete dežele Iz astronomije TUJA SONCA Kolikokrat se zazremo v jasni noči na visoki nebesni svod, kjer mrgoli brez števila lesketajoči!] se draguljev, ter se vprašamo, kaj neki pomeni jo vse te svetle lučke, kam gre njihova pol in podobno! V starem in srednjem veku so mislili na splošno, da so zvezde — izvzein-ši par izjem — pribite na nebo, katero so m predstavljali v obliki krogle, narejene iz trdne snovi. S tem preprostim nazorom so hoteli poudariti, da zvezde tudi po daljših dobah svojih medsebojnih položajev ne spreminjajo, da so tedaj obrisi ozvezdij vedno enaki. Zato jih imenujemo tudi stalnice, v nasprotju s premičnicami, tistimi zvezdami, ki neprestano spreminjajo svoje lege na nebu. Le borih pet premičnie more videti golo oko; vse ostale - in teh se nam zdi je brez števila — so same stalnice. Kaj so stalnice? Skozi večje daljnoglede opazimo na Luni velikanske planjave in visoke gore; na Soncu njegove zagonetne pege in druge zinimive prikazni; premičnire vidimo kot okrogle plošče, na katerih spoznamo to ali ono posebnost. Še mnogo drugih prelepih in nenavadnih stvari nam odkrije daljnogled, — samo -talnice vidimo v njem prav take, kakor se kažejo golemu očesu. Svetle pike in nič drugega. Tudi v najmočnejšem daljnogledu sveta. Ker z nobeno, še tako veliko povečavo ne dosežemo svojega namena, moramo preiskati naravo žarkov, ki nam jih pošiljajo zvezde. Ni namreč vseeno, kako zvezda svetlobo oddaja. Ali jo proizvaja sama, ali pa sveti v tuji, odbiti svetlobi. To skrivnost nam odkrije žarek, samo vprašati ga ne smemo z daljnogledom, temveč z drugimi pripravami, katerih pa tu ne bomo opisali. Na primeren način povprašani žarek te ali one stalnice nam pove, da so zvezde razbeljena telesa tako visokih toplin, kakršnih ne najdemo zlahka na Zemlji! Stalnice tedaj same proizvajajo svetlobo, in seveda tudi toploto, podobno kakor naše Sonce. Iz \sega tega je mogoč en sam zaključek: Stalnice so žareče krogle ali tuja, daleč v prostor pogreznjena sonca! Stalnice so silno daleč od nas. V tem nas potrjuje dejstvo, da nam jih daljnogledi. tudi največji, pokažejo le kot svetle pike. Z najnatančnejšimi merjenji se je zv ezdoslovcem posrečilo dognati njihove oddaljenosti. Najbližja stalnica je kaka I -vetlobna leta proč od nas. K temu je treba par pripomb. Vesolje je strahotno veliko. Vse naše mere nam odpovedo. če bi hoteli izraziti njegove globine recimo \ kilometrih, bi dobili tako velika števila, da bi se nam zavrtelo v glavi! Zato so zv ezdoslov ei iznašli pri-kladncjšo mero. Najhitrejši >4-1 na svetu je svetloba. V eni sami sekundi napravi 300.00(1 km dolgo pot. Sedaj si pa mislite, da dirja žarek s to blazno hitrostjo v isti smeri, neprestano kar celo leto naprej! Razdaljo, katero v tem času preteče, imenujemo svetlobno leto. Naš razum si te daljave ne more predstavljati. Zanj je neizmerno velika. Štiri dolga leta mora brez oddiha potovati žarek od najbližjega tujega sonca, preden konča svojo pot \ našem očesu! Kako daleč so šele ostale zvezde! Od njih rabi svetloba stoletja, tisočletja in še več. Veličastno in neizmerno je vesolje, vredno najvišjega Mojstra! Čemu je posejanih na milijarde sonc po brezupnih prazninah vesoljnega prostora? Ali morda tudi razsvetljujejo in grejejo temne krogle, tuje Zemlje, na katerih klijc življenje kakor na naši? Bog ve! B. so v stik z ameriško gramofonsko industrijo. Tam delajo nove plošče, prirejene predvsem za radio. Plošče so namreč mnogo večje od običajnih; v premeru merijo 44 cm. Vrtijo se počasneje in zato nastaja tudi manj šuma. Oblika teh novih plošč je tudi v tem, da je mogoče na eno stran spraviti tudi obsežnejša dela in s tem odpade zamudno in nevšečno prekinjanje in prekladanje, plošč. Postaje Bazel, Ženeva in Lngauo so take plošče že vpeljale; razpolagajo z okoli 2000 ploščami z obsežnim in bogatim repertoarjem, resnim in zabavnim. 250 MILIJONOV POSLUŠALCEV Radijski listi prinašajo statistiko o razširjenosti radia ob začetku letošnjega leta. Po tej statistiki je imela Evropa nič manj kakor 25 milijonov radijskih sprejemnikov. Na vsem svetu je bilo 62 milijonov sprejemnih aparatov. Če računamo, da posluša ob vsakem aparatu redno četvero ljudi, potem je rednih radijskih poslušalcev 250 milijonov. GRAMOFONSKE PLOŠČE V RADIU O sporih med radijskimi družbami in industrijo za gramofonske plošče je bilo v preteklih letih precej slišati. Slišali smo tudi, da so se taki spori po navadi reševali še dosti zadovoljivo. V zadnjem času pa je stopilo tako vprašanje močno v ospredje v Švici. Tam je namreč gramofonska industrija dosegla, da je vrhovno sodišče izdalo odlok, da se ne sine v radiu proizvajati reproducirana godba. Švicarski radio pa si je znal pomagati iz zadrege. Poslušalstvo gotovo ne hi bilo trajno zadovoljno samo s predvajanjem tega, kar bi uprave mogle v resnici postaviti pred mikrofon. Stopili »Nikar ga ne opozorite, gospod šef. l'o pomoti sem nnt odrezal brke, pa jih takoj prilepim nazaj. PREKINJEN R.4ZGOV <)!< »Du, gospod l'oljanec, kakor sem l itin že dejal . ..« iz starih in novih filmov Slika poleg: # Hary Brand, mojster francoskega film