Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Radikalna stranka se bo izčistila. Gotovo je, da Je velik del radikalne stranke pošten, da so bili le oni najožji prijatelji in pristaši Pašiča tisti, ki so pavzročlli, da se jc radikaLna stranka vobce obsojala. Posteni poslanci so sli zato zaoasno iz nje in so čakali prilike, da se zopet povrnejo in oapravijo red. Takoj po smrti Pašičevi se je videlo, da se bodo razmere v stranki kmalu izčistile. Grupa Ljube Jovanoviča, ki je podvzela v radikalni straBki boj zoper korupcijonisite v stranki, je zopet vstopila v radikalno stran ko in je sedaj na vladi. Njen predstavnik je sedanji predsednik vlade Vukičevič. Jasno je že naprej, da bo ta skupina tudi po volitvah najinočnejša in da bodo pašičevci morali se podvreči t&j skupini, ali pa iti iz stranke. To se že tudi zdaj opazi, ker se nekateri gospodje, ki so se preveč mešali v korupcijo, že kar sami vleoejo nazaj, ko vidijo, da nimajo nikjer vec zaslombe. Ako se to izčiščenje izvrši žc pred volitvami in se napravi v stranki sporazum, je jasno, da bo radikalna stranka prišla kot najmočnejša iz volitev. Položaj drugih strank. V Davidovičevi stranki sta dve skupini in sicer vodi eno on sam, drugo pa vodi dr. Markovič, sedanji zimanji minister. Bati se je, da bodo šli ločeno v volitve. — Pribičevič se pritožuje, da ga nlkjer ne marajo in ga preganjajo, mu shode razbijajo in mu grozijo na vse načine. Menda je pozabil, kako je on sam delal, ko ]<? biJ minister za casa volitev. So se pač od njega naučili. Sedaj se imu pa vraoa. — Muslimani so se tudi že sprli med seboj, ker jih vlada ne ščiti tako, kot so pričakovali. Seve jih radikali na svojo škodo ne bodo podpirali. — Radič pravi, da bo prišel iz volitev tako močen, da bo sam sestavil vlado. Kaj vse neumnega je Radič že povedal, pa je Ir, zdaj eno pogruntal. Slovenskih poslanoev bo foliko dobil, da jih bo lahko vse pobil, pa ne bo nobeden mntev obležal. — SKS je popolnoma pod Radičevo komando in zato sploh o njej ni mogoče posebej govoriti. — Žerjav je propadel 6 svojim naprednim blokom, tako se je že zdaj pokazal kot general brez armade, kar naj tudi ostane. — Socijalisti pa imajo zelo velik apetit, ker pišejo, da bodo po volitvah kar minisitri .postali. To bi seveda ibili- samo da bo slovenski delavec socijalističnim kandidatom zapel: Vi boste pa domo ositali! Delo naših poslancev. Ze se kažejo učiuki dela naših poslancev, ki so sicer kratko časa, a vendar dovolj časa bili v vladi, da so izposlovali velike kredite za zidanje novih prog po Sloveniji. Dne 1. avgusta se začne graditi proga Krapina—Rogatec. V Ljubljani se mudi komisija, ki bod? pregledala nacrte za železniško progo Slovenije do morja. Kdor je malo poučen, kaj taka dela prinesejo zaslužkav deželo in potem pozneje pa še gospodarskega blagostanja, ta bo moral priznati, da je bilo že to delo velikanskega po- m«na za SIov«nijo. Da bodo pa naiši pristaži vedeli, kako zelo je ravno SLS zmožna velike državne politike, bomo o~ tem v kratkem še posebej pisalli. Nasi posdanci pa se tudi zdaj vedno intervenirajo v vseh zadevah, kjer posamezuii ali tudi celi stanovi potrebujejo pomoci in bramlbe. Pretekli teden so se mudili v Beogradu gg. Žebot, Vesenjak, Pušenjak in drugi naši poslanci, ki so pri raznih mimistrstvih posredovadi o zadevah Slovenije, da se demokrati že zopot bojijo, da bo treba v Beogradu .pisati, naj se vendar Slavenija tako ne protežira! V DRUGIH DRŽAVAH. V Rumuniji so imeli volitve. Zmagala je vlada tako, da so posamezne stranike kar izginile in niso dobile niti po en mandat. Bratianu bo torej zelo mirno lahko vladal in to Mjub temu, da se bliža državi velika temna senca, ki jo zagrinja v nemir, to je popolno oslabljenje kralja Ferdinanda. Rusija hoče na zunaj mir. Rusija se pripravlja, da bi med njo in Poljsko prišlo do miru. Začela so se že tudi Irgovska pogajanja, ki potekajo iigodno. Enako pa se pričakuje, da se bo pobotala tudi z Anglijo, ker sama uvidi, da s komuiiiistiono propagando v Angliji nič ne doseže, škoduje pa si zelo, ako ni z Anglijo v dobrih odnošajih. Na drugi strani pa tudi Anglija ni ravno razpoložena, da bi se spuščala v kake nepotrebne prepire, ki bi ji le akodovali. — Oglasila se je tudi Italija, da si hoče ona osvojiti ruska tržišca. Na ta nacin bi hotela Italija izpodriniti druge države in pridobiti Rusijo za svojo protibalkansko politiko. Pa se moti! — Na znotraj pa se boljševiki še niso kaj poboljšaii. Poročila iz Rusije javljajo, da še vedno politične iiasprotaike kot ovaduhe drugih držav obdolže in postrele. Na Francoskem se bijejo za novo volilno reformo. Zbo mjejo kar cele noči. JN-acrit so obravnavali že štiri leta, pa še zdaj ni tak, da bi bili z njim zadovoljiii. Tudi v drugih državah vidimo, da »imajo vremena«. Prikljužitev Avstrije Nem^iji. To vprašanje je za nas zelo važno. Mi ibi potem postali sosedi ene najmočnejše države in sicer industrijske države v Evropi. Za nas same ne bi ito značilo nič hudega. Drugače pa je to za Čehe, ki bi bi'li ko otok v Nemčiji. Zelo se bori zoper priklopitev tudi Francija, ker se boji močne Nemčije. Italija bi se seveda tudi bala, da ne bi Nemoija prevzela vpliva na Balkanu in bi njo izpodrinila. Zacasno se torej to še ne bo zgodilo, ven dar je treba s tem dejstvom računati, da ga nam bo bližnja bodočnost prinesla.