2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 28. januarja 2010  Leto XX, št. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 28. januarja 2010 Porabje, 28. januarja 2010 KAJ SE DOGAJA SLOVENSKIMI UTRINKI? STR. 2 STARI TRAKTOR PA DOBRO VREJMEN STR. 5 Obrazi Porabja v sedmi talaj »Grajnca je zatok, ka človik prejk nje odi,« - je eden Porabski Slovenec povödo Mikini Roši, gda ga je gnauk spitavo, kakši je biu žitek v Porabji, gda je krajina bila eške od svejta zaprejta. V preminauči dvajseti lejtaj se je pisatel, sodelavec naši novin dosta pogučavo z lidami kauli Varaša pa tak dosta kaj zvödo od nji. Njegvo najnovejšo delo je scenarij (forgatókönyv) za sedem nauvi filmov, šteri majo vküper ime »Obrazi Porabja«. Idejo za te 26 minut duge filme so vküper vönajšli voditeli murskosoboške televizije TV AS pa Zveze Slovencev na Madžarskem. S serijo škejo dosegniti, ka aj bi Slovenci v matičnoj domovini s kem bole spoznali krajino pri Rabi pa njene lidi. Za tau delo so sodelavci dobili penezno pomauč od slovenskoga Ministrstva za kulturo prejk razpisa. 20. januara so na Gradi v Murski Soboti oprvin nutpokazali ednoga od tej filmov, v šterom lidgé iz Sakalauvec, z Gorenjoga Sinika, drügi porabski vesnic pa s slovenske strani grajnce pripovedavajo, kak so živeli v senci železne fijanke po drügoj svetovnoj bojni. Kak so bili padaške, žlata vkraj odrezani od eden drügoga, kak so je sodacke skrb meli, kak so grabe kopali, kak so v straji živeli, kak so ništerni švercali, pa kak se je ednim donk prišikalo odskočiti v tihinske rosage. Povödali so od svojoga veseldja tö, kak je vse ovaško gratalo, gda se je grajnca oprla. Film je kak edna paut, po šteroj sprevaja gledalce Miki Roš pa se pogučava z domanjimi lidami. Tej ma povejo, ka je nej bilau človöka, na šteroga bi nej vplivala grajnca, leko je tau starejši ali mlajši. Voditel nam na priliko tau tö pokaže, kak so ništerni koce nücali, gda so prejk zorane zemlé steli zbejžati. Film je pa nej samo dokumentarni, v edni talaj zašpilajo indašnje situacije na grajnci. (Tau venak zatok, ka so sodelavci nej zavolé stari filmov pa kejpov meli. Sodačke gvante pa so dobili od Graničarskoga muzeja v Števanovci.) Ka pa scenarist brodi od grajnce? »Grajnca živé pri Slovencaj v Sloveniji, šteri ne vejo za Porabske Slovence ali pa vejo skoro nika. Grajnce si lidgé sami napravimo. Ne vejmo, gde smo, s kom smo, od kec naša rejč dé, od kec je naša kultura. Vse tau je naša kultura. V Varaši tö, v Sakalauvci tö, v Andovci tö, tak kak v Izoli ali na Gorenjskom. Tü so grajnce, v tej glavaj. Pri Porabcaj, sploj pri mladi, grajnce več nega. Malo več je geste pri starejši lidaj, tisti straj, ka se ne vüpajo gučati od žmetni cajtov. Edni povejo, edni pa neškejo gučati. Pravijo, tau je bilau pa od toga nemo zdaj nika povödo. Ge dugo cajta odim v Porabje, pa dobro vejm, šteri lidgé do mi pripovedavali. Dostakrat mi te povejo za nekaka drügoga, šteri ranč tak zanimivi žitek, pripovejst ma. Gestejo krajine, kak Istra pa Porabje, gde ne moreš tak biti, ka bi nej s tejmi lidami biu, ka bi se ž njimi nej srečavo pa delo,« - je tapravo Miki Roš na pitanje, kak je delo, gda so filme redili. V drügi filmaj serije Obrazi Porabja do leko gledalci mlade Porabce tö vidli, pa takše drüge Slovence, šteri od dosta kaj drügoga tö znajo gučati. Filmi se spravlajo z več temami, med njimi so zgodovina krajine, kultura, gezik, künja pa gesti in mediji. Vsikši film baude edna okraugla pripovejst. Slejdnji, sedmi film de pokazo, kak mladi prekmurski režiser (rendező) Jože Baša vidi Porabje. Un je ranč tak, kak drügi Slovenci, nej dosta vödo o Slovencaj na Vogrskom. »Pred prvim snemanjom sem eške nikdar nej biu v Porabji, skoro ka sem nej znau, gde Porabje gé. Gda sem se oprvin prejk grajnce pelo, sem se čüdivo, ka tak pauleg Prekmurja geste edna krajina, gde na glavnoj poštiji vlečejo kaula krave. Tau sem doma na zadnje v mlašeči lejtaj vüdo. Te sem pa spoz-no, ka so Porabci trn’ dobri pa topli lidgé, čüti pa se, ka so dosta trpeli v zgodovini,« – je povödo mladi, depa že poznani režiser pa eške cüjdau, ka so steli v filmaj s kem več Porabcov vöopitati, ka aj bi s kem več pripovejsti spoznali. Krajina pa je prej tö takša, ka leko estetične kejpe napravijo, ritem filma pa vküperdé z muzikov, tak je leko vse okrauglo pa cejlo. Delo s filmami se je začnilo lani julija, do konca februara do gotovi vsi tali serije. Od 25. februara do leko najgir lidgé filme o Porabji gledali na TV AS, sledik pa na državnoj televiziji RTV Slovenija. Porabcem nutpokažejo dva nauviva filma na svetek slovenske kulture 7. februara v varaškom Slovenskom domi. Filme so naredili lidgé iz Prek-murja, tau znamenüje, ka do leko gledalci krajino kauli Monoštra spoznali prejk oči prek-murski filmarov. Tau je leko gladalo za nas Porabce vse, v tom gladali pa do nas vidli drügi Slovenci iz matičnoga rosaga tö. -dm- Sodelavci pri seriji (z leve): projektni vodja Simon Balažic, scenarist Miki Roš, režiser Jože Baša in predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök Kaj se dogaja s Slovenskimi utrinki? Polovica oddaje iz svežih, polovica iz arhivskih prispevkov »Zgodba« s Slovenskimi utrinki se je začela lani tik pred drugo skupno sejo slovenske in madžarske vlade (27. november 2009 v Keszthelyu), ko je Madžarska televizija pisno obvestila predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša, češ da bo zaradi okrnjene državne proračunske podpore »zamrznila« produkcijo manjšinskih oddaj v dotakratni obliki, med njimi tudi Slovenskih utrinkov. Slovenski utrinki, oddaja magazinskega tipa, obvešča Slovence na Madžarskem v maternem jeziku od leta 1992, je druga najbolj gledana manjšinska oddaja na Madžarskem, saj je zaradi podnapisov dostopna tudi gledalcem večinskega naroda. Gledajo jo lahko tudi v Sloveniji, kajti predvaja se tudi na SLO1 in SLO2. Predsednik DSS Ropoš je iz neuradnih virov zvedel tudi to, da javna RTV ne bo podaljšala pogodbe z zasebnim studiem PRO-28 v Szombathelyu, v katerem se pripravljajo 14-dnevne, 26-minutne slovenske oddaje. Urednika naj bi od 1. januarja 2010 pripravljala oddaje v Budimpešti iz arhivskih posnetkov. S tem in zaskrbljenostjo slovenske skupnosti zaradi ravnanja nacionalne televizije je predsednik Ropoš seznanil tudi madžarskega premiera Gordona Bajnaija, ki je skupaj s svojim slovenskim kolegom Borutom Pahorjem pred skupno sejo vlad sprejel predstavnike obeh manjšin, Slovencev na Madžarskem in Madžarov v Sloveniji. Premier Bajnai je v odgovoru povedal, da sredstev za delovanje narodnostnih ustanov, tako kulturnih kot informativnih, ne bo manj. Čeprav scenarij ni tako črn, kot se je kazal sprva, zagotovilo premiera ne bo držalo, kajti po naših neuradnih informacijah naj bi se Slovenski utrinki pripravljali iz le polovice sredstev kot lani. Pogodba z zasebnim studiem se je podaljšala z okrnjenim proračunom, slovensko oddajo pripravljata dva urednika-novinarja s pomočjo zunanjega sodelavca, snemalca-montažerja, medtem ko so se od drugega snemalca-montažerja morali posloviti. Spremenila se je struktura oddaje, kajti za posamezne oddaje se lahko pripravi okrog 11 minut aktualnih, novih prispevkov, ostali del oddaje se napolni iz arhiva. Predsednik Državne slovenske samouprave se ne strinja s to rešitvijo, kajti, kot je povedal za naš časopis, javna televizija s tem krši več zakonov in tudi Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic madžarski narodni skupnosti v Sloveniji in slovenski narodni manjšini na Madžarskem. Med zakoni sta manjšinski in medijski, v sporazumu, ki sta ga podpisali Madžarska in Slovenija, se pa sklicuje na 13. člen, ki pravi: »Nobene določbe tega sporazuma ni dopustno razlagati ali uresničevati tako, da bi se s tem znižala raven zagotovljenih in že doseženih pravic.« S svojim stališčem je predsednik Ropoš seznanil tudi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša, veleposlanico R Slovenije v Budimpešti Darjo Bavdaž Kuret. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je poslal medijem naslednjo izjavo: »Minister brez resorja, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, prof. dr. Boštjan Žekš izraža zaskrbljenost glede usode oddaje slovenske narodne skupnosti v Porabju »Slovenski utrinki«. Ukinitev oz. okrnitev oddaje za Republiko Slovenijo ni sprejemljiva, na kar sta na zad-njem srečanju Vlade RS in Vlade RM na Madžarskem ob skupnem srečanju predstavnikov obeh narodnostnih skupnosti in obeh predsednikov vlad opozorila oba predsednika Vlad, tako Slovenije kot Madžarske. Urad Vlade RS bo nadaljeval z aktivnostmi za rešitev vprašanja.« Tudi med sklepi strokovnega srečanja »Mediji in slovenska narodna zavest«, ki ga je Svetovni slovenski kongres priredil sredi decembra v seriji posvetov »Ko ni več meja« v Tinjah na avstrijskem Koroškem, najdemo enega, ki se ukvarja s položajem Slovenskih utrinkov. V tem sklepu je pobuda in opozorilo Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ministru dr. Boštjanu Žekšu v zvezi z ukinjanjem edinega slovenskega programa na nacionalni televiziji Republike Madžarske. »Predlagamo,« piše v sklepu, »da minister pristojnim organom Republike Madžarske predstavi dobro prakso Slovenije pri oskrbi madžarske manjšine in na osnovi podpisanega meddržavnega sporazuma zahteva, da Republika Madžarska pridobi potrebna finančna sredstva za ohranitev in nadaljevanje tega programa.« Z aktivnostmi za iskanje rešitve za Slovenske utrinke je nadaljevala tudi Državna slovenska samouprava, ki je na svoji skupščini 14. decembra 2009 sprejela naslednji sklep, št. 135/2009. »Skupščina Državne slovenske samouprave protestira zoper ukrepanje vodstva MTV, da bo s 1. januarjem 2010 zamrznila produkcijo manjšinskih oddaj, med njimi tudi dvotedenskih slovenskih oddaj »Slovenski utrinki«. Skupščina državne slovenske samouprave obenem zaproša varuha manjšinskih pravic, da odredi preiskavo zaradi nastalega položaja, ki je vprašljiv glede uresničevanja manjšinskih pravic, kajti Madžarska televizija kot javni zavod je zakonsko zadolžena za produkcijo manjšinskih oddaj.« Sklep skupščine DSS skupaj s protestnima pismoma je predsednik Ropoš 15. decembra odposlal varuhu manjšinskih pravic dr. Ernőju Kállaiju. Drugo priloženo pismo sta poslala na DSS Slovenska samouprava iz Szombathelya in tamkajšnje Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel. Ti dve organizaciji sta zbirali tudi podpise za »Slovenske utrinke«. Zgodba Slovenskih utrinkov se bo verjetno še nadaljevala, nedvomno pa je, da so prizadevanja slovenskih samouprav in organizacij ter tudi posredovanja Urada iz Ljubljane prispevali, da ni prišlo do najhujšega scenarija, namreč, da bi gledali same stare posnetke in prispevke v Slovenskih utrinkih, ki so velikokrat edina vez med Slovenci izven območja avtohtone poselitve in Porabjem. Sedanja oblika Utrinkov (po-lovica novih, polovica starih prispevkov) je vsekakor le delna, polovična rešitev, kajti oddaja zgublja na svoji informativni vlogi. Tudi negotovost, ali bo nacionalka podaljšala pogodbo studiu ali ne, bo prej ali slej »načela živce« sodelavcev. Dolgoročno bi vsekakor kazalo razmisliti o lastnem studiu in lastni produkciji, zgled zato (če tudi v skromnejši obliki) so lahko Madžari v Prekmurju. P.s.: Do zaključka naše redakcije predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš ni dobil nobenega odgovora na pisni protest, ki je bil odposlan 15. decembra. Marijana Sukič Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš Podpisi Slovencev iz Sombotela in okolice Manjšinski mediji: Pomurski madžarski radio; TV oddaja Mostovi-Hidak SLIKOVITI GLASOVI, GOVOREČE SLIKE Mediji so ena pomembnejših sestavin življenja in opredelitev položaja manjšine. Če primerjamo manjšinske medije v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem, ugotovimo kako velike so razlike med posameznimi državami in celo v isti državi. Zelo zgovoren primer so Slovenci v Avstriji. Na Koroškem so manjšinski mediji na dokaj visoki ravni, medtem ko spadajo Slovenci v zvezni deželi Štajerski med redke manjšine v Evropi, ki nimajo stalnega tiskanega glasila. V Avstriji so razlike tudi v primerjavi med koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati. Zgolj primer: na Koroškem deželna politika nikakor ne dovoli postaviti dvojezičnih krajevnih napisov pred naselji, za katere namestitev zah-teva celo ustavno sodišče, medtem ko teh problemov na Gradiščanskem nimajo. Obe manjšini, koroški in štajerski Slovenci, in gradiščanski Hrvati pa imajo uradno na vseh področjih enake, v 7.členu avstrijske državne pogodbe zapisane pravice. Toliko zgolj za uvod, kajti tokrat želim predstaviti publikacijo-monografijo Slikoviti glasovi, govoreče slike – Színes hangok, beszélő képek, ki je izšla konec leta 2009, posvečena pa je 50. obletnici radijskega in 30. obletnici televizijskega programa v madžarskem jeziku, ki sta bili leta 2008. Urednica obsežne in skoraj dosledno dvojezične publikacije je mag. Ilona Zver, pomočnica generalnega direktorja RTV Slovenija za madžarski program. Na 270 straneh je opisan in s fotografijami prikazan razvoj dveh osrednjih medijev Madžarov v Sloveniji, od skromnih radijskih začetkov pred dobrega pol stoletja in prvih televizijskih oddaj Mostovi-Hidak, zdaj že nekaj več kot pred tridesetimi leti. Čeprav se je v desetletjih marsikaj spremenilo, direktorica poudarja, da se vse le ni: »To sta predvsem namen in cilj opravljati službo v interesu prekmurskih Madžarov oziroma naših poslušalcev in gledalcev. Natančneje povedano, gre za uzaveščanje naše zgodovine in korenin, promoviranje kulture, skrb za negovanje maternega jezika in vrednot, krepitev narodne zavesti, opozarjanje na varstvo narodnostnih interesov in ustavnih pravic, za obveščanje, izobraževanje in pripravo razvedrilnega programa.« Nekaj, kar v resnici velja za vse manjšinske medije, vendar radio, zlasti pa televizija, te naloge najuspešneje uresničujeta. Če govorimo o obveščanju narodnosti in o narodnosti, potem slednjo nalogo z odločitvijo za dosledno dvojezičnost najustrezneje uresničuje televizija, kjer so programi jezikovno dostopni tudi slovensko govorečim gledalcem na celotnem ozemlju države. Tu, denimo, ima oddaja Mostovi-Hidak zelo pomembno vlogo, kajti namene in cilje, o katerih govori direktorica, z dosledno dvojezičnostjo sporoča razpršeno, nemara ne sicer zelo množično, toda v celotni slovenski prostor, s sodobno terminologijo se temu reče tudi takole, Ilona Zver: »V znamenju medkulturnega dialoga pa opravljamo tudi plemenito in pomembno vlogo posrednika med madžarskim in slovenskim narodom in kulturo, med narodno skupnostjo, večinskim narodom in matično domovino. Glas o prekmurski madžarski narodni skupnosti pošiljamo v širši prostor. Duhovni in informacijski mostovi, ki jih gradimo, presegajo državne meje in ustvarjajo trajne vezi ter medsebojno spoštovanje.« Med avtorji uvodnih pozdravnih besed je tudi bivši veleposlanik Madžarske v Sloveniji dr. József Czukor: »Nas, ki prihajamo iz matične države, še posebej veseli, da lahko vsak dan poslušamo in gledamo kakovosten program, ki je pripravljen s presenetljivo visoko profesionalnostjo... Za prekmurske Madžare, pa najbrž ne le zanje, ampak tudi za večinski narod v Sloveniji, je izjemno pomembno, da radio in televizija govorita v pretežni meri o pripadnikih narodnosti, da poneseta njihov sloves v vse slovenske pokrajine in celo v matično državo.« V prvem delu zbornika so opisani pomembnejši mejniki v zgodovini informiranja madžarske narodne skupnosti v elektronskih medijih, v drugem delu pa je poudarek na predstavitvi radijskih in televizijskih oddaj in jubilejne prireditve. »Z obujanjem spominov nekaterih sedanjih in bivših sodelavcev pa ponujamo vpogled tudi v zakulisje naše dejavnosti.« Za Pomurski madžarski radio – zdajšnji urednik József Végi – je zgodovinski datum 29. november 1958; začetek TV oddaj – zdaj urednica Mirjana Lovrič - je pred dobrimi tridesetimi leti napovedal sodnik in narodnostni politik Ferenc Hajós: »Televizija Ljubljana bo pripravljala letos eno 20-minutno oddajo mesečno, ki jo bo predvajala ob sredah na I. prog-ramu od 18.20 do 18.40, in sicer 25. oktobra, 22. novembra in 20. decembra. Že naslednje leto pa naj bi se obseg programa povečal vsaj na 30 minut mesečno.« Iz vsebine knjige Slikoviti glasovi, govoreče slike – Színes hangok, beszélő képek, spoznamo zahtevno, toda uspešno pot razvoja dveh pomembnih medijev prekmurskih Madžarov. Čeprav je bilo potrebno na poti k cilju premagati številne ovire, je rezultat vsekakor odličen, četudi ni ravno povsem ták, kot bi ga želeli. Ernest Ružič MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Stalno razstavo Slovenci v okolici Monoštra si lahko ogledate še od januarja do junija 2010, od torka do sobote med 11.00-15.00 uro! Obnavljanje muzeja in stalne razstave bo trajalo eno leto. Med obnavljanjem bo na ogled razstava Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju in ogledni depo v kletnih prostorih. Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 00-36-94-380-767 Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem! OD SLOVENIJE… Plan programov Slovenske zveze za leto 2010 Slovenska zveza na Vogrskom letos tö pripravla bogati program. V plani smo navedli programe, za stere že gvüšno znamo, ka baudejo. Zvün toga do ešče dostakrat gorstaupile naše kulturne skupine tak doma v Porabji kak v Sloveniji pa po drugi krajaj Vogrske. Baudejo pa takšni programi tö, za stere zdaj ešče ne moremo vedeti. Katarina Kresal Slovenka leta 2009 Ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS Katarina Kresal je na 22. prireditvi v ljubljanski Drami postala Slovenka leta 2009 po izboru bralk in bralcev revije Jana. Kresalova je ob razglasitvi dejala, da si nikoli ne bi mislila, da je notranja ministrica lahko Slovenka leta. To, da so jo ljudje vzeli za svojo, ker se je lotila takšnih zadev, kot so izbrisani, je po njenem velika stvar in dokazuje, da ljudje resnično cenijo temeljne vrednote, kot so človekove pravice in dostojanstvo. Bralke in bralci revije Jana so Slovenko leta izbrali med ženskami, ki so v letu 2009 prepričale s srčnostjo, pogumom in odločnostjo. Modre namesto oranžnih vinjet Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) je v decembru prodala okoli 130.000 letnih vinjet za leto 2010, v prvi polovici januarja pa okoli 120.000. Veljavnost letnih vinjet za leto 2009, ki so oranžne barve, se izteče 31. januarja; v letu 2009 pa so ob 850.000 prodanih letnih vinjetah prodali še 900.000 polletnih vinjet, ki pa od 1. julija lani niso več v prodaji. Lastniki osebnih vozil bodo morali letos za tedensko vinjeto odšteti 15 evrov, za mesečno 30 evrov in za letno 95 evrov. Okrog tisoč Slovencev bo šlo navijat v Južno Afriko Potem ko se je končala tretja faza prodaje vstopnic za nogometno svetovno prvenstvo, ki bo junija v Južnoafriški republiki, je znano, da jih bo skoraj zagotovo več kot tisoč - tistih Slovencev, ki se bodo junija odpravili spodbujat slovensko nogometno izbrano vrsto na 19. svetov-no prvenstvo. Številni so v zadnjih dneh in tednih razmišljali, ali naj si potovanje organizirajo sami ali naj kupijo katerega od številnih aranžmajev turističnih agencij. Grobi in deloma špekulativni izračuni, ki jih je na spletu vse več, kažejo, da je lahko cena lastne organizacije za ogled vseh treh tekem (Alžirija, ZDA, Anglija) cenejša kot najcenejši paketi turističnih agencij za obisk zgolj enega obračuna. 7. februar (nedela) Svetek slovenske kulture v Slovenskom daumi v Varaši. 21. februar (nedela) Gledališka skupina »Seničke zvejzdice« Slovenske zveze, stera dela na gorenjoseničkoj šauli, nota pokaže svojo nauvo igro »Zlati prá« v kulturnom daumi na Gorenjom Seniki. Igro je napisala pa nota navčila Irena Kalamar iz Trdkove. marciuš Gledališka skupina DUO Fodor Slovenske zveze zašpila svojo nauvo igro »Pokapanje« v kulturnom daumi v Slovenskoj vesi. Igro je napijso pa nota navčo Miki Roš iz Murske Sobote. 12. marciuš (petek) Kviz - Sto ka vej v slovenskom geziki? - za porabske šaularske mlajše v Slovenskom daumi v Varaši. 1. apriliš (četrtek) Slovenski den v Slovenskom daumi v Varaši za male mlajše, steri geseni začnejo prvi klas v šauli. Program pripravijo Slovenska zveza, Državna slovenska samouprava pa Zavod RS za šaulstvo v Murskoj Soboti. 15. pa 16. apriliš (četrtek, petek) Mlašeča dramska skupina Slovenskoga kulturnoga dröjštva Primorec-Trebče iz Italije pride v Porabje. V petek nota pokaže igro Mavrična ribica gorejnjiseničkim mlajšom, potistim pa gora zišče števanovsko šaulo. apriliš Srečanje s slovenskimi pisatelji na porabski šaulaj v okviri Bralne značke, stero pomore pripraviti Zavod RS za šaulstvo v Murskoj Soboti. 30. apriliš (petek) Spoznavanje vrednot pa lepot v Prekmurji za šaularske mlajše pa njijve školnike, steri so se posaba pripravlali na tekmovanja (versenyek) v slovenskom geziki. Program pripravi Zavod RS za šaulstvo v Murskoj Soboti. 8. majuš (sobota) Ekskurzija (tanulmányi kirándulás) predsedstva Sovenske zveze k Slovencom v Italiji. 10. majuš (pondejlak) Lutkovna igra v kulturnom daumi v Sakalauvci za male mlajše iz vrtcov Sakalauvci, Dolejnji Senik pa Gorejnji Senik. majuš Srečanje pevski zborov iz Slovenije, Italije, Avstrije pa Porabja v gledališči v Varaši v okviri »Pesem ne pozna meja«. 18. pa 19. juniuš (petek, sobota) Mladi futbalisti Športnoga dröjštva Slovenska ves do špilali na 34. srečanji mladi slovenski športnikov iz sausadni rosagov v Sloveniji. 19. pa 20. juniuš (sobota, nedela) 41. tabor slovenski pevski zborov v Šentvidi pri Stični, na sterom de Mejšani pevski zbor Avgust Pavel Slovenske zveze že 37-krat spejvo. juliuš Ob priliki 10-lejtnoga dela gorejnjisenički ljudski pevcov Slovenske zveze izlet skupine v Slovenijo. od 8. do 15. juliuša Tabor za slovenski materni gezik v Pirani za šaularske mlajše od 5. do 8. klasa pa dijake, steroga pripravlamo vküper z Zavodom RS za šaulstvo v Murskoj Soboti. avgustuš 9. mednarodna likovna kolonija (Nemzetközi Művésztelep) v Slovenskom daumi v Varaši, stero pomore pripraviti Galerija-muzej Lendava. 19. september (nedela) Jubilejni svetek 10-lejtnoga dela pa premiera letošnje igre števanovski Veseli pajdašov Slovenske zveze v kulturnom daumi Števanovci. Srečanje slovenski gledališki skupin pripravi domanja Slovenska manjšinska samouprava. september Mednarodni kolesarski turnir 12. oktober (torek) Razstva (kiállítás), mlašeči risb, akvarelov v Slovenskom daumi v Varaši. 6. november (sobota) Volilni občni zbor, (választó közgyűlés) pa jubilejni svetek 20-lejtnoga dela Slovenske zveze v Slovenskom daumi v Varaši. 14. november (nedela) Srečanje slovenski folklorni skupin v gledališči v Varaši. 16. december (četrtek) Razstava v spomin na 5-letnico smrti Jožeta Vilda v Slovenskom daumi v Varaši. Planirani datumi za djilejše predsedstva (elnökségi ülések) Slovenske zveze so: srejda, 17. februar, 21. apriliš, 18. avgustuš pa 17. november Slovenska zveza se je letos tü pobrigala za slovensko vzgojiteljico-asistentko iz Vrtca Murska Sobota, stera je v pondejlak v Sakalauvci, v torek v Števanovci, v srejdo v Varaši, v četrtek na Gorenjom Seniki , v petek pa v Slovenskoj vesi. Klara Fodor sekretarka … DO MADŽARSKE Stari traktor pa dobro vrejmen Prvin, gda je ešče meja bila, smo večkrat poslüšali, kak pufčejo traktordje v Sloveniji. Tau se je nam malo špajsno čülo, zato ka pri nas taši traktorov sploj nej bilau, šteri bi taši glas meli. Tau je pa zato bilau, ka so pri nas traktordje na tri ali štiri cilindre bili, šteri so cejlak ovakšni glas meli kak tisti, šteri so dva ali samo en cilinder meli. Te traktore so naši »sausadje« v Avstriji küpili pa so zvekšoga vsi stayeri bili. Tej so nam tam pufkali, gda so z njimi na njivi delali. Lejta so tašla pa z njimi vret pufčanje tö, stare traktore so dolamejnili na novejše. Zdaj že samo tü pa tam leko vidi ednoga stayera, ka se pelajo z njim, dapa tej traktorge že tak vögledajo, kak če bi nau-vi bili. Zato ka je majo kak oldtimere (veterán autó). V Büdinci Dušan Slankovič je zdaj enga obnavlo. Zaka? Tau sam sto dja tö od njega zvedeti. • Dušan, kak si prišo do tauga lejpoga traktora, šteri, če dobro vidim, je eden stayer? »Tau je eden Stayer T84 na en cilinder pa osemnajset konjov ma. Tauga so delali leta 1957.« • Ka je leko delo s tejmi traktori, mislim na tau, ka so slabi bili? »Pomali se je vse leko delalo. Orali s tašimi mali plügi, krumče so sadili pa vöorali, kaj so pripelali, kosili so z njim. Leko, ka so se eške bola leko nücali kak tej velki traktordje, šteri so žmetni pa vse vküpsklačijo. Za male kmetije so bili idealni.« • Kak je té vögledo, gda si ga küpo? »Gda sem ga küpo, te je eške sploj nej tak vögledo. Tau je bilau tak čisto enostavno, po noriji sem ga küpo. Z ednim sem gnauk vküpprišo, on je šlosar pa je ranč eden traktor popravlo, pa sva se nika od stari traktorov pogučavala. Te pa meni pravi, ka on tö ma en stari traktor, šteroga ške odati. Sem pravo, dobro, mogauče, ka ga pridem gledat. Tisto je te eden čas tak taostalo, pa nika. Mena je gnauk, edno nedelo prišlo napamet, pa sem leto k taumi šlosari. Mislo sem, ka ga je že tak audo. ’Na Djauži, pufkaša eške mate’, sem ga pito. ’Mam ga, mam, ’ je pravo, ’eške tam ozari stoji’. Pogledno sem ga pa sem pravo, ka mo ga meu. V cejni sva se včasin nej mogla zmeniti, samo za keden dni. Tau je tak normalno, če kaj škeš küpti, te se moraš pogajati.« • Kakšne so cene za taše traktore? »Nejso tak pretirane, glavno, če kaj škeš meti, te tau moraš razkerati.« • S kakšnim ciljem si küpo traktor? »Sploj sem nej meu v plani, ka bi ga küpo, pa ka bi tau šlau tak na brzino. Te pa gda sem ga domau pripelo pa sem se vozo z njim ta pa nazaj, te sem že začno zmišlavati. Gledo sem na interneti v reviji tiste, šteri oldtimere majo, pa začno sem spitavati. Te je že mena vola prišla, ka bi traktor obnavlo. Samo tau je poleti bilau, pa te sem nej emo časa tau delati. Geseni sem se vcujspravo pa sem ga pomalek začno razmetavati, vretdjamati pa pucati. Tri kedne je trajalo, ka sem ga spuco pa se napravo, ka je trbelo. Te sem se že tak odlaučo, če gnauk delam, te ga tak napravim, kak mora biti.« • Gda si ga rancpaubro, je dostavse naprej prišlo, ka je pokvarjeno, ka si do tistoga mau nej vido? »Prišle so bola taše malenkosti, malo je olje pištjavalo v dvej, trej mejstaj. Na motori je nikša napaka, hiba nej bila, delo je, kak trbej, zato sem ga pa ranč raznok nej brau. Tak sem ga rancpaub-ro, ka je motor brezi kole pa brezi vsega na panjej bijo.« • Gde si se ti vönavčo tau meštarijo? »Že od maloga mau sem vsigdar nika šrajfo. Če na kmetiji (gazdiji) gorrasteš, te se tau moraš navčiti. Tü pa tam so nika šrajfali, človek tau vido, pa če maš volau za tau, te si tau brž zapomniš. • Traktor se brž raznok-poberé, dapa nazaj se že žmetneje napravi. Kak je tau bilau pri tebi? »Jaz sem si tau tak gordjau, ka se tau mora naprajti. Zmejs se kaj drugo delo, dapa v glavnom sem se držo k taumi, naj se traktor kak najprvin napravi. Tau je meni trajalo tri kednauv. Gda sem skončo, te sem ga pelo farbat tak po falati. Za motor pa spaudnji tau je sé domau prišo pa tü ga je pofarbo.« • Zdaj ka kreda maš traktor pa je v originalnem stanji, zmišlavaš o tejm, ka bi član bijo Peskovskoga društva oldtimerov? »Nej, še nejsem zmišlavo, vej mo vido, kak bau tadala. Moram se eške malo pozanimati.« • Ali ’š se po svoji pauti vozo s svojim traktorom? »Tak mislim, najbrž de tak.« • Ka je lejpo v tejm, ka se s tašim starim traktorom voziš? »Tau je čista nika nači. Stara konštrukcija, dapa enostavna. Kak pravijo, pri vsakšoj sojej gnauk pauči, dapa zato ide. Gda se pelaš, čütiš cejli traktor, eške tau, kak cilinder gor pa doj odi. Tau ranč taprajti ne vejš, ka je v tejm dobro, tau moraš probati. K taumi nika drugo nej trbej, samo eden stari traktor pa dobro vrejmen. Gnauk probaj, pa ’š te vedo.« Karči Holec Fidesz bo poslal volivcem pismo o pokojninah Večja opozicijska stranka Fidesz bo poslala volivcem pismo, v katerem jih bo seznanila s tem, kakšne načrte ima v zvezi s pokojninami v primeru, če bo po volitvah ustanovila vlado. Pismo bo podpisal dr. Pál Schmitt, strankin poslanec v Evropskem parlamentu, obenem podpredsednik le-tega. Pismo je reakcija na ovadbe provladne stranke socialistov, češ da so fideszovci na nekem forumu razpravljali o tem, da bi, če bi prišli na vlado, uvedli t. i. švedski pokojninski sis-tem, ki bi dvignil mejo starostne upokojitve na 70 let. V pismu bodo volivcem dali informacije o tem, kaj bo garantirala stranka »v interesu varnosti vseh madžarskih upokojencev«. Fidesz bo zaščitil pokojnine, z zakonom bo prepovedal privatizacijo pokojninskih skladov in bo ohranil realno vrednost pokojnin. Po mnenju predsednice Stranke socialistov načrti Fidesza pomenijo, da upokojenci ne bodo dobivali višjih pokojnin, kajti Fidesz garantira le, da bo ohranil realno vrednost pokojnin, ne jamči pa, da bo korigiral, dopolnil nizke pokojnine. Ne govori o povišanju pokojnin na podlagi lojalnosti, kakor ne o premiji, ki naj bi jo upokojenci prejeli ob primerni gospodarski rasti. Dodala je, da bo informirala volivce o nameri raznih strank tudi njena stranka. Bajnai predlagal za podpredsednika EBRD bivšega finančnegaministra Po neuradnih informacijah dnevnika Népszabadság je premier Gordon Bajnai predlagal za podpredsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) bivšega finančnega ministra Jánosa Veresa. To funkcijo je v času ustanovitve banke že opravljal madžarski politik in finančni strokovnjak, in sicer zadnji premier pred spremembo sistema Miklós Németh. Po informacijah dnevnika je bila Veresu obljubljena funkcija na mednarodni finančni ali politični sceni že ob njegovem odpoklicu s funkcije finančnega ministra. Dušan Slankovič na obnovlenom traktori Traktor se brž raznokpoberé, dapa nazaj se že žmetneje napravi Vida Pelc Bajković Mednarodni murski spust 2009 Dragi bralci, verjetno se sprašujete, zakaj objavljamo prispevek o dogodku v letu 2009 v zadnji januarski številki Porabja 2010. Vida Pelc Bajković je prispevek pravzaprav napisala za Porabski koledar 2010, le da se je zaradi okvare računalnika nekje »zgubil«, zato v letopisu ni bil objavljen. Zaradi tega se opravičujemo avtorici in ga objavljamo v našem časopisu. Vsako nedeljo smo z očetom odhajale na sprehod, on in tri deklice, spomladi v svetlih oblekicah z belimi pentljami v kodrastih laseh. Medtem je mama pripravljala kosilo, zato smo imeli ta dan z namenom, da nam mineta debeli dve uri pred kosilom, vedno isto pot: po radgonski Panonski do konca, takrat je bila še z gramozom posuta, prometa je bilo zelo malo, potem pa smo zavili pod kostanje ob reki; pot nas je vodila vzdolž Mure, ki je, moji otroški pameti ustrezno, vse preveč hitela, vse prehitro, da bi ji mogla v mislih slediti še izza ovinka, kjer se je izgubila v skrivnost zaviti daljavi. Vedno, ko se spomnim nedeljskih juter in dopoldnevov, se spomnim teh sprehodov: spomladi so zacveteli divji kostanji, njihovi cvetovi so se mi zdeli debele narobe obrnjene ledene sveče, ki so se po čudnem naključju znašle v zelenih krošnjah dreves; pod njimi pa klopce, pobarvane v rdeče in zeleno, mislim, da je prevladovala rdeča barva. Zdi se mi, da so se lepo podale mojemu otroškemu svetlemu pričakovanju Življenja, ki je stalo pred mano, neznano, veliko, skrivnosti polno. Nekega dne je bilo konec sprehodov, takrat, 68. leta, ob reko so postavili opozorilne table, da je gibanje v mejnem pasu strogo prepovedano. Mestne sprehajalce so zamenjali vojaki s psi, ki so na rednih obhodih strogo nadzirali mejo in pazili, da kakšen sprehajalec ni zašel v prepovedano cono. Minila so leta, vse bolj so me pričele mikati prav prepovedane stvari, tako sem tudi večkrat ušla vzdolž Mure in se smejala v pest, ko sem lahko mirno pohajala ob reki, opazovala race in ostale vodne ptice, včasih pa sem srečala tudi »graničarje«, ki pa so bili prizanesljivi in me vedno pustili, da sem lahko mirno nadaljevala sprehod ob Muri. Prav gotovo so menili, da mlado dekletce ne more biti nevarno državi, četudi se sprehaja v obmejnem pasu. V tem času so zgradili novi most. Ni me bilo več strah, ko smo odhajali v Avstrijo po banane, žvečilke in barvice, seveda peš, da bi skozi reže starega lesenega mostu gledala v vrtince in hitenje vode, ob čemer sem vedno imela neprijeten občutek, da me bo voda kot magnet potegnila vase in me posrkala kot Urško povodni mož … Zaradi vsega tega in zaradi vsega neizrečenega, sem se odločila sodelovati na mednarodnem spustu murskih ladij, zato da končno doživim reko kot praelement, s katerim sobivam, a se tega premalokrat zavem, zato da jo občutim in doživim v vsej njeni zgodnjepoletni lepoti, zdaj, ko mi je to dano in dokler obstaja ta možnost, saj bi nekateri želeli na tej reki elektrarne, zgolj dobiček, in to v deželici, ki se odloča živeti od turizma v neokrnjeni naravi ali pa nemara cinca med slednjo in predzadnjo možnostjo? Mednarodni spust »Mura 2009« je potekal v celoti brezhibno, čeprav je bilo tudi za tisto čmerikavo julijsko sobotno jutro napovedano slabo vreme z obilico oblakov in plohami. Torej smo se oborožili z dobršno mero optimizma, da bo vreme vzdržalo ter se polni pričakovanja odpravili proti avstrijskemu Murecku, od koder smo krenili. Pravzaprav ni bilo nobene pištole, še manj poka, a je bilo kljub temu nekaj v zraku, vsaj pri nas, ki smo se prvič podali te vrste dogodivščini naproti. Prav zanimivo je bilo opazovati izkušene čolnarje, ki so pripravljali čolne in vse ostalo za plovbo, vedela sem, da jim lahko popolnoma zaupam, ker sem dobila dobra priporočila o strokovnosti in izurjenosti dokležovskega čolnarskega društva. Okrog pol devete ure zjutraj smo se vkrcali v čolne, nenavaden občutek, tako sredi Mure opazovati levi in desni breg hkrati, človek res nima velikokrat te priložnosti, spontano se te polastijo domovinska čustva, ki se mešajo z občutki kozmopolitstva, saj so bili prvi dan spusta naši družabniki tudi Hrvati in Avstrijci, ki so se kar kosali v izvirnosti plovil. Res, da je bilo tistih arhaičnih, takšnih, ki so bila nekoč značilna za ta del Mure, bolj malo, vendar je bilo kar nekaj lesenih, značilno murskih, nesodobnih oblik, v katerih je bilo potrebno še bolj pridno vihteti drogove, s katerimi so se čolnarji odrivali. (se nadaljuje) Začetek spusta v Murecku v Avstriji je bil poln pričakovanj Dokležovska posadka je tudi s pomočjo mojih zavesljajev uspešno krmarila Kolegi Hrvati v narodnih nošah in starinskem murskem plovilu PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. OTROŠKI KOTIČEK DOMANJA MAČKA Albert je nej nigdar emo pajdaša, ka bi njemi bilau ime dugi čas. Zatoga volo je njegvi peski žitek veseli žitek. Za pisa nega üjšoga, kak pa ka njemi je dugi čas. Vcejlak ovak je z mačkami. Mačka je najbole srečna, gda leko ta leži. Pes si doj leže samo po tejm, gda je rejsan trüden. Mačka najraj v žitki leži, spi pa leži. Pes spi, samo gda je sneni, mačka se snena že narodi. Pa Albert ma tau srečo tö, ka je njegvi prejdjen, pojbič Pavel, takši živi pojbič. Nigdar je nej na méri. Pa zatoga volo je Albert tö cejli čas takši živi. Kak bi ovak bilau, če pa eden brezi drugoga ne moreta. Vcejlak ovak je s Pavlovo domanjo mačko. Una skur nikam nejde. Njeno najvekšo delo je tau, ka dvakrat na den mrnjavi, aj gesti dobi. Pa tau je cejlo njeno delo. Ovak pa najraj zimo ma. Vzimi je peč vsigdar topla, pa tam je njeno mesto. Tam si segrejvle svojo ri… Vej pa vejte, ka si segrejvle pa leži pa spi pa leži pa li samo spi. Ta domanja mačka čüje na menje Guga. Na, tau je ranč nej istina. Una ne čüje vsigdar na tau menje. Una čüje samo te, gda una šké čüti. Guga pa Albert sta dobriva pajdaša. Na, tau je tö nej najbole za istino. Njiva sta pajdaša, samo gda Guga tak šké. Najvekšiva pajdaša sta, gda oba spita. Albert si pri peči dola leže, Guga pa gor nanga. Tak jo segrejvleta peč pa Albert tö. Depa Albert nema telko časa za ležati kak Guga. Kak prvo, tau je nej peska šega. Kak drugo pa zavolo Pavla. Guga se vej norca rediti z Alberta. »Uaaaaj, kak si ti nauri gé! Vej pa dola se stavi, ne lejči nauč pa den kaulivrat. Lepau si doj leži pri peči, ka se vküper segrejvala pa va spala,« njemi vej gučati Guga. Albert nema šegau na takšo kaj nazaj povedati. Albert vej, ka je včasi baukše tiüma biti, kak pa gučati. Albert je mauder pa čeden pes. »Nej ti mujs vse pogesti pa cejlo mlejko spiti!« se vej Guga za sebe brigati, ka naj kaj za njau tö ostane. »Ge dobim gesti samo gnauk na den pa vse zejn, ka mi dajo,« po takšnom Albert ne more tiüma ostanoti. »Če bi ge telko pojo kak ti pa bi cejle dneve samo ta ležo, bi vejn gora počo. Tak bi kusti grato, ka bi se ranč več nej mogo genoti.« Guga na tau nika ne povej, samo malo zamrnjavi pa si sama za sebe brodi, kak je una gé čedna mačka. Brodi si, kak je una čedna, vsikši pes na tauj Zemli pa nej najbole čeden. Guga je najbole čemerna na Alberta, gda leži na njegvom toplom tejli, un pa gor stane. Gor pa stane tak brž, kak ga pozove njegvi Pavel. Po tejm je rejsan nej najbaukše vole. Leko povejmo, ka grata trno lagve vole. Pa se čemeri na Alberta pa se čemeri na Pavla pa se čemeri na pejski žitek. »Kak je pes naura stvar! Vej pa nikšne svoje vole nema. Vse tak dela pa se tak ravna, kak njemi zapovej njegvi gazda. Ge takšo ne morem razmeti. Ge takšo nikak neškem pa ne morem razmeti. Mačke smo vcejlak ovakše.« Pa tau Guga Alberti v oči tö povej. Pa je po tejm Albert nej najboukše vole. Tau pa zatoga volo, ka nema rad, ka bi se stoj z njin koriu. Pa je enoga dneva znauva mrnjavila za njim, gda je išo tavö. Nin za tri vöre sta s Pavlom domau prišla. Lejtala sta kauli potoka, po lesej pa gor pa doj po brgej. Albert je biu trüden kak pes. Koman je čako, ka si dola leže. Guga se njemi je smedjala pa njemi gučala: »Doma bi ostano, nej ka se zdaj kuman vlečeš na tej tvoji pejski nogaj.« Depa Albert je čeden pes: »Kak bi nej takši biu. Vej sva pa s Pavlom ribe lovila. Sedem sam ji pojo. Tri pa sam več nej mogo pa sva ji tam njala pri potoki.« Guga si je začnola tak nagnauk vöprositi. Tak brž je eške nigdar nej bejžala, kak je tistoga ipa letejla do potoka. Naganjala se je po ednom brgej potoka pa po drugom, depa nin je nej rib najšla. Nin za dvej vöri je domau prišla. Albert je že davnik spau. Pa je šla spat Guga tö. Tak je zmantrana bila, ka je ranč nej gestija prosila. Pa je nej nigdar o tejm Alberti nika prajla. Pa nigdar več njemi je nej gučala, kakša stvar je gé pes. Pa o tejm tö nej, kak vse bauga, ka njemi gazda zapovej. Miki Roš Sreča Pismo iz Sobote Lüblene moje, dragi moji, vejm, ste meli eške nej dugo nazaj pune lampe pa pune vüje sreče. Kak bi pa nej, vej pa smo eden drugomi vsikši pet minutov želeli srečo pa zdravdje v nauvom leti. Če smo tau za istino brodili ali nej, tau je drugo. Kakoli pa obrnemo, če bi se vsakšo tau želenje spunilo, bi rejsan bili tak srečni, ka bi nas že bolelo od sreče. Depa vejmo, kak je tau gé s srečo. Sreča bole rada ma tiste, ka že ovak puno rit vsega majo. Srmaka sreča nema najbole rada. Lidge so že davnik prajli, kak je s tejm: »Srmak se smedje, če samo skourdjo krüja vidi.« Za tiste, ka majo dosta pa eške več od dosta, se povej malo ovak, ka pa se guči za srmaka: »Vekši pavar vekšo srečo ma.« Depa velki pavrov je nej dosta, tak ka po tejm leko povejmo, ka nega dosta srečni lidi tö nej. Na, leko povejmo! Tau pa zatoga volo, ka leko vse vcejlak ovak vövidi. Krüja zato eške geste zavole. Srmakov je gé vse več. Pa če smo prajli, ka je srmak leko srečen že po tejm, če skourdjo krüja vidi, leko tadale povejmo, ka je dun dosta srečni lidi v toj baugoj Sloveniji. Vej pa če človek pejnez nema, dun aj v bauto dé, pa si tam pogledne kakši krü pa njegvo friško skaurdjo. Tau je eške baukše, kak pa nut na glažojno gledati, kak krüj vövidi. Ka če človek dé nut v bauto, eške leko prdene, kakšo sago krüj ma. Depa ja, znouva depa, tau se leko vcejlak vömeni. Tisti, ka baute majo, leko brž gor pridejo, kak bi iz tega leko biznis delali. Pa do za takšo gledanje pa prdišanje krüja pejneze prosili. Aj srmak plača! Če nema pejnez za krüj, aj nika dun plača za gledanje krüja! Na toum svejti je nika nej šenki! »Mesau je nej za srmaka,« so že davnik tö gučali. Tü zdaj nej gé guč od sreče. Depa geste eden drugi, ka ga leko k tomi kcuj dejemo. Té pa pravi etak: »Srečnomi človeki nej trbej mesa.« Na, zdaj pa smo s tejm mesaum dun vküper prišli. Pa smo tak znauva pri srmakaj. Če eške gnauk povejmo, ka je mesau nej za srmaka pa ka srečnomi nej trbej mesa, tau znauva tak vöpride, ka je srmak dun srečen človek. Meso je nej zanga gé, pa njemi ga za njegvo srečo ranč nej trbej, skaurdjo pa leko v bauti gleda. Pa smo prajli tau tö, ka je vsikši den vse več srmakov. Tau zdaj leko znamenüje, ka se naši prejdnji v Sloveniji pa v Evropi tö trno brigajo za nas pa nas majo vse bole radi. Gvüšen sam v tau, ka je tau tak gé! Vse več srmakov, vse več srečni lidi! Kak se tau lepou čüje!!! Ge bi tejm prejdnjim glavašom eške kaj tanačivo, kak bi eške več srmakov, srečni lidi leko bilau. Nauve porcije si trbej vözbroditi, samo aj vse več lidi ostane brezi pejnez, ka do srmacke gratali. Tak bi trbelo meti porcije, na lagvo volau pa na žalost. Steri je več kak pet minutov žalosten gé, njemi brž trbej porcije na žalost plačati. Kak bi lidge sijali od sreče, samo ka bi nej trbelo nika plačati. Tadale bi trbelo nut napelati porcije na iskanje dela. Vse več lidi je brezi slüžbe, pa bi tisti, ka slüžbo iškejo, za vsikšo iskanje slüžbe mogli porcije plačati. Tak več niške nej bi slüžbe isko, bilau bi vse več velki srmakov, ka pa znauva znamenüje, ka je vse več srečni lidi. Ja, pa skaurdjo nej bi smeli vsikši den iti gledat. Nej, vsikši keden samo gnauk, tak bi sreča eške vekša bila. Pa bi cejli srečni cejli keden čakali, ka do leko znauva srečni. Kak de té naš svejt lejpi pa srečen, gda se tau vse zgodi. Lüblene moje, dragi moji, vi pa ostanite zdravi, lejpi pa tau tö, ka srečni ranč tak. Ge sam tö srečen. Nejsam samo skourdjo vido, cejli kolač krüja sam si pogledno. Miki Damo vam na znanje! PETEK, 29.01.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 10.40 LATINA, DOK. FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: ČISTILEC OBJEKTOV, 11.50 TO BO MOJ POKLIC: AVTOKAROSERIST, 12.15 OSMI DAN, 12.45 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 MIHEC IN MAJA, OTR. SER., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: VODA JE POVSOD, 16.20 MARCUS IN ORLI, 16.45 DENAR ALI ŽIVLJENJE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 KATERA NAJLEPŠA V DEŽELI JE TEJ, TV NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.01.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PETEK, 29.01.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.05 TV PRODAJA, 7.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.01.1992, 8.10 UMETNI RAJ, 8.40 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.10 SV. POKAL V V ALPSKEM SMUČANJU, 11.30 GREMO NA SMUČI, 12.10 SVETOVNI POKAL V V ALPSKEM SMUČANJU, 14.30 ŠPORT ŠPAS, 15.00 KOT ATA IN MAMA: NOVI DOM, OTR. NAN., 15.25 ČRNO BELI ČASI, 15.45 EVROPSKI MAGAZIN, 16.15 CIRCOM REGIONAL, 16.45 MINUTE ZA ..., 17.15 MOSTOVI - HIDAK, 17.50 V DOBRI DRUŽBI, 18.50 ZLATA ŠESTDESETA - EPILOG Z BEATNIKI, 20.00 DRUGA STRAN GENIALNOSTI, DOK. SER., 20.50 ZAKON V MODREM: IZGINULA VENERA, IT. NAD., 21.40 LOV NA ČAROVNICE, AM. FILM, 23.15 PRAVE BARVE, AM. FILM, 1.35 JASNOVIDKA, AM. NAD., 2.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 30.01.2010, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: VODA JE POVSOD, 7.15 MIHEC IN MAJA, OTR. SER., GOVOREČA TIŠINA, OTR. NAN., RIBIČ PEPE: IN ŽE SMO V ŽELEZNIKIH, OTR. NAD., 8.40 LATINA, DOK. FILM, 9.00 KRALJIČIN NOS: HARMONY NA POČITNICAH, ANG. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: PIONIRJI NOVIH TEHNOLOGIJ, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 FOYLOVA VOJNA: VOJNE IZGUBE, ANG. NAD., 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 KEKČEVE UKANE, SLOV. FILM, 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 HRI-BAR, 23.25 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.01.1992, 0.45 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL SOBOTA, 30.01.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.45 TV PRODAJA, 7.15 SKOZI ČAS, 7.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.01.1992, 7.50 TARČA, 9.00 POSEBNA PONUDBA, 9.25 SV. POKAL V V ALPSKEM SMUČANJU, 12.10 CIRCOM REGIONAL, 12.40 SVETOVNI POKAL V V ALPSKEM SMUČANJU, 13.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 16.25 EVR. PRVENSTVO V ROKOMETU (M), POLFINALE, 20.00 NOVOLETNI KONCERT DUNAJSKIH FILHARMONIKOV, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.30 GANDHIJEVO ZORENJE, INDIJSKO-JUŽNOAFRIŠKI FILM, 1.55 TRANZISTOR, 2.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 31.01.2010, I. SPORED TVS TELEBAJSKI, OTR. NAN., TRNOVO ROBIDOVJE, LUTK. NAN., MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 NEVERJETNI IZZIVI, FR. DOK. NAN., 10.50 SLEDI, 1.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST: DR. ŠPELA TREFALT, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 ASSUNTA SPINA, IT. NAD., 0.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 31.01.1992, 1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL NEDELJA, 31.01.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.25 TV PRODAJA, 7.55 SKOZI ČAS, 8.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 31.01.1992, 8.25 GLOBUS, 8.55 AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT ŠOU V LJUBLJANI, 9.25 SV. POKAL V V ALPSKEM SMUČANJU, 13.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.55 EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU (M), 20.00 OČE REK - MOGOČNI MISISIPI, DOK. SER., 20.55 CRANFORD, ANG. NAD., 21.50 KARAJAN ALI LEPOTA, KAKOR JO VIDIM JAZ, DOK. FILM, 23.20 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 0.20 STALIN, KOPRODUKCIJSKI FILM, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 01.02.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SMRKCI, RIS., 10.35 COFKO COF, RIS., 11.05 ŠPORT ŠPAS, 11.35 IZ POPOTNE TORBE: VODA JE POVSOD, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POGLED NA ... IVAN GROHAR, 13.25 POKLON MIKU SOSSU, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 15.55 FELIKS V ŠVICI, RIS., 16.10 BINE: SREČA, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: IN ŽE SMO V ŽELEZNIKIH, OTR. NAD., 16.45 BIZGECI: POPOLNOMA ČISTO, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 STARA NERGAČA, HUM. NAD., 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.30 MARIJAN LIPOVŠEK: POZABLJENE PESMI, 23.50 MARIJAN LIPOVŠEK: SLOVENSKE LJUDSKE, 0.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.02.1992, 0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PONEDELJEK, 01.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 TV PRODAJA, 10.50 SOBOTNO POPOLDNE, 13.00 AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT ŠOU V LJUBLJANI, 14.00 SLOVENSKI UTRINKI, 14.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.02.1992, 14.50 POSEBNA PONUDBA, 15.45 OSMI DAN, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: AVTOKAROSERIST, 18.00 RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST, ANG. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER - ČAROBNI AVTO, RIS., 19.00 IZ SOBOTNEGA POPOLDNEVA, 20.00 ZEMLJA - MOČ NARAVNIH SIL, DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 EN DAN, ŠVIC. FILM, 0.30 ZEMLJA - MOČ NARAVNIH SIL, DOK. SER., 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 02.02.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA, 10.25 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 10.35 FELIKS V LONDONU, RIS., 10.50 RIBIČ PEPE: IN ŽE SMO V ŽELEZNIKIH, OTR. NAD., 11.15 SREČA, LUTK. NAN., 11.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.55 VEČERNI GOST: DR. ŠPELA TREFALT, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PODOBA PODOBE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN., 16.25 OD JUŽNE AFRIKE DO GOZDNIH SLONOV, 16.50 VARNA LJUBEZEN, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.00 POTI K LJUDEM, DOK. ODD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 IN DA BOM ZADNJA NA GRMADI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 DNEVNIK HOLOKAVSTA, DOK. ODD., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 VISOKOGORSKI KRAS, DOK. SER., 0.50 TVS: TV DNEVNIK 02.02.1992, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL TOREK, 02.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.35 TV PRODAJA, 8.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.02.1992, 9.00 NA LEPŠE, 9.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.55 NLP, 14.00 BLEŠČICA, 14.30 STUDIO CITY, 15.25 POZDRAV AFRIKI, 15.55 SLEDI, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI, 19.00 INTERVJU: PROF. DR. VINKO DOLENC, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 POGUMNO V NOVE ČASE: BREZ VALOV, AVST. FILM, 23.10 MAURICE RICHARD, KAN. FILM, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 03.02.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 PRAVLJICA O SONČNI PREJI, OTR. NAN., 10.55 POZDRAVLJENI IGRAČI, RIS., 11.05 ČAJ PRI IZVIRU LAHINJE , 11.25 VISOKOGORSKI KRAS, DOK. SER., 11.55 IN DA BOM ZADNJA NA GRMADI, TV-ESEJ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA,14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 RARG, RIS. FILM, 16.10 POD KLOBUKOM, 16.45 BIZGECI: VELIKI FINALE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 PREHOD, SLOV. FILM, 21.30 KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.02.1992, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL SREDA, 03.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 TV PRODAJA, 10.30 SPET DOMA, 12.15 HRI-BAR, 13.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.02.1992, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.40 KNJIGA MENE BRIGA, 15.00 MARIJAN LIPOVŠEK: POZABLJENE PESMI, 15.20 MARIJAN LIPOVŠEK: SLOVENSKE LJUDSKE, 16.15 ČRNO BELI ČASI, 16.35 MOSTOVI - HIDAK, 17.10 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 19.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.15 NA VRTU, 19.40 Z DAMIJANOM, 20.10 OD MLADENIČA DO LIPICANCA, DOKUMENTARNA ODDAJA O ANDREJU ŠIFRERJU, 21.45 HENRIK IBSEN: STRAHOVI, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 23.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: PIANIST BOJAN Z, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 04.02.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.10 BERLIN, BERLIN: PREVARE IN SKRIVALNICE, NEMŠ. NAN., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 KATERA NAJLEPŠA V DEŽELI JE TEJ, TV NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.10 MALA BAKTISTKA, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 16.50 BIZGECI: NI PROBLEMA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GREMO NA SMUČI, 18.00 KOT ATA IN MAMA: VRNJENA LJUBEZEN, OTR. NAN., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 MARI CARMEN ESPANA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GLOBUS, 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.02.1992, 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 04.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 9.30 GLOBUS, 10.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.02.1992, 10.30 ZEMLJA - MOČ NARAVNIH SIL, ANG. DOK. SER., 11.20 ZEMLJA - MOČ NARAVNIH SIL, ANG. DOK. SER., 12.45 OČE REK - MOGOČNI MISISIPI, DOK. SER., 13.35 OČE REK - MOGOČNI MISISIPI, DOK. SER., 14.25 NA LEPŠE, 14.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: PIANIST BOJAN Z, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 LYNX MAGAZIN, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: METALURG, 18.00 SLOVENSKI VODNI KROG: RINŽA, 18.25 MI ZNAMO, MLADINSKA NANIZANKA, 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA SUHADOLC, 20.00 PRIMER RANUCCI, FR. FILM, 21.25 TRANZISTOR, 22.00 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 22.45 BENNY IN JOON, AM. FILM, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL Razvojna agencija Slovenska krajina bo imela v okviru projekta »Sosed k sosedu«, ki se financira iz sredstev ESRR v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Madžarska 2007–2013, drugo delavnico, ki bo 13. februara 2010, od 10. ure naprej na Gornjem Seniku v bivšem župnišču. Tadale bomo pleli iz kukarčnoga lupinja, depa se leko navčite plesti košare iz šib tö. Če bi se radi vi tö navčili, pozovite nas na tel.: 00 36 20 291 2725. Slovenskih oddaj na Radiu Győr ne bo več! Slovenskih oddaj na Radiu Győr v soboto ob 7.30 ne bo več. Slovenske oddaje na Madžarskem radiu lahko poslušate v ponedeljek od 13.00 do 13.30 na 1188 kHz (Prekodonavje/Dunántúl), v Budimpešti pa na 873 kHz – na kanalu MR4. Na internetu: www.mr4.hu Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja/ Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri WWW.SLOVENCI.HU