122    V. S. Fedorov: V sanjavih mladostnih letih. — F. Gradnik: Ledene rože.
"V
V sanjavih mladostnih letih.
sanjavih mladostnih letih htel biti zefir sem hladan, da rahlo bi in pa opojno pihljal črez zeleno ravan,
da ljubice žametno lice
obveval bi ljubkujoč
in cvetja dišavo ji nosil
skoz okence v tiho tja noč . . .
Sedaj bi bil rad vničevalen vihar, ki mogočno nad poljem vrši, skoz okno zabučal bi v ljubice hram, kjer drug ji v naročju sloni.
Razmršil, razkuštral bi njene lase, razgalil bi grudi ji divni oltar, sesal bi iz ustnic žarečo ji kri, v nje polnih bi udov zasesal se čar.
Ne nehal bi prej, ne odjenjal bi prej, da njega odgnala ven v temno bi noč . . In jaz, ah jaz bi zopet bil zefir, njena ličeca ljubkujoč.
V. S. Fedorov.
12
Ledene rože.
a mojem oknu rože ledene so vzcvetele in v moji duši tihe so nade oživele.
Izza gora visokih                               Ah, jaz bojim se solnca!
pa ni še solnce  vstalo                     Ko jasno noč spodi mi,
in v mojo dušo ni še                      vse tihe nade moje
smehljaje posijalo.                             in rože raztopi mi.
F. Gradnik.